Časopis za slovensko krajevno zgodovino kronika PRVA MIROVNA POGODBA V SLOVENSKEM PREVODU branko reisp Vojne, ki jih je sprožila velika francoska revolucija, so temeljito prevetrile staro fev- dalno Evropo in so prinesle poleg težav, tudi Slovencem marsikaj novega. Kljub hudim posledicam, ki so se čutile v gospodarstvu, se je pri nas — še posebej v času Ilirskih provinc — pospešil razvoj modernih oblik zlasti na področju državne uprave, sodstva in šolstva. Temu obdobju dolgujemo Slovenci marsikatero pridobitev in novost. Taka no- vost je tudi uporaba slovenskega jezika za tekste diplomatske vsebine. Prevode diplomatskih tekstov je priobčeval že Valentin Vodnik v Lublanskih novicah, tako npr. 22. in 25. marca 1797 v št. 23 in 24 povzetek mirovne pogodbe med papežem in Francosko republiko, 20. decembra 1797 v št. 101 povzetek vsebine campoformijskega miru, 14. septembra 1799 v št. 37 pa vojno napo- ved ruskega carja španskemu kralju. Vodni- kov naslednik pri urejanju Lublanskih novic, Ivan Sušnik, pa je priobčil 15. februarja 1800 v št. 7 Bonapartejevo mirovno poslanico an- gleškemu kralju. Vojni časi so namreč izredno povečali za- nimanje za novice z bojišč, mirovne sklepe, politične spremembe in podobne aktualne do- godke. Morda je bil tudi to eden izmed vzro- kov za nastanek prvega slovenskega časnika Lublanske novice. Cas za izdajanje take pu- blikacije je bil ugoden. To dejstvo pa seveda ni odtehtalo drugih negativnih momentov. Zaradi nerazvitosti slovenskega meščanstva so bila jezikovna in narodnostna prizadeva- nja omejena le na ožji krog slovenskih pre- roditeljev. Zato so po letu 1800 Lublanske novice zaradi premajhnega števila naročni- kov prenehale izhajati. Da pa s prenehanjem Novic ni izginilo zanimanje za informacije politično-aktualne vsebine v slovenskem je- ziku, je dokaz prevod in samostojno tiskana izdaja lunevillske mirovne pogodbe. Ta mirovna pogodba je bila sklenjena med Francosko republiko in Avstrijo in podpisana 9. februarja 1801 v mestu Limeville v de- partmaju Meurthe-et-Moselle v severovzhodni Franciji. S tem separatnim mirom je Avstri- ja izstopila iz druge protifrancoske koalicije. Mirovni sklepi v bistvu niso prinesli nič novega, potrdili in poostrili so le določbe 17. oktobra 1797 v Campo Formio sklenjenega miru. Leva obala Rena je ostala Franciji in priznane ter deloma razširjene so bile nove, po Francozih ustanovljene republike: Batav- ska, Helvetska, Cisalpinska in Ligurska. Nemški knezi so na državnem zboru v Re- gensburgu že 6. marca 1801 ta mir ratificirali z namenom, da bodo v smislu sporazumov, 139 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO doseženih na kongresu v Rastattu, posesti, ki jih je dobila Francija nadomestili s sekula- rizacijo cerkvenih kneževin v Nemčiji. Posledice miru zato niso bile nepomembne. Praktično je vsa Nemčija do meja Avstrije in Prusije prišla pod francoski vpliv. Raz- bita je bila politična in pravna podlaga nem- škega cesarstva, sekularizacija cerkvene zem- lje in odprava številnih manjših nemških državic pa sta spremenili politični zemljevid Nemčije. Tudi Avstrija je podržavila posesti cerkvenih knezov (na slovenskem ozemlju posesti salzbiirške, briksenske, freisinške in bamberške škofije). Tako^ so bili pri nas od- pravljeni zadnji ostanki nekdanje srednje- veške razdrobljenosti. Doslej se je v strokovni literaturi nava- jalo, da je prva, v slovenski jezik prevedena diplomatska listina, schonbrunnska mirovna pogodba, sklenjena med Francijo in Avstrijo 14. oktobra 1809. leta. To tiskano listino je namreč Anton Aškerc našel v ljubljanskem Mestnem arhivu in jo, poleg nekaterih dru- gih tiskanih arhivalij iz te dobe, v novem črkopisu ponatisnil leta 1904 v Izvestjih Muzejskega društva za Kranjsko.' Aškerc je ob teh ponatisih pripomnil, da morajo za- nimati zgodovinarja in jezikoslovca in da je te listine večinoma prevajal Vodnik. Kma- lu po tej objavi je Bogumil Vošnjak v delu Ustava in uprava Ilirskih dežel zapisal, da je to »menda prva diplomatska listina v slo- venskem jeziku«.^ Skoraj istočasno je citiraj schonbrunnsko mirovno pogodbo tudi Ivan Prijatelj v razpravi Slovenščina pod Napole- onom. Zapisal je še, da je prevod te pogod- be nedvomno Vodnikov.