Izhaja vsako sredo. C e n e i Letno Din 32"—, polletno Din 16'—, četrtletno Din 9"—, inozemstvo Din 64'—. Poštno-čekovnl račun štev. 10.603.
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO
Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška 5.
Telefon 2118.
O e n e lnseratomi Cela straa Din 2000 —, pol strani Din 1000 —, četrt strani Din 600'—, 'It strani Din 250—, 'Itt strani Din 125—, Mali oglaal vsaka beseda Din 1'—,
K» zdravje lfudstval
Zdravje je stanje ravnovesja med silami telesa in zahtevami življenja. Ako človek čuti, da njegove telesne sile ne zadoščajo zahtevam okolja in življenja, se s tem čuti bolnega. Zavest svežosti telesnih sil, zavest krepke delovne sposobnosti, zavest svobode od težav: to je zavest zdravja. Zdravje je velika dobrina, ki nam jo daje narava, odnosno njen stvarnik, Bog. Med vsemi zemeljskimi in časnimi dobrinami zavzema prvo mesto. Brez zdravja vse zemeljske dobrine nimajo prav za prav za človeka nobenega pomena, ker jih ne more doseči, ako jih nima, če pa mu jih je naklonila mila usoda, jih ne more uporabiti in jih uživati. Zdrav človek se raduje življenja ter je sposoben za rešitev svoje življenjske naloge v okviru svojega stanu.
Kar velja za posameznika, velja tudi za kolektiv, za narod. Zdrav narod, na duši in telesu zdrav, je kos svoji nalogi, ki mu jo je določila božja previdnost. Na teritoriju (ozemlju), ki je njegova last, proizvaja dobrine, gmotne in duhovne, z njimi osrečuje predvsem svoje lastne člane, prispeva pa tudi za gmotno in duševno dobrobit drugih narodov. Samo zdrav narod je sposoben za izvršitev te svoje življenjske naloge. Telesno ali duševno bolan narod ne zmore tistih sil, ki so potrebne, da s kulturo osvaja in unapreduje lastno zemljo ter jo obrani pred pohlepno osvajalnostjo močnejših sosedov. Zgodovina spričuje o bolehanju in umiranju narodov, ki so izginili iz kroga drugih narodov ter zapadli smrti, ker se niso znali vojskovati zoper bolezen, zoper duševno in telesno bolezen, ki jim je razjedala življenjski mozeg, dokler jih ni končno povse ugonobila.
O telesnem zdravju naroda posebej smo se namenili danes spregovoriti nekaj besed. Zdrav narod raste iz zdravja posameznikov. Čim več posameznih članov naroda je zdravih, tem bolj zdrav je narod; čim večje pa je število tistih, ki so bolni, tem bolj peša zdravje in življenjska sila naroda. Zdravje naroda pred vsem ogrožajo tiste bolezni, ki so postale ljudske bolezni. Med njimi zavzema prvo mesto tuberkuloza (jetika), najstarejša in najbolj nevarna sovražnica ljudskega zdravja. To je prava stanovanjska in družinska bolezen. Kjer prebivajo ljudje v ozkih, zaključenih prostorih, je vsled okuženja dana možnost razširjanja. Iz tega sledi socialna (družabna) nevarnost tuberkuloze, ki spada poleg spolnih bolezni in alkoholizma med najnevarnejše in najbolj razširjene ljudske bolezni. Narodno-gospodarska škoda, ki jo povzroča tuberkuloza, je ogromna. Za Nemčijo so to škodo, povzročeno po smrti in delovni nezmožnosti lju-
di, za dobo 1906 do 1910 proračunali letno na dva in pol milijarde mark. Ker se je pa od tega časa število tuberkuloznih smrtnih slučajev v Nemčiji znižalo na polovico (60.000 na leto), znaša Izguba narodnega gospodarstva letno ena in pol milijarde mark.
Kar se tiče Jugoslavije, je ugotovljeno, da je od začetka naše države (leta 1918) do 1935 umrlo od tuberkuloze 586.846 ljudi, v Sloveniji 43.370. Iz teh številk se vidi, da je jetika težka in resna ljudska bolezen, ki povzroča narodu ogromno gospodarsko in socialno škodo. Viri te bolezni so zlasti trije: 1. siromaštvo obširnega dela našega ljudstva; 2. alkoholizem, in 3. zdravstveni nedostatki obleke in stanovanja. Te vire mora zamašiti ali vsaj zmanjšati do najnižjega obsega smotrena gospodarska in socialna politika. Ko bodo vzroki odstranjeni, bodo izostali tudi zli učinki. Proti bolezni sami je bila medicinska znanost do pred 50 leti skoro brez moči. Leta 1882 je odkril nemški zdravnik Robert Koch povzročitelja te bolezni, to je tako zvani tuberkel-bacil: malo bitje, ki ni niti živalica niti rastlinica, ki živi v
izločinah bolnega telesa, gnoju jetičnl* ran, v vlažnem kotu bolnikove sobe, v od bolnika izkašljanih, v zraku ležečih kapljicah itd. Na podlagi te najdbe se je ra» vila moderna medicinska znanost o tuber» kulozi, ki je dosegla lepe uspehe.
Boj zoper tuberkulozo pa bi ne Imel ti« stih širših uspehov, ki so potrebni za ljudsko zdravje, ako bi bil omejen samo na medicinsko znanost in na zdravniški stan. Boj proti jetiki je tako važen, da bi morali pri njem sodelovati vsi: šola, ljudska prosveta, občine, banovina, država, vei narod. Pretekli teden so bile po naših mestih prireditve Protituberkulozne zveze, ld so imele namen zanesti zanimanje za to nevarno bolezen ln za obrambo proti njej med najširše sloje našega ljudstva. Ve« narod bodi pravilno poučen o nevarnosti jetike in o tem, kako se je more ubraniti Naj bi v tem oziru storila svojo dolžnosi tudi šola in ljudska prosvetna organizacija! Če bomo v boju zoper jetiko vsi storili svojo dolžnost, je upravičena nada, da bomo to strašno morilko ljudstva ne sicei povse pregnali iz našega naroda, vendai pa bomo njene žrtve omejili na čim najmanjše število. S pomočjo vsega ljudstvi za zdravje ljudstva!
[KAZNIH
DRŽAV
V NAŠI DRŽAVI.
Romunski in čehoslovaški parlamentarci v Belgradu. V goste k našim parlamentarcem se je pripeljalo iz Romunije v Bel-grad 27 poslancev in senatorjev pod vodstvom predsednika poslanske zbornice Sa-veana in podpredsednika senata Sandu-lesca. Zastopnike češkoslovaškega parlamenta sta vodila predsednik poslanske zbornice Malypeter in predsednik senata Soukup. Visoke goste zavezniških držav so sprejeli slovesno na belgrajski postaji: naš predsednik senata dr. Mažuranič, predsednik skupščine Stevan čirič, več narodnih poslancev in senatorjev ter poslanika Čehoslovaške in Romunije. Kmalu po prihodu v Belgrad so se priglasili gosti za avdienco na našem dvoru. Nato eo se odpeljali na Oplenac, kjer so se poklonili našima pokojnima kraljema in sta položila šefa obeh odposlanstev venca na grob kralja Aleksandra. Na povratku z Oplen-ca v Belgrad so gostje okrasili na Avali z dvema vencema spomenik neznanega junaka. Popoldne 6. maja sta obiskali delegaciji našega predsednika vlade, predsedstvo senata ter skupščine. Zvečer je bil v narodni skupščini sprejem in svečana večerja. Dne 7. maja popoldne ob petih je bila skupna seja našega senata in skup-
ščine na čast romunskim in čehoslovaškim odposlancem. Govorili so na tej seji naš predsednik skupščine dr. čirič, predsednik senata Mažuranič in predsednik vlade Stojadinovič. Odgovarjali in zahvaljevali so se že omenjeni šefi romunske in čehoslovaške delegacije.
V DRUGIH DRŽAVAH.
Velika počastitev predsednika Avstrije na Madjarskem. Zadnjič smo poročali, da je službeno obiskal predsednik Avstrije Miklas madjarskega regenta admirala Horthyja v spremstvu kanclerja dr. Su-šnika in zunanjega ministra dr. Schmidta, Miklasa je sprejela Madjarska z vsemi častmi, ki gredo vladarju in so praznovali po vsej državi dan obiska kot državni praznik. V Budimpešti je bil avstrijski predsednik sprejet od Horthyja s celo vlado in so se vršile njemu na čast velike vojaške parade in druge slovesnosti. Miklas je 5. maja prisostvoval slovesni seji madjarskega parlamenta in se je ta dan vrnil na Dunaj.
Bolgarska armada moderno opremljena. Na rojstni dan kralja Borisa 6. maja so se vršile v Sofiji velike vojaške parade. Ob tej priliki je bolgarska armada prvič po vojni nastopila v čisto novi in moderni opremi. Miroljubna politika Bolgarije i njenimi sosedami ji je v zadnjem času omogočila času odgovarjajočo oborožitev,
Italija in Nemčija. Naš list je poročal, da se je mudil v Rimu pred kratkim pru-
Bki ministrski predsednik Goring, ki se je Vrnil iz Italije preko Gorenjske, kjer je nočeval na Bledu in se je pripeljal 3. maja v Monakovo ter v Berlin in je tako končal svoje politično potovanje po Italiji in drugod. Koj za Goringom se je pripeljal v Rim nemški zunanji minister Neurath, katerega je sprejel v avdieneo italijanski iralj in se je razgovarjal z njim Musso-lini ter italijanski zunanji minister grof Ciano. O Neurathovih razgovorih piše časopisje, da so se sukali krog tesnega sodelovanja med obema državama ter obsegajo naslednje točke: Italija in Nemčija prehajata na pot čim tesnejšega gospodarskega sodelovanja in bi naj postali sča-som glede sirovin neodvisni od ostalega sveta. Sirovine, katerih bi Nemčija za slučaj vojne ne mogla dovolj izdelati, bi jih naj dala Nemcem Italija. Nemčija se hoče na vsak način zbližati z Anglijo. Nasprotje z Anglijo preveč ovira delo nemške diplomacije v drugih delih Evrope. Italija se je po svoji poti že toliko približala Angliji z gosposkim sporazumom o Sredozemlju, da je po tej pogodbi že lahko marsikaj storila za okrepitev svojih postojank v Srednji Evropi. Nemčija hoče doseči zbližanje z Anglijo ob priliki kronanja angleškega kralja Jurija VI., ko bodo v Londonu razni razgovori med zbranimi državniki in angleškim kraljem. Kako bo Nemčija dosegla angleško prijateljstvo v sporazumu z italijansko vlado, o tem se je razgovoril Neurath z Mussolinijem. — Ža Neurathom bo obiskal Rim koncem maja še nemški vojni minister general Blom-berg.
Popolna nepristranost Belgije. Kakor znano, je bila Belgija že pred vojno na stopnji popolne nepristranosti ali nevtralnosti, katero so pa pogazili Nemci s svojim vojaškim vdorom med svetovno vojno. Po vojni se je Belgija z lokarnsko pogodbo zavezala, da bo priskočila za slučaj vojne z Nemčijo na pomoč Franciji in Angliji. Francija in Anglija sta osvobodili sedaj Belgijo lokarnske obveznosti in sedaj Belgija zopet lahko proglasi svojo nedotakljivost, za katero se je že tudi izjavil Hitler v imenu Nemčije.
Velike stavke na Angleškem. V skrajno neprijetnem položaju je Anglija sedaj tik pred kronanjem kralja, ker so izbruhnile velike stavke. S štrajkom je začelo v Londonu 25.000 šoferjev in avtobusnih nameščencev, kar zelo otežkoča promet v osem-milijonskem mestu, kakor je angleška pre-stolica. V prometu je nastala popolna zmeda, ker so prevažali avtobusi milijone ljudi, ki so med stavko navezani le na podzemsko železnico in na posebna vozila. Najbrž bo stavka šoferjev in avtobusnih nameščencev potegnila za seboj še osebje
Eodzemskih železnic ter podeželskih avto-
usnih prog in bi naraslo za ta slučaj število štrajkujočih na 120.000. Ta druga stavka bi zaustavila ves promet v Londonu, ki vrši s polno paro največje priprave ga kraljevo kronanje. Prometni stavkarji ne zahtevajo zvišanja plač, ampak radi napornosti službe skrajšanje delovnega časa in daljši opoldanski odmor. — Z zvijanjem mezd je prišlo sedaj že 700.000 rudarjev. Če premogovne družbe ne bodo ustregle rudarskim zahtevam, je že na vidiku stavka. Ako bo še izbruhril rudarski fitrajk, bo hudo udarjeno celotno angleško gospoAirstvo. Vlada je na delu, da
doseže sporazum med delodajalci in delavskimi organizacijami.
Iz španske državljanske vojne. Zadnjič smo poročali, da so pričeli z odvažanjem civilnega prebivalstva iz baskiške presto-lice Bilbao, katerega hoče za vsako ceno zavzeti naciona-lni general Molla. Prevoz žen, otrok in starcev so oskrbele angleške in francoske ladje, ki so začasno prepeljale begunce na francoska tla. Položaj v Bilbao je bil že 4. maja brezupen. Baskovski nacionalisti so hoteli Bilbao predati španskim zmagovito prodirajočim nacionalnim četam. Komunisti in anarhisti pa zahtevajo nadaljevanje borbe, kar opravičujejo s tem, da bi porušitev Bilbaoa po nacionalistih generala Molle njim samim največ škodovalo v Španiji kakor po vsem kulturnem svetu. Že 3. maja je prišlo med obema skupinama za in proti predaji do pouličnih bojev. Položaj Bilbaoa je tudi radi tega nevzdržljiv, ker je pribežalo vanj zadnje dni iz raznih krajev, ki so jih zasedli nacionalisti, 30.000 beguncev, za katere ni prehrane. — V Barceloni, ki je glavno mesto Katalonije, so izbruhnili dne 5. maja srditi poulični boji med anarhisti ter republikanci. Borbe na življenje in
smrt med rdečimi so javen dokaz, da jim prede skrajno slaba in da bo nacionalni general Franco kmalu gospodar položaja v Španiji in bo s tem konec rdeče strahovlade.
Pameten zakon v Združenih ameriških državah. Ameriški parlament in senat sta sprejela zakon o nevtralnosti. Po novem zakonu bo državni predsednik odločal, proti kateri vojskujoči se državi bodo obveljale določbe novo sprejetega zakona. Po tem zakonu bodo Združene države zaprle v vojskujoče se države uvoz orožja, streliva in drugih predmetov. V vojno zapletena država ne bo mogla v Ameriki niti posojila najeti.
Strašna surovost kitajske oblasti. V Kantonu na Kitajskem je dala tamošnja oblast postreliti 215 gobavcev. Najprej so jih skušali speljati na vodo in jih tam potopiti. Toda bolniki so postali nezaupljivi in so moštvo na čolnih napadli ter ga prisilili, da jih je odvedlo nazaj na suho zemljo. Zatem je oblast sklenila, da jih po-streli. Za vsakega bolnika je bila namenjena samo ena krogla. Ker so mnogo-kateri po prvem strelu ostali še pri življenju, so jih še žive pometali v skupen grob.
