JULIJ J S Presv. kri_0 l N 5. poblnkl 3 P Leon II. * T Dan neodvls. » s Anton M. Z. 6 C Bogomila l P Civil in Met. + _°J3 Elizabeta Port. 9N6. pobik. C 10 P Amalija 11 T Pij i. {2 S Mohor in Fort. 13 C Marjeta ,t „ Bonaventora + 15 S Henrik amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian Organizations) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. (NO.) 127 CHICAGO, ILL., TOREK, 4. JULIJA TUESDAY, JULY 4, 1939 LETNIK (VOL). XLVIII. Ti y —————— r*ave skušajo, da napravijo druga na drugo vtis o svoji moči in vojni pripravljenosti. — Anglija in Faancija grozite Nemčiji, da bo vojna sigurna v slučaju napada na Gdansk. — Naziji neodjenljivi. London, Anglija. — Nova esedna vojna točasno divja ši-Jom Evrope. Očitno je, da bi vse rzave rade odvrnile nevarnost resnične vojne, in si zato priza- veyajo, da si medsebojno pokadi0 vsaka svojo moč, s katero 0 imela nasprotnica računati v s,učaju spopada. Tako vsaka od upa, da se bo nasprotnica "strašila in popustila. Nemčija izrablja vsako prili-°> da povdarja svetu, zlasti pa kema zapadnima državama, n£|iji in Franciji, da je nobe-na sila ne bo mogla zaustaviti na P°ti,za njenimi cilji, in da vsako Nasprotovanje bo pomenilo go-°v° vojno; njeni neposredni ci-točasno so, da zasede neodvis-110 mesto Gdansk. Takoj nato Pa se je požurila tudi Anglija, a Je od svoje strani zatrdila, a bo njo vsak nasilni korak od rani Nemčije prisilil k napa-I1- Posebno se angleški državni trudijo, da vtisnejo nazijem v Slavo, da Anglija več ni tista, UREDNIK "AM. DOM: UMRL kot Je bila lani v Monakovcm, in a letos ne bo absolutno nikake-Popuščanja. Tako je Cham^ Jerlain to nedeljo prav izrazito Povdarii: "Naj se nihče ne vda-a zmoti, da bi mislil, da mi ni-ij pripravljeni, vreči naše ce- uPne sile na tehtnico, ako bo ^trebno, da se upremo napa-ajItl> bodisi proti nam samim, . Proti tistim, katerih neod-Sn°st smo se odločili braniti." p podobni način je tudi ^a*icija obvestila Nemčijo, da Vsak nasilni nazijski korak °ti Gdansku za Francijo zna-j^erije za vojno. Istočasno je da-jj Francija, obenem z Anglijo, ji P°n°vno zagotovilo, da bo nemudoma priskočila na P?10^ ako bi Nemčija skušala ^»k zasesti. ^ Sa ta svarila in grožnje niso vt, llazije napravile posebnega ,®ai' kajti iz njih izjav se raz-. !> da ne bodo prej mirovali, s°Wer ne bo Gdansk v njih po- "Cu' ^ se izrazil•' ^ dločeno je, da se Gdansk po-® k rajhu; čas tega povratka JJ Jo določil Fiihrer Adolf Hit. laU PreJŠnjih njegovih činov se lieh Sklepa' da Hitler ne ho od" j, , al> dokler ne bo dobil, kar Hav Va" ^Pra^anje J*e le> kakega „ se bo poslužil v sedanjem gajCa'lu- Sigurno je, da bo sku-°biti Gdansk brez resnejše-(jQ sP°Pada. Ena pot, o kateri se tam?eva' da jo bo nastopil, je a bo naščuval prebivalstvo 2ajj*nska> naj samo proglasi, da kar v3 združitev z Nemčijo, na sto • °n naPravil obisk v me-111 Proglasil uradno, četudi prebiti vojaško zasedbo. Preh da Si obdrži sv°bodni Pry °Cl mesto> bi morala go a naPasti, in s tem bi se oži-kot t kot naPadalka ter bi ji aki utegnili Anglija in le p ClJa °dtegniti pomoč. To je res T don™ev; kaj bo Hitler . napravil, je zavito še v po-n° tajnost. S' • 'A'me, In priporočajte er;«anskj