^ Poleg Mestnega ar- hiva hrani schonbrunnsko mirovno pogodbo tudi Knjižnica Narodnega muzeja v Ljub- ljani. Oba primerka sta ena'ka. Za razliko od lunevillske je schonbrunnska pogodba dvo- jezična, nemško-slovenski tekst je tiskan vzporedno v dveh kolonah na sedmih straneh v formatu četverke (34 X 21 cm). Kljub dejstvu, da je lunevillsko mirovno pogodbo leta 1941 Avgust Pirjevec bibliograf- sko evidentiral,"* je Fran Erjavec v delu Ko- roški Slovenci še leta 1960 zmotno zapisal, da je schonbrunnska mirovna pogodba prva di- plomatska listina v slovenskem prevodu.'' Da se ne bi v historiografiji take trditve spet ponovile, naj za Avgustom Pirjevcem v tem prispevku opozorim, da hrani Knjiž- nica Narodnega muzeja pod signaturo 5594 tisk v formatu male osmerke (17,3 X 10,3 cm) na štirih listih brez štetja strani, brez na- vedbe kraja izida in tiskarja z naslovom: ARTiKELNi Tlga ta 9. dan ledajniga m^fza v'Luneville Iikleneniga, inu sa poterjenje podpilaniga mejru. Ta izvod, ki je verjetno unikat, je prvi doslej znani samostojno tiskani prevod di- plomatske hstine v slovenskem jeziku. Ce pomislimo, da je prvi ohranjeni uradni razglas v slovenščini iz leta 1758^ in da smo po triinštiridesetih letih dobili že prevod mirovne pogodbe, vidimo v teh štirih deset- letjih opazen napredek in priznanje sloven- skega jezika, kakršnega bi v prejšnji dobi zaman iskali, še posebno zato, ker štiri de- setletja pred tem Slovenci v svojem jeziku razen nekaj slovnic in slovarjev ter pratike za kmečke potrebe sploh nismo imeli tiskanih tekstov posvetne vsebine. Pri obravnavanju tega primerka lunevill- ske pogodbe pa se nam postavlja še nekaj vprašanj. Kje je bila tiskana, kdo jo je ti- skal in kdaj ter, kar je še važnejše, kdo, in morda na čigavo pobudo je bila pogodba prevedena in kako so jo razširjali med bral- ce? Ker jezik nima kakih narečnih posebnosti, je bila pogodba verjetno prevedena in tiska- na v Ljubljani. V tem primeru je bila naj- verjetneje tiskana pri Egerju, ker je ta ti-, skarna izdajala večino slovenskih tekstov tedanje dobe. Prevedena pa je bila lahko naj- prej konec februarja leta 1801. Oba nemška ljubljanska časnika sta namreč prinesla 140 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO kronika uradno sporočilo o sklenitvi miru: Egerjeva ' Laibacher Zeitung v petek 20. februarja 1801 \ v 15. številki in še v posebni prilogi k tej j številki, Kleinmayerjeva Laibacher Zeitung' pa v torek 24. februarja v 16. številki, v na^ ; slednji številki 27. februarja pa je objavila v dodatku člene miru, povzete iz Wiener Hof- : zeitung od 21. februarja. Prevajalec v slo- venščino je dobil najverjetneje svojo pred- logo ali v dunajskem dvornem časniku 21. februarja ali 27. februarja v Kleinmayerjevem ljubljanskem časniku. Tako lahko sklepamo na podlagi ohranjenih primerkov teh časni- kov iz ljubljanskih knjižnic. Ti časniki pa \ tu niso popolni, zlasti manjkajo nekatere; priloge. Opazna je tudi razlika v načinu urejanja ; obeh ljubljanskih časnikov; Kleinmayerjev | je mnogo bolj uradno-novičarski kot Egerjev. I Zadnji je skušal biti pestrejši. Prinašal jej pesmi in glose k raznim dogodkom, tudi v i zvezi s sklenitvijo miru ima več prispevkov, i tako npr. v petek 6. marca 1801 v 19. številki | tele verze: Verdient nicht unter andern Glossen Auch die den Plaz — die ims ein Zufall i gab — i Ein K r a i n e r, und ein K o r s i k a n e r ; schlossen j Den Frieden fiir Europa ab! (Kaj ne zasluži med drugimi glosami svoje mesto tudi ta, ki nam jo je dalo j naključje, j Kranjec in Korzičan sta sklenila i za Evropo mir!) Mirovno pogodbo je namreč poleg franco- skega pooblaščenca Jožefa Bonaparta podpi- sal pooblaščeni avstrijski diplomat Janez Ludvik Kobencl (1753—1809), član kranjsko-; goriške plemiške družine, sin v Ljubljani to-\ j enega Janeza Karla Filipa Kobencla, tudi' avstrijskega diplomata, in stric Janeza Filipa , Kobencla (1741—1810), Ljubljančana — po-I sestnika graščine Ribnica' — ta je kot upo- \ kojeni diplomat ponoči 15. oktobra 1809 na i Dunaju konferiral z Napoleonom tudi o Slo- vencih, ki so po podpisu schonbrunnske mi- : rovne pogodbe in z nastankom Ilirskih pro- vinc prišli pod francosko oblast.* Da preidemo s tega ekskurza na prevajal- ca pogodbe. Krog pišočih, ki bi bili sposobni ta tekst prevesti, je bil ozek: Blaž Kumerdej, ki je prevajal uradne razglase skoraj do j svoje smrti 10. marca 1805,^ Valentin Vod- j nik, prvi slovenski časnikar in prevajalec j uradnih razglasov po 15. marcu 1805,*" Ivan | Sušnik, verjetno faktor v tiskarni Marije Te- rezije Eger in urednik Lublanskih novic leta 1800" pa seveda še kdo. Zaradi rabe neka- terih besed (m^r, m