KAIOUSKKM
Trpljenje in boji nemških duhovnikov. V Nemčiji bijejo katoličani težki obrambni boj zoper staroaemško poganstvo, ki ga širi narodni socializem. Absolutno zena-čenje med nemškim narodom, ki je ena glavnih točk narodnosocialističnega programa, se po mnenju nemško-fašističnih kolovodij ne da doseči, ako ne izginejo vse verske razlike, torej tudi vse vere. Ker se katolicizem najodločnejše bori zoper to uničevalno akcijo, je pri narodno-socialističnih voditeljih najbolj osovražen. Vso težo tega sovraštva čuti v prvi vrsti katoliška duhovščina. Nad tisoč katoliških duhovnikov je sedaj zaprtih po pre-
Obhajilne podobe!
Naj bo še tako huda kriza, na najlepši dan svojega življenja naj ima vsak človek trajen spomin! Zato priporočamo gg. duhovnikom, šolam in tudi staršem, da preskrbijo otrokom spominsko podobo na 1. sv. obhajilo. Posrečilo se nam je dobiti zelo lepe in cen.ene slike:
Male podobice 100 komadov Din 12.—. Velikost 19X14 cm po Din 1.—. Velikost 20.5X14 cm po Din 1.50. Velikost 22X14.5 cm po Din 1.75. Velikost 28X18 cm po Din 2.—. Velikost 27X17.5 cm po Din 2.25. Velikost 28X19 cm po Din 2.50 in Din 3.—. Velikost 39X25 cm po Din 3.— in Din 5.—.
Vse slike so umetniške, lepo in okusno barvane, imajo slovenski napis.
Naročila sprejema Tiskarna sv. Cirila v Mariboru in v Ptuju.
ocooooooooooo

iskovalnih zaporih, ječah in taboriščih. Dolžijo jih njihovi hudobni sovražniki zveze s komunisti in raznih hudobij in grdo-bij. Razmere pa so danes v Nemčiji take, da se za vsako laž, za vsako natolcevanje dobijo priče, ki prisežejo, kolikor krat je treba. Tako globoko je v narodnosociali-stični Nemčiji padla javna morala. V tem oziru dajejo gotovi narodnosocialistični voditelji, ki bi se morali zavedati svoje odgovornosti, prav slab zgled. V prvi vrsti med besnimi sovražniki katolicizma stoji Alfred Rosenberg, idejni voditelj narodno-socialistične stranke. Knjige, ki jih je ta mož spisal, so polne sovraštva zoper katoliško Cerkev. Besede, ki jih govori, pa so prešinjene s strašno mržnjo zoper katoliško duhovščino. Največkrat napada znanega neustrašenega nadškofa v Miin-chenu kardinala Faulhaberja. Ta pa mu je o priliki 25 letnice svojega škofovanja v govoru v svoji prestolni cerkvi tako-le odgovoril: »Je neki človek, imenuje se Alfred Rosenberg, ki skuša v svojih spisih vzeti munehenskemu nadškofu čast in spoštovanje. Temu gospodu sporočujem s tega mesta to-le: Ko bi miinehenski nadškof kdaj prišel v milost pri tem človeku, bi se moral še v grobu sramovati.« Junaška beseda pogumnega nadškofa!
V ozadju mržnja zoper katolicizem. Angleški protestantje, osobito njihova visoka duhovščina, so radi gostobesedni ter zavzamejo v javnosti stališče do vseh važnih vprašanj. Le o državljaski vojni v Španiji, kjer so komunisti in anarhisti na be-stialen način umorili na tisoče in tisoče duhovnikov in redovnikov, ohranjujejo čuden molk. Ne morejo se dvigniti do javne obsodbe teh divjakov. O tem se celo pritožuje angleški laik sir Douglas v pismu, ki ga je izročil javnosti. Sir Douglas poudarja, da je sramota za krščansko kulturo in prosveto, da anglikanska prote-stantovska cerkev doslej še ni izrekla ene besede obsodbe ali obžalovanja radi ubijanja in mučenja tolikega števila duhovnikov in vernikov v Španiji. To je dokaz, da je bolj prešinjena z mržnjo zoper katoliško Cerkev kot z ljubeznijo do najosnov-
nejših načel splošne ljudske svobode In pravice. Sir Douglas poudarja, da se bo to maščevalo na protestantovsM cerkvi, ko bo komunizem navalil tudi na njo. Tako postopanje anglikanske duhovščine in tistih časnikov, ki takšno postopanje odobravajo, angleški narod ne odobrava. Sicer pa se je tudi iz vrst anglikanske pro-testantovske duhovščine dvignil odpor zoper tako postopanje. Ko sta namreč dva protestantovska anglikanska škofa, ki sta bila v Španiji, okrivila katoličane za izbruh državljanske vojne, je proti njima nastopil protestantovski škof z Gibraltarja (najjužnejša točka Španije, ki je v rokah Anglije). Izjavil je, da on dobro pozna razmere v Španiji, ker tamkaj biva že nekaj let. Glavni in edini krivci španske državljanske vojne so po njegovem prepričanju španski in ruski komunisti, ki so hoteli z nasiljem vladati v Španiji proti volji ogromne večine ljudstva. Naj bo torej Anglija oprezna, ker bo komunistična agitacija tudi njo zadela, in proti tej agitaciji ne pomaga nič naglašanje demokracije. Naposled anglikanski škof ostro obsoja politiko, ki jo sedanja angleška vla-
Osebne vesti.
Srnrt mladega kapucinskega duhovnika.
V kapucinskem samostanu v Studencih pri Mariboru je preminul po daljšem bo-lehanju g. p. Gabrijel Škof. Rodil se je 4. oktobra 1909 na Gorci pri Št. Petru pri Mariboru. Mašniško posvečenje je prejel leta 1934. Cez eno leto po primiciji je že moral v zdravilišče Golnik, da bi se ubranil morilke jetike, vendar si ni mogel več utrditi v dijaških letih razrahljanega zdravja. Z Golnika se je vrnil v Studence, kjer je v lepem mesecu maju vdano v voljo božjo izročil svojo mlado dušo po Mariji Jezusu. Blagemu mlademu duhovniku svetila večna luč, njegovim staršem, sorodnikom in samostanski družini naše sožalje!
Nesreče.
Od kolesarja poškodovan. V Mariboru v Dvoršakovi ulici je podrl kolesar trgovskega potnika Antona Bednak, ki se je pri padcu težje poškodoval na glavi in ga je reševalni oddelek prepeljal v bolnišnico.
Pokopan pod avtomobilom. Vajenec Er-vin Ferlič je dvignil v mariborski poprav-ljalnici avtomobilov poškodovan avto z dvigalnim aparatom in je zlezel pod voz, da bi pogledal, kje in kaj je treba popraviti. Ko je bil pod avtom, je dvigalna naprava spustila in avtomobil je pokopal pod seboj vajenca. Drugi mehaniki so takoj priskočili revežu na pomoč in so ga izvlekli nezavestnega. Reševalni oddelek je težko poškodovanega takoj prepeljal v bolnišnico, kjer so ugotovili, da ima fant prebito lobanjo in težko poškodbo prs.
Železniška nesreča brez žrtev in znatnejše škode. Na Vnebohod ob 20.30 je zadela na glavnem kolodvoru v Mariboru premikalna lokomotiva s 16 natovorjeni-mi vagoni na tiru na oviro, radi katere je iztirila in se je nagnila na stran. Slučajno ni prišlo do večje nesreče, ker se je lokomotiva obdržala in je obstala poleg
da vodi v španski državljanski vojni in ki se bo hudo maščevala nad Anglijo.
Komunistična agitacija. Kominterna (komunistična internacionala), ki ima svoj sedež v Moskvi, pošilja po vsem svetu svoje žive in svoje papirnate agitatorje. Živi agitatorji namreč ne prihajajo praznih rok, marveč nosijo s seboj denar ter letake, knjige in knjižice. Tako je policija v bolgarskem glavnem mestu Sofiji odkrila tajno skladišče protizakonitih komunističnih listov, knjig, knjižic in letakov. Med temi letaki je bilo 10.000 takšnih, ki so pozivali na proslavo 1. maja v komunističnem smislu. Zanimivo je, kako skušajo komunistični agitatorji preslepiti državno oblast ter spraviti prepovedane knjige v roke ljudi. V to svrho so si namreč izmislili to-le goljufijo: vzamejo platnice z naslovom znanega francoskega pisatelja Julija Verne-a ali pa kakšnega drugega zabavnega pisatelja. Med te platnice pa ne devajo teh povse nedolžnih povesti in dovoljenih spisov, marveč komunistične spise in protizakonite letake. Bolgarska policija pa se ni'dala preslepiti. Knjige in letake je zaplenila, krivce pa zaprla.
tračnic, čeravno se je znatno nagnila, vendar ni zgubila ravnotežja; da bi bila padla na nekaj metrov nižje ležečo cesto, ki pelje pod železnico. Vozovi za lokomotivo so ostali na tiru. Škoda je neznatna.
Trčenje avtomobila z motornim kolesom. Na cesti med Št. Janžem in Ptujem se je zaletel avtotaksi v motorno kolo s prikolico, katerega je vozil trgovec Smeh z Ra-dvanjske ceste pri Mariboru. V prikolici sta bila trgovčeva žena in otrok. Smeh si je pri trčenju zlomil nogo, žena in otrok sta ostala nepoškodovana. Motorno kolo je zdrobljeno. Ptujski reševalci so prepeljali poškodovanega trgovca v mariborsko bolnišnico.
Podlegel poškodbi hrbtenice. Z zlomljeno hrbtenico je bil oddan v celjsko bolnišnico Rado Pasarič, 39 letni dninar iz Ivaniča pri Deseniču v Hrvatskem Zagorju. Bil je na delu pri posestniku Antonu Komerički v Miljani v Selih Zagorskih. Nanj se je prevrnil voz in mu je zlomilo hrbtenico. Revež je trpel v bolnišnici od 12. aprila do 4. maja.
Huda prometna nesreča. Dne 9. maja ob 2 popoldne se je zgodila v Poljanski dolini, na razcepu cest v Trato in Hotov-Ije, huda prometna nesreča. Motorno kolo, na katerem sta se peljala Stanko Je-senovec, monter iz Kamnika, in 31 letni mesarjev sin Blaž Podgoršek iz Kamnika, je trčilo na omenjenem razcepu ob kolo, na katerem sta bili 19 letna Zofka Jelov-čan, kočarska hči iz Srednjega vrha pri Hotovljah, in 16 letna dninarica Angela Eržen iz Srednje vasi pri Trati. Pri padcu je Jelovčanovi počila lobanja in je bila koj mrtvr. Erženov» si je zlomila obe nogi in ima poškodbe na glavi. Jesenovec je dobil pretres možganov. Podgoršek ima hude poškodbe na desni strani. Tri težko poškodovane je prepeljal zasebni avto v ljubljansko bolnišnico.
Smrtno ponesrečil pri smučanju. V Bohinjskih planinah v bližini šestega triglavskega jezera je pri smučanju smrtno ponesrečil dr. Marjan Bukovec, mlad zdravnik ljubljanske splošne bolnišnice. V višini 2000 m je zavozil strmo navzdol, je pri okretu odletel v stran in priletel na
9bmagaJ. jpojmu otroku,
da ohrani kolikor mogoče dolgo prve zobe!
SARGOV
PROTI ZOBNEMU KAMNU
skale, kjer si je razbil lobanjo in obležal mrtev.
Občutna požarna nesreča. Na Florjanovo so doživeli v Tržiču požar, ki je povzročil '-00.000 Din škode. V delavnici čevljarskega mojstra Janka Jeršeta je nastal radi neprevidnosti nekega delavca požar, ki je uničil ostrešje. Zgorelo je precej usnja, razne čevljarske potrebščine in 22 čevljarskih strojev z motorji. Ogenj je bil lahko postal usodepoln za celi Tržič, da ga niso hitro pogasili. Nad 200.000 Din cenjena škoda ni krita z zavarovalnino.
ZRAKOPLOV »H3NDEDE URG «
EKSPLODIRAL »Hindenburg« — ponos Nemčije
Nemci so bili že leta upravičeno ponosni na 248 m dolgi in 41 m visoki zrakoplov »Hindenburg«, ki je oskrboval zračni promet med Evropo in Ameriko ter je 20 krat srečno preletel Atlantski ocean. Tudi tokrat je zrakoplov brez nesreče premagal pot iz Evrope v Severno Ameriko in bi naj bil vzel od tamkaj v London zadnje ameriške goste, ki so se hoteli udeležiti slovesnosti kronanja angleškega kralja Jurija VI. Določeno je bilo tudi, da bo »Hindenburg« pripeljal iz Londona v Ameriko film o kronanju, ker le v orjaško zračno ladjo so imele največje filmske družbe popolno zaupanje.
Kdaj se je zgodila strašna nesreča?
Zadnja »Hindenburgova« vožnja iz Evrope v Združene države je bila radi viharjev nad Atlantskim morjem zelo težavna. Ovire so bile tako velike, da je priplul zrakoplov 7. maja z 12 urno zamudo nad Njujork in nad letališče Lakehurst. Nad njujorškimi nebotičniki je krožil velikan tako nizko, da so prebivalci najvišjih nad-stropil razločili ob oknih kabine zrakoplova stoječe potnike. Njujorško prebivalstvo je pozdravljalo burno veselo srečno dospeli zrakoplov in na tisoč siren iz ladij in tovarn je zatulilo v pozdrav. Na letališču je bilo pripravljenih 43 vojakov, da bi pomagali pri pristanku ob stolp. Ko je zavil »Hindenburg« proti letališču, je nastala nevihta z bliskom ter gromom.
Po eni uri čez polnoč srednjeevropskega časa se je spustil zrakoplov 100 m nizko
nad letališče in v tej višini je prišlo izne-nada do strahovite eksplozije.
Očividec slika nesrečo Očividec pripoveduje o nesreči takole: Ko so spustili iz zrakoplova vrvi za pristanek, smo videli razločno potnike, ki so nam veselo mahali iz kabine. Na krovu zrakoplova je prevladovalo kljub presta-nim težkočam ter nevarnostim najboljše razpoloženje. Naenkrat je zabobnela strahovita eksplozija. Gledalci smo se razleteli na vse strani, da bi se rešili. Po preteku nekaj trenutkov smo stekli nazaj na kraj nesreče, kjer se je nudil našim očem strašen prizor. Ponosna zračna ladja je
•enski, ruski socialni revolucionar in ministr-predsednik, je pred 20 leti zbežal iz Rusije in živi v Parizu.
Ogromni bronasti kip bodo posIaU iz Milana na svetovno razstavo v Pariz, kjer bo postavljen v italijanskem oddelku In predstavlja zmagoviti pohod fašizma.
Nemški vojni minister general Blomberg bo obiskal Rim proti koncu maja.
Angleška tovorna ladja »English Trader« je zadela v viharju ob skale in ji je sunek odbil zadnji del. Parnik se je rešil skalovja ln ja samo tri četrtine ladje odplulo v ladjedelnico.
Italijanski motociklist Peter Taruffi je odnesel en dan pet svetovnih rekordov, katere je posedal poprej Anglež Guthrie. Slika nam predstavlja vozača s hitrostnim vozilom. ,	Desno:
V Parizu so slavili prvi maj v znamenju sovjetske zvezde.
Levo:
Danski kraljevi par bo obhajal od 15. do 17. maja 25 letnico vladanja. Na sliki vidimo kraljico Aleksandro, kralja Kristijana ln princa Frederlka in Knuda.
