PRIMORSKI DNEVNIK
PoStniria Plačana
Abb
v gotovini Postale I gruppo
Cena 50 lir
TISKOVNA KONFERENCA TAJNIKA OZN O VIETNAMU
U Tant ponavlja: glavni pogoj za
pogajanja
je brezpogojna prekinitev bombardiranja
Poudaril je, da je treba južnim Vietnamcem dovoliti, da sami uredijo notranje zadeve - Pobijal je ameriške teze, s katerimi opravičujejo vojno - Hošiminhove izjave
NEW YORK, 10. — Glavni tajnik OZN U Tant je imel danes svojo prv0 tiskovno konferenco, odkar je bil obnovljen nje-mmdiit. Znova je poudaril, da je brezpogojna ukinitev bom-o aretiran j a Severnega Vietnama glavni pogoj, da se vietnamski *>popad preusmeri k pogajanjem. «Dokler se bo bombardirale nadaljevalo, je dodal U Tant, ne bo mogoče nobeno napredovanje po poti miru. Nujno je, da se bombardiranje ustavi brezpogojno.«
Kljub številnim vprašanjem ni hotel U Tant nič izjaviti o 8n ir morebitnih stikih ali pobudah za začetek pogajanj.
_„~L”ant je nato omenil temeljno ----------—
aziuto med svojimi osebnimi mne-Ji glede vietnamske vojne in mnenjem «številnih držav OŽN». S tem zvezi je poudaril naslednje:
Ne strinjam se s teorijo, da i,. l^novietnamska narodnoosvobo-""a, fronta «lutka« severnoviet-"""^ke vlade. Dodal je, da je o-
•,,»Hiininiii,I,;I,l!:;,llllllM||1|m||11|||||MII|ll|1|1||1|
DANES
b-Jr? vnaPrej napovedani tiskovni •“Merenei je U Tant včeraj zlasti * -TU.1.’ ‘la »e nikakor ne strinja noTfnški«i zatrjevanji, da je juž-Intt u mska osvobodilna fronta n-*™ .hanojske vlade, temveč da je h(woilsna kot je bila alžirska osvo. str! j fronta; dalje, da se ne ,,,‘HJa z ameriško teorijo, da bi taf,	•*sk‘ Jugovzhod padel pod ki-
«nllk0 nadzorstvo, če bi Vietnam t,,I?p“st|ii komunistom«; zavrnil je trditve, da je Južni Vietnam hnH njske važnosti za varnost Za-„aaa> ker «ne more predstavljati no • mer večje nevarnosti, kakršno rnoRla predstavljati za zahod-n„. , vropo Jugoslavija.« Glede ha-stri • vlade pa je dejal, da se ne mja z njegovo drugo točko oh ifT*1 28 Vietnam, in sicer glede *k°J®stranskega zmanjšanja voja-v“e dejavnosti po ustavitvi ameri-Qt®Sa bombardiranja, češ da tajnik VooT P°stavlja s tem na isto ra-®n napadalca in napadenega. Za Vi«t ek med ZDA in Severnim etnamom je rekel, da je zelo za-ni:en> vendar pa ne bi rešil vpra-vfr/ *“ ga lahko reši samo južno-"•maniafea ljudstvo. Glede Kitaj-PrLSi*^ Tant izjavil, da je težko alaS?®", kaj se sedaj tam dogaja nris i *ato, ker večina poročil ne Prmaja iz kitajskih virov.
je za neki nemški list boa« ’ bo mir mogoč, ko se ViofL “briške čete umaknile iz uJi~jama ter da bi «papež lahko ninfr * sv°j ugled pri 500 milijo-hem, ‘djieanov, da pomaga majh-p“u vietnamskemu narodu.« — vecvčerajšnjim je več ameriških nfim začelo ofenzivo proti «želez-zahnU trikotniku«, 40 km severno-, Odno od Sajgona. Ta trikotnik reki <snFe® gozdnato področ,je ob zani ^Jgon. na katerem so parti-ki ».Pojavili veliko število min, of«,^.^0 ameriško ofenzivo. V ,Pa so tudi partizani, ki ko „a-1 že četrtič obstreljevali ne-stran!ameri^° letališče, po drugi letrdri 1,8 80 izpustili ob šesti ob-fronti ustanovitve osvobodilne saien^ S ameriških ujetnikov in bilo vSkJb vojakov. — Medtem je kradi:	„ * sporočeno, da so u-
6 odst ^ pa Poslali drugam 5 do moči i ameriške gospodarske pobe v , nemu Vietnamu od skup-tniiii„„skuPbi vrednosti 22 do 27 “"Jonov dolarjev.
railn tajskih virov so tudi vče-sti „jla .Poročila, da so rdeči gardi-Kp iru , vdreti v osrednji sedež
s,	,dnito ske’ da bi odpeljali pred-bika c« republike in glavnega tajskih .".tanke ter da so po pekin-Predsednh?h ,ePaki- ki napadajo v svni« 'ka vlade Cuenlaja. ker je ka rč°voru branil predsedni-ter "."bilke in glavnega tajnika ki je |"^trškega podpredsednika, kritik« ro včeraj napravil samo-Pekinai’ “'Pioniatski opazovalci v voriCp trdijo, da so pretirane go-ljansk«0 bližnjem izbruhu držav-v kit« !«iVrJ“ne ‘n o velikih spopadih Pa >p,sklb mestih. Po drugi strani radio ’ „nraY tako včeraj, pekinški njih oJ?°r°čal, o sabotažnih deja-Partii«i,kuterib krajevnih vladnih in verne trli ,V0{liteljev v mestih Se-kine "rtitajske. Za Šanghaj in Pe-btcstih Por°čajo, da je bilo v teh skl včeraj vse mirno. Diplomat-
hljuč utZ„°lalci tr<,i-i0 tudi' da j®
last v « i a sedanje borbe za obča 0.1 lo„b vojske, katere polovi-bikov »1 ,, visokih vojačkih povelj-hližni na strani Maovega naj-d°nu n« Pristaša Lin Piaa. V Lon-da noč« trd'!" da se kitajska vla-rdečin,' zameriti niti delavcem niti Centi Pestom.
v Ben*l "l komite ZKJ je včeraj r'edp du snrejel važne sklepe nja r-"®mokratizacije ZKJ, izvafa-
t,	,brskn me’ Proslave 50-letnice ok-bjih vn»rYV0lnclie in drugih notra-'rjava lTasln'- z,asti pa je važna Predlo ',a ZKJ ni niti za niti proti Partli za sestanek komunističnih sk0 i«.,, je prvi predložil lan-
Na ,! Brežnjev.
nje •,„,ias<daniu komisi,je za zuna-"bleiii nV,e. s® Je minister Fanfanl de]u' .."pij na tehnično poročilo o sk0nn "jepa ministrstva in je zelo Političn« ravnava] pereča zunanje-Vietna,a vPra5anja miru na svetu, dl	Kitajske, NATO itd. Tu-
Sftj iePlala bila preveč živahna, ’aja .P°d vtisom zapletenega polo-jasne in .razn,“ silnice niso povsem sih " ko ni mogoče dati točne j-z .""sovorov.
Priprav,!",* socialisti so preložili i2vr ni.„la na sestanka tajništva in danie Ba odbora za sobotno zase-baj%« eentrainega komiteja, kjer *anjih ""govore o načelnih vpra-časa nn'adne Politike ter o toliko °dloel "“Povedani ..verifikaciji«, Ti Bleje -f.°.v°re o notranjih trenjih dencah j v ter morda celo o ten-Kb, * da se zaostrijo odnosi s
svobodilna vojska dobila precej pomoči od severnovietnamske vlade, toda je neodvisna enota, kakor je bila alžirska narodnoosvobodilna fronta, ki so ji pomagale druge države, kakor na primer Maroko, Tunizija in ZAR.
2.	Zavrnil je ameriško teorijo, češ da bi ves azijski jugovzhod padel pod kitajsko nadzorstvo, če bi Vietnam prepustili «komunistom». U Tant je dejal, da Je usoda vsake države rezultat njene zgodovine, njenih tradicij, njene kulture ter njenih političnih ali filozofskih koncepcij.
3.	U Tant zavrača teorijo, češ da je Južni Vietnam strateško življenjske važnosti za interese in varnost Zahoda, naj bo njegova socialna ali politična struktura kakršnakoli. Izjavil je, da Vietnam ne more predstavljati za Zahod večje nevarnosti, kakršno bi mogla predstavljati za zahodno Evropo Jugo-goslavija. Poudaril je, da ima dobre razloge za mnenje, da nameravajo sevemovietnamski voditelji nadaljevati politiko nepovezovanja in spoštovanja ženevskih sporazumov iz leta 1954. Ce bi Vietnam bil nevezana država in če bi to njegovo stanje jamčile velike države, je dejal U Tant, prav gotovo ne bi predstavljal grožnje za Zahod.
Na vprašanje, naj bi obrazložili svoja nesoglasja s Hanojem, potem ko je obrazložil nesoglasje z ameriškimi tezami, je U Tant izjavil, da se sevemovietnamski voditelji ne strinjajo z drugo točko od treh, ki jih on predlaga za Vietnam, in sicer glede obojestranskega zmanjšanja vojaške dejavnosti po ustavitvi ameriškega bombardiranja. Sevemovietnamska vlada poudarja v zvezi s tem, da ta točka postavlja na isto raven napadalca in napadenega, t. j. ZDA in vietnamsko ljudstvo.
U Tant je izrazil mnenje, da bi sestanek, katerega bi se udeležile samo ZDA in Severni Vietnam, bil
izjave severnovietnamskega predstavnika v Parizu Mai Van Boja ne vsebujejo nič novega in «prak-tično obrazložujejo v novi obliki že znane pogoje«.
Zatem je U Tant sporočil, da bo v kratkem poslal državam članicam OZN formular, v katerem bodo morale navesti ukrepe, ki so jih sprejele za izvajanje resolucije varnostnega sveta, ki prepoveduje nakupovanje nekaterih rodezijskih proizvodov. Formular mu bo služil za poročilo, ki ga mora do marca poslati varnostnemu svetu.
Glede incidentov med Sirijo in Izraelom je U Tant izjavil, da gre za «sezonski» pojav, ker se z deževnim razdobjem začenja obdelovanje zemlje. Pripomnil je, da so se z začetkom poljskega dela vedno začeli incidenti.
Glede Kitajske je U Tant izjavil, da je težko presoditi, kar se sedaj tam dogaja, in to tem bolj, ker večina poročil ne prihaja iz kitajskih virov. Pripomnil pa je, da je očitno, da je na Kitajskem že dolgo časa v teku «srdita borba«.
Sevemovietnamski predsednik Ho-šiminh je v intervjuju zahodnonem-škemu listu «Nuemberger Nachrich-ten» ponovil, da bo mir mogoč, ko se bodo ameriške čete umaknile iz Vietnama. «V takem primeru, je dodal Hošiminh, smo pripravljeni povabiti Američane na čaj.» Poudaril je, da, če se bodo Američani umaknili, bo to pomenilo konec vojne. ..Toda vojna bi utegnila trajati še dolga leta,» končno pa bomo zmagali,« je dodal Hošiminh. Na koncu je izjavil: ..Mislim, da bi papež lahko uporabil svoj ugled pri 500 milijonih katoličanov na vsem svetu, da pomaga našemu majhnemu narodu.))
Včeraj je več ameriških divizij začelo ofenzivne operacije proti tako imenovanemu ..železnemu trikotniku)), na področju 40 kilometrov sevemozahodno od Sajgona. General Westmoreland vodi osebno te operacije. V petih dneh so bombni, ki «B 52» že desetkrat bombardirali nekatere kraje v pokrajini Bin Dong. Poleg tega so lovski bombniki izvršili v dveh dneh 273 bombnih napadov na področje ..železnega trikotnika« in na bližnje sektorje ob delti Mekonga. Na to področje prevažajo na tone materiala in na ti-
zaželen toda ne bi moeel sluiati za so4e voJakov- «2elezni trikotnik), je
v%ša^ ki seg Uče? Ju' '	.ob Sa^:
nega Vietnama, kajti ta more reši-
od Plejku, ki Je največje ameriško in južnovietnamsko oporišče na visoki planoti.
Sevemovietnamska tiskovna agencija Je sporočila, da so prejšnji teden, ko so izpustili dva ameriška ujetnika, izpustili tudi več sto saj-gonskih vojakov. Izpustili so jih, ob božičnih in novoletnih praznikih in ob proslavi šeste obletnice ustanovitve narodnoosvobodilne fronte.
Sevemovietnamska vlada je javila, da je dobila od madžarske vlade v dar 3.000 steklenic plazme in 7.750 steklenic seruma.
V Melbournu je voditelj avstralske opozicije Caldvvell protestiral proti nameravanemu obisku predsednika južnovietnamske vlade generala Kija v Avstraliji. Označil ga je za ..majhnega in bednega mesarja«. Caldvvell Je pripomnil, da Avstralija s tem, da sprejema Kija kot častnega gosta, izdaja 90.000 avstralskih vojakov, ki so umrli v drugi svetovali vojni za obrambo demokracije.
Delegacija iz Bonna v Pragi
PRAGA, 10. — V Prago je prišla na obisk delegacija Zahodne Nemčije. Vodi jo funkcionar zunanjega ministrstva, ki se je vedno udeležil dosedanjih uradnih stikov med obema državama. Delegacija bo ostala v ČSSR tri dni. V njej sta tudi dva strokovnjaka za mednarodno pravo.
'T poučenih krogih pravijo, da bodo verjetno govorili o morebitnem izboljšanju odnosov med obema državama. Verjetno bodo govorili tudi o obnovitvi konzularnih odnosov in o izmenjavi trgovinskih predstavništev.
Sukarnov
dokument
DŽAKARTA, 10.	- Predsednik
Sukamo je predložil ljudskemu posvetovalnemu kongresu dokument, ki je nadaljevanje in konec njegovega govora, v katerem je obrazložil svojo politiko. Dokument spremlja Sukarnovo pismo in o njem bodo razpravljali na prihodnjem posebnem zasedanju kongresa. Za sedaj ne bo objavljen. Desničarski študenti so danes ponovno demonstrirali proti Sukarnu in zahtevali, naj ga odstranijo z oblasti ter naj ga postavijo pred sodišče.
BITKA Z LEPAKI PO PEKINŠKIH ULICAH
Predsednik republike in tajnik stranke še vedno glavna tarča rdečih gardistov
Začeli so napadati tudi Cuenlaja - Novo veliko zborovanje v Pekingu - Mnenje diplomatskih krogov v Londonu
PEKING, 10. — Neki japonski časnikar poroča iz Pekinga da so rdeči gardisti večkrat skušali vdreti v centralni sedež komunistične stranke, da bi odeljali predsednika republike Lin Sao Cija in glavnega tajnika stranke Teng Hsiao Pinga. Pred sednik vlade Čuenlaj pa je v nedeljo na nekem zborovanju delavcev petrolejske industrije pozval rdeče gardiste, naj ne poskušajo takih dejanj, in je pripomnil, da izreka to opozorilo na ukaz predsednika Maocetunga.
Danes pa so se znova pojavili po pekinških ulicah lepaki proti Cuen-
laju. Očitajo mu, da je sku-al braniti predsednika republike in glavnega tajnika stranke. Lepaki pravijo, da je Cuenlaj priznal, da sta Liu in Teng grešila, toda je opozoril, da sta izrekla samokritiko in da ju ni moč istovetiti s tistimi, ki branijo ..kapitalistične ideje«. Danes popoldne so oddelki policije izgnali rdeče gardiste iz prostorov politične policije, Id so jih bili gardisti včerai zasedli. Ni bilo incidentov. Vsak dan se pojavljajo novi lepaki, ki obtožujejo vedno nove voditelje. Številni lepaki obtožujejo zuanjega ministra Cen Jija, finančnega ministra in razne ekonomiste, ki uživajo zaščito Cuenlaja. Seveda se nadaljujejo ostri napadi na predsednika republike in tajnika stranke. Cuenlaju očitajo, ker je izjavil,
da je moč rešiti vprašanje predsednika republike in tajnika stranke ..kot protislovje med ljudstvom«. Dodal pa Je, da če bosta Liu Sao Ci in Teng nadaljevala svojo sedanjo linijo, tedaj lahko vpra.anje postane (.protislovje med nami in sovražnikom«. Manifesti pravijo, da je Cuenlaj izjavil, da Liu in Teng sedaj opravljata samokritiko in zato je mogoče, da niso predstavniki reakcionarne buržoazne linije Lepaki očitajo Cuenlaju, da je skušal ..namenoma ošibiti borbo proti Liu Sao Ciju in Tengu. Dalje mu očitajo, da je v svo.iem govoru branil tudi druge osebnosti, zlasti ministrskega oodpredsednika in finančnega ministra. Hkrati pa so se pojavili lepaki, ki branijo Cuenlaja, in prejšnji so bili odstranjeni. Danes je pred rdečimi gardisti
NA ZASEDANJU KOMISIJE ZA ZUNANJE ZADEVE POSLANSKE ZBORNICE
Minister za zunanje zadeve Faniani se je izognil obravnavi perečih vprašanj
Notranja trenja v združeni socialistični stranki glede vladne politike - Zaključena stavka državnih železnic
ti samo južnovietnamsko ljudstvo. Dodal je,1 da bi Združeni narodi sporazumno z zainteresiranimi stranmi lahko imeli v Vietnamu svojo vlogo, ko bi se končale sovražnosti. U Tant je nato izrazil mnenje, da izjave severnovietnamskega zunanje ga ministra Fam Van Donga ameriškemu časnikarju Salisburyju in
Iz tega področja je začelo bežati veliko število civilistov zaradi stalnega ameriškega bombardiranja. Na vsem področju so osvobodilne sile razmestile veliko število min, ki ovirajo napredovanje ameriških vojakov.
Davi so enote osvobodilne vojske že četrtič zaporedoma obstreljevale z minometi ameriško letališče Holloway 4 kilometre zahodno
. . združena socialistična stranka postavi svojim
11111111111111.Illlllllllllllllllllimm......................................................................................................................
RIM, 10. — Politični položaj se je ponovno zapletel, ker so prišla vidno do izraza notranja nasprotja v okviru združene socialistične stranke, katere centralni komite se bo sestal ob koncu tedna. Danes popoldne bi se moralo sestati tajništvo, jutri pa izvršni odbor stranke, ai bi moral določiti govornika’ za zasedanje CK. Današnji sestanek tajništva pa so odložili ž izgovorom, da se ..Tanassi slabo počuti« in da se bo tudi popoldne nadaljevalo zasedanje komisije za zunanje zadeve poslanske zbornice. Zato so tudi od ložili sestanek izvršnega odbora, ki bo razpravljal šele v četrtek ob 17. uri.