Slovenec"! list Mr. Louisa Pirca, dolgoletnega slovenskega časnikarja v Clevelandu, zadela možganska kap. Cleveland, Ohio. — V čev trtek večer 29. junija je tukaj preminul nagle smrti, zadet od možganske kapi Mr. Louis Pire, solastnik in urednik list a "Ameriška Do'm'ovina". Pokojni Mr. Pire se je dolga leta živahno udejstvoval na polj u slovenskega časnikarstva v Ameriki. Prva leta, odkar je postal solastnik podjetja in lista, ko je izhajal list pod imenom "Clev. Amerika" in še menda nekim drugim imenom, je kljub velikim žrtvam in vstrajnemu delu težko uspeval. Pozneje, ko je sprevidel, da liberalne / striernice niso za naš narod in je podjetje preorganiziral z novimi solastniki vred je podjetje začelo uspevati in list kmalu postal dnevnik. List je začel ora-Li v novem duhu, začel zagovarjati katoliške smernice in v tem oziru veliko koristil slovenski metropoli v Clevelandu. Posebno je zadnja leta kaj dosledno bičal slovenske socialiste, ki s svojimi večnimi akcijami slepomišijo med narodom. Kot izkušenega časnikarja in poznavalca razmer v metropoli ;bo pokojnika težko nadomestiti. Poznanje naroda in pa izkušenost se ne dajo kupiti na vsakem vogalu. Tovarišu, ki je pri svojem poklicu mnogo prestal, mnogo delal in trpel, želimo božjega miru in pokoja! -o- ODPUŠČANJE Z WPA RELIFNIH DEL Chicago, 111. — Tekom konca tedna je bilo v Chicagi odpuščenih z WPA relifnih del okrog 22,000 oseb. Nekatere od teh utegnejo biti sprejete nazaj, dočim jih bo večino moralo sprejeti mesto na direktni relif. Več jih je bilo odpuščenih zato, ker so postali upravičeni do brezposelnostne zavarovalnine in bodo morali biti odvisni od teh podpore. S tem se bo število oseb na direktnem relifu znatno dvigni-'o, toda vodstvo relifa ima načrt, da se vsi delazmožni reli-larji postavijo na te ali druge vrste dela, da si bodo delno odslužili podporo, ki jo dobivajo. -o- OTVORITEV NOVEGA VIADUKTA Chicago, III. — S paradami in slovesnostmi, katerim je prisostvovalo do 100,000 ljudi, se je zadnji petek zvečer otvoril povi viadukt na Ogden ave. Ta viadukt je dolg 1800 čevljev in vodi preko Cicero ave. ter preko peterih železniških prog in se bo z njim končno odpravila gneča na križišču Ogden in Cicero. RAZGOVORI Z JAPONSKO Japonska pristala na pogajanja z Anglijo. Tokio, Japonska. — Japonci so končno pristali na to, da se bodo podali v razgovore z zastopniki Anglije glede položaja angleške koncesije v Tientsinu. Pogajanja, ki se bodo vršila v tukajšnjem mestu, pa ne vzbu--jajo posebnih upov. Vodja japonskih zastopnikov pri razgovorih, S. Kato, se je namreč sam že v naprej izrazil, da je zelo dvomljivo, da bi se mogel doseči kak sporazum, češ, da Japonska sploh ne bo nič popuščala, marveč samo zahteve stavila. Med tem pa so Japonci le še poostrili svoj pritisk na angleško koncesijo, o kateri se bodo vršili razgovori. KATOLIČANI NASPROTNI ANTISEMITIZMU New York, N. Y. — Tajnik neke organizacije za sporazum med kristjani in Judi se je zadnji teden izrazil, da bodo katoličani čimdalje bolj nasprotovali protijudovskemu gibanju, češ, da jim postaja jasno, da protijudovska propaganda ni nič drugega kakor prekuhana protikatoliška propaganda 19. stoletja, nastopajoča