Cerkev Iz jekla so zgradili v Clevelandu v Združenih ameriških državah.
bila samo še kup žarečih kovinastih drogov. Preostanki so izžarevali tako vročino, da se ni mogel nikdo koj po nesreči približati težko poškodovanim. Tekom prve četrt ure so odnesli samo tri čisto izoglenela trupla, katerih sploh ni bilo za spoznati. Kmalu zatem so sledile še manjše eksplozije. Nesreča se je zgodila po ameriškem času ob 19.20, šele po 20. uri so še lahko podali reševalci skozi poveljniško kabino v notranjost razvalin. Ob 21.15 so odjeknile še tri nadaljnje in manjše eksplozije.
Žrtve in vzrok nesreče
Po poročilih iz Lakehursta, kjer je nju-jorško letališče, je gorel »Hindenburg« po eksploziji eno uro. Število mrtvih znaša 34. Med te sta všteti dve osebi, ki sta podlegli poškodbam koj po prepeljavi v bolnišnico. Živih je ostalo 24 potnikov in 42 mož posadke. Ranjena sta oba kapitana zrakoplova Pruss, ki je tokrat prvič poveljeval, in z večjimi vožnjami preizkušeni Lehmann, ki je kmalu v bolnici umrl vsled opeklin.
Predsednik ameriške zrakoplovne družbe je izjavil časnikarjem, da je iskati vzrok nesreče v dveh možnostih. Prvi vzrok so zračne prilike, ki so bile zelo slabe. Radi plohe je bil pristanek zrakoplova zelo težaven. »Hindenburg« je krožil eno uro nad letališčem in čakal na ugodno priliko za pristanek.
Druga možnost je ta, da je skočila iskra iz enega od motorjev v onem trenutku, ko so odprli ventile za pogonski plin. Pri tej priliki se je izoblikovala tako zvana plinska vreča, ki je povzročila eksplozijo. •
Nepričakovano popolno uničenje ponosnega »Hindenburga« je nesreča, ki je odjeknila turobno ne samo po Nemčiji in Ameriki, ki sta najbolj prizadeti, ampak po vsem svetu, kateri je skozi leta občudoval vsem vremenskim neprilikam klju-bujočega zračnega velikana.
R^zne novice.
»Kmetskl list« prinaša številko za številko dokaze, da je lažisvobodomiselnega, krščanstvu In duhovščini sovražnega mišljenja. V številki z dne 5. maja očita verski vzgoji, da ji manjka socialna smer, ln duhovnikom, da jim manjka socialni čut. Niti na misel nam ne pride, da bi pred liberalnim kmetijcem branili katoliško vero, ki polaga s propovedovanjem in izvrševanjem zapovedi o ljubezni do bližnjega socialnosti najtrdnejšo podlago in oporo. Kar pa se tiče naše duhovščine, ji daje zgodovina našega naroda najsijajnejše spričevanje, da je bila ter je največja, ponekod in včasih edina prijateljica slovenskega ljudstva. Kdo pa je branil siromašnega slovenskega kmeta pred odiranjem liberalnih podeželskih kmetskih velikašev in njihovih zaveznikov, liberalnih advokatov? Katoliški duhovnik. Kdo je ustanavljal posojilnice, ki so rešile kmeta iz rok liberalnih kmetskih in gosposkih oderuhov? Katoliški duhovnik. Laži-svobodo-miselna gospoda, podeželska in mestna, je prepojena z duhom sebičnosti do zadnjega vlakenca svojega bistva ter se za bližnjega le takrat briga, kadar ga izrablja.
Električna luč. V »Slov. gospodarju« smo čitali, da nameravajo strokovnjaki napeljati po vseh Slovenskih goricah električno luč. Naj bi to ne bilo omejeno samo na ožji krog krajev, marveč se raztegnilo v širši krog. Res je, da je instalacija draga, pa luč sama je v primeri s petrolejem veliko cenejša. Vprašal sem nekega gospodarja, ki ima to luč, koliko plača na mesec. Pravi: na mesec plačam 8 Din. Mi pa za petrolej plačamo na mesec okoli 40 D. Kaj pa so petrolejske lampe v primeri z elektriko?
Zavarovanje kolesarjev. Nezgode kolesarjev zavarujemo: Ako se kolesar smrtno ponesreči, izplačamo 10.000 Din. Ako postane kolesar trajni Invalid, izplačamo 40.000 Din, ako kolesar do smrti povozi eno osebo, Izplačamo 30.000 Din, ako poškoduje ali povzroči smrt več oseb, izplačamo 100.000 Din, ako kolesar poškoduje tujo lastnino, izplačamo za stvarno škodo do 10 tisoč Din. Letna premija za eno kolo stane vse-
f 3 ( A BAYE

-örez Bayer-jevesa kriiaj ni Aspirin tablet]
Vsaka Aspirin tableta ima Bayer-jev križ.
rti reomatizmu, gripi ui vročini
04u ¡e rcgislr, pod S.,Si. 1583 od J. XIL 1936.
ga skupaj samo 50 Din. Zavarujemo osebe proti vsem vrstam nezgod, zavarujemo avtomobil^ trgovine, privatna stanovanja, urade, proti vlom-skl tatvini ln ropu. Kdor hoče hifie, premičnin^ trgovine zavarovati solidno, naj se obrne na glavni zastop »Vzajemne zavarovalnice«, Maribor, Loška ulica 10 (glavni zastopnik ~~ 2 e b o t)
Obžalovanja vredni slučaji.
Prijeti vlomilec priznal. Zadnjič amo poročali, da je padel v roke orožnikom v Studencih pri Mariboru Franc Stanek. Pod težo dokazov je priznal, da je vlomil 4. februarja med opoldanskim odmorom v draguljarno Bizjak v Gosposki ulici v Mariboru. Oplenil je iz blagajne 60.000 Din in je odnesel še več zlatnine. Plen je delil z Avgustom Koler, brezposelnim me sarskim pomočnikom. Dne 11. marca je sredi poldneva odprl z vetrihom trafiko Roze Žnidarič na Aleksandrovi cesti. Pobral je 1000 Din gotovine in za 7000 Din kolekov ter znamk. Denar je sam porabil. Od kolekov je izročil 200 Din Jožefu Golobu, krojaču v Studencih, ostalo pa je skril pri Glazerju, mesarju v Studencih, kjer so našli v postelji še za 1000 Din kolekov. Stanek je osumljen vloma v mariborsko vinarsko šolo v noči 5. aprila. Takrat je zginilo iz blagajne nekaj gotovine. Dalje ga zasledujejo orožniki iz Murske
Srce najpopolnejši stroj Človeško srce je sesal-Ka, ki skrbi za krvni obtok. V vsaki minuti napravi ta stroj kakšnih
70	obratov. V celem letu torej približno 36,790.000 obratov. Ce vzamemo 70 let kot povprečno človeško življenje, nam pokaže račun, da je človeško srce v tem času delalo okrog 2.500,000.000 krat Utripnllo je torej okroglo 2 in pol milijarde kratil Kaj pomeni to delo, je skušal Izračunati neki anatom. Ob vsakem utripu spravi srce 100 g krvi v obtok, torej
71	na minuto, 4201 na uro in 10 ton na dan. Mali", povprečno 15 cm visoki ln 10 cm široki organ, spravi v sedemdesetih letih torej nič manj nego 250.000 kubičnih metrov krvi v obtok! Noben stroj ne more do-
Grofov jagar.
Povest iz domačih hribov.
18
Stresel se je. Bilo je prvič, da mu je bila pot v planino zoprna. Zaradi tega je ostal tudi dalje, kot je bilo treba, v Kapli. Krčmar, h kateremu je stopil, in gostje, ki so sedeli za mizami, so ga debelo pogledali. Odkod kaj prihaja, so ga vprašali; v planini je vendar za dve klaftri snega in s Fužine naprej ni nobene poti. S krpljami že prideš, je menil jagar kar tako.
Potem je pripovedoval, kak vihar je bil onikrat in kako so se trgali plazovi in pomedli toliko gamsov. Vsega ni povedal. Pivci so majali z glavami in menili, da za nič na svetu ne bi hoteli niti en teden ne biti v tej strašni samoti. Jagar je tlesknil s prsti, ko da ni vredno besede; v resnici pa se mu je vedno manj ljubilo nazaj v planino. Toda drugega ni bilo; spraviti se je moral na pot.
Ko je odhajal iz krčme, je iz hiše na drugi strani prišla mlada ženska in pripeljala dekletce za roko. Bila je belo oblečena, svetlo zeleno ruto je imela okoli ramen in svetlo rdečkasto na glavi! Sončno radosten ji je bil obraz.
Šment, saj to je Veronika!
Kakor kaka vila je, o katerih vedo stari povedati.
Zdai obrača glavo sem k njemu. Tod» glej!
Ustnice so se ji namrdnile, prezirljivo se je ozrla, obrnila naglo k dekletu, ga potegnila za seboj in odhitela...
Kaj?
Ko da ga je kdo po licu udaril, tako je obstal, Potem pa ga je razvnela jeza.
»Prekleta coprnica!« je zaškripal.
Jezno je stisnil zobe in z dolgimi koraki odhitel.
Bik neumni, da se zaradi take dekline razburja!
Ne, deklina ni, ampak coprnica, vražja coprnica!
Kaj mu more očitati?
Pa ga ošvrkne tako, ko da ni mož, ampak šviga-švaga, ki besede ne drži in ni vreden spoštovanja!
Mar ni držal besede? Še več je storil, kakor sta se zmenila.
Kaj se potem razburja? Mu je pač vseeno, kaj takole zafrkljivo dekle o njem misli! Saj vedo po vsej dolini, da grofov jagar svoje besede ne sne, da bi se lotil samega živega vraga, če bi bilo treba...
Z rokami je zakrilil, kakor da je hotel prepoditi sitne mušice. Ali čim bolj se je silil, da bi pregnal misli na Veroniko, tem bolj je kuhalo in kipelo v njem. Ni mogel preboleti zaničljivega prezira, ki mu ga je Veronika očitno pokazala.
Edina pot v planino je šla mimo Fužine. Jagar je bil tako zamišljen, da je opazil krčmo šele, ko je bilo le kakih deset korakov še do nje. Tedaj je začul godce, ki so na vse pretege piskali.
Hola, tu pa plešejo'
Sobote, kjer je 8. aprila bilo vlomljeno v podružnico Bate in je zginilo 4123 Din gotovega denarja. Orožniška postaja v Selnici ob Dravi sumi, da je Stanek v noči 21. marca v družbi nekega Andreja Štruklja obiskal trgovino Ludovika Pinterja in odnesel raznega blaga za 7000 Din. Poleg Staneka je policija zaprla omenjenega mesarja Glazerja, ki je skrival in razpe-čaval ukradeno blago in predmete. Mesarja Kolerja še nimajo.
Krvavo dejanje iz ljubosumnosti. V Ivanjkovcih pri Ormožu je zagrešil odpuščeni orožnik zločin iz ljubosumnosti, ko-jega žrtev je postala Ana Novak, blagaj-ničarka v Petovarjevi trgovini, katera je bila tamkaj uslužbena že tri leta. Novakovo, ki je bila doma iz Šmarja pri Jelšah, je pričakal na večer Avgust Lipovec, 30 let stari odpuščeni orožniški kaplar, doma Iz občine Trave v čabarskem okraju. Zadal ji je sedem zabodljajev z žepnim nožem. Angela se je koj zgrudila in obležala v mlaki krvi. Lipovec je po opravljenem krvavem dejanju zbežal. Zabodena je med prepeljavo v ormoško bolnišnico izdahni-la. Lipovca so drugi dan po zločinu izsledili orožniki v kleti Matije Spešiča v Vinskem vrhu. Morilec je služil osem let pri orožnikih in je bil letos 30. januarja pri orožniškem poveljstvu v Ptuju odpuščen lz službe radi razburljivosti. Nastanil se je pri Petovarju v Ivanjkovcih, kjer se je preživljal s prihranki in je bil zaljubljen v Novakovo, ki ga ni mogla poročiti, ker je bil brez službe.
Vlom. Na Pobrežju pri Mariboru je bilo vlomljeno pri Kristini Jeršek. Neznanec je odnesel cigaret, obleke in raznih predmetov za 2000 Din.
Odvržen novorojenček. Ko so lovili ribiči lz Hrastje-Mota pri Radencih v rokavu Mure ribe, so potegnili iz vode truplo novorojenčka ženskega spola. Trupelce je bilo že precej razpadlo. Po nečloveški materi poizvedujejo orožniki.
Krvav obračun med Bosancema. Na ce-Bti ae je odigral med Bosancema obračun, ki je zahteval smrtno žrtev. Franjo Ma-
toševič, 37 letni delavec iz Pokračičev blizu Travnika v Bosni, in njegov sodomačin Ivan Debeljak iz Bučičev, sta prevažala že nad eno leto v Št. Jurju ob juž. žel. drva za nekatere trgovce. Omenjena sta te dni popivala po raznih krčmah in sta prišla slednjič tudi k Martinu Šporerju, kjer sta začela med seboj barantati za konje. Pri kupčiji sta se sprla in sta se začela metati po gostilniški sobi, dokler ju niso drugi posadili na cesto. Zunaj na prostem je pograbil Matoševič poleno in je lopnil z njim Debeljaka s tako silo po glavi, da mu je zdrobil lobanjo in so mu izstopili možgani. Smrtno nevarno ranjenega so prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer je umrl. Matoševiča, kateri se izgovarja na silobran, so prijeli orožniki.
Neznan utopljenec. Blizu postaje v Zagorju je naplavila Sava truplo neznanca, ki je bilo že kak teden v vodi, ker je bil obraz že nekoliko razjeden, niti starosti niso mogli ugotoviti.
Prepoznan vtopljenec. Zgoraj poročamo o neznanem vtopljencu, katerega so potegnili iz Save pri Zagorju. V neznancu so prepoznali 23 letnega Alojza Repnika iz Vinj. Dne 8. aprila je bila v Vinjah pri Ljubljani zapuščinska razprava na Rep-nikovi domačiji. Lojze Repnik je bil dedič za umrlim očetom. Že 9. aprila je zapustil dom. Šel je v Savo iz obupa, kako bo izvršil oporoko in izplačila.
S težko poškodbo v bolnišnico. Pri Šent Pavlu pri Preboldu je bil napaden od neznancev 21 letni kovaški pomočnik Jože Zalokar, ki je dobil globok zabodljaj v desno stran hrbta. Zabodenega so oddali v celjsko bolnišnico.
Prostovoljna smrt starega rudniškega čuvaja. V Zagorju ob Savi so našli za sro-bot obešenega starega vpokojenega rudniškega čuvaja Martina Stibriča, ki je bil rodom iz Velikega Obreza pri Brežicah. Več let je bil zaposlen pri nakladanju premoga ter apna pri zagorskem rudniku. Ko je oslabel, je opravljal do upokojitve službo nočnega čuvaja.
Iz obupa v smrt. Ob cesti pri Sp. Pol-skavi so našli s prestreljeno glavo 25 letnega posestnikovega sina Leopolda Res-nik. —Med mestnim zavetiščem v Medlo-gu pri Celju in levškim mostom so potegnili iz Savinje truplo noznanega utopljenca, ki je star 38—40 let. Predno je nesrečnež skočil v vodo, si je zadrgnil vrat s pasom in si je zvezal noge s tankim ovojem. — V Gradcu pri Litiji se je obesil 46 letni posestnik Franc Preži j.