Za tem zavlačevanjem se skriva spor o tem, kdo naj poroča na zasedanju CK, pri čemer ne gre za goli formalizem: Tanassi ali De Martino, temveč za bistveno vprašanje usmeritve celotnega dela in s tem tudi za vprašanje zaključkov in zahtev, ki naj jih
6. SEJA CK ZKJ V BEOGRADU
Večja demokratizacija odnosov v ZKJ Nevtralno stališče do sestanka kompartij
Sklepi o neposrednih nalogah ZKJ; program dela centralnega komiteja; priprave za proslavo 50-letnice oktobrske revolucije Poročilo V. Popoviča o mednarodnih vprašanjih
BEOGRAD, 10. — CK ZKJ je danes v odsotnosti predsednika zveze maršala Tita, ki je na dopustu, in šestih odsotnih članov razpravljal o nalogah Zveze komunistov na notranjem družbeno-političnem področju in o nalogah ZK v zvezi z nekate-
rimi aktualnimi vprašanji v mednarodnem delavskem gibanju. CK je po obširni razpravi sprejel sklep o neposrednih nalogah Zveze komunistov, program dela CK, poročilo o pripravah za proslavo 50. obletnice oktobrske revolucije in odobril poročilo Vladimira Popoviča o nekaterih aktualnih mednarodnih vprašanjih in vprašanjih v mednarodnem delavskem gibanju.
CK ni ne za nameravano svetovno posvetovanje komunističnih partij ne proti njemu. CK ZKJ same ideje o posvetovanju ne zavrača, sodi pa, da konferenca, ki bi bila obveznega značaja za vse mednarodno delavsko gibanje in ki bi z večino glasov sprejela sklepe, ni v skladu s sedanjimi pogoji mednarodnega delavskega gibanja.
«Po našem mnenju,« je dejal Vladimir Popovič, «če nekatere partije tako posvetovanje žele, je to njihova pravica, toda taki razgovori in sklepi ne bi smeli prizadejati škode odnosom med tistimi državami oziroma s tistimi gibanji, ki se temu pogovoru ne bi pridružili.«
CK poziva v svojih sklepih komuniste na intenzivno borbo proti vsem reakcionarnim, birokratskim, zaostalim in lažnoliberalističnim pojmovanjem za popolno uveljavljenje sistemu samoupravljanja, da se na prihodnjih volitvah zavzemalo za to. da se Kandidirajo ljudje, ki so s svojim zavzemanjem za izvajanje gospodarske družbene reforme to zaslužili.
Glede reorganizacije Zveze komu-riistov se v sklepih ugotavlja, da je reforma zveze trajni proces in da se mora zveza stalno prilagajati novi strukturi družbe na osnovah
samoupravljanja, kar zahteva med drugim hitrejše opuščanje delovanja zveze s pozicije oblasti.
Sedanja vloga Zveze komunistov zahteva tudi večjo demokratizacijo odnosov v sami zvezi. Osnovni smisel te demokratizacije mora biti v tem, da se med različnimi alternativami na demokratičen način sprejme tista, ki je najbolj napredna in ki v danih pogojih lahko spodbudi ljudi k čim hitrejšemu in uspešnejšemu nadaljnjemu socialističnemu razvoju. CK poudarja neobhodnost enotnih pogledov vodilnih organov in vse organizacije komunistov na vse naloge in obveznosti pri uresničenju smotrov reforme. Pri reševanju vseh vprašanj morajo komunisti izhajati s pozicije reforme, se boriti za uresničenje smotrov reforme, ki bo okrepila stabilnost jugoslovanskega gospodarstva in utrdila vrednost dinarja. V sklepih se opozarja na zaostajanje sistema samoupravljanja v negospodarski dejavnosti in se postavlja kot bodoča nujna naloga družbe, posebno pa komunistov, da se tudi v teh dejavnostih do kraja uresniči sistem samoupravljanja.
V poročilu Vladimira Popoviča o nekaterih vprašanjih s področja mednarodnih odnosov in sodelovanja v mednarodnem delavskem gibanju se poudarja potreba, da se tudi CK in Zveza komunistov v bodoče sistematično ukvarja z aktualnimi svetovnimi vprašanji ln vprašanji v mednarodnem delavskem gibanju. O nekaterih teh vprašanj so razpravljali tudi na skupni seji predsedništva in izvršnega komiteja 7. decembra lansice-ga leta. Vladimir Popovič je v svojem poročilu ugotovil, da sedanje mednarodne odnose otežkočajo mnogi negativni elementi politike vmešavanja in pritiska v raznih krajih sveta, posebno pa v Vietna-
mu. Oeprav mir ni neposredno o-grožem, predstavlja sedanje stanje vendarle vir stalne nevarnosti in nestabilnosti. Glede Vietnama je Vladimir Popovič ponovil znano Jugoslovansko stališče, da morajo ZDA prenehati bombardirati Sever, ni Vietnam, pričeti pogajanja z narodnoosvobodilno fronto in da se morajo vse zainteresirane države obvezati, da bodo sprejele rešitev, ki jo bo vietnamsko ljudstvo glede ureditve države svobodno sprejelo.
Glede odnosov med socialističnimi državami se Zveza komunistov zavzema za medsebojno konstruktivno kritiko na osnovi reciprocitete s pogojem, da gre taka kritika za tem, da se razjasnijo vprašanja, ne pa da vpliva na notranji razvoj druge države. CK sodi, da se vprašanja lahko rešijo samo z občutkom odgovornosti socialističnih
in naprednih sil in gibanj v medsebojnih odnosih. ZKJ je prepričana, da se vsi nesporazumi lahko brez težav premagajo, če se dosled
no spoštujejo načela, ki so bila formulirana v deklaraciji vlade Jugoslavije in Sovjetske zveze leta 1955 in 1956, kar Je tudi dosedanja praksa potrdila. Sodelovanje socialističnih držav se uspešno razvija, kar Je v skupnem interesu.
Vladimir Popovič se je obširno zadržal na vprašanju sklicanja svetovnega posvetovanja komunističnih partij in pri tem navedel vse razloge, ki po mišljenju pobudnikov sestanka opravičujejo sklicanje tega posvetovanja, kakor tudi poglede Jugoslavije v zvezi s temi razlogi. Med drugim je glede vojne v Vietnamu dejal, da ni samo vpra-
partnerjem v vladni koaliciji. O tem tudi priča sestanek, ki ga je imel popoldne Nenni s tajnikoma De Martinom in Brodolinijem. O-čitno Je namreč, da socialistični del združene stranke ni zadovoljen z dosedanjimi dosežki vladne politike in da bi bilo poročilo De Martina, ki že nastopa skoro kot voditelj leve struje v stranki, dosti bolj odločno in ostro kot poročilo Tanassija.
V	tej zvezi Je Preti zanikal možnosti, da bi šlo za skrajne zahteve po izstopu iz vlade, češ da se ve-
l lika večina 80-90 odstotkov članov združene stranke zaveda, da je edina pot levega centra. Gre pa za vprašanje, kaj je še mogoče nare diti v sedanji poslovni dobi,. in je zato treba sestaviti prednostno lestvico, saj izkušnje učijo, da počas nost postopka pred parlamentom ni odvisna vedno od opozicije. Zato se mora večina resno obvezati, da bo uresničila vse tisto, kar predstavlja stvarno osnovo reformistične politike levega centra.
V	komisiji za zunanje zadeve je bila razprava o zunanji politiki Italije, o kateri je poročal minister Fanfani, ki pa se je omejil predvsem na tehničen govor o delu zunanjega ministrstva ln se je izognil perečim svetovnim vprašanjem, kot je vojna v Vietnamu, dogodki na kitajskem in podobno. Fanfanl je svoj govor naslonil na glasovanja parlamenta v letih 1965 in 1966 ter utemeljeval, da je vlada dosledno Izvajala sprejeta načela glede zunanjepolitične usmeritve. Nato je govoril o reformi zunanjega ministrstva, o boljših stikih z Latinsko Ameriko in o italijanskih konstruktivnih stališčih v mednarodnih organizmih, kot so atlantsko zavezništvo, evropska gospodarska skupnost in OZN. Posebej je Fanfani govoril še o izseljevanju in o vrsti dvostranskih dogovorov v tej zvezi.
V	razpravo so posegli številni poslanci, ki so se v glavnem omejili na obravnavana vprašanja. Republikanec La Malfa je govoril prvenstveno o italijanski pobudi evropskega sestanka na najvišjl ravni ob obletnici podpisa rimskega sporazuma in dejal, da ne vicu pravega smisla takega sestanka, na katerem bo De Gaulle prav gotovo ponovil svoje nasprotovanje vključitvi Velike Britanije. S tem se bo položaj samo zaostril, češ da Velika Britanija ne more dolgo čakati in so predlogi o tesnejši povezanosti z
DA.
Med dopoldanskim delom zasedanja komisije je prišlo do dramatičnega trenutka med govorom socialističnega poslanca Lombardija, kateri je nenadoma dobil napad naduhe, tako da so morali sejo prekiniti.
Dokaj ostro kritični so bili komunisti. Galluzzi se je vrnil z obiska v Vietnamu in je očital Fanfa-niju, da ni resneje obravnaval tega vprašanja, ki vpliva na vsa o-stala in ki pogojuje tudi vprašanje NATO. Pajetta pa je očital vladi, da vedno postavlja edino možnost izbire v okviru atlantizma,, ko pa v resnici gre za pomirjenje. Zato komunisti ne sodelujejo pri sporu «s Francijo ali z Anglijo«, temveč menijo, da je treba ustvariti nov
zadeti delavci, ki svoje zahteve u temeljujejo, da bi njih uresničitev zahtevala zelo majhno povečanje organikov.
Ministrstvo za promet je sporočilo, da so vozili številni vlaki, češ da se je v celoti uresničil načrt iz rednih vlakov, ki vozijo z vojaškim osebjem, poleg tega pa so sestavili številne vlake z uslužbenci, ki so kljub stavki prišli na delo. Vendar pi so t.e ugotovitve v nasprotju z uradnimi podatki o številu stavkajočih, ki so jih sporočile posamezne direkcije odnosno železniška policija in ki govore od vsepovsod o povsem uspeli stavki in o najnižji u-deležbi stavkajočih v višini 90 odstotkov.
Minister Bertinelli je danes izjavil novinarjem, da bo predsednik vlade sklical jutri pristojne ministre, ki se ukvarjajo z vprašanjem ureditve odnosov z državnimi u-službenci. Danes pa so se sestali predstavniki sindikalnih organizacij državnih uslužbencev, ki so proučili dve zahtevi: o kvalifikacijah in o plačah, katere so sestavile posebne tehnične komisije in ki jih bodo predložili vladi.
V Milanu so po skupščini borznih agentov proglasili stavko, ki bo jutri v zvezi z govoricami, da ne bodo podaljšali davčnih olajšav na borzne operacije, ko sedaj plačujejo samo enkratno davščino, medtem ko bi morali plačati v okviru pri jave Vanoni. Minister za finance Preti je v tej zvezi dejal, da se nad to stavko čudi, saj gre za stavko zelo ozke kategorije, ki si nikakor ne more domišljati, da bo na tak način izvajala pritisk na vlado glede vprašanja, ki zadeva širše vsedržavne interese.
Chalfont
o jedrskem orožju
BONN, 10. — Britanski minister za oborožitev lord Chalfont je v Intervjuju zahodnonemškl televiziji izjavil, da bi morala Zahodna Nemčija ..dati zgled vsemu svetu« in podpisati pogodbo proti širjenju jedrskega orožja, o kateri se bodo ZDA in SZ v prihodnjih mesecih sporazumele. Dodal je, da bt tako dejanje zahodnonem”ke vlade dokazalo tudi, da ta sprejema sistem skupne varnosti in da se ne poteguje za lastno atomsko orožje. Takoj zatem'pa je -lord Chalfont izjavil, da London in Washington ne bi podpisala pogodbe, ki ne bi dovoljevale nejedrskim državam, predvsem pa Zahodni Nemčiji, udeležbe pri načrtih o skupni strategiji, vštevši atomski strategiji. Chalfont se je izrekel proti ustanovitvi evropske jedrske sile, v kateri bi odločali o uporabi jedrskega orožja na podlagi sklepov, ki bi jih sprejela večina.
JERUZALEM, 10. — Na meji med Sirijo in Izraelom so bili danes novi incidenti. Izraelski in sirski vojaki so nenadoma začeli streljati, vendar pa ni bilo žrtev.
KUALA LUMPUR, 10. — Število smrtnih žrtev zaradi velikih povodnji v Maleziji je narastlo na 31. Nad 60.000 ljudi se Je vrnilo v svoje domove in nadaljuje se reševalna akcija.
IliiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiMiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
SNEG IN MRAZ PO VSEJ EVROPI
Veliki snežni zameti v Bosni in Hercegovini
Izredno mnogo snega je zapadlo tudi v severni Češki
šanje komunističnih partij, temveč evropski sistem, pri čemer zahte-svetovno vprašanje. Glede posveto-1 vajo od vlade, naj ne bo več tako vanja evropskih komunističnih par. mrtva in naj se zavzame za konfe-tij o vprašanju evropske varnosti renco o evropski varnosti.
pa je Vladimir Popovič navedel znano stališče, ki ga je prikazal predsednik republike maršal Tito v svojem nedavnem intervjuju. Glede samega posvetovanja pa Jugoslavija, ni niti za niti proti, in je pri tem poudaril to, kar smo uvodoma navedli.
B. B.
PRAGA, 10. — Snežni zameti visoki štiri metre pokrivajo ceste v okraju Jablonec v severni Češki. Drugod je sneg visok nad dva metra. Povsod je pritisnil hud mraz. železniški promet ima velike težave. Ponekod so se tračnice prelomile, kakor da bi bile iz stekla, zaradi zelo nizke temperature. Vsa država je pokrita s plastjo snega, debelo deset do 25 centimetrov, v goratih predelih pa je sneg dosegel višino dveh metrov.
BEOGRAD, 10. — V Jugoslaviji še vedno močno sneži in v mnogih krajih je izredno hud mraz. Posebno močni snežni viharji divjajo v Bosni in Hercegovini in v jugovzhodni Srbiji. Na področju Livna v Bosni je 52 vasi popolnoma osamljenih. V Sarajevu je sneg visok več ko meter. V bolj prizadetih krajih Je večina cest neuporabnih.
V Sloveniji se je stanje izboljšalo. Ceste so povečini odprte za promet. Se vedno pa je zelo mrzlo.
DUNAJ, 10. — V vsej Avstriji je temperatura še vedno zelo nizka. V Innsbrucku je termometer kazal ■ 11871 22 pod	na Dunaju pa 9
zaradi katere je bil 24 ur “skoro ^^^mh zametov.
za je umrlo pet ljudi.
ŽENEVA, 10. — Tudi v Švici je še vedno hud mraz. Davi je bilo v Brevinu 33,5 stopinje pod ničlo. O-koli poldne se je temperatura dvig-
Ob 21. uri se je zaključila stavka voznega osebja državnih železnic.
povsem paraliziran železniški promet. Stavka je bila proglašena, ker ni prišlo do sporazuma o delnem znižanju delovnega urnika in o preureditvi izmen, kot so zahtevali pri-
nila na 28 stopinj pod ničlo. V številnih krajih so se dogodili incidenti zaradi snega ln poledice.
PARIZ, 10. — Dočim je v severni Franciji mraz nekoliko popustil, je v drugih krajih še vedno zelo mrzlo, V vzhodni Franciji je temperatura padla na 27 stopinj pod ničlo. Na področjih Bordeauxa in Toulousa so ceste pokrite s plastjo ledu.
RIM, 10. — V severni Italiji je še vedno hud mraz. V bocenski pokra, jini so nekatera jezera pokrita s plastjo ledu. Temperatura je povsod zelo nizka. Cestni promet je izredno težaven zaradi poledice.
Tudi v Furlaniji Je še vedno zelo mrzlo. Preteklo noč je bilo na Svetih Vlšarjah 12 stopinj pod ničlo. Hud mraz je tudi ob desni strani Tilmenta. V Pordenonu Je bilo 9 stopinj pod ničlo. V alpskih predelih pa je bilo 14 pod ničlo. Tudi na področju Čedada je temperatura zelo nizka. V Čedadu je bilo preteklo noč 9 stopinj pod ničlo, še bolj mrzlo pa je v Nadiških dolinah, kjer je bilo 15 stopinj pod ničlo, ponekod pa celo 20 pod ničlo.
O mrazu in snežnih zametih poro. čajo tudi iz drugih krajev Italije. V številnih goratih predelih je mnogo krajev popolnoma r>irezan,h od
opravil samokritiko ministrski po predsednik Nieh Jung Cen. ki predsednik znanstvene komisije ; načrtovanje. Predsednik komis' za kulturno revoluciio Cen Po 7 ga je branil. Izjavil le, da je sam kritika Cenga ..povsem izkrena zaradi važne vloge, ki jo ima v j drskem razvoju debele, mu je tret odmistiti«.
Danes se je v Pekingu zbralo na sto tisoč rdečih gardistov na zb rovanju, na katerem so predvsei kritizirali predsednika republike i tajnika stranke. Janonski časnikar poročajo o govorih Maocetun^ov žene, ki Je Izjavila, da bo tre! pekinško občinsko policijo renti nizirati, ker «so Jo korumpirali r akcionami elementi«. V ta name je centralni komite imenoval < tehnikov. Izjavila je zatem, da i morali rdeči gardisti izročiti «rea) cioname elemente«, ki jih aretiri jo, državnemu organu za javn varnost in ne občinski policiji. P< kinški ..Ljudski dnevnik« poziva k tajsko ljudstvo, naj «se znebi Kot fucijeve teorije, ki jo je bivši pot ravnatelj odseka za propagando C Jang uporabljal za napadanje pa tije«. Lista pravi, da je Konfuciji va teorija ..izraz imperializma, r. vizionizma in fevdalizma«.
V	okviru gonje proti predsedn
ku republike Je danes ..Ljudsl. dnevnik« objavil slike. Nekatere kf žejo predsednikovo ženo, ko priž ga cigareto predsedniku Sukami in sliko predsednika republike, k pleše z indonezijskim dekletoir Pod sliko je zapisano:	..Voditel
protirevolucionarjev in revizion stov Liu šao Ci posnet med nedr pustnim obnašanjem v Indonezij leta 1963. S tem kaže škandalozni obnašanje ter da so ga ženske ii vino omamili. Poelejte to sliko, vi deli ga boste, kako hruščovsko s. drži, čenrav Je poglavar socialistič ne države.«
»Ljudski dnevnik« objavlja tud celotno ..poslanico vsemu šangaj skemu ljudstvu, ki je bila objavlje na 5. januarja v nekem krajevnen časopisu, in ki smo jo omenili ž. včeraj. Poslanica obtožuje ..skupi no ljudi«, da sabotirajo proizvod njo, promet, dobavljanje vode it električne energije. Dalje pravi, dt se je dogodilo v tovarnah, da so ne kateri člani rdeče garde ustavil proizvodnjo in zapustili delovna me sta. List poroča dalje, da so ds lavci v Šanghaju zahtevali zvišanji mezd in izboljšanje delovnih pogo Jev. številni in nezadovoljni delav ci niso prišli na delo. Ti delavci sc se pridružili ..zboru rdečih gardistov«, ki so jih organizirali nekate ri krajevni voditelji stranke, ki s« ravnajo po kapitalistični liniji nasprotju z Maocetungovimi rdeči mi gardisti.
