Štev. 15.
Cena ednoga drobca 1 krona.
10. april 1921. Leto VIII.
Glasilo Prekmurskih Slovencov. Cena na leto 20 K, če jih več vküp hodi na eden naslov, če samo edne 30 K. Urednik i izdajatelj Klekl Jožef vp. pleb. Črensovci Prekmurje.
Rokopisi se pošiljajo na g. urednika naslov i se ne povrnéje. Oglasi (inserati) se sprejmejo v g. Balkanji Ernesta tiskarni v D. Lendavi. Cena za eden kvadratni centimeter 1-50 fil. za ednok, za večkrat popüst.
Naročijo se Novine jedino pri „Opravništvi Novin v Črensovcih, Prekmurje“. Samo na té naslov se sme poslati tüdi naročnina.
Shod kméčke zveze v Beltincih.
Pred jezero ljüdmi se je vršilo správišče naše krščanske stranke, Slovenske kmečke zveze v Beltincih na vüzemski pondelek. Spravišče je odpro g. Škafar Jožef,, bivši župan beltinski. Pozdravo je nazoče i oproso našega narodnoga poslanca# naj prevzemejo reč. Vlč. g. Klekl Jožef so nato med napctov pazljivostjev meli svoj govor, šteroga vsebina je bila ta; Med beltinčari začnejo svoj govor/ ar se je tű začela žariti narodna zavest; njűv prvi govoriti, je izraz Velikoga poštüvanja do teh farnikov, šteri skoro brez izjéme priségajo na zastavo krščanske stranke. Zatem razložijo delo stranke v klubi i parlamenti, razložijo tevi dve reči i pohvalile beogradsko Prebivalstvo, štero čeravno v dühovniškoj obleki hodijo med njim. nikdar ne kazala niti piknjice nedostojnosti i ^poštüvanja do časti katoličanskoga dühovnika. Za autonomijo.se'bori krščanske stranka. Zakaj? Ar šče močno viditi novo državo Jugoslavijo. Močna pa ne more biti, če nej zadovoláčide v njej. Brez autonomije pa ne mogoče ljüdstva zadovolji ti. Mála Slovenija je lani 32 milijonov koron dače plačala i li če 200 koron više gde potrebüje, z Belgrada 'more' prositi dovolenje. Ter! veliki težijo ljüdstvo, ravnanja pa to nikšega nama. Zato žele autonomijo, ka de v toj samo ravnalo sebé, ka bo Slovenija eden orsag i v tom Prekmurje županija (vármegye), štero de melo svoje žüpanijsko spravišče ali županijski občni zbor (megyei közgyüiés) gde do od Prekmurcov zabrani domači ljüdjé ravnali Prekmurje v edinstvenoj državi Jugoslaviji. Protestira proti kulturnomi boji proti kancclparagraű pa razloži, ka držáva nema oblasti nad čerkevjov, nema juša žandara postavo k spovedaici i predganici; netöá juša iz šol vzeti krščansko vzgojo dece i v njo vpelati sokolsko protiverske, nego nasprotno dužnost njoj je poštüvati vero svojih državljanov, šteri njoj velike dače velike áldove doprinašao. Razloži ka sokolatvo je ple nej bilo nikše nevarne nego ešče dobro drüštvo, a zdaj je popolnoma protikrščansko.