pod novim imenom. -o- SALUNI POČASNI S PLAČILOM LICENCE Chicago, 111. — Pretekli petek je bil zadnji dan prvega polletja, ko je potekla veljavnost licenc za salune. Za nove licence se jih je ta dan priglasilo 833, s čimer se je skupno izdalo licenc 3002. Ker je prvo polletje obratovalo v mestu 9,330 salunov, ni omenjeno število niti ena tretjina od tega. Oblasti pa so omenile, da se bo dalo salu-nerjem še par dni časa za obnovitev licence. NAZNANILO NAROČNIKOM Zaradi narodnega praznika, Dneva neodvisnosti, ki ga obhajamo ta torek, bo izostala sredina številka našega lista. PO KAT\SVETU — Vatikan. — Ustanoviteljica reda Uršulink Srca Jezusovega, mati Uršula Ledo-chowska, je prod kratkim umrla v starosti 75 let. Njen red, ki je bil odobren od svete stolice v 1923, ima točasno 29 samostanov na Poljskem. — Madison, Wis. — Po štiri mesece trajajočemu prerekanju in debatiranju je državna zbornica zadnji teden končno zavrgla predlog, po katerem 'bi se v državi Wisconsin uvedla sterilizacija. — Mexico City, Mehika. — Organizacija mehikanskih katoliških mladenk se je odločila, da bo priskočila španskim katoličanom na pomoč in bo za nje sešila razna cei'kvena oblačila in oltarne prte, ki so bili med vojno uničeni — Belgrad, Jugoslavija. — Po zadnjih podatkih se ugotavlja, da je točasno od jugoslovanskega prebivalstva '37 odstotkov katoličanov. Porast katoličanstva1 je tukaj tekom 20 let znatno napredoval. -o-- DUHOVNIKI SE OBLEKLI V CIVILNO OBLEKO Dunaj. — TukaJjšnji nadškof, kardinal lnnitzer, je nedavno izdal odredbo, po kateri se morajo duhovniki in osebe raznih verskih redov obleči v navadno civilno obleko, kadar gredo na cesto ali sploh na kak javni prostor. Žaljivi napadi na duhovnike so postali že takp pogosti, da je bil kardinal prisiljen k omenjeni odredbi,da prepreči konflikte. Z isto odredbo se prepoveduje tudi članom verskih redov, da bi si strigli lase po dosedanjem običaju reda. SVARILO DRZ. TAJNIKA Nevtralnostni zakon, kakor sprejet od poslanske zbornice, bo nekako dilrektno pomagal diktatorjema. Washington, D. C. — Poslanska zbornica se je koncem tedna bavila z zakonskim predlogom, ki ima' določJti nevtralnost Amerike v slučaju vojne, in končno oblika v kateri je bil predlog sprejet, je kaj malo pogodu vladni administraciji. Državni tajnik Hull je zadnjo soboto tudi javno povedal, da sklep zbornice ni najboljša metoda, po kateri bi se mogla Amerika in z njo celi svet obvarovati pred vojno. V sprejetem predlogu se prepoveduje Ameriki, da b,i v slučaju vojne prodajala bojna sredstva kaki državi, ki stoji v vojni. Nasprotniki predloga povdarjajo, da se postavlja s tem Amerika nekako direktno na stran Hitlerja in Mussoli-nijaj in jjma daje več korajže za njuno agresivnost. Med vojno bi namreč ta dva itak ne mogla od Amerike nič dobiti, ker bi Francija in Anglija kontrolirali morje, in torej boste samo zadnji dve prizadeti od om'enjenega zakona. Senat se o tej zadevi še ni izrazil in vlada se zdaj trudi, da vpliva nanj, da prevrže sklep poslanske zbornice. -o- N AZIJSKA RELIGIJA NE PRIDE NIKAMOR Amsterdam. — Neki berlinski list, ki se smatra kot glasilo novega tevtonskega paga-nizma, namreč "Reichswart", je