Pekinški radio je danes govoril o »sabotažnih dejanjih«, ki so ji.' izvršili nekateri krajevni vladni in partijski voditelji v industrijski mestih Tien Sin, in Cang Cu v Severni Kitajski.
Nocoj se je zdelo v Šanghaju in Pekingu vse mimo. V prestolnici so po zvočnikih pozivali številno delavske delegate, ki so po Novem letu prišli iz drugih mest, naj se vrnejo na svoje domove, da tam pomagajo pri normalni proizvodnj: in pri ..obrambi revolucije«.
Po mnenju diplomatskih opazovalcev v Tokiu je ključ uspeha sedanje borbe za oblast na Kitajskem v rokah vojske. Približno polovica od 120 visokih vojaških poveljnikov, ki imajo po vsej Kitajski enaka ali višja mesta kakor deželni vojaški poveljnik, Je pristašev Lin Piaa. Tudi vojaška področja okoli Pekinga so pod nadzorstvom vojakov, ki so zvesti Lin Piau.
Na podlagi diplomatskih poročil iz Pekinga ugotavljajo v Londonu, da so pretirane govorice o bližnjem izbruhu državljanske vojne na Ki. tajskem. Pripominjajo, da je kitajsko vodstvo nedvomno popolnoma razdeljeno ter da je usoda Maocetunga kakor tudi usoda njegovih nasprotnikov negotova. Toda poročila o velikih spopadih v kitajskih mestih so «pretirana». Zahodna diplomatska predstavništva v Pekingu nimajo nobenih dokazov o velikih spopadih v Pekingu, čeprav so v drugih mestih bili večji incidenti. Telefonske zveze med Pe. kingom, Nankingom in Šanghajem so normalne.
V	krogih blizu britanske vlade ugotavljajo, da so novice, ki so jih dobili v Londonu glede spooa-dov v Nankingu, Šanghaju, Kantonu in Pekingu, posneli po lepakih, ki zelo na veliko poročajo o dogodkih, ki so pogostoma postranske važnosti. V Londonu so mnenja, da so ti lepaki bolj kot drugo prona-gandno sredstvo in pogostoma je njih namen utruditi tiste, ki jih rderi gardisti imajo za sovražnike, številni delavci hočejo nedvomno prepre. čiti, da bi se rdeči gardisti vmešavali v delo v tovarnah. V Londonu prevladuje vtis, da skuša kitajska vlada obdržati tako linijo, da se ne bi zamerila ne delavcem ne rda-čim gardistom.
Del pošiljk Sajjonu dobijo partizani
Ameriška ustanova za mednarodni razvoj pravi v poročilu predsedniku Johnsonu, da ie bilo od 5 do 6 odstotkov ameriške gospodarske pomoči Južnemu Vietnamu v skupni vrednosti od 22 do 27 milijonov dolarjev Ukradenih ali poslanih drugam. Poročilo pravi, da je edini način, da bi preprečili, da del pomoči pride v roke partizanov, v tem da popolnoma ukinejo podporo. U-stanova pravi v poročilu, da so o-krepili varnostne ukrepe, in dodaja, da je število tatvin blaga, ki ga pošilja ta ustanova, znašalo v zadnjem času od dva do pet odstotkov v sajgonskem pristanišču. Tem
. , -	. .	.	----- . ._ tatvinam je treba dodati druge tat-
ostalega sveta zaradi velikih za- vine. potem ko je blago bilo ocari-metov.	j njeno.
.Vreme včeraj: najvišja temperatura —2, najnižja —3.1, ob 19. ur. /—0.1; vlaga 52 odst., zračni tlak 1014.6 narašča, veter 4 km vzhodnik, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 8.5 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, SREDA, 11. januarja
Pavlin
Sonce vzide ob 7.44 in zatone ob 16.41. Dolžina dneva 8.57. Luna vzide ob 8.43 in zatone ob 17.11
Jutri, ČETRTEK, 12. Januarja
Tatjana
PO SINOČNJEM SESTANKU STRANK LEVE SREDINE
lanes bodo povabili dr. Franzila in dr. Pasina naj skličeta sefi ihanskega in pokrajinskega sveta
Sinoči so se sporazumeli o uvodu političnega sporazuma
liSinoči so se na sedežu Krščanske linokracije ponovno sestali pred-s! tvniki strank leve sredine ter razil ovijali o sestavi občinskega in i krajinskega odbora. Sestanka se ji 'jo udeležili predstavniki Sloven-: js skupnosti, ki so v preteklih dneh r ip podlagi sklepa sveta Slovenske j isupnosti poslali vodstvom sredin-t M) levih strank pismo, v katerem jjjp med drugim sporočajo, da se |P bodo udeležili novih pogajanj, j li se prej ne razčistijo vprašanja, •s so prejudicialnega značaja in se ' tjejo določenih važnih zahtev v ko-/ it slovenske manjšine. Včeraj pa bilo kljub temu govora, da se !/do predstavniki SS udeležili se-anka. Končno pa smo pozno poči zvedeli, da niso prišli na se-anek, ker so nekateri od pred-Ivnikov Slovenske skupnosti, ki so s do sedaj udeležili prejšnjih se-,-ankov, zboleli. Vsaj tako nam je lo sporočeno sinoči iz krogov treh 'rank leve sredine.
^Med včerajšnjimi razgovori so republikanci umaknili svoj dosedanji 'i t idržek glede ponovne izvolitve za
Zbornika socialističnega svetoval-
in dosedanjega odbornika Dušani Hreščaka. Hkrati pa republikan-
človeka s Trstom. To je Pahor povedal že takoj v začetku, ko je poudaril, da ne namerava govoriti o vplivu tržaškega mesta in morja na Kosovelov značaj. «Začel sem misliti na to,» je dejal Pahor, «pred dvema letoma, ko se je mudil na Krasu francoski pesnik Marc Alyn, da bi si nabral podatkov in vtisov za esej o našem pesniku. Takrat sem, kot sem že drugje povedal, sredi dutovskega poletja Alynu na dolgo in široko pripovedoval o Trstu in Krasu, o življenju in doživetjih ljudi po koncu prve svetovne vojske. Vživel sem se v notranji svet francoskega človeka in zaslutil, da bo Srečka Kosovela povezal predvsem z Ljubljano in Slovenijo, če ne bo imel čiste podobe o preteklih dneh. Slutil sem, da ga bo sicer prikazal kot kraškega pesni-
ka, a da bo pesnik zelo rahlo združen z usodo Primorske, če bo tujemu estetu manjkala serija pomembnih podob. Zato sem mu dal Cer-meljevo pričevanje o križevi poti nekdanjih zamejskih ljudi. — In reči moram, da je Alyn prisluhnil skriti resnici, tako da se njegov prikaz Kosovelove pesmi začenja s Tržaškim zalivom...«
Tedaj pa je Pahor sam začel razmišljati o Kosovelovih stikih s tržaškimi ljudmi. In obenem se mu je zahotelo dokazati, da je Kosovel tržaški pesnik.
Iz tega se je rodilo obširno delo — predvsem razgovor Pahorja s sorodniki Kosovela — ki ga bomo radi brali, ko bo objavljeno. Tedaj bo tudi lažje govoriti o tem, koliko mu je uspelo dokazati, da je Kosovel tudi «tržaški» pesnik.
Sestanek skupine deželnih svetovalcev KD
Danes se sestane v Vidmu demo-kristjanska deželna svetovalska skupina, kateri bo odbornik Comelli poročal o zakonskih osnutkih o živinoreji in o ustanovitvi ustanove za razvoj kmetijstva.
V preteklih dneh se je pod predsedstvom dr. Mizzaua sestal vodstveni odbor skupina KD. Na sestanku, ki sta se ga udeležila predsednika deželnega odbora Berzanti in sveta de Rinaldini so razpravljali o dejavnosti deželnega sveta v prihodnjih mesecih, zlasti pa o zakonskem osnutku o ustanovi za razvoj kmetijstva in o reformi notranjega pravilnika deželnega sveta. V razpravo so posegli svetovalci Del Gobbo, Coloni, Ginaldi, Vari-sco, Virgolini in Zanin.
Odbor konzorcija za zidani dok
Na sestanku pobudnikov za gradnjo zidanega doka v okviru novega kompleksa — Arsenale Trie-stino-S. Marco, je bil sestavljen vodilni odbor konzorcija. V njem so inž. Vignuzzi za IRI, župan dr. Franzil, dr. Savona, dr. Caidassi za Trgovinsko zbornico in dr. Baici za Tržaško hranilnico. Na prihodnjem sestanku, ki bo že čez nekaj dni, bo vodilni odbor porazdelil med člani posamezne funkcije.
Prosvetno društvo «1. Cankar®	TFVžS i
Ul. Montecchi 6 priredi v petek,
13. t. m. cb 20.30 večer slovenskih barvnih mov;
GORENJSKA OHCET
in drugih.
Filme spremljajo lepe slovenske pesmi, ki jih poje slovenski oktet!
Vabljeni vsi člani in simapti-zerji djništva!
DVORANA OGREVANA
Razstave
V galeriji Rossoni bo razstavljal svoja dela od 11. do 20. t.m. slikar Silvio Mikolj.
Gledališča
Tudi na področju tržaškega železniškega ravnateljstva je stavka železničarjev popolnoma uspela. Vozili so v skrčenem številu le mednarodni vlaki z vojaškim osebjem ter nadomestni avtobusi. . Slika nam kaže ustavljene vlake na tržaški postaji za časa stavke in napis o nadomestnih avtobusnih prevozih.
Stavka se je zaključila včeraj ob 21. uri
■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiivfmnitliiMi>Miiiiuiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ii;iimiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiMiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiii»i»iiniiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiuiiii
PO SKLEPU PRISTOJNEGA DEŽELNEGA 0DB0RNISTVA
.t pravijo, da bodo v prihodnjih :: leh zahtevali razpravo o sposob-
jsti posameznih kandidatov za no-
|1} odbornike, s čimer naj bi z iz-
•Jvorom funkcionalnosti odbora ba ponovno načeli vprašanje Hre--:aka in kakega drugega odbornika.
i 3Na včerajšnjih pogajanjih so se
4 stranke leve sredine, KD, PSU
I PRI dogovorile le o uvodu k • Mitičnemu sporazumu in s tem na-j lino pristale na sodelovanje v ob-j 5nskem in pokrajinskem odboru, j *aj bodo o tem dogovoru rekli
dogovoru -edstavniki Slovenske skupnosti pa 5 S ni znano. Sicer pa so se sinoči 1,Sdi dogovorili, da se bodo ponovno 1 'istali baje v petek in bodo gotovo ; ^ ta sestanek povabili tudi SS.
i iNajvažnejši sklep sinočnjega se-, *anka treh strank leve sjedine se anaša na odločitev, da bodo danes cedstavniki izvoljenih skupin treh irank v občinskem in pokrajinskem vetu uradno pozvali dosedanjega upana dr. Franzila, in predsednika omisarske uprave na pokrajini dr. fasina, naj skličeta občinski odnos-No pokrajinski svet za izvolitev iveh upravnih odborov ter župana i H predsednika pokrajine. Po zako-| -*u torej naj bi dr. Franzil in dr. f i'asino sklicala prvo sejo obeh iz-\ goljenih upravnih teles najkasneje j i) 20. t.m.
Med tem časom pa se bodo podajanja med prizadetimi strankami i e nadaljevala zlasti o določitvi ob-'t finskih odnosno pokrajinskih odbor-' ;ikov, ter o upravnih programih ob-| jinske in pokrajinske uprave : Iz gornjega sledi, da so se stran-: -e leve sredine, čeprav po precej 'folgih pogajanjih le načelno dogovorile za sestavo občinskega in pokrajinskega odbora, s čimer bo se-1 eda napravljen konec sedanjemu ctanju v občinski in pokrajinski u-
Program udeležbe deželnega obrtništva na raznih sejmih
Med drugim bo odborništvo naše dežele zastopano na sejemskih prireditvah v Novem Sadu, v Zagrebu in v Beogradu
Deželno odborništvo za delo, so-. rizzole, je z desne strani zavozil v cialno skrbstvo in obrtništvo je vče- drevored avto fiat 500 TS 34497, raj potrdilo program nastopov de- [ katerega je upravljal 45-letni Giu-
kravi, ter bo omogočeno novim ob-
pinskim in pokrajinskim svetoval-
I i.:em, da odločajo o upravljanju tr-
Laške občine in pokrajine, i [ V trenutku ko to poročamo se raz-i Ijovori v palači Diana še nadaljujeta
1 Lo.
I r
»it
Boris Pahor o Srečku Kosovelu
želnega zavoda za razvoj obrtništva (Ente per lo sviluppo delLartigia-nato ESA) na sejemskih prireditvah v tekočem letu.
Zavod za razvoj obrtništva, ki zasleduje med svojimi cilji predvsem namero valorizirati in vsestransko podpirati, tako doma kakor tudi na tujem, delo in prizadevanja približno 7.000 obrtniških organizacij iz Furlanije - Julijske krajine, bo letos deloval na treh nivojih: s pripravljanjem lastnih razstav na raznih sejmih (pri čemer bo sam kril zadevne stroške) s podeljevanjem posebnih denarnih prispevkov tistim tvrdkam, ki bodo nameravale nastopiti v okviru obrtniških razstav na spisku, ki ga je organizacija predhodno odobrila, ali pa še s p.rizpavgnjeip podpor tišjim tvrci-kam, ki bOdO nameravale nastopiti na sejmih in 'Obrtniških razstavah, ki niso vključene v omenjenem spisku.
Razstave in sejmi, na katerih bO zavod za razvoj obrtništva nastopil z lastnim standom, so naslednji; Razstava naprav za gospodinjstvo v Koelnu (od 23. do 25. februarja); mednarodni velesejem v Frankfurtu (od 26. februarja do 2. marca); mednarodni velesejem v Tripolisu (od 28. februarja do 20. marca); 19. obrtniški sejem v Muenchnu (od 9.-10. marca); 20. salon kmetijskega stroja v Veroni (od 13. do 21. marca); 31. razstava obrtništva v Firencah (od 24. aprila do 7. maja); kmetijski sejem v Novem Sadu (od 11. do 21. maja); mednarodni sejem tehnike v Beogradu (od 21. do 30. maja); 45. vzorčni velesejem v Padovi (od 31. maja do 13. junija); 19. mednarodni velesejem v Trstu (od 21. junija do 5. julija); 21. sejem Furlanije - Julijske krajine v Pordenonu (od 25. avgusta do 8. septembra); 14. sejem modernega stanovanja (od 3. do 18. septembra); mednarodni jesenski velesejem v Zagrebu (od 7. do 17. septembra); sejem naprav za gospodinjstvo v Koelnu (od 10. do 25. septembra); salon usnja in obutve v Bruslju (od 17. do 20. septembra) ter 7. salon italijanskega pohištva v Milanu (od 18. do 25. septembra).
seppe Monica s Trga Giarizzole 7. Zaradi trčenja je Milkovič padel na tla ter se pobil po čelu in po levem sencu, dobil hud šok ter začasno izgubil spomin. Ozdravel bo v 10 dneh.
Marmornata plošča padla ženski na glavo
NA SESTANKU NA TRGOVINSKI ZBORNICI
Proučevanje možnosti porabe metana v tržaških industrijah
Po metanovodu, ki bo prihodnje leto speljan do Trsta, bodo dobavljali letno od 150 do 200 milijonov kub. m- plina . Raz. govori z Acegatom za vključitev metana v mestno omrežje
Včeraj ob 12.50 so prepeljali na nevrološki oddelek splošne bolnišnice 31-letno gospodinjo Argeo Mi-,	r»~j- r- ~~ —
cati por. Fraia iz Ul. delTEdera 8.1 zbrali pobudniki konzorcija za grad-Ženska se bo morala zdraviti v bol-1 nJ° zidanega doka v našem prista-nišnici zaradi raznih poškodb na | nišču, da bi imenovali člane vodil-
Včeraj sta bila na trgovinski zbornici dva važna sestanka: najprej so se na pobudo deželnega odborništva za industrijo in trgovino sestali predstavniki nekaterih vodilnih industrij z našega področja z zastopniki državnega podjetja SNAM, da bi proučili perspektive krajevne porabe metana v zvezi z napovedano raztegnitvijo Enijevega plinovoda na področje Furlanije-Julijske krajine; pozneje pa so se
desnem sencu 10 dni.
Micatijeva je postala žrtev zares Edinstvene nezgode. Ko je malo pred Omenjeno uro šla po pločniku v Ul. Lirhitanea tik pred poslopjem št. 2, kjer je papirnica Mirago, se je z zida hiše odtrgala marmornata plošča, ki jo je zadela v sence.
nega odbora konzorcija.
Sestanka za metanovod so se ude. ležili zastopniki SNAM dr. Meantl, inž. Perri in g Stecchini, za deželo dr. Falzari in dr. Dal Cer, odv. Cec-covini, predsednik industrijskega pristanišča, dr. Albanese od združenja mdustrijcev, Cogoi, ravnatelj centra za gospodarski razvoj, inž.
Rigonat in zastopniki krajevnih in tržiških industrijskih podjetij.