„Ki boga püšpeke svoje (cerkev), nemre biti Sokol" so lani v Maribori na velikom sokolškom spravišče med svoje regule vzeli. Kristuš pa pravi; „što ne boga cerkve, naj ti bo kak pogan i očitni grešnik*. Koga mo bogali, sokola brezvernoga? Ali svojega Odküpitela Kristuša? Iz šol ne püstimo vő katekizmuše to je Kristuša, v njo pa nej nikdar notri sokola. Zato ne damo tá nikomi, svojih verskih šol. V Ljubljani sam hodo pred kratkim i tam glas zdigno proti tomi, da bi nam vzeli naše verne šole. Opomeno sem gospode, kak strastno pišejo protidržavni slovenski listi (Domovina, Slobodna Reč) proti Kranjcom. Če nam vzemejo' verske Šole, če vpelajo Sokolski brezverski düh v nje,, kričali do na ves glas ti listi ,,Glejte, Kratci Vam že vero jemljéjo*. Izbuntano ljüdstvo pomiriti nete mogli. ! v Ljubljani sopi 'obljübili, da se ne teknejo naših verskih šol. Pa če začnejo protiverski liberalci bój protl veri T krščanskoj šoli, če do nas zapirali i preganjali dühovnike, to preganjanje se kak vsikdar tüdi zdaj ednako konča': preganjalec pregánjani zmagajo, ar naša moč ste ví Verno ljüdstvo. Zgodi se kak na Nemškom: preganjalec Bismark,
zgübi svojo moč, svojo Čast, svojo oblast, v piskri najvekše veške sirote kühani krumpiš se pa razdeli, kak je pravo za Časa Bis-marckovoga kulturnoga boja krščanski pruški poslanec — med preganjano dühovnike. — Razloži zatém invalidom i dovicam • vse potrebno od njihove penzije zavzeo se za naše delavstvo, naj se njemi ne delajo zaprke, ka ne bi smeo za trnje delati t glas je zdigno proti izvažali lesa, drv iz Prekmurja. Po govori od neštete vnožine odobrenom iz glasnim ploskanjom pohvaljenom je govoro kmet iz Lipovec g. Bobovec Martin. V Ijüdnom guči, šteri se je vsem dopadno, je razložo, zakaj ide krič naših sovražnikov: Zakaj se meša P°P, v politiko ? Zato so kričali to, ka bi dni radi vodili, {Misli nas. Pa ste ví gda sveta čüli, ka bi jastreb dobro vodo piščance ali vuk vemo paseo ovce? Zato smo se ne dali zapelati, nego volili si pastira, ki daš vodijo i zagovarjajo z celoga svojega srca Protestira proti poslovaomi, davki,
šteri velike krivice dela siromakom! proti obrtnomi davki, šteri šče naše poljske delavce obterši, Če si po zimi kakše giblje napravijo ali par črevljov zašijejo. Po lepom govori spravišče, sklene g. Škafar Jožef med velikim navdüšenjom ljüdstva i se od zavüpnikov podpišejo sledeče rezolü-cije. Štere se pošljejo oblasti:
1. Spravišče odobrava borbo jugoslovenskoga kluba (kmečke zveze) za autonomijo, njemi izreka popolno" zavüpanje i ga oprosi, naj ne glasüje v parlamenti, če nede zasigurana Sloboda vere, versko jakóstna vzgoja dece v šoli, odstranitev kulturnoga boja i konči en del autonomije. Zahteva
Z. Prekmurje naj tvori „prekmursko županijo", okrožje, v šterom naš jezik ma iste pravice kak kniževna .slovenščina, dokeč ne postaneta oba eden jezik.
3. Protestira proti sokolsko) vzgoji dece, kancelparagrafi, zahteva verskojakostno vzgojo dece v šolaj, zastopstvo prekmurskiva vikariata v Ljubljani v »višjem Šolskem sveti« i zastopstvo va. večini v šolskom Sosvet? (okrajni Šolski svet) v Soboti i ohranitev vseh pravic verskih šol.
4. Protestira proti odredbi socialnoga skrbstva i državne posredovalnice za delo, šteriva ' kratita v pravdi potrdjeno sloboščino gibanja. Pod nikšem pogojom ne privolimo v to, da bi se našim delavcom delale ovire pri iskanji dela i pri pridoblenii vekšega zaslüžka bodisi v državnih mejaj, bodisi prek njij; ar je v Prekmurji Prebivalstvo jako gosto naseljeno i v tak velkom ‘ pomenkanja ka zdaj že v nezraču-nanih hišah nega krűha, je jedina pomoč za naše delavce, da si zaslüžijo krűh v zrnji, v Slavoniji ali na Vogrskom. Zahvalimo se pa socialnomi skrbstvo da šče
2
NOVINE
1921. 10. april
pogodbe delodajalcov z delavci preglednoti.
5. Zahteva občinske volitve v Prekmurji, protestira pa proti tomi, ka se je potrjena pravda, Štera je i ženskam dala volilno pravico, zbrisala. ■
... > 6. Protestira proti tomi, da bi se drva ali stavbeni l les vő-vozo z Prekmurja. Namen agrarne reforme je to, naj se pomaga domačemi potrebo trpeče mi prebivalstvi, ne pa da bi si žepe punih tüjinski Špekulantje po izr-vážanji.