Še zagoneten zločin. V Loški gori nad Zrečami je bil najden v gozdu obešen Alojzij Kladnik, 70 letni hlapec pri posestniku Pačniku. Ko so ga sneli z veje, so ga pokopali, a kmalu so buknile na dan govorice, da si ni sam končal življenja. Truplo so izkopali in sodno raztelesenje je ugotovilo, da je imel zabodljaj v prša in je dobil tudi udarec po glavi. Storilci so starčka najbrž že mrtvega obesili. Pod sumom krivde so izročili orožniki v zapore v Konjicah 35 letno Pačnikovo hčer Marijo in njenega ženina Ignacija Lamu-ta. Oba odločno zanikata krivdo. Kladnik je služil že 17 let pri Pačniku, kjer je vodil gospodarstvo. Pačnik mu je obljubil, da mu bo izročil polovico posestva, kar pa ni bilo po volji njegovi edini hčerki. Preiskava bo že dognala, kdo je krivec.
Izpred sodišča,
Obsodba radi napada na lovskega paznika. V noči na 6. september je napadel 25 letni dninar Ivan Ivanuša od Velike Nedelje lovskega paznika Ivana Petek. Napadalec je pazniku odvzel puško in ga je poškodoval. Senat mariborskega okrožnega sodišča je obsodil Ivanušo na dve leti težke ječe.
Obnova obravnave o roparskem umoru. Zagonetno krvavo dejanje, katero se je odigralo pred petimi leti, bi naj bilo v kratkem pojasnjeno. Dne 27. aprila 1932 so našli v Pavlovskem vrhu pri Ormožu mrtvo v hiši posestnico Ano Tomažič. Najprej so domnevali, da je postala ženska žrtev sobnega ognja, ker so ležali okrog
Začul je drsanje in udarjanje ob pod. In klarinet! Kako je ta narobe piskal! Kdo je le ta mojster, ki tako kazi? Tega si mora pogledati!
Nak! Ne bo šel! Zaklel se je, da ne prestopi tega praga.
Toda tistega, ki njegovemu klarinetu tako silo dela, tega si mora ogledati.
Naglo je stopil v vežo in pokukal skozi priprte duri. Seveda! Vsa družina je bila spet na kupu, Murko, Lavrinc, Špela in vsi po vrsti, kar jih je bilo Kapelčanov. Iz Šmarja ni bilo nobenega. Med godci so bili krčmar Tilen, Jozelj in tolsti Drnač, ki jo je tako neznansko narobe rezal na klarinetu. Pravkar je zopet tako zapiskal, da je jagra v ušesih zabolelo.
Jezno je skočil v sobo in kar med godce; maknil je Drnaču klarinet, dedca pa je odrinil tako, da se Je na tla zvalil.
»Drnač, rajši na prste žvižgaj!«
Plesalci so se razleteli, zakrohotali so se in jeli vpiti:
»Halo, Anza! Anza!«
Ta pa je že držal klarinet v ustih, trenutek še — tn že je zapiskal, kakor je znal le on, godci za njim In pari so se zavrteli, Anza pa je piskal, piskal in gnal hitreje, hitreje, da se je pod tresel, da so stene odmevale, divji vriski so vžigali vmes, dekleta so vpila, in še bolj je gnal Anza, podoben divjemu možu, podoben satanu, v pijanem vrtincu so se poganjali pari, pot jim je 111 s čela, pihali so ko meh, motiti
se jim je začelo, zdaj tu, zdaj tam je omahnil kak par, na kup so omahovali in se razpršili onemoglo po kotih.
Res, kakor satan se je zarezal grofov jagar; skočil je z mize, fantje in dekleta pa okoli njega:
»Anza, Anza! Odkod pa ti?«
»Odkod pa vi? Bi rekel, da sem vas v mestu videl.«
»Pred sto leti, da! Saj ti si se menda tudi s polži pripeljal.«
»Delo sem imel.«
Špela je prinesla vrč vina in je natočila največjo kupo.
»Na, Anza, pij!«
Jagar je v trenutku zvrnil kozarec in si ga dal še drugič in še tretjič in še četrtič naliti. Da bi bil tako nezmerno pil, tega še nihče ni videl.
»Hola ho, godci, dajte katero!« je zavpila Špela. »Zdaj bova rajala midva, jaz in Anza.«
Godci so udarili, Anza pa je prijel Špelo in se zasukal z njo, da se je kar kadilo. Špeli se je tako vrtelo v glavi, da je zamižala in omahnila na jagra. Toda raj je bil kratek, kajti krčmar se je zbal za hčer in je ustavil godce. Jagar je zaklel in potisnil deklino od sebe, potem pa zagrabil za vrč in zlil vse vino vase. Vse je zastrmelo vanj, kajti mislili so, da ga bo vrglo. Ali jagar se ni opotekel, niti v hoji ga ni spodnašalo niti jezik se mu ni zapletal; očitno je bil močnejši od vina.	(Dalje sledi.)
seči pod istimi pogoji istega orjaškega učinka.
Mož, ki krste zbira
V Adelaidi v Avstraliji živi bogat lastnik predilnice Kihard Petrs,: ki zbira krste za svoj muzej. Ta njegov muzej je gotovo edini svoje vrste na vsem svetu. Mož je od sile ponosen, da takih krst nima noben muzej na svetu. Njegov jih ima nad 700, in sicer iz vseh časov in lz vseh mogočih tvarin. Med krstami je najbolj dragocena krsta iz čistega zlata, v kateri je nekoč počivalo truplo egiptovskega faraona. Druga tudi nenavadno dragocena krsta, je iz kristala. Mož pa Se ni zadovoljen s tem, kar Ima in iSče dragocenih krst Se naprej ter žrtvuje za to svojo željo velike denarje.
po izbi nekateri obžgani predmeti. Pri raztelesenju so dognali na vratu trupla enake, iz katerih se je dalo sklepati na za-davljenje. Sum krivde je padel na moža rejenke, na 431etnega Mihaela Ivanuša, kateri je navedel kot morilca soseda Jakoba Rozman. Pri mariborskem okrožnem sodišču je bil Ivanuša obsojen na 20 let, Rozman na 15 let težke ječe. Rozman, ki je zatrjeval pri preiskavi in na obravnavi popolno nedolžnost, je skušal tudi v kaznilnici, da bi dosegel obnovo procesa. Sča-som je prišlo na dan več pogojev za Rozmanovo nekrivdo in radi tega je kazenski senat pri mariborski sodniji sklenil obnovo. Vse kaže, da je postal Rozman žrtev maščevanja od strani Ivanuše. Ivanuša, ki je živel radi prevzema posesti v sovraštvu z umorjeno Tomažič, je prosil Rozmana koj po zločinu, da bi naj nastopil kot priča, da je bil Ivanuša ob času umora odsoten. Ker je Rozman zavrnil prošnjo» ga je potegnil Ivanuša v sokrivdo. Znano je pismo, v katerem je zagrozil Ivanuša svoji ženi, da bo vse izdal in spravil tudi njo pred sodišče. Vsekako bo ponovna preiskava marsikaj pojasnila.
§fO¥€n§§*a llriflfia.
Samomor. Kakor smo zvedeli, Ja na svetek Kristusovega vnebohoda šolski upravitelj v Kri-ževcih Džuban naredil samomor, in sicer s strelom v glavo. Sicer še ne vemo, kaj je bil vzrok tega dejanja, vendar sklepamo lahko iz pisanja »Murske Krajine«, ki je že nekaj časa naštevala vse pregrehe g. Džubana. Ne vemo sicer, kaj je resnice na vsem tem, pa četudi je vse resnica, se nam zdi grdo, da se človeka iz prestižnih ozirov tako napada v časopisju. Ce je kaj zagrešil, imamo sodišča, ki so merodajna za take prestopke. Borba se jo začela pri zadnjem občnem zboru gasilske župe, ko je g. Benko le s težavo zmagal proti g. Džubanu. Pokojni učitelj si je stekel veliko zaslug za gasilstvo in je bil zelo ugledna oseba. Po veri je bil sicer lu-teran, pa versko zelo strpen.
Sv. Sebeščan. Poročil se je sin našega gostilničarja Zelko Karel, ki je bil pred kratkim na tečaju JRZ v LJubljani Starešina mu je bil starejši brat Peter, ki je ob ti priliki dal 50 Din za naš nameravani Prosvetni dom — to je prvi dar v denarju. Za svata pa je bil mlajši brat Štefan. V to hišo stalno prihaja naš list, ki tudi želi novemu zakonskemu paru obilo božjega blagoslova.
Cankova. V Lemerju smo Imeli preteklo nedeljo proščenje. Tu je le par katoliških družin, pa vseeno Imajo lično kapelico, za katero pa darujejo večkrat tudi luteranl, katerih se je tudi ob ti priliki veliko zbralo. Slavnostno pridigo je imel g. Bejek od Sv. Sebeščana, ostalo pa domači gospod provizor.
Beltinci. Borba za občinske volitve se je že začela. Naš kandidat je g. Glavač Martin iz Beltinec.
Gornja Lendava-Kovačevcl. Kot odbornik sedanje občine želim pri odhodu v Francijo vsem ostalim občinskim odbornikom vse najboljše! Tudi se poslavljam od domače občine Kovačeve! in Želim vsega dobrega! — Štefan Domiter.
Gornja Lendava. Kerčman Viljema iz Otov-cev 34, je kakor navadno vsak večer, tudi dne 30. aprila zaprla kokošnjak, v katerem je bilo 12 kokoši in petelin. Ker naslednje jutro petelin nI prepeval, so domači takoj sumili, da so imeli ponoči tatove, ki so jim kokošnjak izpraznili. Gospodinja je šla pogledat In ko je odprla
kokošnjak, je z začudenjem opazila, kako Je v kotu ležala lisica ln žareče gledala proti gospodinji, okrog nje pa so ležale mrtve vse kokoši in petelin. Zaprla je kokošnjak ter poklicala lovca, ki je kurjo morilko ustrelil. Lisica je prišla to noč v kokšnjak skozi malo odprtino od zgoraj, potem pa ni več našla Izhoda ln se je na ta način ujela. Na lisici je bilo videti, da je dojila mladiče, ki so sedaj prepuščeni usodi.
TABOR
fantov in mož na Ptujski gori v nedeljo, 23. maja, obeta biti lepa manifestacija katoliške ln slovenske zavesti fantov in mož Slomšekovega prosvetnega fantovskega okrožja. Spored tabora je sledeč: Do D. ure zbiranje udeležencev ob križu pod Ptujsko goro. Ob 9 odhod k službi božji. Ob pol 10 pridiga, nato slovesna sv. maša mil. prošta Grelfa Iz Ptuja. Med sv. mašo ljudsko petje. Po maši slavnostno zborovanje, na katerem govorita zastopnika Podzveze Iz Maribora in zastopniki posameznih dekanij. — Ob 2 popoldne kratka pobožnost v cerkvi ter skupen odhod. — Možje ln fantje! Vabimo vas, odzo-vite se v častnem številu! Ob 100 letnici knjige »življenja srečen pot«, katero je Slomšek pred 100 leti poklonil slovenski mladini, hočemo ponoviti obljubo neomajne zvestobe Slomšekovlm vzorom. Opozarjamo vse fantovske odseke, prosvetna društva, p. n. župne urade na okrožnico in podroben spored, katerega smo razposlali. —
Pripravljalni odbor za tabor na Ptujski gori. *
Dekliški tečaj na Betnavi. škofijski dvorec na Betnavi pri Mariboru je v dneh od 1. do 3. maja hranil 40 deklet lavantinske škofije z duševno in telesno hrano. Nekdanje središče protestantlzma na štajerskem je za nekaj dni postalo ognjišče, kjer so se dekleta iz vseh delov škofije v družinski toploti šolale za prosvetno delo v duhu Katoliške akcije. Roko v roki gresta katoliška akcija ln prosveta, je zaključil predavanje prvega večera predsednik PZ g. dr. Hohnjec. Drugi dan je imel sv. mašo in premišljevanje o vstajenju Gospodovem in našem tajnik PZ g. Camplin. Nato jim je predaval g. duh. svetnik Oberžan o nalogi dekleta v stvarstvu. Sledila so poročila
CIRILOV A KNJIGARNA V MARIBORU
priporoča Marijine knjige:
Felber: Die Mutter im Lichte der Gottesmutter, Maiansprachen über Mutterwürde und Mutteraufgaben, broš. 12 Din.
Dr. Haug: Im Mariendom des Ave, Gedanken über die Herrlichkeiten des unendlichen Grusses für Predigt und Lesung, broš. 15 Din.
Dr. Haug: Die Mutterschaft Mariens, broš. 30 Din.
Huber: Das grosse Zeichen im Sturm der Zeit, Maipredigten, broš. 21 Din.
Keller: Salve Regina, Muttergottespredigten, broš. 33 Din.
Langer: Die Marienfeste auf der Kanzel, broš. 39 Din.
Pan: Vortragsskizzen für Marianische Kinderkongregationen, broä. 18 Din.
Toth: Der Sieg Christi, Marlologle, Predigten, vez. 48 Din.
Willam: Das Leben Marias der Mutter Jesu, vez. 102 Din.
Grimm: Siehe da Deine Mutter, Marienbüch-lein, vez. 46 Din.
Vom heiligen Amt der Mutter, Predigten und Ansprachen für Muttertag und Muttervereine, broš. 18 Din.
Schamonni: Krone der Frauen, ein Buch für Marienverehrer, vez. 58 Din.
Welte: In der Schule Mariens, Maivorträge, broš. 48 Din.
BATERIJE CROATIA
žepne anodne-ogrevače, Izdeluje samo domača tvornica
IMN PAS PA I SINOVI
ZAGREB, hOTSRASHA «9
nekaterih odsekov. Popoldne je katehistinja gdd, Sadravčeva govorila teoretično o socialni nalogi dekleta, tajnica Karitatlvne zveze gdč. Lekiče-va pa o praktičnem delu. Ob 4 popoldne Je obiskal tečajnice Prevzvišenl, ki se je udeležil ve-černlo ter je v nagovoru poudaril zlasti, da bodi delo v dekliških krožkih PZ, ki so pomožne sile KA, predvsem usmerjeno v lastno nadnaravno poglobitev. Sledil Je »Marijin večer«, na katerem so nastopile članice mariborske DKA. Dekleta so naslednji dan predpoldne odhajala s prijetno mislijo, da se na Marijino Vnebovzetje tu znova zberejo v veliko večjem številu za veliki »Marijin dan«.
Selnica ob Dravi. Dramatski odsek tukajšnje »Čitalnice« priredi na binkoštnl ponedeljek ob pol 8 zvečer v Doplerjevl dvorani veselo komedijo v treh dejanjih: »Maks v škripcih.« Od blizu in daleč vljudno vabljeni!
črešnjevec pri Slov. Bistrici. Na binkoštno nedeljo po večernicah priredi naše Prosvetno društvo v ljudski šoli lepo ln času primerno igro »Podrti križ«. Pridite!
Sv. Anton v Slov. goricah. Tukajšnje Prosvetno društvo priredi na binkoštno nedeljo po večernicah v Društvenem domu lepo igro v štirib dejanjih »A njega nI«.