nedavno sam priznal, da je krščanstvo še vedno najbolj močna verska struja v Nemčiji in da sploh še ni nikakega organiziranega n e krščanskega verskega gibanja, češ, da je pripadnikov tega gibanja še premalo, da bi mogli ustanoviti svojo organizacijo. Iz Jugoslavije Žalosten konec dolgoletnega sovraštva med dvema sosedoma v Slovenskih goricah. — Nemški kapital in jugoslovanska ležišča nafte. — Nesreče, nezgode in druge vesti iz raznih krajev domovine. PARNIK NA PRVI VOŽNJI > MI < 'h » * j - "-V ""!■ ! v " Lc i , Ay' .......... lili Novi potniški parnik Mauretania, ko je nedavno nastopil svojo prvo vožnjo iz Anglije v Zed. države. Ta parnik je dobil ime po starem parniku istega imena, kateri je bil vzet iz prometa v letu 1935. Nova ladja je dolga 772 čevljev. Sosed ustrelil soseda Ivanjkovci, 13. junija. — V Trsteniku se je danes odigrala družinska in socialna žaloigra. Tam sta živela soseda Matija Vajda, ki se "je pred leti priženil k vdovi Prenholcovi, in čevljarski mojster France Škorjanec. Moža, ki sta bila kakšnih pet let po starosti v razliki — Škorjanec je bil mlajši — sta si bila delj časa v sovraštvu. Vajda je že nekajkrat dejansko napadel Škorjanca in njegovo ženo. Danes je bil Vajda na košnji pri neki posestnici v Miha-lovcih. 2e na vse zgodaj je govoril med kosci,da mora nekoga ubiti. Domov je prišel okoli desetih. Okrog 11. je pijan prišel na dvorišče Škor-jančevega doma in po kratkem prerekanju je Škorjanec s praga svoje hiše iz lovske dvocevke nekajkrat zapored sprožil vanj. Po prvem strelu je Vajda obležal smrtno zadet. V bližini je njegova žena vezala v vinogradu, Škorjan-čeva žena pa je bila blizu hiše, da sta obe od daleč videli žaloigro. Drugih prič ni bilo. Škorjanec se izgovarja, da je Vajda z nožem navalil nanj in da je streljal v silo-branu. Škorjančeva žena je o nesrečnem dogodku takoj obvestila pol kilometra oddaljeno žandarmerijsko postajo v Ivanjkovcih. Orožniki so Škorjanca aretirali, obenem pa so uvedli podrobno preiskavo. Vajda je zapustil vdovo in pet nepreskrbljenih otrok. Škorjanec, ki je brez premoženja, pa ima ženo in štiri otroke v starosti od 1 do 6 let. Vajda ni bil na dobrem glasu in je imel že več kazni za seboj, medtem ko je Škorjanec na glaisu mirnega, pridnega, priljubljenega človeka. -o- Nemci bodo iskali nafto v Jugoslaviji Ljubljana, 13. junija. — Nedavno so velike nemške pe-Irolejske družbe (Elworath, Preusag in Erddhhverke Hannover) ustanovile delniško družbo "Rudokop" d. d. za izsledovanje in eksploatacijo ležjšč nafte. Nova družba je takoj pričela pogajanja z že obstoječimi petroiejskimi družbami, ki imajo izsledovalne pravice, zlasti iz družbami "Panonia", "Uljanik" in "Bitumen" (pri ■ zadnjih dveh družbah jma večino delnic Praštediona). Sedaj poročajo iz Beograda, da je prišlo do sporazuma med družbo "Rudokop", ki predstavlja nemški kapital, in družbo "Panonia". Družba "Rudokop" pa si prizadeva, da bi dobila Še druge petrolejske izsledovalne pravice. Baje bo že prihodnji mesec pričela z izsledovalnimi deli. Dobila je dovoljenje, da J sme uvoziti v našo državo [ brez plačila carine vse potreb- ne stroje in naprave za vrtanje. Izsledovalna dela bo vodil nemški geolog