7. Prosimo, da se dela razloček med obrtniki (meštri), šteri si z meštrijo slüžijo izrečno krűh i med onimi, šteri samo zvünredno delajo, po pravici so pa Poljski delavci gledoč na obrtne pravice i dačo. Ravno to prosimo za domačo obrt (lončarija, noža-rija itd.)
8. Poslovni davek (dača pri odaji) naj se ne térja qd tistih odajalcov živine, šteri zavolo nesreče ali siromaštva na priliko zavolo pomenjkanja krme moro odavati.
— Podpisalo 15i zavüpnikov iz Beltinske i sosednih far.
Pesja besnoča.
V preminočem leti i posebno v mesecih januari i februari letošnjega leta je bilo v Sloveniji toliko primerov pésje besnoče (ugriznenih je bilo 240 oseb), da je dobila ta küga že značaj Splošno razširjene epidemije. lzdane so bile ne že ostre odredbe z namenom, da bi se zadüšila ta nevarna küga, ali odredbe same ne zadostüjejo, če se ljüdje ne ravnajo po izdanih predpisih. Zato naj prinesemo kratek popis pésje besnoče.
Besnoča je nalczljiva bolezen, štera hitro napredüje i se Širi Ie po ogrizi besnih živali.
RazloČimo dve vrsti besnoče pravo i tiho besnost. Najbistvenejáa znamenja prve so rázburjenje, togóta, razdraženje, silno nagnenje te gri-zenji, drüge pa otopelost, slabost, ohromelost, posebno zadnjega dela tela. Besni psi kažejo v začetki te malo spremembe, naskori pa postanejo čemerni, razdražijtvi, nezavüpni, nepokorni proti gospodari se silno ogrib-Ijejo svetlobe, s sprednjimi nogami kopajo, neprenehoma menjajo iežtšča, poslüsküjejo, lajajo i grizejo v zrak brez vsakoga zroka, njihov glas postane spremenjen i hripav. O ^čütljivost besnih psov je znatno Povekšana. Takši psi radi popadajo i le v na-
vadni okolici ostanejo mirni; včasih se zapazi pri njih težko dihanje. Nešteri besni psi si dtgnejo ali grizejo mesto, kje so bili ogriženi od besne živali. Poprej priljübljen© jim hrano zametavajo, ljübijo pa posebno gnüsne stvari, celo lastne odpadke. Požirajo s težavov i. pregrizeni predmeti jim padajo iz gobca. Iščejo vodo, štere pa ne morejo požreti.. Njih spolni nagon je silno pomnožen.
Po enom do treh dneh po ogrizi postanejo znamenja besnoče vsikdar vidnejša. Psi grizejo zemljo i opažajo se pri njih prvi znak! besnosti. Silno radi pobegnejo i brez Cila prebežijo velike daljave. Na dom se povrnejo le redkokdaj1.
Za besnočo posebno značilno je popadanje psov. Zdrav pes, šteri naide v tüji kraj, se tamkajšnje psov boji, besen pes pa napada tüdi najvekše pse i je grize posebno v glavo. Dožini zdrav pes pri popadanji laja, je besen pes tih.
Besni psi ginejo hitro. Videti so čüdni: oči so njim kalne, dlaka brez svita in kuštrava. Naposled ohrome popolnoma, posebno v zadnjem deli i spodnjoj čeljüsti. Med boleznijo se jako slinijo. Kem bolje napredüje bolezen, tem redkejši postajajo popadki; med petim in sedmim dnevom bolezni redno poginejo.
Pri tihoj pesjoj besnoči so vsa znamenja le malo vidna. Pri besnih psih se opaža spremenjeno, oponášanje spremenjen glas i hoja pozuej nagnenje do pobega in- potepanja pa očittia grizljlvest.
Besnoča mačk je Spodobna bes-, noči psov..