Na sestanku so najprej ugotovili, da bo do konca leta 1967 metanovod SNAM podaljšan od Mester -Trevisa do Pordenona, v teku leta 1968 pa do Tržiča, Gorice in Trsta. Za Trst je predvideno, da bo terminal v industrijskem pristanišču. Tehnične značilnosti metanovoda bodo naslednje: cevi bodo v premeru merile 30 cm in bodo položene približno en meter globoko v zemljo. Po plinovodu bodo predvidoma dobavljali od 150 do 200 milijonov kub. metrov goriva na leto. Metan, katerega kalorična vrednost bo znašala 9100 kalorij, bo stal potrošnike po 13 lir kub. m ter bo s tega vidika nekoliko dražji (za 3 lire pri merski enoti) od tradicio. nalnih vrst goriva, ki so zdaj v rabi. Načrt za traso metanovoda Me-stre - Trst, je že dokončan, v teku
pa je proučevanje manjših odcepov in praktična izvedba povezav, ki
<iiiiiiiiiiiiiiHii')iiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiMiimrMiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiitiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiHiiiiiiiiimiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiui«
SEJA DEŽELNEGA SVETA
Odobrenih 21 členov popravljenega
pravilnika deželnega sveta
Po popravljenem pravilniku ne more več svetov aler, izvoljen na kakšni listi slovenske manjšine, tvoriti skupine zase - Izumetničeni argumenti misovca Morellija proti priznanju pravic Slovencem
V deželnem svetu so bila včeraj! Komunist Pellegrini je v splošni
najprej na vrsti vprašanja sveto- razpravi dejal, da številni spremi
Nesreča lambretista
Včeraj ob 11.30 so sprejeli na nevrokirurški oddelek 18-letnega mehanika Sergia Milkoviča iz Ul. Montecchi 8, ki se je ponesrečil z lam-breto v Drevoredu Giarizzola blizu Ul. S. Pantaleone. Ko se je mladenič peljal v smeri proti Trgu Gia-
. V dobro zasedeni Gregorčičevi ’ dvorani je včeraj zvečer predaval prof. Boris Pahor o temi «Srečko ! Kosovel in Trst«. Pravzaprav ni šlo i ‘;a predavanje temveč za vpogled i V Pahorjevo delo, s katerim bi rad ' [dokazal povezanost Kosovela kot
(
valcev, nakar se je začela razprava o spremembah notranjega pravilnika deželnega sveta. V splošni razpravi o teh spremembah sta spregovorila komunist Pellegrini in misovec Morelli, nakar so začeli razpravljati o popravkih posameznih členov in jih odobrili 21 od skupnih 35. Ustavili so se pri členu 75, o katerem bo danes razpravljal odbor za pravilnik, ker so komunisti in liberalci predlagali, da se uvede o raznih sklepih in zakonskih osnutkih način tajnega glaso-
vanja. Razprava o pravilniku se bo " Ir
nadaljevala v deželnem svetu prihodnji torek.
PO PODATKIH MESTNIH REDARJEV
i t
Špekulativna podražitev živil za božične in novoletne praznike
Zeleni radič je stal tudi po 3000 lir kilogram - Hitra normalizacija po praznikih - Znatno znižanje cen olja
Po podatkih mestnih redarjev je bilo gibanje cen v decembru in v prvih dneh t.m. na tržaškem trgu precej raznoliko, v nekaterih primerih pa celo v protislovju zlasti z decembrskimi cenami v preteklih ‘letih.
Za božične in novoletne praznike so nekateri trgovci izkoristili priložnost in močno dvignili cene, posebno tradicionalnega blaga široke potrošnje, takoj po praznikih pa so se te cene ponovno znižale. Zanimivo je, da se v prvi polovici decembra cene niso spremenile, v drugi polovici pa so cene nekaterega blaga znatno poskočile. Zlasti je treba omeniti, da so se najbolj podražile jegulje, radič in solata rezivka. Jegulje so na debelo prodajali po 1700 lir za kg, kar je bila že precej visoka cena, na drobno pa so jih pro-
dajali po 2600—2700 lir za kg. Popolnoma naravno je, da mnogi_ po-
trošniki niso nasedli tej špekulaciji in jegulje so ostale prodajalcem v zalogi. Trgovci so se zavedli nevarnosti in škode, ki jim je pretila, pa so kmalu nato znižali cene in tako lahko prodali vse zaloge.
no tudi po 3000 lir za kg, solato plenili 10 ur in dva transistorja. V
rezivko po 2400 lir za kg, motovilec po 1600 lir kg, rdeči radič pa po 1200 lir za kg. Cena špinače, cikorije in rdečega radiča se je v dneh okrog božiča kar podvojila. Kot smo že omenili, so cene tudi teh vrst povrtnine po novem letu ponovno popustile in se normalizirale.
V preteklem mesecu se je znižala zlasti cena olivnega in semenskega olja zaradi vstopa v veljavo cen, določenih v okviru Evropskega gospodarskega tržišča. Cena olivnega olja se je na splošno znižala od 100 do 150 lir za kg, semenskega pa nekoliko manj. Cene mesa so ostale nespremenjene, zlasti zaradi tega, ker so novembra in decembra uvozili dovolj blaga za praznike. Kakor je znano, pa se je prve dni januarja znatno zvišala cena teletine, ki jo je uradno določil pokrajinski odbor za cene zaradi povišanja cene na debelo.
Tudi v decembru so imeli mestni redarji mnogo dela pri pobijanju nedovoljene prodaje blaga na drobno. Zaplenili so nad 100 kg živil (60 kg mesa, 26 kg masla, 16 li-
Zeleni radič so prodajali na drob- trov olja itd.). Razen tega so za
zadnjem mesecu lanskega leta so redarji pregledali 5000 obratov, med katerimi 3500 trgovin z živili in o-krog 1000 javnih lokalov.
Vratnice filobusa priprle ženski roko
Samo srečnemu naključju se mora zahvaliti 82-letna Erminia Be-nussi vd. Papirio iz Ul. Pondares 6, da se včeraj ni huje poškodovala, ko je izstopila iz filobusa št. 19 na postajališču pri pokopališču. Ko je izstopala iz vozila, je baje sprevodnik prehitro zaprl vrata. Vratnici sta stisnili ženski desno roko ter ji povzročili lažje podplutbe. Po nesreči pa je šofer pognal vozilo naprej ter odvlekel priletno žensko še nekaj metrov. Benussijeva je dobila pri tem večjo podplutbo na tilniku in hud šok.
Nesreča se je pripetila ob 13.10. Ponesrečenko so prepeljali z nekim zasebnim avtom v splošno bolnišni-
njevalni predlogi kažejo, da jč bil
pravilnik pomanjkljiv, to je, da ni bil prilagojen potrebam
delovanja sveta. Poleg tega bi morali gledati na pravilnik enotno in vsega še enkrat prediskutirati.
Zatem je spregovoril misovec Morelli, ki je predvsem pobijal zahtevo, da bi veljalo za slovenske svetovalce posebno ravnanje, to je nekak privilegij. Pri tem je mislil na popravek k členu 101, ki bi postal člen 101 bis, po katerem bi lahko slovenski svetovalci uporabljali pri svojem delovanju v svetu tudi slovenski jezik. Urad predsedstva pa bi poskrbel za prevode njihovih ustnih in pismenih posegov. Ta popravek so odobrili v odboru za pravilnik, ker je glasoval zanj tudi takratni socialdemokratski svetovalec Bertoli iz Vidma, medtem ko se je demokristjan Ginaldi vzdržal in predsednik de Rinaldini glasoval proti, češ da se je treba držati razsodbe ustavnega sodišča. Ta re-
zultat glasovanja v odboru za pra-.............................lil
co, kjer so jo po pregledu v spre-‘ li
jemnem oddelku poslali na nevrokirurški oddelek na zdravljenje,
vilnik je tedaj silno razburil liberalce in misovce.
Morelli je včeraj ravno kritiziral ravnanje svetovalca Ginaldija, ki da je omogočilo predlogu o dvojezičnosti, da je v odboru za pravilnik prodrl. Toda predsednik de Rinaldini mu je odgovoril, da sta bodisi on kakor Ginaldi glasovala tako čisto osebno in ne kot predstavnika svoje stranke. Morelli se je zatem skliceval na člen 3 posebnega statuta, ki določa meje deželnih pristojnosti v vprašanju manjšinskih pravic. Na podlagi tega člena pa je nemogoče uradno uvesti dvojezičnost v deželni svet. Ce bi bilo tako, bi statut to izredno navedel, kot to navaja statut za Tri-dentinsko-Gornje Poadižje. Morelli je dejal, da mora deželni svet zato zavreči člen 101 bis.
Po splošni razpravi so začeli razpravljati o posameznih popravkih in členih, ki so jih odobrili drugega za drugim. Iz člena 23 so izpustili odstavek, po katerem je vsaka skupina sestavljena iz najmanj treh svetovalcev, ali samo iz enega svetovalca, če je izvoljen na kakšni listi slovenske narodne manjšine. Ta odstavek je svoj čas že zavrglo ustavno sodišče. Sedaj so ga spremenili in izpustili tisti del o svetovalcu, izvoljenem na listi slovenske manjšine, tako da se odstavek na novo glasi: «Vsaka skupina mora biti sestavljena iz najmanj treh svetovalcev«.
Pri tem se je oglasil komunist Siškovič, ki je rekel, da bo iz osebnih razlogov glasoval proti temu
členu. Rekel Je, da bi seveda člen,
kot je bil prvotno sestavljen, ne mogel reševati vprašanj slovenske narodne manjšine, vendar bi moral biti prvi korak na poti k reševanju teh vprašanj. Seveda ni člen ugajal ustavnemu sodišču, ki ga je zavrglo. Na koncu je Siškovič dejal, da bo glasoval proti novi opredelitvi člena 23 pač iz načelnih razlogov. Zatem so glasovali za novo besedilo člena 23 tudi vsi ostali komunistični svetovalci, seveda razen Siškoviča. Komunist Jarc Je bil v čšsu glasovanja odsoten, odv. Sker-ka (Slov. skupnost) pa sploh ni bilo na seji, ker je bolan. Zatem je naglo sledilo glasovanje o nadaljnjih členih in popravkih, ki so jih vse odobrili do vstevši člena 69, pri katerem so prekinili sejo.
bodo seveda odvisne od zahtev porabnikov.
Prav to pa je bil namen sestanka: dati strokovnjakom SNAM možnost za prve stike z možnimi krajevnimi porabniki in možnost prve splošne izmenjave idej s tržaškimi gospodarskimi krogi glede te nove in važne pobude.
Glede nekoliko višje cene za metan od ostalih vrst gostega goriva, je bilo poudarjeno, da bodo to razliko treh lir nadoknadile številne prednosti, ki so povezane z uporabo metana namesto olja tako-splošndf^tMOTJBSebej še v nekatl spectftčfflft^jffierih (na primer pri napravan za sušenje barv, za industrijsko kuhanje živil itd.). Poudarjeno Je tudi bilo, da stroški za pre. ureditve naprav, ki so doslej delovale na gorilna olja, za uporabo metana, v večini primerov niso posebno visoki in da jih je mogoče izvesti postopno.
SNAM predvideva, da bo vsaj v prvem obdobju lahko dobavljala metan samo industrijam na področju industrijske cone ali' vsekakor v bližini metanovoda samega. SNAM je že sklenila pogodbe z de želami . proizvajalkami, da bo že čez nekaj časa lahko začela z rednim uvozom metana za dopolnjevanje državne proizvodnje, tako da bo lahko zagotavljala nemotenost dobav.
SNAM je tudi v pogajanjih z Acegatom za eventualne dobave metana za mestno razdeljevalno omrežje, medtem ko sta občinski podjetji v Gorici in v Vidmu že izrazili svoje zanimanje za pobudo spričo majhne ekonomičnosti u-pravljanja in naprav za proizvodnjo plina v manjšem obsegu. Možnost dobavljanja metana pa bo predstavljala tudi osnovo za nadalj-nje privabljanje novih industrij v našo deželo. Končno so določili oblike sodelovanja med tehniki SNAM in ustanove Industrijskega pristanišča, da bi lahko v podrobnostih proučili potrebe krajevnih podjetij in možnosti aplikacije metana na posamezna podjetja v naši industrijski coni.
Podobni sestanki bodo jutri in v prihodnjih dneh tudi v Vidmu, Por. denonu in Tolmeču, na katerem bodo navezali stike z deželnimi gospodarskimi operaterji in s predstavniki industrijskih področij v Furlaniji.
PROSVETNO DRUŠTVO PROSEK -KONTOVEL
bo v četrtek, 12. t. m. ob 20.30 predvajalo v društveni dvorani na Proseku slovenski film:
GORENJSKA OHCET
!::::!
in druge
Vabimo vaščane k polnoštevilnemu obisku.
, ,	Prevod: Janko Kos; režija: Jo-
»sa#	ussstr
j aveof/r glasbin .» Halen «, WUson -2eligowska - Franzi Ogrizek, plesi lutk: Jaka Hafner. Vstopnina: 300 lir.

IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
Obsojen, ker je vozil avto za katerega ni imel dovoljenja
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
vabi k predstavam LUTKOVNEGA GLEDALIŠČA IZ LJUBLJANE, ki bodo v Mali dvorani Kulturnega doma v nedeljo, 15. t. m. popoldne.
Predsta.a ob 15.30
Jan Grobottski
Volk in kozlički
Predstava ob 17.30 Maria Clara Machado-Michel Simon
Mali strah Bavbav
Prevod in priredba teksta za lutke: Janko Kos; režija: Jože Pengov; osnutki za lutke in kostume: Slavko Hočevar; izvedba kostumov: Majda Pod-vršič in Magda Zajc; scena: Albin Rogelj; glasba:	Borut
Lesjak; tehnično vodstvo: Ciril Jagodic.
Vstopnina: 300 lir.
Za obe predstavi predprodaja vstopnic eno uro pred začetkom.
Cenjene šolnike prosimo, da opozorijo otroke na to izredno gostovanje.
Verdi
Pri blagajni gledališča se na-dalju. je prodaja vstopnic za koncert, ki bo danes ob 21. uri. Posebna zanimivost koncerta je, da je posvečen samo P‘* halom in zboru.
Koncert bo vodil dirigent Daniele Pariš, sodeloval bo pianist Sergio Ca* faro. Program bo obsegal: A. Gabrle* li — «Aria della battaglia« v transkripciji G .F. Ghedinija; Schuetz — Psalm 136 «Denket dem Herren« za mešani zbor, trombe, timpane in orgle (novo v Verdiju); Bach — Chor* Variationen «Vom Himmel hoch« 7 transkripciji Stravvinskega za mešanj zbor in orkester; Strawinsky — Simfonija za pihala (novo v Verdiju) id Koncert za klavir in pihala.
Orkester gledališča Verdi. Zbora’ vodja A Ido Danieli.
Nazionale 14.30, 21.45 «11 dottor Živa-go« Metrocolor iz romana Borisa Pasternaka. Geraldine Chaplin, A-lec Guinness, Omar Sharif.
Bxcelsior 16.00 «L’arcidiavolo» Vltto-rio Gassman, Claudine Auger,
Fenlce 15.30 «11 buono, M brutto,
cattivo« Technlcolor. Clint Kast-wood. Prepovedano mladini pod Izletom.
Eden 16.00 »Pollziotto 202» TechnicO-lor. Diana Dors.
Grattacielo 16.00 «The Eddie ChaZ man story» Cristopher Plummen, Romy Schneider.
Ritz (Ulica San Francesco 10)
15.30 «Khartoum» Technlcolor. Charlton Heston. Laurence Olivieh Richard Johnson.
Alabarda 16.30 «La tomba di Ligeia* Colorscope. Vincent Priče. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Filodrammatico 16.30 «La notte de* desiderio« Ingrid Thulin, Claudin® Auger. Prepovedano mladini p0J 18. letom.
Cristallo 16.00 «U-n bikini per Didi* Technlcolor. Bob Hope, Elke Sod1, mer.
Garibaldi 16.00 «1 Bucanieri« Technlcolor. Yul Brynner, Charlton H®-ston.
Aurora 16.00 «La battaglia del giganti«.
Capitol 16.00 «Come lmparal ad am3' re le donne« Technlcolor, Roben Hoffman, Michele Mercter. Prepovedano mladim pod 14. letom.
Impero 16.30 «20.000 leghe sotto I m®" rl».
Moderno 16.30 «Le piacevoll nottl* Technlcolor. Vittorio Gassman, 0‘‘ na Lollobrigida.
Vittorio Veneto 16.00 »Sherlok Holmes — Notti di terrore« TechnicO-lor. Prepovedano mladini pod Izletom.
Ideale 16.00 »Esperlmento US il mo®' do sl frantuma« Technlcolor. DaD* Andrevvs.	<
Astoria (Ul. Zoruttl, fllobus St 16.00 «Glt argonauti« Todd Arto-strong, Nancy Kovak, nicolor. Lee J Cobb.
Astra 16,30 «11 giuramento dl Zorro»-di Zorro«.
Abbazia 16.00 «La cittš senza legi!*’ Technlcolor. Dana Andrevvs.
K/ISO PR OS E K-K O ISTO VEL
predvaja danes, 11. t. m. ob 19.30 uri film:
LA VALLE DEI BRUTI
(DOLINA SUROVEZEV)
Igrajo: ROD CAMERON, ELLA RAINES, BRIAN DONLEVVI
Z amnestijo rešen žalosten primer očeta, ki je iz obupa ogovoril agente
Pred kazenskim sodiščem (predsednik Rossi, tožilec Franzot, zapisnikar CiccareJli) se je moral zagovarjati včeraj 63-letni Mario Lu-biana iz Ul. d’Alessio 7, ki je bil obtožen, da je upravljal avto za katerega ni imel vozniškega dovoljenja.
Lubiana je slep na eno oko ter ja zato dobil posebno pooblastilo kategorije «B» za upravljanje svojega avta znamke «fiat 1100». 14. februarja lani pa so ga policisti zasačili v bližini njegove delavnice, ko je upravljal lahki poltovornjak «1100».
Ker veljavni zakonski predpisi ne dopuščajo takojšnje denarne poravnave prekrška, so agenti prijavili kršitelja sodišču. 10. oktobra lani je okrajni sodnik spoznal Lubiano za krivega ter ga obsodil na 2 meseca pripora in 5.000 lir denarne kazni.
Lubiana se je pritožil proti razsodbi na kazensko sodišče, ki je razpravljalo včeraj o pritožbi. Javni tožilec je menil, da je bil obtožencev prekršek zelo hud. Sodniki so ubrali srednjo pot: obtožencu so priznali pravico do splošnih olajševalnih okoliščin ter so ga obsodili na 1 mesec in 10 dni zapora ter na 4.000 lir denarne kazni.
Fred istimi sodniki se je moral
zagovarjati tudi 40-letni Sabino Pin-tus iz Ul. Valerio 51, ki je bil obtožen, da je grozil policijskim agentom.
Pintusov primer Je v resnici zelo žalosten. Moški je poročen ter ima tri otroke: 10-letno Sereno, 4-let-nega Maurizia in 26-mesečno Sabino. Družina pa živi v neki kleti, ki ni primerna za dostojno in kulturno življenje.
Pred časom Je Sabina zbolela ter so jo sprejeli v otroško bolnišnico Burlo Garofolo. Ko je dekletce o-zdravelo. Je uprava bolnišnice pozvala očeta, naj jo odpelje domov. Oče pa se ni zmenil za poziv, ker se je bal, da ne bi otrok v slabih stanovanjskih razzmerah ponovno zbolel. Po večkratnih brezuspešnih pozivih je uprava obvestila o zadevi policijo. Agenti so ukazali Pin. tusu, naj gre po otroka. Tudi ta poseg ni zalegel. Ko pa so v tretjič prišli na njegovo stanovanje, je moški vzkipel: «Pojdite proč, če ne vas bom namlatil«. Te besede so pripeljale moškega pred sodišče. Pintus se Je zagovarjal, trdeč, da se ne spominja, če je izustil žaljivko. Pribil pa je, da so policisti žalili njega in ženo.
Sodniki so ukinili kazenski postopek proti njemu zaradi amnestije.