prof. Benz. V primeru pozitivnih rezultatov bo država dobila določen odstotek pridobljene nafte, poleg tega pa ima po obstoječih predpisih '25 r/o delniške glavnice. Nad,alje poročajo iz Beograda, da bo družba "Rudokop", ki je bila ustanovljena z glavnico 1 milijon din, v kratkem povečala svojo glavnico na 20 milijonov dir. -o- Tat skočil v vodo V Pacinju in okolici so bile izvršene številne tatvine perutnine, vendar storilca nikakor niso mogli izslediti, četudi so orožniki vneto stikali za njim. Nazadnje so le imeli uspeh. Pri pos. Sedlačkovi se je zar-drževal že večkrat zaradi tatvin kaznovani Martin Bolko-vič iz Rucmancev in ko so orožniki za to izvedeli, so obkolili hišo. Bolkovič je to opazil in skočil skozi srednjj vhod v deročo Pesnico, ki ga je odnesla s seboj. Slednjič se je z vsemi napori oprijel nekega štora ki je molel iz vode in tam so ga orožniki vjeli, ko so s čolnom priplavali do njega. -o- Nezgoda Na Črnučah je padel s kolesa 18 letni krznairski vajenec Alojzij Šuštar, doma iz Gmajne in se tako nevarno potolkel, da so ga morali reševalci pripeljati v bolnico. -o- Kamenjan Ivana Senkerja, 24 letnega kmečkega dninarja iz Podpeči pri Konjicah je neki sosed obsipal s kamenjem in ga tako nevarno poškodoval,da je moral Šenekar iskati pomoči v mariborski bolnici. Lep dar izseljencev Slovensko društvo sv. Barbare v La Machinu v Franciji je naklonilo slepi Mariji Ka-pelar, 10 letni gojenki zavoda za slepo deco v Kočevju dar 1000 dinarjev. Deklica je sirota po slovenskem rudarju izseljencu. -o- Diplomirana Na tehnični fakulteti univerze kralja Aleksandra v Ljubljani sta bila diplomirana za gradbenega inženirja Gašper Muha iz Horjula in Mili-voj Rajič iz Ljubljane. -o—— Drag prevoz Poročajo, da je tovarna v Šibeniku v Dalmaciji naročila iz Skopi j a v Južni Srbiji 15 vagonov manganove rude, ka-koršno je poprej dobivala iz Indije in Južne Afrike. Izkazalo se je, da je prevoz te rude iz Skopi j a precej dražji, kot pa prevoz iz Južne Afrike, odkoder je družba poprej naročala tovrstno rudo. united" ^'EATOR^'VY^VCAI'-E1* Ker se je Gonfala branila iti z njimi in grozila s Tarzanom, če je ne puste oditi, jo je Spike jezno pograbilza ra-■ mo irf stisne skozi zobe: "Z nami!" •1 Gonfala se prav tako srdito otresla in i rekla, da je ni treba siliti, pojde pro-j* Ptovoljno. Uvidela je, da si ne more (H nič pomagati . , , Amerikanski Slovenec JPrvi in najstarejši slovenski . list v 'Ameriki, t Ustanovljen leta }SBI. "> Iihttia VBak dan razun nedelj, ponedeljkov lil dnevov po praznikih. Izdaja In tiska: pDINOST PUBLISHING PO. Naslov nredništva in uprave": 1849 W. Cermak Rd., Chicago Jelefon: CANAL 5544 ^ Naročnin«: Za čelo leto_________-__$5.00 Za pol leta_________ 2.50 Ea četrt leta________1-50 Za Chicago, Kanado in Evropo: _ Za celo leto ---$6.00 Za pol leta___- 3.00 Za četrt leta___________1.75 posamezna številka--______ 3c The first and the Oldest Slovene Newspaper in American Established 1891, Ifci Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holiday«, Published byž EDINOST PUBLISHING CO. Address o£ publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year - —---- Foe half a year _________ For three months------ Chicago, Canada and Europe: For one year - For half year - For three months Single copy _ $6.00 . 