Sv. Ana v Slov. goricah. Prosvetno društvo od Sv. Antona v Slov. goricah priredi na binkoštni ponedeljek ob priliki svojega izleta v Društvenem domu po večernicah lepo igro »A nJega ni«.
Središče. Proslava 25 letnice Prosvetne organizacije v Središču ob Dravi se vrši na Binkoštl, in sicer 16. maja: ob treh popoldne v Društvenem domu slavnostna predstava ljudske Igre s peijem v sedmih slikah »Graničarji« (nastopa 36 oseb). Zvečer kresovanje, spuščanje raket itd. na Gradišču. — Na binkoštnl ponedeljek 17. maja: ob 10 sv. maša v župnl cerkvi, po masi ob 12 slavnostno kosilo v Društvenem domu. Popoldne po večernicah na dvorišču Društvenega doma slavnostno zborovanje, združeno s proslavo 20 letnice majnigke deklaracije, nato eportno-gimnastični nastop mladine prosvetnih društev iz okolice.
št. Hj pod Turjakom. Naše Bralno društvo vprizori na binkoštnl ponedeljek ob treh popoldne sodobno igro »Podrti križ«. Vabljeni!
Nazarje. Tukajšnji fantovski odsek je priredil v baraki prosvetnega društva vojno igro »Konec poti«. Preteklo nedeljo so Igro ponovili. Prvikrat je bila dvorana domala premajhna vsled izredno velikega obiska domačinov in okoličanov. Igra v šestih slikah nudi pestro in nazorno sliko vojaškega življenja in trpljenja med vojno v kavernah. Na eni strani kaže prav klavrno sliko častnika, ki se boji kot vsak strahopeteo in pije, na drugi strani poočltuje požrtvovalnost vojakov, ki se sicer bojijo smrti, vendar vztrajajo. Castnika-strahopetca ln vojake-može s kuharjem vred so fantje dobro podali, ugajal je posebno mladi častnik in še nekateri drugi. Možje, ki so bili sami v vojni, so pohvalili dobro narejeno kaverno. Gledalci se edino niso mogli vto-piti v tuja francoska imena. Pohvalo zaslužijo fantje tudi zato, da so znali prav dobro svoje vloge, želeli bi, da se fantje še pokažejo ali na
odru ali kot telovadci na prostem. Slišati J«, da le bo vršila čez kak meseo velika telovadna prireditev na Brcah. Veselimo se tega nastopa
posebno eato, ker imajo fantje precej sovražnikov in ravno takih, ki bi Jtm lahko pomagali. Nazarskl fantje, le korajžno na plan!
Odprta noč in dan so groba vrata.
118_____Sil
Pobrežje pri Mariboru. V sredo 6. maja smo pokopali večkrat izvoljenega občinskega odbor-slka in sedanjega člana občinske uprave g. Sadi Mihaela. Rajni je bil v vsej okolici vsled svoje legavostl izredno priljubljen. Njegova ožja domovina je bila Prekmurje, odkoder Je prišel v Pobrežje, kjer se je takoj začel javno udejstvo-vati. Takoj po prevratu je bil kot zastopnik kmetov v Sp. Pobrežju izvoljen za občinskega odbornika. Vsled neomajnega katoliškega prepričanja in ravne linije je bil pod prejšnjim režimom poleg drugih tudi on razrešen odborni-Kke funkcije. Pri zadnjih občinskih volitvah pa ■o ga Spodnji Pobrežani zopet izvolili, da brani v občini kot član uprave njihove Interese. Poverjene naloge pa nI mogel Izvršiti — udeležil se Je menda samo ene seje, nakar ga je bolezen prisilila v posteljo, ki je končno postala zanj smrtna. Dolg sprevod, ki ga je spremljal na zadnji poti in kakršnega je malokateri na Pobrežju deležen, je pokazal, kako splošno je bil rajni 6adl priljubljen. Ves občinski odbor z županom g. Stržinom ln predstavniki vseh organizacij na Pobrežju, se Je udeležil pogreba. Zadnje besede mu Je spregovoril g. Mastlnšek, predsednik krajevne organizacije JRZ na Pobrežju, katere odbornik Je bil tudi rajni Sadi. — Dragi Miha! Mislil «i in upal, da Ti bo pomlad po zimski bolezni pomagala lz postelje ln TI prinesla toplote tn «dravja. Pri krlževih procesijah Je po mnogih letih letos nekoga zmanjkalo. Ko se je proce-dja od cerkve pomikala ln z glasno molitvijo prosila Boga za dobro letino, so Tvoji domači fledall Tvoj zadnji smrtni boj... Nič več Te de bomo videli. Tvoja pot se Je odcepila od zemeljske. Na svidenje! — Žalujočim naše sožalje!
Fram. Dne 3. maja Je umrl v 79. letu Franc Kotnik, bivši posestnik tn daleč znani sadni trgo-rec. Bil Je skrben gospodar, zaveden katoliški mož in vedno naročnik »Slov. gospodarja«. Ko le Je pred 60 leti ustanovilo v Framu gasilsko Iruštvo, je takoj pristopil; njegovega lepega pogreba so se poleg domačinov udeležile tudi vse sosedne gasilske čete. — V Rančah je postala btev jetike Ivana Pukl, roj. Dušič, in je morala te v 41. letu zapustiti moža ln nedorasla otroka. — Naj v miru počivata!
Loperšlce pri Ormožu. Spremili smo k večnemu počitku moža markantne osebnosti, Tomaža Plaveo, ki Je 5. maja umrl v 89. letu starosti. Pokojnik je bil daleč izven svoje ožje domovine sira po svojem vzornem gospodarstvu. Bil je pravi vzor katoliško naprednega kmetovalca. Eraven svojih gospodarskih dolžnosti ni pozabil ha vzgojo svojih otrok, temveč jih Je z besedo In lepim zgledom odgojtl v dobre praktične katoličane. Kot dober gospodar se je že pred 60 leti začel pečati z vzgojo plemenitih konj ter si i« kot tak pridobil na raznih razstavah in dirkah nešteto priznanj ln častnih diplom; on je bil prvi, ki je v ormoško-ptujskem okraju do-»egel, da se Je tuji svet začel zanimati za naše lepe konje. Bil je pa tudi prava slovenska kore-Blna, mož poštenjak od pet do glave. Ko Je pred dobrimi 00 leti pokojni dr. Ivan Geršak ustanovil ormoško čitalnico, je bil on eden prvih, ki |« to lepo narodno ustanovo krepko podprl s svo-|im Intenzivnim sodelovanjem. Veliko je čital in
tudi veliko znal. Bil Je zvest naročnik »Slov. gospodarja« ln »Slovenca«, katera lista Je še čital na smrtni postelji. Pred 12 leti Je nevarno obolel ter bil več let primoran ostati v postelji. Nekoč se mu je sanjalo, da ga Je obiskal njegov pokojni oče ter da mu je v razgovoru dejal: »Tomaž, pij vino, da boš močnejši«, in res je drugi dan naročil, naj mu prineso malo čašo vina, katerega že ves čas svoje bolezni ni upal piti. In glej, stanje se mu je zboljšalo ln ozdravel je. še lansko leto je bil na konjskih dirkah na Cve-nu. Letos pozimi je zopet moral v posteljo ln nevarna pljučnica mu je ugasnila njegovo plodo nosno življenje. Vsi, ki so ga poznali, žalujejo za njim, saj je bil dober človek. Svoje lepo gospodarstvo je pred leti izročil sinu Antonu, kateri je vreden njegov naslednik in županuje združenim občinam na Humu. Pokojnik je imel zelo lep pogreb. Pri družinski grobnici, ki jo je po kojni postavil, mu je v spomin spregovoril lepe besede domači gospod mestni župnik. Naj počiva v miru! Njegovi rodbini globoko sožalje!
Hum pri Ormožu. Naše Ivanuševe mamike ni več! V četrtek 29. aprila smo jo spremili k več nemu počitku. Pogreba so se udeležili njeni znanci ln prijatelji v izredno velikem številu. Bila Je blaga duša. Koliko revežev je nagradila, ve samo ljubi Bog. Kdorkoli je potrkal na njena vrata, je bil ljubeznivo sprejet, pa če je prosil milodara ali pa prenočišča, vsakemu Je rada pomagala. Zato je pa tudi vse daleč naokrog zelo spoštovalo Ivanuševo mamiko. Bila je dobra gospodinja, skrbna ln pobožna krščanska mati. Imela je 11 otrok, od katerih živi še sedem ter so vsi globoko verni. To je tudi bilo pokojni mamici v veliko veselje, ko je na stara leta videla sad svojega požrtvovalnega vzgojnega dela na svojih otrokih, ki danes zavzemajo dostojno mesto v človeški družbi. V slovo pokojnicl je na njenem domu govoril g. Peter Sadravec, ki Je v kratkih besedah orisal lepe lastnosti pokojni-ce. Rojena je bila leta 1859 v ugledni Lukmano-vl hiši v Vodrancih. Kot 21 letno dekle se je poročila z Ivanuša Martinom, ki je bil dolgoletni, narodno zavedni župan občine Hum. Na svojem velikem posestvu je vzorno gospodinjila 55 let ln šele pred leti prepustila gospodarstvo svojemu sinu. Naj dobra mamika v miru počiva, žalujoči družini pa naše sožalje!
Sv. Barbara v Halozah. Dne 1. maja smo v lepem in velikem pogrebnem sprevodu spremljali krsto z mlado Marijo Drevenšek iz Slatine. Jetika je umorila našo članico ln najboljšo društveno igralko domačega Prosvetnega društva. Občinstvo Je ganila do solz njena Igra dramskih vlog. Četudi vtničarska hči, Je Imela krasen po-
V ZTSTARELIH SLUČAJIH ZAPEKE, SPREMLJANIH PO HEMOROIDIH IN OTEKLINAH,
je naravna
FRANZ-JOSEFOVA
grenčica, užita tudi v malih količinah, pravi blagoslov.
FRANZ-JOSEFOVA
voda milo učinkuje ln zanesljivo odpira, a tudi po daljši uporabi nikdar ne odreče.
Ogl. reg. S. br.30.474-35.
greb i domačima gg. duhovnikoma. Pevke so J) zapele nagrobnloo, g. župnik je z lepim poslovilnim govorom ob grobu zaključil obrede. V Imenu soigralcev J« Izrekel poslovilne besede g. Relcher Stanko. — Dne 80. aprila pa Je Marijina družba s križem in zastavo spremljala svojo članico na zadnji poti Marijo Kočevar iz Bre-zovca. Naj v miru počivata!
Velika Nedelja. Kakor uvene ln usahne bilka, kateri črv podgrize koreniko, tako Je omahnil naš TonO, kakor smo navadno klicali Antona Kelemenlfi lz Trgovišča. Neizprosna morilka Jetika mu je v najlepši življenjski dobi upihnila luč življenja. Z njegovo smrtjo Je posebno pri našem prosvetnem delu nastala nenadomestljiva vrzel, kajti ž njim Je legel v preranl grob eden najboljših Igralcev, kateri se Je znašel v vsaki vlogi, najsi je bila resna aH smešna. Bil je tudi zelo talentiran godec ter vedno veselega značaja. Kar pa Je bilo največ vredno, bil je zgleden fant trdnega verskega prepričanja ter poštenjak od pet do glave. Da Je bil res priljubljen, Je pokazal njegov pogreb na Vnebohoda dan po pozni sv. maši. Ob žalostnih akordih ormoške godbe, katere član je bil pokojnik, se jo razvil pogreb, kateri se skoraj ni pretrgal od cerkve do pokopališča. Od grobu nam Je pokojnika stavil za zgled domači g. župnik Cerar, v Imenu gasilske čete lz Trgovišča, pri kateri se Je pokojnik udej-stvoval od svojega 17. pa do 31. leta, se Je poslovil načelnik Ivan Novak, v imenu godbe in prosvetnega društva pa tovariš Cvetko Franc. — Blagi Tonč! Počivaj v miru, težko prizadet' družini pa naše iskreno sožalje!
Prihova. Ali si morete misliti boljšo ženo, mater m kmečko gospodinjo, kakor je bila Ozimifi Marija na Vrhovljah 21? Imela je v življenju skrb za vso hišo, za živino, za prešičke, vsako kokoš, da jI Je dala zrnja zobati, za moža, za svoja dva pridna otroka, Miciko ln Ivana, sploh za vse. In ta dobra žena je umrla v ponedeljek S. maja. V sredo smo Jo pa pokopali ob 10. dopoldne. Kaka žalost za vso hišo, za moža Ivana, ki je predsednik tukajšnje hranilnice ln posojilnice, ln za oba nedorasla otroka, ena hčerka, Julčka, je pa ravno lani v jeseni umrla za da-vico. Pogreba se je udeležila domalega vsa župnija. Prav je vzkliknil preč. g. Ozimlč Jožef, dekan v Laporju, gospodarjev brat, ki Je pokopaval pokojno, ob odprtem grobu: »Smrt, kaj si storila? Ugrabila si možu dobro ženo, otrokom ljubečo mater ln hiši skrbno gospodinjo!« Tolaži nas misel, da se enkrat zopet vidimo,
Kostrivnica pri Rogaški Slatini. Za vedno st je poslovila od moža in otrok Ana Kampuš, pos. v Podturnu, stara 40 let. Pred 15 leti je prišla za gospodinjo h Kampuševim lz ugledne In odločno katoliške hiše Fajsove v Kamenigorci. Kot bivša Marijina družbenka je tudi kot žena spolnjevala tozadevne dolžnosti. Skrbno Je čuvala družbeno svetinjo in še par dni pred smrtjo prosila moi, naj ji kupi nov trak za svetinjo, ki jo naj dičl na mrtvaškem odru ln jo spremlja v grob. Njen pogreb 23. aprila je bil dolga procesija sorodnikov, znancev, prijateljev, sosedov in faranov. Na zadnji poti Jo je spremljala tudi Marijina družba deklet z zastavo ln se tako poslovila od članice ln sestre. Pri odprtem grobu so JI zapeli cerkveni pevci v slovo žalostinko, ob kateri se Je orosllo marsikatero oko. Dosti pre-rano umrla zapušča moža in dva nepreskrbljena otročiča, ki ju Je nad vse skrbno vzgajala, da bi bila časno ln večno srečna. Počivaj v miru, blaga mati ln skrbna gospodinja! Možu, otročlčema in rodbini Fajsovi pa naše sožalje!
Rimske Toplice. Dne 13. aprila Je umrl v Lo-kavcu, župnija Loka pri Zidanem mostu, Jurij Krajnc, po domače stari Mihelec. Rojen je bil
leta 1844, Je bil torej star 93 let BU Je trikrat oženjen. V časih pod Avstrijo, ko žganjekuha Se nI bila prosta, je kuhal žganje po gozdovih, da Je bil varen pred financarji. Niso mu prišli do tlvega. Zadnjih dvajset let je hodil vsako pomlad ln poletje v Rimske Toplice čakat milodarov. Tudi letos Je Imel še željo, da bo Sel tja. Pa je prišlo drugače. Rajni je vedel veliko povedati lz nekdanjih dni. Pokopan je na pokopališču pri
cerkvi sv. Kolmana v Lokavcu. Svetila mu večna luč! — Dne 28. aprila Je utonila na Brodni-cah, župnija Sv. Miklavž nad Laškim, 17 letna kmečka hči Olga Serlič. Ta dan je zelo narasla Gračnica, ki se pod Rimskimi Toplicami Izliva v Savinjo. Pod dekletom se je zlomila trhla brv ln Je izginila v valovih. Drugi dan so jo našli nekoliko nižje v vodi Pogreb je bil 1. maja pri Sv. Miklavžu nad Laškim. Naj počiva v miru!