SPDT, ob otvoritvi smučarskega tečaja za začetnike organizira 15. t.m. smučarski izlet v Črni vrh. Vpisovanje za izlet in na tečaj v Tržaški knjigarni.
Včeraj-danes
ROJSTVA. SMRTI IN POROKU
10. januarja 1967 se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo pa je 15 oseP.
UMRLI SO: 68-letnl Gregorio Mo-llnari, 82-letna Maria Okroglic vd. Donda, 62-letna Elvira Barbieri por. Boscolo, 81-letna Maria Ranchel vd. Debrevi, 29-letna Lina Vergerio por. Della Venezia, 57-letna Nada RenKo por. Hrovatih, 87-letni Michele Can-cianl, 75.1etnl Antonio Burian, 63-letni Carlo Castellani, 67-letni Mas simo Millo, 83-letna Albina Colauttl por. Israel, 61-letni Giuseppe Felet-ti, 70-letna Giulla Sosstch vd. Zori. ni, 73-letna Elisabetta Specogna por Chiama, 73-letna Giustina Kette por. Nodale.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Alla Basilica, Ul. S. Giulia 1; Bu. solini, Ul. P. Revoltella 41: INAM, Al Cedro, Trg Oberdan 2; Manzoni, Ul. Settefontane 2.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
AlTAngelo d’oro, Trg Goldoni 9 Clpolla, Ul. ' Belpoggio 4: Marchlo, Ul. Glnnastlca 44. Mlanl, Drevored Miramare 117 (Barkovije).
SLUŽBA OBČINSKEGA ZDRAV NIKA. Za poklic v prazničnih dneh v primeru, če ni mogoče najti drugega zdravnika, je treba telefonirati na št. 90-235.
Darovi in prispevki
Namesto cvetja na prerani Nade Hrovatin roj. Renko d ar ur družina Uga Margona 5000 lir za P' jaško matico.
V	spom.n drage Nade Hrovatin d® ruje družina Maksa Morelja 1000 za Dijaško matico in 1000 lir * športno združenje Bor.
V	počastitev spomina pok. Hrovatin daruje družina Blažič lir za Dijaško matico im 2000 lir SK Bor.
V	počastitev spomina pok. N®1** Hrovatin darujeta Vida in Rudi t’ va-čič 3000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na prerani gff! Nade Hrovatin darujeta Iči 1000 za Dijaško matico in Lojzka 1000 za športno združenje Bor.
V spomin drage žene in sestre W de Hrovatin roj. Renko darujeta i”., Gigi In bral Jakob 5000 Iir za D
ško matico.
V	počastitev spomina bratov K sta in Alberta daruje Lojzka Cl“ 1000 lir za Dijaško matico.
V	spomin pok matere gledali*? ga igralca Jožka Lukeša daruje že Umek 1000 lir za Dijaško mat«
Ob četrti obletnici smrti drage gele daruje družina Konic 2000 1 za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob Nadi tfjS
vatln darujejo stari planinci 10' lir za Dijaško matico.
SOŽALJE
SLOVENSKI TABORNIKI modrega vala izrekajo iskreno
■tV
žalje bratom Hrovatin ob prei izgubi njihove matere.
primorski dnevnik
GOSPODARSKI ODNOSI MED ZDA IN JUGOSLAVIJO
STAUSCA DO VIETNAMSKE VOJNE ODLOČAJO TUDI 0 ŽITNIH DOBAVAH
Zgodovina nekega amandmaja v zvezi z ameriškim zakonom o tako imenovani pooblaščeni prodaji viškov
I katerega odplačevanje redno poteka, plača v domači valuti, kar
NEW YORK, januarja. — Žito ti, V s,ve*'ovn'h odnosih postalo zelo ®e.ntl10 politično in strateško bla-80- Vzrok za to je kritično stanje svetovni prehrani. Zadnji podat-1 pravijo, da proizvodnja hrane arasca v obsegu 2,2 odstotka, nje-Ra Potrošnja pa za 3,5 odstotka. ri?zi^a 1.3 odstotka, gledano na-lia a .svetovnih merilih, predstav-ookaj resno opozorilo glede na -i’ ki obstaja med dvigom ovila prebivalstva in obsegom Proizvodnje hrane. Politični značaj cn 3 vPra.šanja pa je v tem, da nh PP^ojkanje hrane pojavlja na seznih področjih nerazvitega sve-v ’ m ”1 ko so viški koncentrirani vj„.s“Osih najbolj razvitih dežel. nr.iir®CJ.1 *astnik viškov in največji !iliKlCra„rnaniPu'at°r v žitnih po-zve 'S° Težkoče, ki so jih v . s prejemanjem ameriškega ,lmeli Egipt, Alžir in Indija, Pa je to glede na njegove onje posledice posel, h katere-ln6L--v.e k* političnih niti psiho-■p ln tudi ne ekonomskih raz-nh®?v. ne izplača pristopiti, če le
m,	5- a, kaka druga nacionalna Sn?st; Uporabnik ni nikoli gotov,
n.	, J. bodo trajali ti aranžmaji, snoi,.aj. vse *n v kako dolgi per-ch ^ahko računa, vtem ko
jalec stalno pada v skušnjavo, dair-°P ali ugodno kreditno pro-kn, ?. a Poveže s svojimi priča-n «1» glede določene naklonje-rgu1*.,/Politične ali drugačne) upo-n'ka do njega samega. -ifP.ijOslavija je lani imela izpol-inn * aranžmajev za okrog mili-•. žita, a letos so se začela f^jjanja za okrog 500.000 ton v Lari n°SP okrog 30 milijonov do-rinilev' žito se je kupovalo na tre?°I0Cn-i- kredit (na svetovnem in use žito prodaja kratkoročno) oHni - uS°dnejših kreditnih pogojih pack^'VanJa' Zdaj pa ti aranžmaji
nr^jed nedavnim je jugoslovanski dsednik republike v televizij-Brazg°voru s predstavniki ju-m,'°,vanskih delovnih kolektivov o-da so ZDA odpovedale Justi i V1i*. dobavo pšenice na dolarji « dlt' .Pripomnil je, da nima stavp tt tej odpovedi, ker ne pred-tP1J1Ja nobene posebne pomoči, v»„ve.c zadolžitev, ki bi Jugoslo-atle kasneje hudo tlačila, bledeč temu žitnemu vprašanju Ptoučavajoč ga od tu, glede na ni?aj,snje ameriške relacije, bi do-unr k..ne mogel odkriti niti enega Pravičenega razloga, s katerim bi ocen' nek°liko lahko oporekal tej E. ni- Nasprotno, vse racionalno nni,„v njen prid. Zares ni prav her-n06, Pntrebe, da se skoraj slepo n° ’me Jugoslavije vlači razni ?riškem kongresu v zvezi z ttianri111 **deološko» obarvanimi a-Zffna senatorjev in poslancev.
oovina enega od zadnjih, ki Poln f bil Predložil Findley v do-ko ameriškega zakona o ta-višir!!nei?0van^ pooblaščeni prodaji amanVa brane- Je zel° Poučna. V K0Kp5ma?P je dobesedno rečeno: prodi? ,yiski hrane se ne morejo kakorinr	ki prodaja ali
ijuini j. dobavlja, oziroma dovo-in letalom pod njeno vernida prevažajo v Se-matnVi ,etnam kakršnokoli opremo, Severn ab blago, vse dokler v nistič-c Vietnamu vlada komu-ZaL.1 režim.»
tudi ri°n °. prodaji viškov hrane je like r°S, ■ vezan na razne ob-Vietn;,!istrikc'je glede trgovine z t'indiP,m°rn in Kubo, vendar pa stvo d?V amandma odraža dej-njen'eea se vsa koncepcija ome-nieenv« zakona menja v smislu testi* 6 vecie politične «učinkovi-
ri' Amerik zapopadeni dve stva-znatnr. SKe žitne rezerve so se Poleti« ^anjšale in je že lansko ni Dr«,,.? . razvidno, da bodo žit-kivni*. ,,arru za naprej zelo «selek-huma’ bo v njih mnogo manj sti. R;iStl.ln mnogo več sebično-poveda„° to v določeni obliki febitnj I® žudi javno, da bi si mo-V ArJ^i^niki to zapomnili, ziraij itit- sami so Precei kriti-Potnoči koncepcijo programa očitno hB1 ° pa ie obenem tudi kaj ni'..?8,, vlada ni pripravljena stavliPnnj,a,b' ^ središče je bil po-1. I9(jg j Vletnam. V drugi polovici aiherisuiu prišlo do naglega padca kovnem b Političnih delnic na sveži z "^bučnem tržišču* v zve 3> bila , namsko vojno, tako da žitni ntv,„ a pripravljena tudi svoj ^Pričo 'J®1'3™ vključiti v to bitko, gram n;®a tudi Findleyev pro-neba m« m°gel kar tako pasti z vzdušje arvec ga Je porodilo novo
tnenj'en1^I!la Je bil, kot se zdi, na-ntu nrip,preavsem »jugoslovanske State n|^eru»' Zanimivo je, da je Ka PotJ?!rten*ntI preko katere-i. vednnf? j trgovina z žitom, dal Eindlev,,7_a bi se sporazum kljub Pravno	.zaključil in je celo
Ptaja v zP°ubijal uporabo amand-a je n„ Jugoslovanskem primeru, <la z jj'3 koncu vendarle izjavil. Zaradi trgovino ne bo nič prav „ «Prav”fenJenega amandmaja. State n«1 Spor* med Findleyem in ali Se ?Partementom je bil v tem, drUžb(JUgoslovanski državljani in Severni organizacije, ki FNO in ho	Vietnamu pošiljajo krv-
Pioč j^10.’ zdravila in drugo po-eija» aliaj° obravnavati kot «na-razum« Pa se P°d tem terminom , potprv,S?m°. vla(ia neke dežele, končno * je State Departement Ceoje ;„SPuiejod Eindleyevo tolma-"biktičin "krati izjavil, da gre za tjeno ^ou^k*. vlade glede na Proti te i «iz:>radnje mostov* Je je h;iam vzhodne Evrope. Ba-bastilo? a zamisel, naj bi se «po-skem nrj kongresu v tjugoslovan-dobili , meru», da bi ga tako pri-Prid r zf.. tisto vrsto ukrepov v
,VzbodomS,ru'Ve' t^°':ine s SZ in ‘tiko ln,’ kl, JO tu imenujejo po-carin»u„ 1mostov*. Gre za žele L6 olajšave, ki jih druge de-nadaiip Uzivajo (tudi Jugoslavija), dolge ,i/:a zmanjšanje zelo toge in iste tako imenovanega stra-
teškega blaga,
Pozornemu opazovalcu bo takoj padla v oči zanimiva in subtilna distanca, ki jo ameriška diplomacija v zvezi z vietnamsko vojno želi utrditi do socialističnega Vzhoda Evrope in do ostalega sveta, v katerega postavlja tudi Jugoslavijo. Vtem ko se z velikimi napori zavzema, da bi Vietnam ločila od svojih odnosov z Vzhodom in celo dokazala, kako so ti odnosi kljub vietnamski vojni lahko «dobri», pa od ostalega sveta zahteva, naj bi prav ta ista vietnamska vojna bila kriterij za značaj in obliko njihovih medsebojnih odnosov.
Spričo takega balansiranja bi se utegnilo zdeti celo logično, da so ZDA, obenem s sprejetjem Find-leyevega amandmaja tudi za jugoslovanski primer*, hotele javno ponuditi Poljski — kot se je nekdo izrazil — «nenaprošeno roko pomoči*: da namreč dolg 26 milijonov dolarjev za žito iz 1. 1964,
teka, plača . ________ ________
naj bi se zatem deloma uporabilo za izgradnjo «skupno določenih objektov* na Poljskem.
To je bržkone imelo biti znamenje, da politika ponujenih «mo-stov», kljub žitni restrikciji, ostaja še naprej veljavna. Pravni spor med Findleyem in State Departe-mentom okrog pomena besede ■matija*, pa je težko, da bi za jugoslovansko prebivalstvo mogel imeti kako posebno važnost. Zakaj nesmiselno je sploh predpostaviti, da bi jugoslovanska vlada hotela in mogla pretrgati trgovinske ali kakršnekoli odnose s kako drugo deželo samo zato, ker bi to od nje zahtevala _ ali pričakovala kaka tretja dežela. Očitno je, da so vsi ti programi in vsi ti amandmaji neprijetna stvar, da vsebujejo hipoteko, ki je povsem nepotrebna.
J. VRHOVEC
(«Vjesniki>)
V nedeljo popoldne je bil v cerkvi sv. Antona Novega koncert božičnih pesmi, ki ga je pripravila Zveza cerkvenih pevskili zborov. Koncert se je začel s skupnim petjem Gruberjeve Svete noči, nastopil je nato mešani zbor, ki je zapel štiri božične pesmi slovenskih skladateljev. Po Franckovi Pastorali, ki jo je na orglah izvajal Arduino Macri, je otroški zbor zapel štiri pesmi. Sledile so tri pesmi mešanega zbora in na koncu še skupno petje. Pevske zbore sta vodila Dušan Jakomin in Zorko Harej.
.-- -v-Ul	Mirti C J.
..........................n...ni.............
Se en prevod «Sonetnega venca»
v srbohrvaščini
Kolja Mičevič je Prešernov umotvor prevedel v «ekavšeino»
«Književne novine», petnajstdnevnih za slovstvo, umetnost in družbene vede, ki že devetnajsto leto izhaja v Beogradu, je v svoji številki 280 pod naslovom «So-netni venac> objavil Prešernov umotvor v prevodu Kolje Miče-viča. Štirinajst sonetov in zaključni sonet «Magistralei> z akrostihom, ki ovekovečuje pesnikovo ljubezen do Primicove Julije, je beograjski list objavil na štirih
stolpcih na svoji 9. strani s <s.pre-tiskom» slike Franceta Prešerna, slike, ki jo je bil napravil slikar Goldstein leta 1850, torej leto dni po pesnikovi smrti. Žal ni v «Knji-ževnih novinah» to zabeleženo.
Na vrhu je kratka beležka, ki pravi, da je ta prevod pesnikovega umotvora četrti prevod v srbohrvaščino in sicer po prevodih Gustava Krkleca, Trifuma Gjukiča, dr. Milana Rakočeviča.
V NEDELJO V KULTURNEM DOMU
i Za «Književne novine» je to pre-I vod z novo literarno kakovostjo in nov način prevajanja Prešernovih poezij.
O prevajalcu Mičeviču list ne objavlja niti besede več. Ta prevajalec Prešerna mi ni znan, kot mi ni znan niti prevajalec Gju-kič, medtem ko mi je znano, da je pesnik in pisatelj Gustav Krk-lec prevedel v hrvaščino ne le
V nedeljo popoldne bo ljubljansko Mestno lutkovno gledališče v organizaciji Slovenske prosvetne zveze priredilo v mali dvorani Kulturnega doma dve prireditvi za tržaške otroke. Ob 15.30 bo na sporedu Jana Grabovvskega delo «Volk in kozlički*, ob 17.30 pa bo na sporedu «Maii strah Bavbav* Marie Clare Machado in Michela Simona. Na sliki Mati koza s kozlički iz igre »Volk in kozlički*.
Rikejeve «Devinske elegije», pač pa tudi Prešernov «Sonetni venec».
Zares bi bilo lepo, če bi se našel prešernolog, ki bi podrobno proučil vse štiri prevode «Sonet-nega venca rin nam posredoval zaključke, do katerih bi prišel.
Tu navajam prvo kvartino prvega soneta v prevodu Kolje Mi-čevida:
»Pesnik tvoj Slovencu novi venac spleče, s petnajst soneta tako ti ga vije, da svih drugih veže harmonije Magistrale što se triput pevan sreče.*
Dr. Milan Rakočevič pa je isto kvartino tako prevedel:
»Poet tvoj vijenac nov Slovencu vije, iz petn’est .soneta tako ti ga spleta, da se »Magistrale* pjesme triput srcta i ujedno veže drugih harmonije.*
Dobesedno sem navedel obe kvartini ne zato, da bi primerjal oba prevoda, pač pa zato, da bi poudaril, da je Mičevič u-porabljal «ekavščino», medtem ko je pristni Črnogorec dr. Rakočevič uporabljal «jekavščino», ki jo je zagovarjal že reformator Vuk Stefanovič Karadžič.
Prešernove poezije v prevodu dr. Milana Rakočeviča so bile tiskane leta 1954 v Beogradu pri tamkajšnjem Štamparskom pre-duzeču za cetinjsko založbo «Na-rodna knjiga». Avgusta 1954 mi je prijatelj dr. Rakočevič poslal iz Postojne svoje dragoceno delo, za katero je predsednik Slovenske a-kademije znanosti in umetnosti Josip Vidmar napisal lep predgovor, v katerem je, obujajoč dobo njihovega nastanka, ugotovil, da so prva Prešernova spoznavanja življenja časovno sovpadala z
Radio Trst A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 — Poročila - 7.00 Koledar - 7.30 Jutranja glasba - 11.40 Radio za šole - 12.00 Glasbila in barve -12.10 Pomenek s poslušalkami -12.25 Za vsakogar nekaj - 13.30 Glasba iz filmov - 17.00 Tržaški mandolinski ansambel - 17.25 Radio za šole - 17.45 Nekaj jazza -
18.00	Ne vse, toda o vsem 18.15 Umetnost in prireditve - 18.30 Pianist Gojmir Demšar - 18.50 Igra Guerra Peixe - 19.10 Higiena in zdravje - 19.25 Moški zbor iz Celja - 19 50 Orkester Christian -
20.00	Šport - 20.35 Simfonični koncert - 21.50 Solisti lahke glasbe -
22.30	Plesne skladbe - 22.45 Sentimentalne pesmi.
Trst
12.05	Mali ansambli - 12.25 Tretja stran - 13.35 Prvo dejanje Verdijeve opere «Luisa Miller*.
SREDA, 11. JANUARJA
9.05	Zvočni trak - 10.05 Ital. pesmi - 10.30 Šola - 11.30 Operna antologija - 13.33 Nepozabne pesmi - 14.40 Glasbeni spored - 16.00 Spored za najmlajše - 16.30 Simfonična glasba s plošč - 17.15 Rimska srečanja - 17.45 Umetnost in slovstvo - 19.20 G. Basso: »Naši malčki* - 19.30 Luna-park - 20.20 Mas-senetova opera »Manon* - 22.30 Glasbeni spored.