3-00 . 1.75 3c Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlara na uredniStvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopiBe brpz podpisa se ne ozira. Rokopisov ured-niitvo ne vrača. ____ Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Proslava rojstnega dne Združenih držav Dan 4. julija (Fourth of July) je brezdvomno najpomembnejši ameriški narodni praznik. Označuje dan, ko je irinajstorica izvirnih kolonij proglasila svojo neodvisnost od Angleške in začela svoj obstoj kot samostojna zvezna republika. Ta dan je tudi obletnica one proslavljene Izjave Neodvisnosti — Declaration of Independence —, načelne izjave o naziranju o vladi, ki skupaj s Konstitucijo Združenih držav tvori podlago ameriške demokracije. Izjava Neodvisnosti je bila sprejeta od Kontinentalnega Kongresa v Philadelphia dne 4. julija 1776. Vsebuje kratek predgovor (preamble) in precej dolgo obrazlože-nje, zakaj je trinajstorica kolonij našla za potrebno, da prekine sVoje vezi z Angleško in njenim kraljem Današnji ameriški zgodovinarji so precej kritični, kar se tiče pritožb, navedenih v Izjavi, kot pravega vzroka odcepitve. Oni mislijo, da so pravi vzroki bili globlji, kot oni, ki so jih vodje ameriške revolucije tedaj uvidevali. Angleška in njene ameriške kolonije so se odstranjevale že za več kot stoletje, dokler ni končno razlika med njihovimi socijalnimi, političnimi in gospodarskimi ustanovami postala tako velika, da je bil prelom neizogiben. Kar napravlja Izjavo Neodvisnosti dokument, ki še vedno živi in vedno oduševlja ameriški narod, je oni del iste, ki izjavlja osnovna načela vlade. "Smatramo, da te-le resnice so samo-umevne, da so Vsi ljudje ustvarjeni kot enaki, da jih je Stvaritelj nada-rii z gotovimi neodtujljivimi pravicami, izmed katerih so NOVA MAŠA NA BLEDU Cleveland Newburg, O. Dne 27. junija sta odpotovala Mr. in Mrs. Gjabriel Rus proti stari domovini, da sta navzoča na novi maši katero bode daroval njun sin R e v. Gabriel Rus, Jr. Mr. Gabriel Rus, oče novomašnika, je bil rojen leta 1885 v vasi Grad pri Bledu. Po končani ljudski Šoli se je izučil za krojača. Po službah pri raznih krojaških mojstrih po Slovenskem, Koroškem in Štajerskem, se je nastanil v Ljubljani. Leta 1909 stopi v zakon z gospodično Nežiko Simončič, doma i ž vasi Rovišče fara Studenec pri Krškem. Nastaneta se na Bledu kot samostojni krojaški mojster. Tam se je rodil sin Gabriel leta 1910, 6. jan. Leta 3 912 se izseli v Ameriko in se nastani v Cleveland-Newbur-gu,, kjer uspešno in v zado-voljnost vseh vrši krojaško obrt. Pol leta za njem pa pride še soproga sem in pripelje malega, dve leti starega sina s seboj. Mladi Gabriel je raste I v telesni moči, in v dobrih lastnostih, dokončal 8 razredno ljudsko šolo pri sv. Lavren-ce. Po dovršeni farni šoli sv. Lovrenca se vpiše v katedral Latin School. Cez dve leti stopi v red Marinistov v Dayton, O. Izučil se prav dobro in postane profesor in nekaj let učil v Milwaukee, Wis. na katoliškem zavodu. Pa Bog ga je hotel imeti v službi altar-ja. Prosil je svoje predstojnike, na;j mu dovolijo nadaljne študije