Pri človeki se viditi besnoča v ednom do šestih mesecih po ugrizi. Spočetka Čüti betežnik tam, kje je bio zgrižnjen, več ali menje močne bolečine. Telovna toplota se zviša, tek se poslabša. Betežniki,, .ki so düševno otrüjerii i potrti, trpijo na glavoboli nemirno spijo. Čez nekaj dni postane vse živčevje betežnika vö skrajno občütljivo. Najmenjše rázburjenje j>o-vzroča silno krče v požiralniki i v mišičevji, štero oskrbláva dihanje. Naj-značilnejši znak v tom Štádiji bolezni je betežnikov stráh pred vodov. Razburjeno stalno narašča, slednjič se pojavijo norost i besnost Ti napadi trpijo pri človeki samo kratek čas i pojavijo se le redko. Eden ali dvá dni pozneje se betežnik pomiri t more páli vživati tekočine. Skoro nato se pokažejo znati splošnoga otrpoenja. Celi deli tela odrevenejo, srce bije slabo i pet do Šest dni po pričetki bolezni vmrje betežnik od odrevenela. Posledica besnoče je vsikdar smrt
Koga je vjela kakša besna ali tüdi samo besnoče osumljena oseba, naj ide tako k zdravniki
Edino sredstvo proti besnoči je cepljenje po načini kakšega , je izumil Pasteur. V Zagrebi mámo iz-borno opremljeni Pasteurov zavod v
šterom se sme vsaki brezplačno ceptti proti pesjoj besnoči. Koga 'je zato vjela besnoče samo osumljena žival i bodi poškodba še tak mala, naj se da taki cepiti, ar ovak njemi grozi gotova smrt!
Glasi.
Besnoča Dneva 25. marca proti večeri se je najšo v Dokležovji besen pes, šteri je vjo neko deklico, štera je šla ravno iz cerkve. Dá ne zboli na toj groznoj bolezni, se je mogla iti. zdravit v Pasterov zavod v Zagreb. Tüdi v občini Kapca sta se pojavila zadnje dni dva besniva psa; tak je zbesnelo v Prekmurji letos že osem psov.
„Domača vérstvena stranka“ je stopila v liberalno stranko. „Prekmurski Glasnik“ zača znova shájati. Bližajo se občinske volitve, radi bi meli protiverske liberalce za rihtare. Pár desetjezerk so razkérale záto páli liberalne banke za to. Dober kšeft. Liberalni riftarje do kortešérali za liberalne követe, tei prido v Belgrad i tam dobijo izvoznice. Znate ka je to izvoznica? Dovolenje, ka sme brez carine vövoziti tisto, ka ti siromak kmet niti z carinov nesmeš. Ka té kšeft milijone nosi, ne trebe jeli povdarjati. Iz teh milijonekov, šteri v par mesecih se zležejo, en tao intereša dati za Prekmurski Glasnik se vözplača, če bo dosta takših blodnikov ka se dajo zapelati Té listič, šteri je v preminočem leti živo samo z laži, ne vemo kakši bo letos. Edno je hvalevredno pri njem i pri celoj Šerügovoj domačoj stranki, najmre to, ka so odkrito povedali, ka so liberalci, protikrščanski ljüdjé. Stopili so naimre v Jugoslovensko Demokratsko stranko, kak naznanjajo. To je pa ime liberalne stranke, tiste stranke štera 1) ma vsebi vse neverne židove cele Jugoslavije i ešče neštere odskočene boljševike z Vogrskoga; 2) vse tiste ki nepoznajo Boga i sovražijo vero i i samo izjemoma šteroga vervajočega človeka; 3) vse tiste, ki neščejo autonomije, ščejo pa brezversko vzgojo, dece po šolaj, neščejo dače na svoje milijone, ščejo pa na zadnjo kravico siromaka, šteri so jezerodvestomilijonov dali bosanskim begovim (Törkom) zato, naj glasüjejo proti krščanskoj šoli i proti vsoj autonomiji, ka vi bi samo plačüvali dačo, ravnao bi pa ž njov Belgrad, kaj vi zidali šole, postavlao bi vam sokole v šole znova Belgrad, to je ves ter bi nosili vi, pravice vse pa mela liberalna vlada v Belgradi. To šče tá tak pohvaljena demokratska stranka, v štere naroče se je vrgla „domača vérstvena, tista stranka, štera je že láni v tej naročaj počivala, kak so Novine popisale, a ona pa tajila to. Zdaj se vidi, kak
3
NOVINE
1921. 10. april
prav smo meli. Tisti Voglar profesor z Maribora, šteri je pa prišo zdavat tevi dvej stranki, jivi je zdao na civilni zakon samo, ár kak dober liberalec ne drži tisto, ka Kristušova vera vči. Toga gospoda sin je v Maribori samo zato odrezao kite nekoj deklici, ar je bila orlica to je krščanska deklica, štera v cerkev hodi. Vidite, to je tak zvana „sokolska vzgoja“ v šolaj, štero glasi demokratska stranka, štero je predpisao liberalni minister Pribičevič, a štere se pa nikdar ne bomo držali kak istina ka je Bog v nebi. Tiste, ki držijo vero, osmešiti, preganjati, to je jakost liberalne stranke. Na to jákost slüži zdaj gostüvanje „domača vérstvena stranka“. Stáromládomi pári veséli hopsasa želemo vö z Prekmurja.