//. program
Koper
6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 15.30,
19.15	— Poročila - 7.15 Jutranja glasba - 8.00 Prenos RL - 10.15 Poje Vikki Carr - 11.00 Celenta-nov klan - 11.15 Plošče - 11.30 Današnji pevci - 11.45 Glasbeni zmenek - 12.00 in 13.00 Glasba po željah - 13.40 Mešani zbor iz Postojne - 14.00 Glasbeni vrtiljak -
15.00	Baletni odlomki - 15.45 Od Soče do Drave - 16.20 Izbrali ste
-	17.00 Operna glasba - 17.40 Jazz
-	18.00 in 19.30 Plesna glasba -
19.00	Poje Gigliola Cinquetti -
22.15	Plesna glasba.
Nacionalni program
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 — Poročila - 8.30 Jutranja glasba -
7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 — Poročila - 8.45 Orkester - 9.40 Glasbeni album - 10.00 Jazz -11.42 Pesmi - 13.00 Prijatelj Ra-scel - 14.00 Juke box - 15.00 Izbrani motivi - 15.15 Sopranistka Virgili in baritonist Borgonovo -
16.00	Mednarodna lahka glasba -16.38 Najnovejše plošče - 17.05 Nove pesmi - 17.35 Veliki orkestri - 18.35 Enotni razred - 20.00 Glas-beno-govorni spored - 21.00 Znanstvena oddaja - 21.40 Ital. pesmi.
///. program
18.30	Lahka glasba - 18.45 Kulturna oddaja - 19.15 Dvorak in Stravinski - 20.30 Mozartove variacije za klavir - 21.00 A. Berto-lucci: »I verdi paradisi degli amo-ri infantili*.
Slovenija
6.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00,
19.30	— Poročila - 8.05 Glasbena matineja - 8.55 Pisan svet pravljic - 9.10 Lepe melodije - 9.45 T. Pavček - B. Lesjak: Mali mišek Mokedaj - 10.15 Pri skladatelju Lajovcu - 10.45 Človek in zdravje - 11.00 Turistični napotki -
11.15	»Oj ta soldaški boben*... -
12.00	Na današnji dan - 12.10 Orkester sovjetskega radia - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Ponchiel-li: La Gioconda - 13.30 Priporočajo vam... - 14.05 Beethovnove kratke skladbe - 14.35 Naši poslušalci čestitajo - 15.20 Zabavni in-termezzo - 15.30 »Alzaška folklora* - 16.00 Vsak dan za vas -
17.05	Mladina sebi in vam - 18.00 Aktualnosti - 18.15 Iz naših studiov - 18.45 Naš razgovor - 19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Glasbene razglednice - 20.00 A. Ho-negger: Kralj David, oratorij -21.20 Veliki zabavni orkestri -21.40 Orglice in kitara - 22.10 Za ljubitelje jazza - 22.50 Literarni nokturno: V. Hlebnikov: Pesmi -
23.05	Orkester Elgart.
Ital. televizija
Od 8.30 do 12.00 Šola - 17.00 Giocagio - 17.30 Dnevnik - 17.45 Program za mladino - 18.45 Nikoli ni prepozno - 19.15 Znanstvena oddaja - 19.45 Šport in ital. kronike - 20.30 Dnevnik - 21.00 Almanah, ob koncu dnevnik.
//. kanal
21.00	Dnevnik - 21.15 Balzac-Ca-zeneuve: «IUusioni perdute* - 22.15 Znanost in tehnika.
Jug. televizija
11.00	in 15.20 Osnove splošne izobrazbe . 15.55 Veleslalom za ženske — posnetek iz Grindel-walda - 17.05 Človek se mora sprostiti — film - 17.55 Obzornik
18.15	Tisočkrat zakaj — oddaja za otroke . 19.00 Reportaža - 19.30 Jiri Trnka — mojster lutkovnega filma - 20.00 Dnevnik ■ 2035 W. Shakespeare: Kralj Lear 21.25 Rezerviran čas - 22.00 Poročila.
zadnjo dobo Napoleonovih vojn, zrela pesnikova leta pa z dobo «restavracije», «svete alianse» in dveh meščanskih revolucij (1830 in 1848).
Vidmarjevemu predgovoru sledi drugi, krajši uvod, v katerem nam dr. Rakočevič pove, da se je lotil prevajanja Prešernovih poezij kakih 17 let prej, odnosno tedaj, ko sta mu danes že pokojna profesorja Ivan Prijatelj in Fran Kidrič razkrila veličino in pomen pesnika Franceta Prešerna. O tem. kako naj se kak pesnik prevaja in še posebej, kako naj se prevaja Prešeren, glede katerega velja pravilo, da se ne sme izpustiti niti ena beseda, če se noče okrniti njegova veličina, je Oton Župančič dal ustrezna napotila srbskemu prevajalcu, ki se je tega nauka držal. Ko je namreč dr. Rakočevič čez dve leti ponovno pokazal Otonu Župančiču svoje prevode, je bil ta zelo zadovoljen, tako da mu je rekel: »Če bi bil France še živ, bi vas povabil na kozarec vina*.
Zavzeti dejavnosti srbskega pisatelja so v ljubljanskih književnih krogih sledili z živim zanimanjem. V nasprotju s tistimi, ki so menili, da bi bilo dovolj, če bi izbrali le nekaj Prešernovih pesmi, ki naj bi jih predstavili srbskemu občinstvu, je na srečo prevladalo prepričanje dr. Rakočeviča, da Prešeren ni le slovenski pesnik, pač pa pesnik, na katerega so lahko ponosni vsi jugoslovanski narodi in da mora zato njegovo delo poznati vsa jugoslovanska javnost, ln tako se je dr. Rakočevič skoraj v celoti vzdržal izdaje Prešernovih poezij iz
leta 1847, t. j. izdaje Prešernovih poezij, ki jih je Jože Blaznik natisnil 1847. leta v Ljubljani. Prevajalec se je glede oblike čim bolj držal izvirnika. Le pri Sonetnem vencu in Krstu pri Savici je uporabil namesto Prešernovega enajsterca dvanajsterec, ki se mu je zdel *bolj v navadi pri Srbih*, kakor sam izrecno pravi. Po našem mnenju pa bi bil srbski prevajalec storil mnogo bolje, če bi se bil zgledoval po hrvaških prevajalcih Dantejeve «Bo-žanske komedije*, ki so uporabljali italijanski enajsterec, ki se ga je Prešeren naučil od svojega učitelja in prijatelja Matije čopa.
Ob koncu svojega predgovora dr. Milan Rakočevič smatra za potrebno, zahvaliti se tistim, ki so mu pomagali pri prevajanju Prešernovih poezij, če bodo napori prevajalca rodili svoj sad, gre glavna zasluga predsedniku slovenske akademije Josipu Vidmarju, pravi dr. Rakočevič, ki se hkrati zahvaljuje Djuki Radoviču, dr. Antonu Slodnjaku, dr. Bratku Kreftu, dr. Alojzu Gradniku, dr. Niku Župančiču. Franu Albrehtu in Božidarju Bnrku.
Ob koncu svojega predgovora, ki ga je napisal v Postojni oktobra 1953, se dr. Milan Rakočevič zahvaljuje cetinjski založbi »Narodna knjiga*, da je prevzela nase skrb za izdajo knjige, s katero — kakor piše avtor — «.se bo črnogorski narod vsaj deloma oddolžil bratskemu slovenskemu narodu za reprezentativno izdajo Gradnikovega prevoda Njegoševega «Gorskega venca*, ki ga je izdala Državna založba Slovenije, kateri je dr. Rakočevič hvaležen tudi za to, da mu je dala na voljo klišeje iz Prešernovega življenja.
Na koncu sem hvaležen listu «Književne novine*, da so mi o-mogočile, spoznati še enega prevajalca Sonetnega venca; da so me navedle k temu, da sem ponovno vzel v roke čudovito knjigo dr. Milana Rakočeviča, ki je omogočila, da so vsi Jugoslovani spoznali vsega Prešerna, da sem se skupno s črnogorskim prijateljem mogel spomniti dragih že pokojnih znancev Ivana Prijatelja, Franca Kidriča, Frana Albrechta, in še živečih Josipa Vidmarja, A-lojza Gradnika, Antona Slodnjaka, Bratka Krefta in Božidarja Borka.
UMBERTO URBANI
llllllllllimilllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIlIllHinitllllllllllllllllllllllllllHIHtMlllllllllllIlllltlliuilllllllllllH
HOROSKOP
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Mučila vas bodo denarna vprašanja. Udeležili se boste prijetnega izleta.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Zastoj v izvajanju programa. Deležni boste dokajšnjega moralnega zadoščenja.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Udeležili se boste nekega važnega tajnega posvetovanja. Vsekakor sprejmite neko vabilo.
RAK (od 22.6. do 22.7.) Idealna priložnost za dokončno sprejetje vašega načrta. Prevelika romantičnost ni spodbudna.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Razčistite čimprej neko zadevo, ki ovira vaše delo. Najmlajši vam bodo pripravili prijetno presenečenje.
‘ DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Napeti odnosi z nekim predstojnikom bodo popustili. Ne žalite družinskih članov s svojo brezbrižnostjo.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Zagotovljen je napredek vsem, ki se
ukvarjajo z drobno obrtjo. Izpolnjeni boste z močnim čustvenim doživetjem.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Vaš dober nos vas bo pravočasno posvaril pred prikrito nevarnostjo. S srečo izpolnjeno družinsko vzdušje.
STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Bodite previdni z nekim še nepreverjenim sodelavcem. Dober prijatelj vas bo učinkovito moralno podprl.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Ne hranite tujega denarja v svoji blagajni. Normalen razvoj na čustvenem področju.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Ne posegajte na druga delovna področja, ostanite raje tam, kjer ste doma. Otresite se svoje pretirane nezaupljivosti.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Danes niso primerna nobena popravljalna ali dopolnjevalna dela. Skušajte popraviti krivico, ki ste jo storili dragi osebi.
PRED 100 LETI V GORICI
PRVI SLOVENSKI POLITIČNI ČASNIK
Razmišljanja o razvojnih tendencah v dramatično razgibani goriški časnikarski publicistiki
2.
Meščanska liberalna časniška publicistika pa je imela svoje najmočnejše oporišče v neizčrpni dinamiki ter podjetnosti Andreja Gabrščka in v njegovi Goriški tiskarni.
Po slogaškem prehodnem obdobju med obema meščanskima Strojana na Goriškem se je polmesečnik (tednik, poltednik, trikrat tedensko izhajajoča) *Soča* (1871 do 1915), v prvi razvojni fazi organ goriškega slov. polit, društva, s XXIII. letnikom dokončno razvil v liberalno buržoazno goriško publicistično vzporednico z ljubljanskim «Slovenskim Narodom*, seveda s posebno pokrajinsko časniško barvitostjo. Dinamični goriški časnikar, publicist, ti-skarnar in založnik Andrej Gabršček je pričel razen tednika «No-va Soča» (1889—92), publicističnega otroka zaostritve v odnosih med njim ter goriškimi staroslovenskimi konservativci, ki mu je 1. 1893 odkrhnil pridevnik «Nova», izdajati tudi polmesečnik (tednik) ^Primorec* (1893—1915). Oblikoval se je iz priloge «Soči» v samostojen časnik, namenjen predvsem obrti in trgovini. Njegov časniški program: tudi meščansko liberalni. Z «Gospodarskim listom*, glasilom goriškega Kmetijskega društva (1869—76), je imela «Soča» vsak mesec štiri brezplačne priloge.
Slovenska kmečka stranka na Goriškem pod vodstvom meščanskih in polmeščanskih predstavnikov pa je izdajala svoje tedensko glasilo »Naš glas* (1907—8) oz. cKmečki glas* (1909—10).
Pomembna liberalistična publicistična vloga je bila namenjena reviji »Veda* (1911—15), dvomesečniku za znanost in kulturo. Prav v Gorici je torej izšla po Mahničevem katoliško ideološkem »Rimskem katoliku* tudi prva svobodomiselna revija — slovenskega širokega okvira. »Veda* je bila zasnovana z vidika tedaj sodobne pozitivne znanosti. Uredništvo je želelo, da bi postala »tribuna generacije*. Ker so odločilni možje pri »Vedi* zagovarjali ilirsko jezikovno smer, se je dr. Ivan Prijatelj odtegnil temu publicističnemu krogu, med tem ko je dr. Mihajlo Rostohar, ki je bij tudi proti ilirskim poskusom na slovenščini, izstopil iz uredništva in pričel izdajati v Krškem, pozneje v Pragi «Napredno misel» (1912-14), časopis za napredno kulturo. Prijatelj sodi, da je bila Rostoharjeva publicistična pobuda nepotrebna, saj gre za list «izdavan iz neke kljubovalne vztrajnosti * Pisal ga je Rostohar skoraj čisto sam zoper publicistični režim «vošnjakarstva» (tx> dr. Bogomilu Vošnjaku) v »Vedi*.
Socialistična publicistika ima v Gorici svoj odsev le v mesečni socialistični reviji «Naši zapiski* (1902—22), ki se je preselila iz Ljubljane v Gorico. Prav na pr vem vrhu svoie publicistične kvalitete. ko sta jih urejevala dr. Anton Dermota in dr. Henrik Tuma (1911—14). so prihajali na svetlo v Gahrščkovi Goriški tiskarni.
Slogaško časnikarsko smer razglaša na žgočih goriških strankarskih in strojnih tleh polmesečnik «Sloga* (1893—5). Njeno programsko geslo: »Nesloga tlači, sloga jači.» Tiskali so jo v prvi goriški —slovenski tiskarni Antona Obizzija. Njen slogaški program je ostal v militantnem goriškem političnem ozračju glas vpijočega v puščavi.
Se dva poskusa. Omeniti je časniško muho enodnevnico nNarod* (1900). Gre za poskus dr. Antona Gregorčiča, oblikovati konkurenčno časniško glasilo, naperjeno zoper Gabrščkovega »Primorca*. Razen tega je ugledal goriški sončni dan tudi tDelavski tovariš* (1908).
To prvo obdobje v razvojni sliki goriške slovenske meščanske čas-niške in revialne publicistike bi lahko označili kot njeno pomlad Kulturno ustvarjanje in dojemanje je bilo v Gorici na predvečer prve svetovne vojne nedvomno na visoki stopnji. Lastniki in založniki slovenskih revij so zatrjevali, da je šla v času pred prvo svetovno vojno tretjina knjig in revij v Gorico ter njeno zaledje. Prva svetovna vojna je ko moreča slana kruto presekala to pisano razčlenjeno časniško ter revialno publicistično ustvarjalnost. O goriških slovenskih časnikih in časopisih (revijah) ni bilo več sledu.
V	drugem razvojnem obdobju slovenske časniške in revialne publicistike v Gorici po koncu prve svetovne vojne si utira pot živahna publicistična pobudnost. Dvojno fazo razločujemo. Prva: do fašističnega režima. Druga: po za-vladi fašizma. V tej drugi fazi je bilo goriškim slovenskim publicističnim pobudam marsikaj zagrenjeno. Fašizem ni poznal šale. Brez kakršnih koli ozirov je razglašalo osrednje glasilo faštitične
SPET BABILONSKI
STOLP
V	Bagdadu nameravajo zgraditi »babilonski stolp*, visok 360 metrov, torej prav toliko kot tisti, ki ga opisuje biblija in ki Je bil porušen pred več tisoč leti.
V mnogih nadstropjih bodo prostori radia in televizije, vrhnji dve pa sta namenjeni vrtljivim restavracijam z razglednimi ploščadmi.
stranke (1927): le še malo mesecev življenja dajemo slovenskim listom v Italiji.
Krščansko socialna časnikarska smer. Publicistične tradicije pred-, vojnega polmesečnika tDelavskii prijatelj* in tednika »Noti čas*® nadaljuje leta 1918 tednik, pozneje; poltednik tGoriška straža* (1918 do 28), »pokrajinsko glasilo gori-: ških Slovencev.* Do konca prve | svetovne vojne je izšlo 13 številk.1 Zaradi italijanske zasedbe je u-gasnila 9. nov. 1918. Zaživela jej spet 2. oktobra 1919. Med njenimi | časnikarskimi oblikovalci srečuje-! mo Franceta Bevka in dr. Engel-berta Besednjaka. Od začetka ni imela ustaljenega materialno tiskarskega oporišča. Najprej so jo tiskali v goriški Narodni tiskarni, nato v Spazzalovi v Trstu, nakar se je vrnila v Gorico, kjer so jo tiskali najprej v Juchovi, nato pa v Katoliški tiskarni. Po dvakratni zaporedni zaplenitvi časnika so fašistični oblastniki odvzeli odgovornemu uredniku na osnovi tiskovnega zakona odgovorno uredništvo. To je bila neposredna napoved konca. Poslovilna izdaja je prišla na svetlo 9. novembra 1 1928.
Časniško programsko smer »Goriške straže* nadaljuje tednik »Noti list» (1929—30). Svoje tiskarsko* tehnično zaledje ima v goriški Katoliški tiskarni. Glavni in odgovorni urednik je dr. Engelbert Besednjak, ki je z uspešnim posredovanjem pri osrednji vladi v Rimu po ukinitvi slovanskega tiska dosegel, da je bilo dovoljeno Slovencem izdajati en tednik (Novi list) in en mesečnik (Družina, mesečnik za zabavo in pouk 1929 do 1930 njena predhodnica zelo dobra Mladina 1920). Istrskim Hrvatom tudi en tednik. Tako je prišel 11. marca 1929 v goriški Katoliški tiskarni na svetlo novičarski tednik ulstrski list*. Na splošno kaže isto časniško programsko vsebino kakor «Novi list*. Le po vsebini in obsegu je bornejši.
Socialistična časnikarska smer. Tednik «Proletarec* (1921) je glasilo socialistične zveze v Julijski Benečiji in splošne strokovne zveze v Italiji. V prvi številki je na-i lisnjen »Naš program*, ki so ga sprejeli na sedemnajstem strankinem kongresu v Livornu. Glede na tu, da je postalo »Delo*, ed začetka glasilo Socialistične zveze v Julijski Benečiji, po livornskem kongresu glasilo Komunistične stranke Italije, so pričeli goriški socialisti izdajati »Proletarca*. Posebno se je zanimal za vprašanje briških kolonov. Skupno je izšlo 23 številk. Poslovilna številka ne pojasnjuje, zakaj je časnik umolknil.
Na ponesrečena časnikarska poskusa naletimo v prvih letih po prvi svetovni vojni. Tu gre najprej za poltednik, pozneje tednik tGoriški Slovenec* (1919—21). časniški program: «braniti in pospeševati stanje v deželi slovenskega ljudstva.* Stvarno gre po dr. šle-bingerju za italofilski časniški poskus. Urednik in upravnik časni-ka_ je bil beneški Slovenec Karol Josič, časnik je bil nestrankarski. Ni imel nobene zaslombe med slovenskim ljudstvom. Zato je shiral.
Tudi tednik tGmajna* (1923) pomeni ponesrečeno časniško pobudo. Ni imel idejne zaslombe v ljudstvu, kliub podnaslovoma neodvisen političen tednik oz. neodvisen list za gospodarstvo, prosveto in politiko. Želel je biti »kritik razmer in glasnik slovenske inteligence.* Programsko geslo:	»Z
ljudstvom za ljudstvo!* Izšlo je le sedem številk. Načrt izdajateljev, da bi tednik preoblikovali v dnevnik. je žalostno shlapel.