Debelost ni lepa
in večkrat mora se posvečati nedovoljni negi telesa. Kjer se opušča pravilna nega ln skrb organov za prebavo, kjer se nič ne jemlje, da se telo redno osvobodi od škodljivih tolščobnih zaostankov in sluzne naplavine, tam nastane debelost, najprej komaj znatna ali nevzdržna, a potom debelosti pridejo še druge škodljive motnje, katere napravijo težave življenju. Redna prebava, pravilna Izmenjava snovi je prvi pogoj za dobro zdravje.
Ze več desetletij poznajo od zdravnikov priporočeno Krušen sol kakor dober regulator prebave, zato tudi vi začnite s kuro Krušne soli, ako trpite na debelosti.
Originalna velika steklenica stane samo 45 Din a traja tri mesece, a mala steklenica 27 Din
Dobi se samo v apotekah. Oglas reg. S. br. 29.613/35.
hovnik. Oba poročenca sta iz dobrih krščanskih hiš. Poroka je bila v Petrovčah 12. maja. Želimo jima obilo sreče.
Griže. Na binkoštno nedeljo, ko obhajamo slovesnost farnega patrona sv. Pankracija, bo ob pol treh popoldne v župni cerkvi blagoslovitev nove zastave tukajšnje dekliške Marijine družb«, Marijine družbe lz drugih krajev se vabijo, da se s svojimi zastavami udeležijo te naše slavno-sti. — V četrtek po binkoštih gre iz Griž v Šmo-hor nad Laškim zaobljubljena procesija, da si izprosimo zdravo vreme in dobro letino. Bo tamkaj ob 9. uri pridiga in sv. maša. — Dne 30. aprl« la je zasul premog v rudniku v Zabukovci 34 let« nega rudarja Karla Zeleznik. Predstojnik rudnika je dal poklicati duhovnika, da bi ponesrečencu, če bi bil še živ odkopan, podelil tolažila sveti vere. Ko je prišel duhovnik, je nek brezverskl marksist storil opazko: »Kaj pa farja treba!« Torej še celo v resnobnih trenutkih smrti n« more brezbožni marksist zatajevati svojega pro-tiverskega mišljenja.
Sv. Križ pri Belih vodah. Povodom romarskega shoda bo na binkoštno nedeljo večer tukaj na prostem pri cerkvi igra »Podrti križ«. Vljudno vabimo!
Vojnik. Najubožnejši med delavci so menda poljedelski delavci. Kako more mož, ako zasluži na dan 6—10 Din, preživiti s tem zneskom ženo in otroke ter še stanovanje plačati? Ce pa je slabo vreme, ne more niti na delo in je brea zaslužka. Ali je potem čudno, če je na kmetih toliko ljudi jetičnih? Za starostno zavarovanje poljedelskih delavcev tudi ni preskrbljeno. Ali je potem čudno, da mladi ljudje beže s kmetov v mesta in tiščijo v druge službe, kjer je boljše? Opozarjamo merodajne činitelje na te velike socialne nedostatke!
Dramlje. Graditi smo začeli nov »Slomšekov prosvetni dom«, ki naj bi služil izobrazbi naše mladine in ki smo ga zelo pogrešali. Treba je, da podpremo to občekoristno delo z vsemi močmi, da bo ta naš dom kmalu dograjen. Ustanovili smo tudi Prosvetno društvo, ki naj bi v širšem krogu zajelo našo mladino, da bi se vzgojila v pravem smislu v prid celokupnega naroda. Mladina ne sme iskati samo ponočnih zabav in veselic, ki so po večini združene s kvarnim plesom. Iz slabe tovaršije ne nastane nič dobrega. Pripravljamo tudi ustanovitev Kmečke zveze kot stanovske organizacije našega kmetijstva, kjer bi se naj naše kmečko ljudstvo z gospodarskimi in drugimi predavanji izobraževalo in poučevalo za dosego boljših časov. Pristopajte torej v čim večjem številu kot člani k tej prepotrebni organizaciji, ker le v skupnosti bomo mogli doseči to, kar vede k izboljšanju našega zavoženega gospodarstva. Ne bodimo takšni kot tisti obsoje-
Remšnik. Časopisi so poročali, da je tukaj pogorela »kajža« posestnika Robnik ln da Je »kaj-6o« zažgal lastnik sam. Te vesti niso popolnoma natančne in ne t "govarjajo resnici, ker Se sedaj ni dognano, ali Je bilo zažgano lz hudobne nakane.
Marenberg. Kakor Je že poročal naš list, se bo obhajal god sv. Janeza Nep. pri marenber-Ski podružnici ln romarski cerkvi sv. Janeza na Suhem vrhu letos šele 17. maja, na binkoštni ponedeljek, ln se vabijo vsi daljni ln bližnji prijatelji te božje poti, da takrat pridejo obiskat staroznano romarsko cerkev ter počastit mogočnega svojega zavetnika pri Bogu. Od treh strani, lz Marenberga, Remšnika in Brezna, pridejo tudi letos prošnje procesije, da bi nam ljubi Bog naklonil po dolgem dežju in slabi pomladi dobro letino in žetev, predvsem pa veselje do lepega krščanskega življenja, ki vedno bolj gi-neva iz kmetskih in meščanskih družin. Da bo kolikor toliko vsem obiskovalcem naše romarske cerkve ustreženo, bo več sv. maš, in sicer prva ob 7, druga ob 8, tretja ob 9, potem bo slovenska pridiga in nato še ena, glavna sveta maša. S tem bo dnevni red službe božje dopoldne izčrpan, pri lepem vremenu pa se bo mogoče vršil na ta dan še ljudski shod naše vse-državne stranke JRZ, ker je to lepa prilika, da se spet malo razgovorimo o svojih težnjah in načrtih za bodočnost. Da ne bo nihče lačen in žejen, za to se bo že skrbelo, le pridite z dobro voljo in radodarnim srcem, saj cerkev trpi še vedno vsled nastalih stroškov njenega popravila in nabave zvonov. Drugi shod pri sv. Janezu bo nedeljo na to, na prvo pobinkoštno, dne 23. maja, lepo nedeljo pa bomo obhajali 30. maja, na dan 20. obletnice majske deklaracije. Na »videnje torej ob navedenih dneh pri prijazni cerkvi sv. Janeza, ki vas vabi na prijeten majski izlet!	t
Selnica ob Dravi. Na binkoštno nedeljo gre od tupne cerkve ob pol 7 procesija mimo Ratovih k Sv. Duhu, kjer bo tisti dan proščenje. Vabljeni!
Fram. Materinski dan je 9. maja slavila šolska mladina v Framu z lepo igro »V kraljestvu palčkov«. Gdčna Ljudmila Strkinšek Je nadvse požrtvovalno vadila šolarje, ki so prav lepo igrali. Igre se je udeležilo veliko občinstva, čisti dobiček je namenjen za revne šolarje.
Sv. Marjeta na Dravskem polju. Pri nas imamo za letošnji majnlk posebnost: dva mlaja. Res prav narodni fantje ln možje so postavili prvi majnik mlaj s slovenskimi in državnimi zastavami. Ta mlaj stoji kot spomin 20 letnice maj-nlške deklaracije. Kakor hitro so zagledali JNS-arji ta mlaj, so takoj postavili kake tri metre proč drugega, ki je mnogo višji ln ima samo državne zastave. Najbrž stoji ta drugi mlaj kot spomin druge obletnice petomajskih volitev. Pri postavitvi drugega mlaja je sodelovala učiteljska moč, ki Je pustila pred leti z žandarji odstraniti z zvonika slovensko zastavo, ki Je vihrala v proslavo dr. Koroščevega rojstnega dne.
JNSarje bode še danes v oči majniška deklaracija in oni se še danes spominjajo rajši z mlaji proslave njihovega bivšega nikdar zabnega nasilja.
Hum pri Ormožu. Pred kratkim se je tukaj vršil sestanek nekdanjih učencev humske ljudske šole, kateri je bU posvečen spominu blago-pokojnega nadučitelja g. Antona Porekar, ki je na tej šoli neumorno deloval v prospeh ljudske In gospodarske prosvete celih 40 let. Osnoval se Je pripravljalni odbor, ki si je zadal nalogo, da oskrbi spominsko ploščo, katera bo okusno nameščena na pročelje Šole. Slavnostno odkritje spominske plošče bo 13. junija ob treh popoldne. Vsi nekdanji učenci ln pa prijatelji blagega pokojnika se vljudno vabijo, da se slavnosti udeležijo. Prispevke za pokritje stroškov naj blagovolijo poslati na Ljudsko hranilnico in posojilnico v Ormožu, ček. rač. št. 11.062. Morebitni prebitek se bo uporabil v korist revnih Šolskih otrok. Natančen spored slavnosti bomo še objavili.
Sv. Tomaž pri Ormožu. Pretečeno nedeljo se Je po sv. blagoslovu razvila velikanska procesija proti Kostanju, kjer se je pri Leskovih, sedaj Kosaniču, vršila blagoslovitev nove krasne hišne kapelice in novega kipa Marije, Pomočnice kristjanov. Toliko ljudstva še ni bilo videti pri nobeni blagoslovitvi v naši župniji. Po blagoslovitvi je bila pridiga, kjer je domači g. župnik razložil vzrok te blagoslovitve. Ze Frančišek Kosi, brat gospodinje, je močno želel postaviti pred svetovno vojno kapelico, a prehitela ga je vojna. Leta 1914 je odšel na bojne poljane z željo, da bo dal, če se vrne, sezidati kapelico, a žal se iz vojne ni vrnil. Tako sta sedanja gospodarja izvršila njegovo ln tudi svojo željo, postaviti pred hišo kapelico Pomočnice kristjanov. Po pridigi so pevci krasno prepevali Marijine pesmi. Pri zidanju te kapelice se je posebno odlikoval tukajšnji zidarski mojster Anton Kralj ml. Zopet en kažipot več v naši župniji k Mariji in nova pridobitev za lepoto naše župnije. Ti pa, ljubljena nebeška Mati Pomočnica kristjanov, blagoslovi domačo družino, mimoidoče in vso župnijo z ljubljenim Sinom!
Veržej. Marijanišče v Veržeju praznuje letos praznik Marije Pomočnice v nedeljo, 23. majni-ka. Na predvečer rimska procesija, govor, lita-nije in blagoslov; nato spovedovanje. Na prostem bo lepa duhovna igra »Slehernik«. — Na praznik bo prva sv. maša ob 5 zjutraj z govorom in blagoslovom, nato tihe sv. maše. Ob pol 10 bo govor in slovesna peta sv. maša na prostem, nato shod sotrudništva. Ob pol treh popoldne bo pridiga, nato procesija s kipom Marije Pomočnice, darovanje, pete litanije in blagoslov z Najsvetejšim. Vljudno vabimo vse vnete Marijine častilce od blizu in daleč! Marijine družbe so vabljene korporativno z zastavami!
št. Janž na Vinski gori. Na binkoštno soboto se vrši lz naše župnije vsakoletna zaobljubljena procesija k Mariji v Novištifti. Zupljani se zavedamo svetosti obljub naših očetov in hočemo v velikem številu poromati k naši nebeški Materi, da si izprosimo potrebnih milosti in dobrot.
St. Janž na Vinski gori. Poročila sta se iz naše župnije g. Kari Kroflič z gosp. Alojzijo Stra-
tiec, ki je obsojen po nedolžnem, pa nima upanja, da bi se njegova nedolžnost izkazala in se tudi ne briga za dogodke okoli sebe. Z veliko korajžo se oprimimo svoje Kmečke zvez«, ki se vedno poteguje za potrebe našega stanu. Životari pri nas tudi bratovščina Jeruzalemskega osla, koje člani sa redno shajajo in iščejo paše okoli cerkve med službo božjo.
Rimske Toplice. Dolgotrajno letošnje spomladansko deževje je povzročilo po naših krajih že veliko plazov. Tako je v bližini postaje Rimske Toplice v smeri proti Zidanemu mostu radi plazu v nevarnosti banovinska cesta Mišji dol-Rlm-ske Toplice, pa tudi železnica, tako da imajo vlaki počasnejšo vožnjo, železniška uprava je sedaj začela z utrjevanjem. Kopljejo pod železnico globok rov za odvajanje vode. Pod vasjo Vodiško pa plaz štirim posestnikom trga zemljišča v zelo velikem obsegu. Voda, ki teče iz plazu, pomešana z Ilovico, povzroča, da je Grač-nica vedno kalna, pa tudi Savinja od Izliva Gračnice. Kakor je za nekatere kraje potrebna eagradba hudournikov, tako bi bile potrebne za naše kraje, kjer groze plazovi, melioracije ln utrjevanja.
Marija Širje. Dne 28. aprila sta se poslovila od nas cerkovnik ln organistinja Vizovišek. Imela sta hvalevredno skrb za snago in lepoto cerkve, posebno organistinja je imela veliko truda ln dobre volje, da Je dosegla tako lepo petje. Naj jima bo na tem mestu zahvala za vse! Naj ne bosta užaljena, ker so gotovi jutrovcl ob slovesu vganjall svoje neumnosti sebi v sramoto, drugim pa v spoznanje, da jutrovec sovraži vse, kar je dobro ln pošteno.
Peter itešefar rešefari.
Pri Mačku v Rogaški Slatini. Takoj, ko sem zvedel, da je Maček v Rogaški Slatini, sem se podal k njemu. Hotel sem izvedeti, kaka bolezen ga zopet muči. Napram Srbom se je šel zdravit oči v Gradec, sedaj ima gotovo kako bolezen napram Slovencem. Dobil sem ga, ko je na veliko pil rogaško slatino, ki je znana kot zdravilo za želodec. Pozdravil sem ga in sem mu kar sam povedal tole: »Zelo me veseli, gospod Maček, da ste prišli v Rogaško Slatino, to vam bo pomagalo. Vem, da so vam slovenski mačkovci v želodcu obležali. Le pijte slatino, Jih boste kmalu lz želodca naprej spravili. Potem boste pa čisto zdravi, kar se Slovencev tiče.«
Jurjevanje. Zakaj Slovenci ne praznujemo jurjevanja, ampak samo SrLi? Cisto razumljivo! Kje pa imamo ml jurje? Komaj kak dinar, jurje Imajo pa oni doli; nI čuda, da jih praznujejo!
Kjer Sokol, tam vojska. To sem bral v »Ve-černiku«, ml piše prijatelj, naj mu razložim! Ta trditev ni za moje rešeto, so v Belgradu višji rešetarji, ki se naj tega lotijo.
češki parlamentarci v Jugoslaviji. Na obletnico petomajskih volitev so prišli češki ln romunski poslanci v Belgrad obhajat slovesni spomin na te volitve, ker ga Jugoslovani ne obhajamo. Nekaj tolažbe moramo vendar pustiti tudi sedanjemu parlamentu.
Pucelj za Ljudsko fronto. Njegovo glasilo si je nadelo sedaj geslo francoske revolucije. To bo kri tekla — pa ne bojte se, samo v Pucljevl klavnici in mesariji, ker slovenski narod mu ne bo sledil v njegovo poslednjo puceljovščino.