Rojarska šola bo v Beltincih na risausko nedelo i v pondelek. Začne se zajtra po ranoj meši, štera je ob sedmih. Med predgov i večerni-cami r,e predavanje Tečaj de vodo potovalni g. vučiteo JuranČiČ Ivan.
Veliki shodi paše krščanske stranke kmečke zveze so se vršili z velikov udeležbov ,3. aprila v Črensovcih i Turnišči. Več dnestjeden |>o-pišemo,
Franc Seršen, trgovec v Ljutomeri pri cerkvi ma zmérom veliko zbiro lepoga i močnoga blaga za moške i ženske obleke, štere odava po najzmernejših cenah. Pri Seršeni se dobi tüdi vsevrste svilo za mlinske sita (pajtlne) po najnižišoj cent          Vse prekmurske žene popravici mámo velki pik ria'sobočke policaje, oni kupinare kontrolerajo, do od edne korone nebi smeti dragše bilic küpüvati. Bilice so pa nam prekmurskim ženam Jedini dohodek za gordržanje kühnje i naš ženski gvant. Zato gosp, policaje prosimo, či mi dobimo ednosrakico za edno korono, štero je niti pred bojnov nej zneslo VÖ petdeset bilic, te'njé; naše bilice lejko falej damo, zaj pa. more vsakše jajce najmenje košfati 2 kor' 50 fil. ka te dobimo edne srakico. Zato prosimo gospode policaje, ne šibe nas ženske, ka bi vas pri vsakšoj, priliki mogle znašimr račum v kozji rog poganjao'.
Pozor krčmari! Šteromi trbej dobro vino, naj se zglási pri g. plebanoši Štnheci prí Sv. Jürji na Ščavnici blüzi Lotmerka, oni majo k oddaji okoli 60 hekiolitrov pa tüdi više 100 litrov dobre žganice Ipalinke).
Procesija na Velko Soboto se je v Dolnjoj Lendavi z velkov parado vršila. Vdeležilo se je je eden bataljon soldakov, ki so pri vsakem iegni dali salve iz pušk. Za Najsvetejšim so šli gospod vojaški komandant, župan in vsi občin zandermerija Policija. Lüdstvi se je to jako, do-palo, da so se pravoslavni Oficirje v takšem števili vdeležili te naše cerkvene
slovesnosti. Čüdno, da slovenski uradi, četüdi so bili pozvani, se neso vdeležili? N!
Besni pes vjo dekličko v Dokležovji. Dr. Koks Zdravnik Beltinski so jo odposlali v Zagreb na Pasterov zavod.
Mro je Sreš Ivan, povsod Poštüvani kmet v Bratoncih marc. 28. V pokojnom svojega očo žalüje vlč. g. Fidel Sreš prem. profesor, V molitve dobrih düš porčimo pokojnoga.
Od občinski volitev v Prekmurje ešče itak nikaj stalnoga ne vemo. Radovedni smo, kak dugo de trpelo ešče to nezákonito kralüvanje pri nas v Prekmurji!
Velka tolvajija. V dolnjelen-davski goricah pri g. Brenneri , so neznani tolvaje Preminoči tjeden v kradnoli 1000 litrov vina i 50 litrov žganice. V rambi so tüdi vse razbili. Kvara je več 30,000 koron. Tolvajije so .se preveč razširila po celom Prekmurji te nove čase. Nevemo, kaj dela naše Orožništvo i naša Policija? Do sleda talom nigdar ne morejo priti pa že več 'slučajov takše tatvine se zgodilo v našoj okolici, jasno je, da tű nikša tolvajska (banda more delati, a naše Orožništvo i Policija se s tem jako nikaj ne briga. Oni mirno dalje spijo. Za njihovo voljo bi tati lehko celo Lendavo oropali i dalje preselili pa oni ne bi nikaj od toga zvedili.
Čentibska šolska deca so nabrala 150 koron za sirmaško deco, štera šuma se je : odposlala na naslov ..Slovenske Matice" v Ljubljano. Prísrečna hvala malim- nabirálcoru i njihovim voditelom.