Humoristično satirična smer. Polmesečnik, nožneie tednik tčvk na paTci* (1922—26) je poskrbel za vedro in dovtipno liudsko misel. Spočetka so sodelovali z risb»mi Veno Pilon. Maks;m Gaspari, Špacapan in Čargo. Časnik ie objavljal humoristično in satirično snov, humoreske, pesmi, prevode svetovnih humorističnih pisateljev, smešnice itd. V njegovem okviru so izšli trije letniki «Čukovega koledarja*. Publiciteta je bila množična: tiskali so ga v nakladi nad deset tisoč izvodov. Istega dne, ko je prišla na svetlo poslovilna številka »Čuka na pal ci*, so urednika Franceta Bevka aretirali zaradi nekega šaljivega vojaškega dopisa. Odsedel je štiri mesece ječe. Pozneje ga goriška Narodna tiskarna ni hotela več izdajati.
Satirični tednik tMonokelj* (1923) je pomenil le poskus. Skupno je ugledalo beli dan pet številk. Poslednja izdaja je bila zajeta na eni strani satirične priloge šesti številki »Gmajne*.
Obdobje po koncu druge svetovne vojne je postavilo goriške časnikarske in časniške pobude v povsem novo situacijo ter pred nove naloge. Tu so vzniknili »Soški tednik*, »Soča* kot glasilo goriških, beneških in kanalskih Slovencev ter katoliški tednik »Slovenski Primorec*, med tem ko sta »Demokracija* in »Katoliški glas* glede kraja izhajanja vezana na Gorico in na Trst.
Najrealnejša rešitev goriških sodobnih časnikarskih in publicističnih nalog pa odseva v skrbno ter prizadevno oblikovanem tGoriško beneškem dnevniku*, ki ga redno lahko prebiramo in z zanimanjem spremljamo v varnem, kvalitetnem publicistično časnikarskem zavetju «Primorskega dnevnika*.
Dr. FRAN VATOVEC
l
Goriško-beneški dnevnik
S SEJE OBČINSKEGA SVETA V GORICI
Visoka odpravnina ravnatelju mestne hranilnice je groba žalitev upokojencev z nizko pokojnino
V svoji resoluciji je občinski svet zahtevaI obnovo upravnega sveta hranilnice in ukrepe za demokratično zaščito javnih koristi - Starim upokojencem ustanove je treba izboljšati pokojnine - Za gradnjo novega sedeža Zelenega križa
Za zadnjo sejo občinskega sveta sti neposredne kontrole nad delom
jt v Gorici, ki se je začela v ponedeljek nekaj po 21. uri ter zaključila malo pred 1. uro po polnoči , iv torek, je vladalo izredno zanima-'f*nje. Ves prostor za občinstvo je bil Jzaseden kot že zlepa ne in med 3'ljudml Je bilo opaziti tudi precej šbivših in sedanjih uslužbencev mest-!? ne hranilnice, ki jih je privabila na-Spoved, da bodo razpravljali med '^drugim tudi o superlikvidaciji biv->?šemu ravnatelju te ustanove, ki pa
Se vedno opravlja te posle.
■i V resnici je župan Martina po rkratkem uvodu, v katerem je napo-1 ivedal najprej debato o tem pro-,»blemu in potem še poročilo o obra-dčunu mestnih podjetij, za kar so ‘^povabili na sejo strokovnjake občinskih podjetij, da bi podali svo-
ja poročila, prešel takoj na obrav-J'navo zadeve o likvidaciji, o kateri ^j* pred časom vložil interpelacijo '.(»vetovalec dr. Battello ter jo poz-ianeje spremenil v resolucijo.
'»j Kot znano je upravni svet mest-tne hranilnice v Gorici, v katerem i1! imajo svoje zastopnike tudi razni :h krajevni organi, med njimi tudi oblil činska uprava v Gorici odobril |’i bivšemu glavnemu ravnatelju te u-' stanove kapitalizacijo njegove po-itkojnine, se pravi da je ta izkoristil možnost, ki mu jo daje statut i*te ustanove, da je namesto pokoj-'r nine zahteval takojšnje izplačilo vse glavnice iz tega naslova. Tako so 'mu izplačali 189 milijonov lir in i povrhu so ga še ponovno sprejeli ji v honorarno službo kot upokojen-‘ ca. Te sklepe je, kakor je izhajalo *iz poznejše debate na seji, odobrila Čudi krajevna Banca dTtalia, ki vrši
nadzorstvo nad denarnimi zavodi te
J vrste, ker je taka operacija v skla-|du z obstoječimi predpisi. Po skoro t triurni debati so svetovalci izglaso-1,1 vali posebno resolucijo, za katere / besedilo so se sporazumeli na po-i svetu načelnikov strank okrog pol-
I	noči. Za resolucijo so glasovali vsi ‘ svetovalci razen dveh KPI, ki sta
*	se vzdržala.
% V resoluciji se ugotavljajo najprej županove izjave o problemu plače '. in pokojninske likvidacije glavnega i ravnV.elja mestne hranilnice v Go-? rici. Nato obsoja tako z moralnega
*	kot civilnega stališča prednostne po-T goje, ki so jih zakoni, pravilniki in
II	upravni sklepi uveljavili v korist
vodstva, s posebnim ozirom na
možnost kapitalizacije pokojnine in 7 ponovno namestitev glavnega ravna-
| telja.
15 Občinski svet poziva župana naj ?' preko občinskega zastopnika v u-;• pravnem svetu in po drugih poteh i* Ugotovi eventualne nepravilnosti. i Občinski svet nadalje poverja ob-
upravnega odbora mestne hranilnice ker taka kontrola ni predvidena v statutu. Vendar pa bi bilo pravilno, da bi se tak zastopnik čutil moralno povezan do občinske uprave, ki ga je poslala v upravni svet In da bi sKrbel za povezavo upravnega sveta z občinskim svetom.
Kar se višine in načina likvidacije glavnemu ravnatelju tiče, občinski odbor obsoja tak postopek zlasti v zvezi s pokojninskim položajem drugih delavskih kategorij. Take primere, ki so očividna krivica, bi bilo treba odpraviti tudi v državnem merilu. Krivica je še boij očitna v primerjavi v širokim krogom drugih, državljanov, ki prejemajo smešno nizke pokojnine ter se občinski odbor pridružuje javnemu mnenju in tistim organom, ki obsojajo ter grajajo obstoj takih krivičnih privilegijev ter izra-
župan je nato ugotovil da je bila izplačana likvidacija glavnemu ravnatelju hranilnice na osnovi sklepa upravnega sveta te ustanove z dne 29.10.1953 in na osnovi pravilnika ustanove z dne 18.1.1936 glede pokojnin. Privilegirani pogoji za u-pokojitev pa veljajo samo, za usluž. bence, ki so bili sprejeti v službo pred 1930 in primer glavnega ravnatelja naj bi bil zadnji. Pravtako je veljala možnost celotne kapitalizacije pokojnine samo za glavnega ravnatelja. V bodoče, tako so prejeli zagotovilo, bodo za vse u-službence mestne hranilnice uredili položaj po predpisih državne po-godbe za to kategorijo.
Kar se tiče interpelacije svetovalcev SDZ glede pokojnin bivših u-službencev mestne hranilnice, ki so neprimerno nizke, je župan izrazil željo, da bi vodstvo ustanove odpravilo krivične razlike in men-
ža željo, da bi čimprej odpravili I da je že dalo zagotovila v tem smi-take krivice.	| slu, ter sprejelo tudi nekatere ukre.
iiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiifiiiiititiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiii
VČERAJ V UL DEU« BARCA
Smrt mesarja iz Ločnika pri trčenju v obcestni drog
Na zloglasnem ovinku, ki je bil že večkrat prizorišče hudih nesreč, je izgubil oblast nad avtomobilom
činskemu odboru nalogo, naj po-
stavi na dnevni red ene bližnjih - sej sveta imenovanje novega občin-r, skega predstavnika v upravnem od-boru te ustanove in naj se spora-i zume z drugimi ustanovami in o-c blastmi za nujno obnovo upravnih it organov, da se s tem zajamči čim p širša in sposobna reprezentanca za k demokratično zaščito splošnih kori-t sti mestne in pokrajinske javnosti. P Končno resolucija poziva odbor *! naj posreduje pri odgovornih činite-C| ljih mestne hranilnice, da bi čim-| prej odpravili težke pogoje, v ka-j terih morajo živeti «stari uslužben-i ci tega zavoda, ki so upokojeni.# t V izjavi, ki jo je dal na začetku c razprave župan in v kateri je obrazložil stališče občinskega odbora do r tega problema, ugotavlja najprej, da občinska uprava preko svojega !- izvoljenega zastopnika nima možno-
Včeraj ob 16.50 popoldne so poklicali rešilni voz Zelenega križa v Ul. della Barca v Gorici, kjer se je hudo ponesrečil 55-letni mesar iz Ločnika Licinio Amatore. Takoj so ga odpeljali v goriško civilno bolnišnico, kjer so mu zdravniki ugotovili močan udarec na lobanjo, pretres možgan m udarec na prsni koš. Ponesrečencu, ki sploh ni prišel več k zavesti, so skušali rešiti življenje. Zdravniški trud pa je bil zaman in ob 17.15 je podlegel poškodbam.
Na kraj nesreče je prišla izvidnica cestne policije iz Gorice, ki je ugotovila, da je Amatore. ki se Je peljal z avtom fiat 1100/103 iz Ločnika proti Gorici, na zloglasnem ovinku v Ul. della Barca, ki je bil že večkrat vzrok prometnih nesreč, pri hiši štev. 5 zaradi poledenele ceste izgubil kontrolo nad vozilom, zavozil s cestišča ter treščil ob cestni drog. Tudi avtomobil je utrpel precej veliko poškodbo.
zanj. Fred boleznijo je pokojnica delala v tekstilni tovarni v Sovod-njah. Pogreba se je udeležilo precej ljudi.
pe za odpravo takih krivic.
Ob koncu je občinski svet sprejel tudi resolucijo, s katero poziva upravni svet mestne hranilnice naj izvede sprejete obveze glede gradnje novega sedeža Zelenega križa v Gorici.
županovi izjavi Je sledila obsežna debata, pri kateri so se oglasili k besedi predstavniki vseh strank, ki so zastopane v občinskem svetu. Podrobnosti iz te debate bomo objavili prihodnjič.
-9 stopinj v Gorici
Hladen val je včeraj že drugi dan zajel Gorico in pritisnil toplomer precej globoko pod ničlo. V ponedeljek so namerili na letališču v Ronkah nekaj več kot 6 stopinj pod ničlo in včeraj zjutraj pa 7 stopinj pod ničlo. V Gorici pa je bilo še bolj mraz in so na primer na šempetrski cesti namerili zjutraj kar 9 stopinj pod ničlo. Okoličani pa vedo povedati, da je bilo v nekaterih osojnih predelih kot v Grojni še bolj hladno in da je živo srebro padlo do 10 stopinj pod ničlo. To je do sedaj goriški rekord mraza.
95-letna ženica je padla v kuhinji
Za 10 dni so sprejeli na zdravljenje v goriško civilno bolnišnico 95-letno ženico iz Farre Pierino Cu-cit vdovo Zuc, ki se je pri padcu v kuhinji na domu darila na desnem sencu in na lobanji.
Smrt mlade matere iz Sovodenj
Včeraj popoldne so v Sovodnjah pokopali komaj 25-letno Bruno Tomšič, ki je preteklo nedeljo zvečer podlegla zavratni bolezni v goriški civilni bolnišnici. Med boleznijo je v bolnišnici nekaj prezgodaj povila tudi otroka prvorojenca, ki so ga morali rešiti z zdravniškim posegom.
Pokojnica Je bila priljubljena pri vseh, ki so jo poznali kot pridno in delavno ženo. Njena smrt je vse globoko pretresla tudi zaradi dejstva, da je zapustila nepreskrbljenega, komaj rojenega otroka, ki so ga morali sprejeti v pokrajinski zavod za dojenčke v Gorici, ker doma ni nikogar, ki bi lahko skrbel
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
vabi k predstavi LUTKOVNEGA GLEDALIŠČA IZ LJUBLJANE, ki bo v soboto, 14. januarja ob 16.30 v Prosvetni dvorani v GORICI, Verdijev korzo 13
Jan Grobowski
VOLK IN KOZLIČKI
Prevod: Janko Kos; režija: Josip Pengov; osnutki lutk: Slavko Hočevar; scena: Vlado Rijavec; glasba:	Helen-Wilson-2elingow-
ska-Franzi Ogrizek; plesi lutk: Jaka Hafner.
Vstopnina: 200 lir
Prodaja vstopnic eno uro pred začetkom pri blagajni dvorane.
Cenjene šolnike prosimo, da opozorijo otroke na to izredno predstavo.
Žrebanje daril za mestne stražnike
V ponedeljek popoldne ob 17. uri su imeli na sedežu mestnih stražnikov v Gorici, Ul. Mazzini št. 7 žrebstnje za rEizdelitev daril, ki so jih za befano poklonili mestnim stražnikom razni darovalci. 2reb je za glavna darila odločil naslednje dobitnike:
1. Pomivalni stroj za posodo znamke IGNIS, ki ga je darovalo podjetje Comelli, je dobil podbri-gadir Riccardo Zorzenon; 2. Plinski štedilnik dar podjetja Elettrodome-stici iz Ul. Sauro je prejel stražnik Nestore Ussai; 3. Plinski štedilnik dar podjetja Krainer, je prejel stražnik Antonio Visintin; 4. Zapest. no uro Lorens, dar podjetja Fab-bris iz Ul. Crispi, je prejel brigadir Mario De Lorenzi; 5. Radio tran-sistor, dar podetja Giani Marino, Je prejel mestni stražnik Silvio Peruzzi; 6. Likalnik, dar podjetja Steni, je prejel mestni stražnik Clau-dio Buttonl; 7. Notranjo prevleko za avto, dar podjetja Samuele Pierino, je prejel stražnik Milani Ser-gio.
Med ostale je žreb razdelil številna druga manjša darila.
Razna obvestila! i >
O potovanju po Poljski, bo v prostorih kluba «S. Gregorčič« v Gorici predaval danes, II. t. m. ob 20.30 zna*-' predavatelj Rudi Hoehn iz Nove Gorice Predavanje bo poživil z diapozitivi, ki jih je predavatelj posnel na tem potova nju.
NA M um Tl ms
VLuganu Švica - Italija 5:2
Boris Košuta in drugi Tržačan Durazzano sta osvojila točki
zentanca Švice prepričljivo premagala Italijo. Treba je pa poudariti, da so italijanski predstavniki prvič zapustili dober vtis in to predvsem po zaslugi obeh Tržačanov Borisa Košute in Durazzana. Res z zadovoljstvom ugotavljamo, da se je najbolje izkazal član SZ Bor Boris Košuta. Zasluženo je zmagal proti Creterju in uspešno igral tudi proti Antalu in Grimmu. S tem nastopom si je praktično Boris Košuta zagotovil stalno mesto v državni reprezentanci. Zato lahko že sedaj računamo na njegovo udeležbo na letošnjem svetovnem prvenstvu, ki bo meseca aprila v Stockholmu.
Vemo, da so Švicarji mojstri v organiziranju športnih manifestacij. Tudi tokrat so hoteli ostati zvesti svojim običajem.
Srečanje je bilo res krasno organizirano. Mnogoštevilno občinstvo (s prisotnostjo italijanskega konzula in župana) je sledilo res odlični prireditvi. Najprej je bila na sporedu predstava ekip nato še izvedba narodnih himen obeh držav. Svečanost je bila krasna in sam Boris Košuta je priznal, da so taki trenutki nepozabni.
Boris nam je nato še nekaj povedal o svojem nastopu:
«Z rezultatom sem sicer zadovoljen, vendar bi lahko še več dosegel. Prikazal sem lepo in moderno igro in posebno Antala bi lahko
IZ DOBERDOBSKE OBČINE
Kot je bilo pričakovati, je repre- premagal. V prvem setu sem že vo-
dil 10:5; prav tako v drugem 7:3. Imel sem tudi nekoliko smole, vendar je glavni vzrok za poraz prava .kriza, ki me je doletela v sredini obeh setov. Na vsak način sem zadovoljen in tudi prepričan, da sem napravil dober vtis na italijansko vodstvo.«
Zvečer so bili vsi igralci in vodstvo povabljeni na slovesno zakusko, kjer so se vsi dobro počutili.
Naj omenimo še, da je tudi drugi Tržačan Durazzano solidno igral in premagal Greterja v treh setih.
Poleg nastopa seniorjev je bilo na sporedu tudi srečanje mladin-
Nepričakovano je zmagala Italij8 z rezultatom 5:4. Ekipo so sestav-ljali Marinucci,	Macerata in Bu-
scaglia.
Rezultati:
Italija - Švica 2:5 Triulzi - Antal 0:2 (13:21, 17:21) Košuta	Boris	-	Greter 2:1	(14:25
21:14, 21:13)
Durazzano . Grimm 0:2 (16:21, 16:21' Košuta	Boris	.	Antal 0:2	(15:25
18:21)
Triulzi - Grimm 0:2 (15:21, 8:21) Durazzano - Greter 2:1 (17:21, 21:11 21:17)
Košuta	Boris	-	Grimm 0:2	(16:25
15:21)
T—or
skih reprezentanc Italije in Švice.
liiiliiiimiitiiiiHiiiiHHliiiiillmiilllliiiiiiiiiiiiitniiliiiiitiiiiiiniiiliiiimiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiililiiiililHiiil*«*

ZENSKE V GRINDEL WALDll
Obmejni promet pri Jamljah postaja vedno živahnejši
Od večj‘ega prometa imaj’o korist tudi domače gostilne
UllllllllllllllimilllllltlllHIIIIIIIIIIIIIIIllllllimiMllllllllltllllllUIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIII
VESTI IZ TRŽIČA
Avtobusi in nadzorni odbor
Petindvajset bivših uslužbencev podjetja Bonezzi ne sme biti prikrajšanih
Občinski odbor v Tržiču je na svoji zadnji seji obravnaval tudi zadevo o moralni odgovornosti nekaterih občinskih svetovalcev o zadevi poobčinjenja mestnih avtobusov in o prevzemu v službo 25 bivših uslužbencev zasebnega avtobusnega podjetja Bonezzi; o obeh problemih je razpravljal tudi pokrajin, ski nadzorni odbor za krajevne u-stanove ter zavzel določeno stališče.
Zadeva moralne odgovornosti svetovalcev je bila urejena z razveljav-
ljenjem omenjenega sklepa občinskega odbora zaradi nezakonitosti. Kar se tiče prevzema uslužbencev so prišli do zaključka, da je treba še v tem mesecu najti ustrezno rešitev, da se zajamči poslovanje mestne avtobusne službe in se obenem zajamči bivšim uslužbencem podjetja Bonezzi tisti ekonomski položaj, ki so ga že uživali pred poobčinjenjem mestne avtobusne službe.