Kdo je državni prvak? V vseh stvareh Imamo 2e državne prvake. Ta zna v državi najbolje žogo brcati, oni zna v državi najbolje kolesariti, zopet drugI konja jahajatl, plavati, skakati, tekati Itd. A kdo je državni prvak v blatenju Slovencev? — »Jutro« ln r;egovl repki.
Z/\ BIRMO!
vsa darila najceneje pri urarju 786
JOSIP JANKO, Maribor
Jurčičeva ulica 8 Ure že od Din 34*- z garancijo! Vsa popravila z garancijo najceneje!
Zakaj smo imeli toliko dežja? Vidite, 40 mu-čencev je bilo, pa je 40 dni deževalo. Ker pa je še naprej deževalo, se ml Je pa le čudno zdelo, pa sem kmalu izvedel, kako J«. Komaj smo mi nehali s 40 dnevi, pa so Srbi po svojem starem koledarju, ki je 14 dni za nami, še 14 dni nadaljevali.
V Barceloni nova španska vojna. Najpreje je bila ena državljanska vojna med Frankom ln rdečimi. Sedaj pa so se rdeči v Barceloni med seboj stepll in so tako napravili zopet novo državljansko vojno. Komunisti so prišli do spoznanja, da bodo ljudi zenačili šele tedaj, ko bodo vsi ljudje ležali mrtvi na tleh. Zato jih pobijajo kot muhe.
Križ čez Evropo. Cez Evropo so napravili velik križ, in sicer sega ena črta od Berlina do Rima, druga pa lz Pariza do Moskve. Ce ta križ pade na Evropo, tedaj bodo menda za vedno napravili križ čez njo.
Nauk za Nemce. Veliki nemški zrakoplov »Hindenburg« se je razletel ln zgorel. Nemci so bili prepričani, da kar oni zgradijo, da je večno. Nesreča se je zgodila, ker niso hoteli kupiti ame-rikanskega negorljivega plina, pač pa so napolnili zrakoplov z nemškim, toda gorljivim plinom. Jaz bi svetoval Nemcem, naj nehajo napolnjevati nele zrakoplovov, pač pa celotno ozračje Nemčije s svojim gorljivim plinom! Nacional-socialistom se zna doma isto zgoditi kot »Hin-denburgu« v Ameriki.
Politične novice iz naše države Narodna skupščina bo najbrž sklicana za 20. maj. Tokrat pride pred skupščino v odobritev konkordat ali pogodba med našo državo in sv. stolico.
Politične novice iz drugih držav Prva obletnica italijanskega cesarstva. Zadnjo nedeljo so proslavljali v Rimu prvo obletnico italijanskega cesarstva in zmage nad Abe-sinijo. Ob tej priliki so se vršile velike vojaške parade pred cesarjem Viktorjem Emanuelom in Mussolinijem, katerih se Je udeležilo 40.000 mož milice ln raznega drugega vojaštva. Ob tej priliki je imel Mussolinl na zbrane nagovor, v katerem je naglasil: »Prvo obletnico našega cesarstva slavimo v znamenju moči ln miru. Miru za nas in za vse druge. Na afriškem ozemlju hočemo izpolniti kulturonosno poslanstvo Italije. Ce bi bilo potrebno, bomo to dovršili z odstranitvijo gotovih težkoč. V izpolnjevanju naše naloge smo si svestl svoje moči.«
m §¥. Diriao —
molitvenike in rožnivence v knjigarni Tiskarne sv. Cirila v Mariboru in v Ptuju. — Kupujte katoliške molitvenike v katoliških knjigarnah.
MS®®®®®®®®®®®®®
Italijanski kraljevi par bo obiskal Budimpešto 19. maja ln se bo mudil v madjarski prestollcd štiri dni. Madjari se že pripravljajo na najbolj slovesen sprejem vladarskega para.
Napetost med Italijo in Anglijo. Kronanje angleškega kralja je pred durmi. Angleži so povabili k tej slovesnosti tudi zastopstvo abesin-skega neguša in Abestnlja Se do danes ni bila Izključena iz Društva narodov. TI koraki ao razburili Italijo. Mussolinl je ob priliki prve obletnice italijanskega imperija prepovedal v Italiji vse angleške časopise razven treh in Je odpoklical lz Londona italijanske časnikarje. Z Angleži bodo najbrž potegnili Francozi ln radi tega bo Italija tudi prepovedala uvoz vseh francoskih časopisov.
Novice iz drugih držav
Nadaljne smrtne žrtve eksplodiranega nemškega zrakoplova. Spredaj poročamo o grozni nesreči, ki je zadela na ameriškem letališču La-kehurst pri Njujorku nemški zrakoplov »Hindenburg«. Ker so podlegle v bolnišnici še tri osebe od posadke, se je število smrtnih žrtev zvišalo na 38. Stanje kapitana Prussa se Je toliko zboljšalo, da je upanje na okrevanje.
Trije smrtno ponesrečeni hribolazcl. Z Dunaja javljajo: Znani švicarski letalec Mitterholzer, kateri se Je proslavil s svojimi poleti v Afriko, se je podal zadnjo nedeljo v spremstvu dunajskega arhitekta in ene ženske na pogorje Hoch-schwab. Vsi trije hribolazcl so strmoglavili v glo-bočlno preko stene Stangenwand in so prenesli njihova trupla razbita v ponedeljek v dolino.
Domače novice
6000 kg težko blagajno odpeljali in izropali.
V noči na zadnjo nedeljo so vdrli še neodkriti storilci v pisarniške prostore Našičke lesne družbe v Dolnji Lendavi. 6000 kg težko železno blar-gajno so naložili na zadnji del kmečkega voza, katerega so ukradli pri kmetu v okolici. Plen so odpeljali na travnik Izven mesta. S sekirami so razbili blagajno, iz katere so za svoj veliki trud odnesli komaj 2000 Din.
žalostno dejanje 13 letne deklice. 13 letna hčerka pri grofu Thurnu uslužbenega lovskega paznika Grabnerja v Rakovcu pri Vitanju je bila že dalji časa bolna na živcih ln se je razburila radi vsake malenkosti. Deklica se je sprla z deklo, kar jo je toliko vznemirilo, da je stekla v stanovanje staršev, ker je bilo zaklenjeno, je vdrla vanj, nabasala očetovo puško ln si je sprožila cel naboj v prsa. Zdravniška pomoč je bila brezuspešna. Nesrečni otrok je v dveh urah podlegel poškodbi.
Skladišče sena zgorelo. Zadnjo nedeljo zvečer je uničil podtaknjen ogenj v Slov. Konjicah skladišče sena trgovcu Frideriku Topolšeku.
Za predsednika okrajnega kmetijskega odbora okraja Maribor levi breg je bil izvoljen g. Ivan Vesenjak, profesor in minister v pokoju. Podpredsednik je posestnik I. Vračko od Sv. Jurja ob Pesnici.
Pretkani žeparlci prijeti. Ob priliki birmova-nja v Domžalah so prijeli orožniki dve pretkani žeparici. Gre za Ivano Majdlč lz Doba, ki je živela kot natakarica v Zagrebu ln je bila že osemkrat predkaznovana ln je znana žeparica. Njena pomočnica je 11 krat predkaznovana Ka-rolina Mavzar iz Uršnih selov. Obe sta osumljeni, da sta okradli 27. aprila več žensk na sejmu v Lukovici ln 2. maja na birmi v Kamniku.
Našo notico glede vloma pri pošti Sv. Anton v Slov. goricah popravljamo v toliko, da se Je to zgodilo pri Sv. Jakobu v Slov. goricah in n* pri Sv. Antonu v Slov. goricah.
Širite „Slov. gospodarja"!
010000020100010001000001010100020102010101534848234853230201
voljstvo ljudstva ln napredek naših vasi. Vse te reči so povzročili prejSnji občinski poglavarji. Upamo, da se bodo sedaj razmere zboljšale.
SLUŽBE:
Pridno dekle z dežele išče službe v okolici Maribora. Naslov v upravi.	746
Iščem revno deklico. Jo vzamem za svojo. Jožefa šrol, posestnica, p. Sv. Benedikt v Slovenskih goricah št. 57.	745
Zastopnika za prodajo poljedelskih strojev in plugov za okoliš Slov. Konjice in Slov. Bistrica Iščemo. Primerno za takšne, ki že imajo kakšno zastopstvo. Ponudbe na upravo lista. 748
Občinska uprava odda v ponedeljek, dne 17. maja 1937 ob dveh popoldne zidarska in tesarska dela na nadarbinskih poslopjih (hlevih) najnižjemu ponudniku potom ustne licitacije na licu mesta, t. j. v župnišču Sv. Lovrenc na Dravskem polju.	742
POSESTVA:
Trgovska hiša s pekarno, mesarijo, stanovanjem sadonosnikom 100.000 Din. Novozgradba soba, kuhinja, vrt 13.500. Posredovalnica Rapid, Gosposka ulica 28.	749
V Ameriki ponesrečeni nemški zrakoplov »-i-ande kana, ko zapušča svojo lopo na letališču v
Podružnica ZAKS na Štajerskem, širši odbor ZAKš Je na seji v št. Jurju ob južni železnici dne 25. aprila sklenil, da se za ozemlje bivše Štajersko ustanovi okrožje v Mariboru. Zato javljamo vsem podružnicam ZAKŠ na štajerskem, da naj vse tekoče podružnične posle, kakor tudi prijave za izlet v Srbijo pošiljajo na naslov: Tajništvo ZAKš, Maribor, Vinarska šola.
Prireditve
Narodna prosveta Sv. Marjeta pri Moškanjcih vprizorl dne 16. maja krasno igro: »Madona v gozdu« ter spevoigro »Ob potoku«. Vljudno vabljeni!
Hajdina pri Ptujn. Krščanska ženska zveza na Hajdinl priredi na binkoštno nedeljo in ponedeljek v dvorani Društvenega doma gospodinjsko razstavo ročnih del in kuharske umetnosti. Slovesna otvoritev razstave bo na binkoštno nedeljo ob treh popoldne.
Dopisi
Sv. Anton na Pohorju, častilci sv. Antona! Pridite na prvi cerkveni shod na binkoštni ponedeljek! Bo dvojno sv. opravilo, torej dovolj prilike, da se priporočate mogočnemu priproš-njiku v dušnih in telesnih zadevah. Glavni shod pa bo 13. junija in še 20. junija.
Brin jeva gora zopet vabi! Na binkoštni ponedeljek bo velik shod. že na predvečer bo pridiga in pete litanije Matere božje. Drugi dan svete maše ob 5, 6 in ob 10. Vsega bo dovolj za duše in telo. Častilci Marijini, pridite na male Višarje v Zreče! Prav tako bo shod z istim sporedom na god sv. Antona Padovanskega, dne 13. junija. Na svidenje!
Sv. Barbara v Slov. goricah. Prometne zveze «o dandanes na dnevnem redu. Potrebno je, da
PKI LJUDEH, KI CESTO TRPE NA ZAPEKI ZARADI CESAR NASTAJAJO VRENJA V ŽELODCU IN ČREVESJU, pospešuje se temeljito čiščenje celotnih prebavnih organov s čašico naravne FR ANZ-J OSEFOVE grenčice zaužite zjutraj na tešč želodec. Z uporabo
FRANZ-JOSEFOVE
grenčice se naglo odpravi plast z jezika, ki je nastala zaradi zapeke, ravnotako pa se tudi doseže boljši apetit.
Ogl. reg. S. br.30.474-35.
uoiirg«. !Suka nam preusiavija zračnega veli-Friedrichshafenu ob Bodenskem jezeru.
se poljedelcem gre povsod na roke in podpre njihovo težko stanje, že stari narodi, kakor slavni Rimljani, so skrbeli za lepe ceste, jih zidali in vzdrževali, visoko so upoštevali zveze med raznimi pokrajinami, da so se njihova vojna krdela lahko hitro in nemoteno razpošiljala v ob rambo dežel. Tudi v sedanji dobi moramo gledati na dobre in najbližje zveze podeželja z naraščajočimi mesti, da dobivajo svežo hrano iz prvih rok pridelovalcev. Res je, da delujejo skrbno in vestno naši cestni odbori za naprave in zboljšanje raznih cest, toda ne smemo pozabiti, oziroma iz vidika spustiti, da se najkrajši in uporabljni pešpoti, deloma občinske ceste, primerno popravljajo in s tem težko obloženim do-našalcem raznih dobrin olajšuje daljni in težavni pot do mesta. Taki poti so vzhodni kraji Maribor levi breg, posebno od mesta čez Sv. Peter pri Mariboru, blatno Metavo, lepo Zimico na Sv. Barbaro, Sv. Rupert, Sv. Lenart, Sv. Trojico, Sv. Bolfenk in Sv. Urban. Vsi ti kraji imajo naj bližjo pot v Maribor skozi ilovnato Metavo. Ti kraji torej prosijo, da se popravi cesta skozi Metavo, oziroma se naredi vozno.
Križevci pri Ljutomeru. Vas Iljaševci nosi naravnost rekord nad blatom ,po cestah. Tako je bilo blato do kolena, cestni jarek in cesta sama velika mlakuža. Globoke kolovoze so potem za-metali z blatom iž jarkov, tako da leze živina po blatu čez koleno. Nekateri si lahko pomagajo s tem, da vozijo gnoj na njive po banovinski cesti, seveda za eno uro dalje. Kako si naj pomagamo mi drugi? Mogoče s košem na hrbtu? Najbolj čudno pa je to, da se kopljejo cestni jarki tam, kjer jih še nikdar ni bilo, a na one, katere je treba obnoviti, nihče ne misli. Ne samo, da so ti jarki nepotrebni, ampak nekaterim celo v škodo, kar povzroča splošno nezadovoljnost ljudstvu, želeti je, da se tako početje opusti, da 3e razmere na naših cestah izboljšajo v zado-
Odda se v najem popolnoma opremljena pekarna pri Matzenauerju, Prosenjakovci pri Murski Soboti, Prekmurje.
RAZNO:
Apno, posebno fino za špricanje, Trboveljski portlandcement, se dobi zmiraj frišno pri firmi Andrašič, Maribor.	738
Za poletje Vam nudi Starinarna Koroška c. 10 veliko ostankov svile, cajga, delena, tiskovine, belo, plavo in rjavo platno, oksforda, oblekce, predpasnike, srajce, hlače, rjuhe. Iste ostanke dobite na Rotovškem trgu št. 4. Pri večjem nakupu žepni robci in popust.	740
»Magneta« kose, najboljše brusne kamne, trpe, strešno in zidno opeko nabavite pri Franc šu-mer, trgovina-opekarna, Ljubečno, Celje. 747
Prodam kompletno jedilnico iz hrastovega lesa in kompletno spalno sobico iz mehkega lesa za eno osebo. Naslov v upravi »Slov. gospodarja«.	743
Gospodarsko orodje za vinograde, polja patent-pluge in vso drugo železnino ne kupite nikjei ceneje kakor v železnini firme Andrašič, Maribor.	738
Vabilo na občni zbor Vinarske zadruge »Ljuto-merčan«, r. z. z o. z., Sv. Bolfenk pri Središču,
v likvidaciji, ki se vrši dne 23. maja 1937 ob 14. uri v občinski posvetovalnici v Središču, s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo likvidatorjev o svojem delu in stanju zadruge. 2. Sklepanje o raznih tožbah, preskrbi denarnih sredstev za stroške ter o uporabi dohodkov zadruge. 3. Slučajnosti — predlogi in nasveti. Ce občni zbor ob določeni uri ne bo sklepčen, se vrši glasom § 31 zadružnih pravil čez pol ura na istem mestu in z istim dnevnim redom drugi občni zbor, ki sklepa veljavno ob vsakem številu navzočih zadružnikov. Za člane, ki se ne udeležijo občnega zbora, ter se ne obvežejo prispevati k stroškom za izterjanje zadružnih terjatev, se bode smatralo, da ne reflek-tirajo na povrnitev vplačil, ki so jih, ali jih še bodejo morali nositi za zadrugo. Likvidacijski odbor.	741
KO
kovane iz prima švedskega jekla, vsak komad jamčen, dobite samo v železnini
ANDRAŠIČ, MARIBOR, VODNIKOV TRG
Oglasi
v „Slov. gospodarju"
imajo najboljši uspeh!