Orel. bne V/, aprila po velkoj sv. meši bode Orlovska Okrožna seja v Bogojini. K seji vabimo celi Okrožni odbor in tüdi vsej odsékov odbore. Pridrüžijo se tüdi lehko prosti Člani. Posebno vabimo okrož. predsednika, tajnika, blagajnika in načelnika. Bog Živi!
Poslano. *)
Izjava.
Naznanim vsem, ki bi se nadalje na mene obrnoli na podlagi članka v „Novinah“ „Ka smo napravili v Ljubljani“, da sam jaz samo eden den bio v Ljubljani pri Agrarnoj Direkciji, kde sam se pritožil kak fiškališ hercega Eszterházyja in kak fiškališ starih zadrugarskih árendásov proti škodljivi ravnanji nadzorstva za moje stranke. Vsled toga jaz od rešitvi drügih stvari nikaj ne vem.
Dr. Némethy Vilmoš.
*) Uredništvo za spise pod tem naslovom ne odgovarja.
Podpirajte Novine.
Dom i svet.
Dogodki na Vogrskom.
V politični krogi je velki nemir i razburjenost povzročo Preminoči tjeden Prihod bivšega krala Karola nazaj na Vogrsko. Nevemo ešče zastalno, ali je Karoli samomi prišlo na pamet, da napravi en obisk vüzemske Svetke nazaj vu svoje negdašnji kraljestvo, ali pa kak mislimo v tom deli vekši tao májó njegovi prište!je i tanačniki, ki so njemi te tanač davali, da se naj povrne nazaj na svoj tron. Karol bivši krao i njegovi postelje so mislili, da Habsburgi ešče itak takšo magnetično moč majo na Vogrskom, kak so nigda meli. Zdaj vidijo, da so se vkanili. Ljüdstvo ga je zčista hladno sprejelo. Ministri i sam državni upraviteo Horthy so njemi vsi to tanačivali, naj kem hitrej zapüsti! Vogrska tla, ár bi ovači znao celo državo v nevarnost spraviti. Da niti Velka antanta, niti Mala antanta, t. j. Vogrskoj sosedne države kak Jugoslavija, Čehoslovaška i Rumunija v nikakšo formo neščejo privoliti v to, da bi se Habsburžani ešče ednok nazaj povrnoli na Vogrski tron. S tem bi vedno ogrožali mér v Srednjoj Europi. Zato so te države že vse krédi bile, ka vu enom slučaji, či Karol nebi šteo vöiti z Vinskoga ali či bi ga Vogri vöskričali za kralja bi zasele celo Vogrsko.
Kralj Karol se, je pripelao iz Švice prek Austrije v Budapešt z hamičnimi potnimi listi. Tam je obiskao drž, upravitelja Horthy-ja i ga proso, naj njemi da prek oblast. Horthy njemi odgovoro, ka to nikak nemore včiniti, ar je On oblast dobo od naroda i zato samo narodi more to oblast nazaj povrnoti. Iz Budapešta se je Karol] pelao na automobili v Sombathel i püšpeki, kje jo ravnoč najšeo dr. Vašša, ministra. Ta je dao pozvati tüdi grofa Telekija, min. predsednika, ki se nahajao ravnič na Ivanci pri grofi Šigrav, potom Lebar polkovnika i je oproso, da njemi razložijo celi položaj na Vogrskom. Dr. Gratz zvünešnji minis-
4
NOVINE
1921. 10. april
ter je tüdi prišao v Sombathely. Vsi so njemi to tanačivali, da je ne dobroga hipa prišao, da so tla na Vogrskom ešče ne dozorela za njega i naj taki zapüsti Vogrsko zemljo. — Vogrski parlament vküper bio pozvani na 1. april zavoljo dogodkov na Vogrskom. Karol krao se povrne nazaj v Švico, pod varstvom antante. Dva angleškiva častnika ga bodeta sprevajala.
V Gornji, Srednji in Dolnji Bistrici je v pondelek, dne 4. toga meseca imel dobro obiskane shode lendavski župan g. Božidar Sever.
Tečaji za občinske tajnike v Prekmurji bodo se 25. toga meseca že začeli. Razglase so gosp. civilni komisar vsem občinam poslali.