Čeprav mesečni podatki obmejne policije na Goriškem ne navajajo števila prehodov na posameznih blokih druge kategorije, kjer se vrši samo promet s prepustnicami in dvolastniškimi dovoljenji, pa je do. mačinom iz Jamelj in Dola dobro znano, da se je tudi promet na mejnem prehodu pri Jamljah v zadnjih mesecih stalno dvigal in da je sedaj že kar živahen. To dokazujejo zlasti ob sobotah in nedeljah vrste avtomobilov predvsem iz Tržiča, ki se vozijo na drugo stran po bencin in druge nakupe.
Odkar Je namreč dohodna cesta popravljena in asfaltirana ter so na Jugoslovanski strani uredili bencinsko črpalko ter odprli tudi druge trgovine, se Tržičanom in domačinom iz bližnjih vasi ne splača več ovinek preko Gorice, ko pa imajo tukaj bližje kar potrebujejo.
Po drugi strani pa tudi Jugoslovani kupujejo razno blago, predvsem pa pralne stroje in druge gospodinjske potrebščine v Tržiču, kjer imajo dovolj izbire. Tako se je tudi v Dolu povečal avtomobilski promet in marsikdo se gredoč ustavi tudi po domačih gostilnah, zlasti v Jamljah. Seveda pa te gostilne računajo predvsem na poletni čas, ko se predvsem gostje s Tržaškega ustavijo na svoji poti proti Doberdobskem jezeru, kamor se odcepi cesta prav iz Jamelj. žal pa ta cesta še vedno ni asfaltirana in občinska uprava v Doberdobu čaka na ugodno rešitev njene prošnje za deželni prispevek v ta namen.
Zaradi poškodb pri padcu je umrla
V ponedeljek zvečer o o 21.30 je v goriški civilni bolnišnici podlegla poškodbam 88-letna Teodolinda Pa-rovan iz Gorice, Ul. Forte del Bo-sco 9. Zenico so sprejeli na zdravljenje že pred enim mesecem, dne
7. decembra, ko je pri padcu na domu dobila notranje poškodbe. Pozneje se je tem poškodbam pridružila še pljučnica.
Kino -
U ort ra
VERDI. 16.30: «11 delitto perfetto«, Hitchkokov barvni film, z R. Mil-land in Grace Kelly.
CORSCl. 17.oH' «Gli amori di una bionda«. Češki film. Igrajo V Mensik in I Kneil. Za mladino prepovedano. (
MODERNISSIMO. 16.15-22.30: »Dan-ger dimensione morte«, J. Ma-rais in M. Mell; frEincoski barvni kinemaskopski film.
VITTORIA. 17.15—2130: «Le calde bambole di Hong Kong«, Mako Midori in Tatsuo Umemijra; japonski čmobeli kinemaskopski film; mladini pod 18. letom prepovedan.
CENTRALE. 17.15:	«1 gangster«,
Ava Gardner in B Lancaster; čmobeli ameriški film, zadnja ob 21.30.
Irsir
AZZURRO. 17.30—22.30: «La Celestina P...R...«, M. Tolo in R Carrš.
EXCELSIOR. 16.00—22.00: «Marines Battle Ground«, J Mahoney
PRINCIPE. 17.30-22: ctGioco mor-tale«, N. Green in M. Badkon Barvni film.
It on kr
EXCELSIOR. 19—22:	«Dracula il
principe delle tenebre«, C. Lee in B. Shelley.
RIO (zaprto).
V slalomu zopet Famose pred Angležinjo Hathorn
Zelo dobra uvrstitev mlade Italijanke Cipolla: 6. mesto
DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna D’UDINE, Ul Rabatta 18, telefon 21-24. skopski film.
in ne da bi napravila napake, & radi katerih bi morala biti diskv* lificirana. Z dobro vožnjo je doS* gla tudi boljši čas od Angležinj* Hathorn, ki je še edina ostala pr®" njo iz prvega teka. Sicer je tu® Hathorn dosegla 43”27, kar je D'1 drugi najboljši čas, a ni zadostov^ da bi premagala Francozinjo. Lep* je vozila tudi Mir, ki ji je uspel* postaviti se s tretjim mestom pr«* Marielle Goitschel. Diskvalificiran* je bila tudi Demetz, medtem ko j* Cipolla presenetila s 44”55, kar j*
IV. občni zbor športnega krožka KRAS
bo v soboto, 14. t.m. ob 20. uri v gostilni Guštin v ZGONIKU s temle dnevnim redom:
Otvoritev
Poročila
Diskusija
Razrešnica staremu odboru
Volitve
Razno
GRINDEVVALD, 10. — Svetovna prvakinja Francozinja Annie Famose si je osvojila prvo mesto v slalomu na mednarodnem tekmovanju v Grindewaldu v Švici. Proga je bila precej zmrznjena in zato ni manjkalo diskvalifikacij bodisi zaradi napak, padcev ali izpuščanja vratc. Take nezgode so doletele tudi najboljše, n. pr. Nancy Greene, veliko zmagovalko iz Oberstaufna.
Sicer Greene že po prvi vožnji ni bila najbolj v ospredju, druga vožnja pa jo je sploh onemogočila.
Famose je v obeh tekih dosegla zelo dobre čase ter se s skupnimi 81”80 uvrstila znatno pred drugo,
Angležinjo Gino Hathorn z 82”12, ki je pokazala lep napredek, in pred svojo mlado rojakinjo Isabel-le Mir 83"57, ki je še bila za 16 stotink sekunde pred svetovno in olimpijsko prvakinjo Marielle Goitschel ; ta je bila četrta s časom 83”73. Sicer se tej še vedno lahko šteje kot olajševalna okolnost, da ni še v svoji pravi formi po prisilnem počitku, ko si je pretegnila kito. Kar dobra je bila, zlasti v drugem teku, mlada Italijanka GJo-rianda Cipolla na šestem mestu, potem ko jo je samo za tri stotinke sekunde prehitela Američanka Penny McCoy.
V prvem teku (51 vratc, 120 m viš. razlike) je bila najboljša Francozinja Florence Steurer — na svetovnem prvenstvu si je osvojila bronasto medaljo v veleslalomu — ki je dosegla 37”24, kar je bil čas izredne vreanosti, če se pomisli, da je druga, Švicarka Fernande Bo-chatay, dosegla 38”39. Tretji najboljši čas je imela Avstrijka Ger-trud Gabel z 38”45 pred Angležinjo Hathorn 38”35, Famose 38"92, Greene 39”20, Marielle Goitschel 39”41, in Mir 39”63. Med Italijankami je bila najboljša Giustina Demetz, ki je s 40”44 dosegla 15. mesto. Glo-rianda Cipolla je imela tu čas 40’’81. Od Jugoslovank je najprej Majda Ankele padla in odstopila in podobno se je zgodilo tudi Ma-gušarjevi. Zvozila je le T'3V..eva, to-ta njena uvrstitev je nekje čisto na dnu med približno 7u itKinovalka-mi.
Proga za drugi tek je bila soella-na nekoliko drugače, čeprav je bil start in cilj obakrat isti Žrtev padca je postala že Steurer, ki si je tako pokvarila dobro uvrstitev. Ker
sta izpustili vratca, sta b u otiskva- ------ -----„
llficirani Bochatay in Gabi. In ker | seženi sledeči rezultati: profesio*? je bila diskvalificirana še Greene, 5^ juniorji: 1. Zanatta 27’33”2;J je bilo za Famose delo lažje. Toda njena vrlina i“	da je
vozila dovolj hitro, ne da bi padla
bil peti najboljši čas v drugem ** ku in ki ji je pomagal, da se i* uvrstila po obeh tekih na šes** mesto.
Rezultati:	.
1.	Annie Famose (Francija) 81"* (38”92, 42”88)
2.	Gina Hathorn (VB) 82”12 (38”š 43”27)
3.	Isabelle Mir (Fr.) 83”57 (39’’6} 43”94)
4.	Marielle Goitschel (Fr.) 83”^
(39”41, 44”32)	.
5.	Penny McCoy (ZDA) 85"* (39”93, 45”40)
6.	Glorianda Cipolla (It.)	85’1*
(40”81, 44”55)
7.	Ruth Adolf (Sv.) 85”78 (40"8l 44”97)
8.	Christine Beranger Goitscti* (Fr.) 87”H (39”74, 47”37)
9.	Traudl Hecher (Av.)	87"*
(41”46, 46”20)
10 Edith Hiltbrand (Sv.) Sl"* (43”10, 44”88)
26 Marisa Mion (It.) 93”92
Časnikarske smučarske tekme
TERMINILLO, 10. - V smuč*! skem teku za časnikarje so bili d?
Benedetti 28T5"; profes. senior' 1. Venturini 28’34”8; publicisti juf>, 1. Carsl 24’43"; publ. sen.: 1. 8® tinelli 28’49”4.

SS^KO PADA MRAK
::::::::::::
Odpravo povsem odobravam. Zahtevam dovoljenja, da bom vodil eno skupino. In želim, če bo prišlo do take odločitve, da me oskrbite z vsemi potrebnimi dOKumenti in zahtevami, da jih spravim v življenje.«
Mankin je bil videti živčen, vzel je drugo tableto in jc pogoltnil z vodo. Tri3to let je minilo, odkar so v tej dvorani pripravili zadnjo kolikor-toliko pomembno odpravo. Zdaj so vse glavne odprave pripravljali na Centauru, kjer je bilo hrane, goriva in moštva v izobilju. Šmitov bombastičen ton je Mankina zmedel. Ozrl se je na Greta.
Greto se je zavedel oči, ki so bile uprte vanj. živčno je prestavljal noge. Obotavljaje se je spregovoril: «Strinjam se z odpravo, čeprav nimam dosti upanja v njen uspeh, Kaj-
ti tu jo bo zelo težko podpreti z denarjem. Naši skladi so v nemogočem položaju. Naša valuta je brez vrednosti. Kolikor razumem, bomo poslali vsaj dve odpravi, morda štiri. Jaz sam bi rad poveljstvo nad eno. Toda vprašanja, kako bomo potovanje finansirali, ne morem tako hitro rešiti. Zemeljski dolar ni dosti večvreden kot ena tisočinka centa na Capelli.«
Mankin je zakašljal. Pogledal je vso trojico in uvidel, da mora prav on napraviti končni sklep. Zdaj je v njem plapolal plamenček upanja. Ob misli, da bo Zemlja morda spet zacvetela in pričela trgovati, ga je prijetno stresalo.
«Tovariši,» je dejal, »navdajate me z upom. Ce nima nihče od vas kakega ugovora, odločam, da odrinejo na to odpravo, če je mogoče, posamič tri skupine. Odposlanstvo se
bo splačalo, če se vrnete z bore stotinko funta elementa stošestinsedemdeset. Neka rešitev mora biti, tovariši, mora biti.«
Maršal Lars se je dvignil. «Ukazal bom pripraviti tri rušilce in kolikor je v moji moči, jih bom opremil s hrano in gorivom. Ce se strinjate, bom sam prevzel poveljstvo nad eno skupino in predal preostali dve Šmitu in Gretu.«
Obrnil se je in vrata velike sejne dvorane so se zaprla za njim.
Sirom po planetu so se raznesle govorice in upanje, ki so ga spremljali mnogi dvomi, je obračalo oči ljudi k nočnemu nebu, na katerem so močne in mlade mežikale zvezde. Nekaj radijskih postaj je žrtvovalo prihranjene erge moči, da so naznanile odhod odprav. Več starinskih časopisov iz steklenega papirja je v Veliki Evropi posvetilo vso izdajo poročilom raznih starih raziskovalcev. Šmita so označili kot poveljnika z največjimi možnostmi na uspeh in njegovo hvalisanje v vesoljskem vzletišču pred poletom
so predajali kot čisto resnico.
Teden dni po Šmitovem odhodu so veliko prostora in govorjenja posvetili pravljične mu Gretu, čigar finančni sloves je zrasel pred tisoč petsto leti ob odpravi na Capel-lo. Zanemarili so dejstvo, da je bil obubožaj ravno zaradi poznejših špekulacij. Gradili so svoj up na njegovi sposobnosti, da bo že kako «okrog prinesel denarne mogotce velikih cesarstev«.
Ko je prišel Larsov čas, so novice o odpravah izgubile na svežini. Maršal Lars je na vzletišču malo govoril. Nihče ni spraševal mehanikov niti m nihče opazil, da si Je bil previdno vzel nekaj tednov za ureditev ladje in izbiro moštva. A prišli so stari častniki m ta mu je ponudil zemljevid, oni neko tabelo in spet drugi perišče krogel. Možje, ki so bili daleč potovali in so se spoznali na stvar, so bili pri roki, da so mu voščili dobro hitrost in veliko sreče med vrtečimi se sonci, kometi in plamenečimi zvezdami Za slovo so pili zdravico in maršal Lars je odšel.
Zemlja Je čakala, ne da bi
dosti pogrevala spomine in gladovala. Prišla je zima. Ker so bile z energijo na tesnem, ladje odprave niso pošiljale obvestil. In Mankin je potrpežljivo čakal ter na svoji plošči dan za dnem premikal oguljene šahovske figure.
Nekega mrzlega dne se Je na vladno vzletišče spustilo razmajano in zarjavelo ((Usmiljenje«, ki je bilo nosilo Gre ta. V hipu, ko so ga opazili, se je vsakdo spomnil svojega položaja In se temu primerno postavil ob vrata sejne dvorane, da bi Gretu izrekel dobrodošlico. A na velikih črnih vratih se ni prikazal elegantni in premeteni blagajnik. Prikazal se je Greto v zadregi, utrujen in sključen, s strgano in nepopravljivo vesoljsko obleko. Bil je izmučen od lakote in vsega hudega v vesolju. Ni se mu bilo treba prerivati skozi množico; že njegov videz jo je prisilil, da mu je dala prosto pot.
Odprli so mu vrata in vstopil je. Mankin je ravno mislil sesti na prestol, kot zahtevajo pravila, ko je zagledal Greta.
Obstal je kot ukopan. Zali
le so ga solze sočutja. Stopil mu je naproti z razsrjenimi rokami. «0, prijatelj moj, moj stari prijatelj,« in ga urno posadil na stol in mu prinesel vina.
«Kje so tvoji častniki in moštvo?« je Mankin vprašal. Gre tu ni bilo treba odgovoriti.
«Vzela sta jih lakota, ker nismo imeli hrane, pa bolezen, za katero nismo imeli zdravila. Sram me je, Mankin. Sram me je, da sem tu »
Greto se je stresel od nenadne jeze. Dvignil je shujšani, zdelani obraz. Njegove o-či so zaplamtele skozi strop proti nevidnim zvezdam.
»Dobro jim gre tam gori. Lepo so rejeni, bogati so.» Zagrabil je Mankina za roko. ((Sovražijo nas. Sovražijo nas zaradi davkov, s katerimi smo jih nekoč obložili. Sovražijo nas zaradi vojn, ki smo jih nekoč bili. Sovražijo nas zaradi stoletij, ko smo zbijali njihovo valuto, da bi dvignili vrednost svoje. Pluteron v o-sončju Alfa Draco se mi je smejal, ko sem dospel. V njegovem smehu pa ni bilo veselosti. V njem je bilo zgolj zadovoljstvo. Sovražijo nas, Mankin. Od njih ne bomo do-
bili ničesar — ničesar!
«Cythara z Betelgeusa je sprožil nabiralno akcijo r.Ted dvornimi častniki, da bi o-krog našega sonca napravili venec, ko nas ne bo več. Spodili so me s smehom, z zaničevanjem.«
S sklonjeno glavo je nekaj časa posedel »Pomagaj mi do mov, Mankin. Bojim se, da mi ne ostane dosti življenja«
Toda šele Šmitova vrnitev je razprostrla preko sveta črnino obupa. Kajti Šmit m bil niti sestradan niti utre jen. Sovraštvo ga je obdajalo kot črn sij, skozi katerega sr. švi gale strele njegovega glasu. Razkoračen je stal na vesoljskem vzletišču. Sprejel je vsa kogar, ki ga je prišel pozdr.i vit, s tako ploho besed o ne hvaležnosti otrok v vesolju da je svet otrpnil v brezupnem besu.
Preromal je vse vesolje m se ustavil povsod, kjer se mu je zdelo potrebno. Povsod, .to-der je hodil, je srečaval na silje in nezaupanje. Večkrat je križal Gretovo in Larsovo pot, prigovarjal je h Grete vemu načrtu, da bi z Zemljo, kot središčno banko utrdili
valuto vsega vesolja, a ta $ sto izvedljivi načrt so povsf^ zavrnili z neusmiljene sur*1 vostjo. Pripovedoval je, kak* je Greto skušal dobiti dovoli posojila, da bi Zemlje post*' vil na noge n kako sramoti1* obresti so mu poruriaM in k*' ko so vlade, na katere se J* Greto obrnil, Šmita že oh pr1' hodu pregnale z njegi vim o0' Črtom. O l.arsu ni vede. d0, sti povedati, (zahvaljujoč nj*' govemu daru govora mu ^ kjer ni manjšalo poslušalce* a v kol.kor je bilo Šmitu zn*' no, ni Lars nikjer našel P0' moči. «Eno vam lahko z got0, vostjo povem: od maršala L8f' sa ne morete ničesar pričak*' vati. Ničesar ni rekel nlčes** storil.#
A to ni bi' glavni vzrok Gre tove zagreni* nosti. Pravil I* o vesoljskih orodovjih oprei,v ljenih s smrtonosneišim or0» jem, kar jih je Zemlja kdal' koli poznala. Neki guvern0< mu je dal fračo in mu vel*'’ naj se bori z vojakom, obor* ženim z magnetno zanko J11 Šmit je prebil dva tedna v s*' mici, ker je guvernerju izb" zobe.	j
< NaaiUievanie sled*
UL. SV FRANCIJO št 20 - Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA: mesečna 800 lir - vnap**!
UREDNIŠT VO: TRST - UL. MONTECCHI 6, II., TELEFON 93-808 in 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: UUca Silvio Pellioo 1, II., Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - o» .	** — -	................ ...
četrtletna 2 250 lir, polletna 4.400 Ur celoletna 7 700 lir - SFRJ posamezna številka v tednu ln nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1000 starih dinarjev), letno 100 din (10 000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 116374 - ^ SFRJ- ADJT u2S. Ljubljana. Stari trg 3/1., telefon 22 207, tekoči račun pr) Narodni banki v Ljubljani - 503 3 85 - OGLASI: < na oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150. finančno-upraml 250, osmrtnice 150 lir . ... ‘	’	" "
goriSke pokrajne se naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih v kraUn Italije pri »Societš Pubbllcitš Itallana« — Odgovorni ure*1^..-- STANISLAV RENKO — Izdaja Ln tiska Založništvo tržaškega
— iMrtU (ig.as
msna Trsi
40 lir beseda - Oglas! . žsške
V