CATESNE TOPLICE
pošta Brežice, železniška postaja Brežice in Dobova, najbolj vroči 555 C radioaktivni vrelec v Dravski banovini. Sezona od 1. maja do 30. septembra, v pred- ln posezoni znatni popusti. Zahtevajte prospekte! — Z neprekosljivim uspehom se zdravijo bolezni: Visoki krvni pritisk, rev-matizem, vnetje, protin, išias, nevraligčno trganje, kronični katarji, ženske bolezni itd.	633
SLUŽBE:
Mlinarskega vajenca = oskrbo v hiši sprejmem. Poštenega in zdravega. Kupec Alojz, Sv. Pavel pri Preboldu.	665
Zastopnike za prodajo posnemalnikov in brzo-parilnike iščemo v vsaki vasi. Ponudbe na: Tehna družba, Ljubljana, Mestni trg 25. 690
Dobro službo na vinogradniškem posestvu dobi s 1. junijem pošten in zanesljiv zakonski par, ki razume ter ima veselje do tega dela in gospodarstva. Plača v r.aturalijah in nekaj denarja, po dogovoru. Pismene ponudbe z naslovom in opisom lastnih razmer je poslati na g. dr. X. Borko, p. Sv. Anton v Slov. goricah. 708
Fant, pošten, 15 let star, se želi učiti krojaštva. Roj Lovrenc, Zg. Sv. Kungota.	732
Družina s štirimi delovnimi močmi se sprejme. Košaki 40, Maribor.	717
Lovec z dvemi delovnimi močmi, kateri v prostem času- oskrbuje poljska dela, bo sprejet. Prosto stanovanje in polj3ki dodatki, ¿skrbništvo »Strassenhof«, Zg. Sv. Kungota. 718
Iščem starejšega moškega ali žensko, razumna pri živini in poljskem delu. Vprašati trgovca Mačka, Slov. Bistrica.	715
Službo dobi organist in cerkovnik. Nastop takoj. župni urad Buče.	719
Učenec za trgovino mešanega blaga z dobrim spričevalom se sprejme pri Resnik, Sv. Jurij ob Pesnici. Istotam mlajši fant ali punca za gospodarska dela.	720
LOKALI IN STANOVANJA:
Nov trgovski lokal se takoj odda zelo prometen kraj za lesnega trgovca. Naslov v upravi. 706
POSESTVA:
Prodam malo posestvo. Vpraša se v gostilni že-rak, Slovenjavas pri Ptuju.	713
Kupim 1—2 orala travnika ali njive v občini Sv. Marjeta ob Pesnici. Plača se v gotovini. Koren, Pesnica 41.	714
Na prodaj je posestvo v Babnl gori št. 23 pri Sv. Štefanu, p. Loka pri žusmu, veliko 13 oralov, v dobrem stanju, gozd, vinograd, redi se pet glav živine. Cena po dogovoru.	727
Iščem malo posestvo okrog Celja, ponudbe na Schveigl, Sv. Janž pri Velenju.	726
Prodam posestvo, sadonosnik, njive, vinograd, travnik, gozd, v lepi legi, izmera 10 oralov, cena 60.000 Din. Franc Jcšefa Slanič, Rogoz-nica 20, pošta Sv. Barbara pri Mariboru. 725
Naprodaj hiša, dve sobi in kuhinja, cena 26.000 dinarjev. Pobrežje, Medvedova ulica 4, Maribor.	731
RAZNO:
Večernice, izišle pred letom 1874, in druge leposlovne kakor staroslovenske nabožne knjige kupim. Ponudbe z naslovi in letnicami na upravo pod »Knjige«.	723
Kupim 26 kosov suhih tramov dimenzij 24><26, 6 m dolgih. P6nudbe na M. U. Dr. Jan Sedla-ček, banovinski zdravnik, Slatina Radenci. 724
Otomane, madrace, vložke, železne postelje, zložljive in otroške postelje nudi najcenej Novak, Vetrinjska 7, Koroška 8.	711
Mesarski voz prodam, Vreg, mesar, Reka-Hoče.
716
Hranilne knjižice vseh hranilnic in bank kupimo in izplačamo gotovino takoj. Bančno-kom. zavod, Maribor, Aleksandrova 40. Za odgovor za 3 Din znamk.	678
Centrifugo za mleko, motorni mlin za koruzo in žito proda: Ludvik Pec, špičnlk 31, Zg. Sv. Kungota.	620
»MOSTIN« za napravljanje Izvrstne domače pijače. Steklenica po Din 20. Drogerija J. Thiir, Maribor, Gosposka ulica 19.	462
Cunje, krojaške odpadke, star papir, ovčjo vol no, dlako arovce, staro železje, kovine, baker, medenino kupi in plača najboljše: Arbeiter, Maribor, Dravska ulica 15.	536
Cement, glasovito Bohnovo strešno opeko, koruzo, banatsko pšenično moko, manufakturno in Špecerijsko blago na veliko in malo, nudi po izredno ugodnih cenah E. Zdolšek, trgovina z mešanim blagom, Sv. Jurij ob južni železnici.	428
Moštna esenca, izvrstni Izdelek za izdelovanje jako dobre in zdrave pijače z izvrstnim okusom. Cena steklenici 20 Din. Dnevna razpo-šiljatev. Drogerija Ivan Pečar v Mariboru, Gosposka ulica 11.	533
Prav dobre birmanske ure dobite pri grajskem urarju v Mariboru. Znižane cene.	660
Premog za domačo kurjavo samo 30 D 100 kg. Branko Mejovšek, Tattenbachova ulica 13, telefon 2457.	657
Poizkusite enkrat kupiti trpežno blago za perilo meter od 5 Din naprej, in karirano za domačo obleke, meter od 6 Din naprej, in vse, kar rabite, ker najugodneje dobite le v trgovinah Senčar, Mala Nedelja, Ljutomer In štri-gova. Zaloga vsakovrstne moke!	735
Da 6em ozdravil od srčne In revmatične bolezni, se zahvaljujem ruškemu zdravniku g. dr. Zore cu in imenovanega bolnim priporočam. Potočnik Frane, Ruše.	733
Elrmonci pozor!
ijfffltiintiiiifniiiitiiiiiii; innniiinnniiiiiiiniiiiiiiiiini^^^^
Najcenejši nakup za birmo pri 729
Maribor, Aleks. cesta 19.
t»
VISLICAM" ko§e
najboljše, brusne kamne, srpe, škropilnice za vinograde ter vso drugo železnino si nabavite v staroznani trgovini železa V. Kuhar nasL
ALFONZ MEUZ, MARIBOR pri frančiškanski cerkvi 682
Bolni na pljučih!
Tisoči že ozdravljeni!
Zahtevajte takoj knjigo o moji novi umetnosti nrehranjevanja
ki je že marsikoga rešila. Ona more poleg vsakega načina življenja pomagati, da se bolezen hitro premaga. Nočno znojenje in kašelj prenehata, teža telesa se zviša ter po poapnenju sčasoma bolezen preneha.
Resni možje
zdravniške vede potrjujejo prednost te moje metodo in jo radi priporočajo, čim prej začnete z mojim načinom ^prehranjevanja, tem bolje.
popolnoma zastonj
dobite mojo knjigo, iz katere boste črpali mnogo koristnega. Ker ima moj založnik samo 10.000 komadov za brezplačno razpošiljanje, pišite takoj, da se boste mogli tudi Vi prištevati med one srečneže.
Zbiralnica za pošto:	482
ERNST PRSTERHflCR, Berlin, S.O.,
Michaelkirchplalz 13. Abt. Z. 494.
VZAJEMNA ZAVAROVALNICA
I LJUBLJANI *
ZAVARUJE:
POŽAR VLOM STEKLO KASKO JAMSTVO NEZGODE ZVONOVE ŽIVLJENJE
KARITAS ❖
Vsak slovenski gospodar zavaruje sebe, svojce in svoje imetje le pri naši zavarovalnici.
ENIKIN VZORCI ZAITONJ
iHiiiiiiiiiiiiiniiiHiiniiiiuiiiiniiKiiiiiiiiiiiiiip
reg. pomožna blagajna v Mariboru, Grajski trg 7/1. Poverjcništvo: Ljubljana, Tyrševa 34, naznanja smrtne slučaje dvojih članov v mesecu aprilu 1937.
čižek Julijana, zasebnica, Močna, p. Sv. Marjeta ob Pesnici. Kristanič Andrej, državni vpokojenec, Maribor. Španinger Marija, zasebnica, Rače. Kalan Franjo, mestni računski svetnik v pokoju, Celje. Erjavec Marija, prevžitkarica, Veternik, p. Boštanj. Eiletz Franc, posestnik in trgovec, Maribor. Pogač Vinko, posestnik, Gmajna, p. Stari trg. Job Franc, posestnik, Spuhlje, p. Ptuj.
VVeronig Julijana, zasebnica, Sv. Marjeta na Dravskem polju.
Ribarič Stanko, poštni uradnik, Maribor.
Greif" Terezija, zasebnica, Studenci.
Klarič Štefan, železničar v pokoju, Maribor, Nova vas.
Belej Franc, zasebnik, Sv. Rok, p. Šmarje pri Jelšah.
Habianič Antonija, zasebnica, Ljutomer.
Einsiedler Antonija, zasebnica, Kaplja vas.
Kmetec Ana, prevžitkarica, Črešnjevec.
Zagrajšek Terezija, prevžitkarica, Pilštanj.
Zagmajster Ana, zasebnica, Piršenberg.
Osirn Terezija, zasebnica, Maribor.
Vrečko Marija, posestnica, Vojnik.
Možgon Josip, posestnik, Selška gora, p. Mirna.
Mrak Jera, vdova progovnega čuvaja, Ljubljana.
Krašovec Valentin, trgovec, Sv. Jurij ob Taboru.
Gajšek Franc, prevžitkar, Vrbno, p. Sv. Jurij ob južni železnici.
Kager Rajmund, notarski uradnik, Muretinci.
Miteregger Josip, železničar v pokoju, Maribor.
Pintar Jurij, posestnik, Studenci.
Bedrač Jera, prevžitkarica, Dražence.
Kristan Valentin, kurjač državnih železnic v pokoju, Ljubljana.
žlcf Neža, posestnica, Roginska gorca.
Tavčar Kari, višji davčni upravitelj v pokoju, Ljubljana.
Glavina Jakob, zasebnik, Zagreb.
Uršnik Martin, prevžitkar, Gor. Vižinga.
Skralovnik Alojzija, prevžitkarica, Sv. Vid pri Vuzenlci.
Marčič Neža, zasebnica, Maribor, Pobrežje.
Knaflič Anton, trgovec, Lušečka vas.
Kraner Matija, posestnik, Sv. Lenart v Slovenskih goricah.
Sucher Jožef, hišni posestnik, Celje.
Sicherl Engelbert, posestnik, Spodnja Polskava.
Petovar Ana, posestnica, Ormož.
Jurca Frančiška, prevžitkarica, Zgornje Tepe.
Drofenik Jurij, posestnik, Vojnik.
žnideršič Terezija, prevžitkarica, Cernc, p. Brežice.
Pogačnik Marija, vpokojenka, Brnice, p. Dol.
Furthner Josip, pekovski mojster, Ptuj.
Floger Gera, prevžitkarica, Podlože, p. Majšperk.
Voršnik Jurij, prevžitkar, Marenberg.
Dečeko Ana, prevžitkarica, Brezovica.
Po vseh umrlih članih se je izplačala pripadajoča podpora v skupnem znesku Din 435.800.—. — Kdor še ni član »Ljudske samopomoči«, naj zahteva brezobvezno in brezplačno pristopno izjavo.
730	Blagajniško načelstvo.
fflamaraHHHHaHaDaHBBBnnBnBraHBaaanHBnBniHHHHHBHi
Ljudska posojilnicavCelju
registrovana zadruga z neomejeno zavezo v novi lastni palači na oglu Kralja Petra ceste in Vodnikove ulice.
Sprejema hranilne vloge ln Jih obrestuje najbolje. Denar je pri njej naložen popolnoma varno. Za hranilne vlog« jamči poleg rezerv In
hlB nad 5000 članov-posestnlkov t, vsem svojim premoženjem.
IIRE
od Din 85,—
naprej Budilke
Din 39"-. Urarska in _ zlatarska popravila za 50°/, cenejša. — Steklo Din 2-, pero Din 12'-Generalna popravila od Din 20'— do 26'— samo pri Kari Ackermann-u Ptuj, Krekova ulica 1. Kupim staro zlato In srebro.
Nogavice in perilo v veliki Izbiri priporoča po tovarniških cenah — tovarniška zaloga
H I F
Maribor, Aleksandrova cesta 24.
Za birmanke
Creppe de chin po 18 Din pri
Trpinu, Maribor, Tetrinjska 15.
Inserirá jte T ""p]
Vinogradnik^ sadjarfi in vrtnarji I
mam tialica „s o e. m c . rciic
i «v«* 'la «a©	iiiiiiiimiiiiiiiiiMBiiiimiuiiMiira	^^J^
I € domaČi proizvod, hI vsebuj c 993A°/o bakrenega snlfafa, ^Mi
je za napravo bakreno-apnene brozge in pravočasno škropljenje vinogradov, sadonosnikov in povrtnine proti škodljivim glivičnim boleznim, raznim paležem in rjam najučinkovitejše in tudi najcenejše zatiralno sredstvo.
Brez škropljenja z modro galico ni pridelkov in brez pri'
kvalitetni
NEPOVIJANE


liipif;
i J 1-
Hranilnica Dravske banovine llariboF
Centralo: mmrn	Podružnico: Celic
v lastni novi palaii na oglu	nasproti pošte, prej Južnošfa-
Gosposhe-Slovenske ulice.	27	fersha hranilnica.
Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Najbolj varna naložba denarja, ker jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno.
1
najbolje in najvarneje pri
Spodnfeštalerski ifudshi posoftlnlci
Gosposka elžca 23 f f|9riD0r0 Ulica 10. ohtotora
registrovana zadruga z neomejeno zaveso.
Hranilne vloge se obrestujejo po najugodnejši obrestni meri. Stanje hranilnih vlog Din 53,000.000
Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin v Mariboru. — Urednik JanuS Goleč, novinar v Mariboru. — Izdajatelj«
Tiskarna sv. Cirila, predstavnik: Frano Hrastelj v Mariboru.
53480053535323235348235323484889482353234848235323534823234823534823