Prekmurska Gospodarska Zadruga r. z. z. o. z. v Dolnjoj Lendavi.
Zdaj na novo ustanovljena! Ma v zalogi dosta novoga blaga kakti: štofe, cajge, žamate, drüke, cefire, vsefelé platno za moške i ženske. Mašinski oli, cuker, sol itd.
Ima vekšo večino galica. Kmetske zveze, či si vküper naročijo, ga dobijo po najfalejšoj ceni.
Zadruga ma k odaji tüdi vekšo količino dobroga, staroga vina od 1918 i 1919. leta. Proda na velko i malo.
Pri vsem blagi so cene znižane za 20 %!
Murántuli Gazdasági Szövetkezet
Alsólendván.
Ujonnan átszervezve! Raktáron tart különféle férfi és nőiszöveteket, vásznat, sifont, gépolajat, cukrot, sót, a szőllő permetezéshez szükséges gálicot.
Van a Szövetkezetnek nagyobb mennyiségü jó óbora 1918. és 19. évi termés. Eladás nagyban és kicsiben.
Oicsó árak!            Pontos kiszolgalás! Az árak 20%-kal leszállitva!
Slovenci z staroga vogrskoga kraja! Pristopite k pomožnomi drüštvi
„SVETI KRIŽ“ v Chicagi III.
Drüštvo plača 7 dolarov skoz šest mesecov, po šestih mesecah pa 3 dol. 50 centov betežnim svojim kotrigam na tjeden. Za mrtvov kotrigov pa plača 300 dolarov.	
Plačüvanje odstrani drüštva se začne za 3 mesece, po vstopi če se pripeti beteg, včasi pa če pride smrt. Za to dobroto drüštvi kotrige plačajo samo eden dolar vstopnine ednok samo i članarine vsaki mesec 75 centov. Sprijmejo se moški i ženski spol od 16 let do 50. Vodstvo drüštvo je sledeče: predsednik Törnar Ivan, podpredsednik Markoja Ignac, paziteo računov Horvat Števan, vsi trije z Črensovec, tajnik Lebar Ivan, računovodja Gjörek Mihal, oba z Hotize, blagajnik Zver Matjaš z Polane, paziteo društva Markoja Ivan z Bistrice, odbornik za betežnike Černjavič Ivan, paziteo računov Raj Jožef, oba z G. Bistrice, vratar Franc Riznar z Štajara. Zglasite se vsi na 957. W. 18. th. Str. pri g. Črnjavič Ivani.
Vsi Slovenje v to drüštvo!
Ščete dobro i poceni küpiti? Najzanesljivejša
vöra je Suttnerova vöra!
Niklasta, jeklena (ocelna) srebrna ali zlata vöra. vsaka Vas bo zadovojila. Tüdi verižice (lančeke), prstane, vühane, vsakovrstne dare, i potrebščine kak: škarje, nože, priprave za britje šibičnjeke (toke za špice) diamante za rezanje stekla (glaža), doze za smodke (cigare) i cigaretlne, zapestnice itd. Vse dobro i poceni najdete v ceniki.
H. SUTTNER, Ljubljana, št. 945.
Železna trgovina FRANZ FRANGESCHA nasl.
Rupert Jeglitsch
v Maribori.
Ima v zalogi šprickajce za gorice, küfrne i železne. Tali se posebi tüdi dobijo kakti cevi, kruglice, platlni. Vsefelé šker za gorice i ograde: rafijo, žveplo, sivi vitriol, polevke, vsake vrste, plejnato posodo za mast. Zatike vsake velikosti, kosé, srpé, kamle za brüsiti, kamle za britve. Vsefelé šker za hižno i kühinjsko potrebčino.	
Prodaja na velko i malo. Zmerne cene.
Raznovrstne deske,
late, štafline, pogašeno vapno, zaboji (kište) za bilice i kokoši se bodo odavale 13. aprila celi den v Beltincih pri g. Pintariči po najfalejši cenah.
Štefan Huzjan
mehaničar
Dolnja Lendava hižna št. 63.
Ponüja mašine za
šivanje na malo i velko, vsako
vrstne za ženske i moške.
Materijál za
zidanje i poprávljanje hiž, — vapno, cement, late, les, železo, traverzi itd. dobávlja po celo fál ceni Bratina trgovec v Križovcih pri Ljutomeri (Lotmerki.)
Tisk. E. Balkanji Dolnja Lendava