da postane duhovnik. Ko so videli njegovo pobožno življenje in njegoVo trdno voljo, ustrežejo njegovim srčnim željam in ga pošljejo leta 1936 v Fribourgt, Švica. Ker je hi! že v vsem dobro učen, je ž'e čez 3 leta učenja v semenišču, posvečen v duhovnika. Dne (i. avgusta bo prvič slovesno zapel "Slava Bogu" v nebes in zemlje, naj vas vodi po prav(i poti, katera pelje proti nebeški domovini. Kadar pa pride čas da pridete nazaj med svoje ameriške rojake, bomo vas z narvečjem veseljem pričakovali Prav iskrene častitke ! "No'voma'&nik B o d pozdravljen". Od Boga si nam postavljen. Jacob Resnik "CESTNINARJI" Chicago, 111. Kar vas spada pod zvon sv. Štefana, boste brez nadaljne razlage kaj dobro razumeli, zakaj objavljam naslednje vrstice. 'Nekateri boste rekli, da iz same "sitnosti", to se razume. Drugi pa kaj drugega. Vrstice so pa vzete iz nove knjige, ki se imenuje "Zabož-jim klicem. Izšla je za šestde-setletnico g. kanonika Omanaj in so je deloma spisali drugi, življenje,' svoboda in stremljenje za srečo. Da v svrho, da ,cerkvi sv< Martina, v isti se te pravice zagotovijo, so bile vlade ustanovljene med ljudmi, ki dobivajo svojo vpravičeno oblast vsled privoljenja onih, nad katerimi vladajo. Da, kadarkoli kaka oblika vlade postane taka, da je v kvar tem ciljem, ima ljudstvo pravico, spremeniti ali odpraviti jo in ustanoviti novo vlado, ki naj se osnuje na takih načelih in ki naj organizira svoje oblasti v taki obliki, kakršna se ljudem utegne dozdevati najbolj primerna, da zagotovi njihovo varnost in srečo." Vsa ameriška doktrina o odnošaju ljudi do vlade je zapopadena v tem proglasu naziranja, ki ga je sestavil Thomas Jefferson za Drugi Kontinentalni Kongres. Ideje tega nesmrtnega proglasa človeških pravic niso bile nove. Skupno bratstvo in enakost ljudi so propove-dali že starogrški Stojiki v četrtem in tretjem stoletju pred Kristusom. Spisi in govorniki grških Sofistov oznanjajo teorijo o tem, kako je vlada nastala. Sv. Avguštin, sv. Bonaventura, sv. Tomaž Akvinski in drugi prvotni katoliški misleci so pisali in propovedali o "naravnih pravicah ljudi", ki jih nikak vladar ne more odjemati. V kolo-nijalni Ameriki so Roger Williams, Thomas Hooker, angleški Kvakerji in nemški sektarijanci proglašali enaka načela. V Evropi so Hobbes, Locke, Montesqueu, Rousseau in drugi razvili svoje filozofične sisteme na približno istih načelih. Te ideje pa so ostajale le sanje filozofov starega sveta. Prvič v zgodovini je bila republika ustanovljena v Ameriki, kjer je 56 delegatov trinajstih ameriških kolonij proglasilo svoj namen ustanoviti novo državo na načelih svobodne vlade in so zajamčili svoje "življenje, premoženje in čast", da bodo branili novo-ustanovljeno svobodo. 1 Trebalo je šest let krvave vojne z Angleško, da se je zasigurala neodvisnost Združenih držav. Istočasno je divjala državljanska vojna v samih kolonijah. Bilo je mnogo vplivnih ljudi med Amerikanci, ki so bili proti ločitvi od Angleške. Mnogi niso marali za načela, proglašena v Izjavi Neodvisnosti. Ti konservativni pristaši Angleške — naživali so jih "Tories" — so vsebovali nekatere zastopnike najstarejših ameriških rodbin. Ko je ameriška revolucija izbruhnila, je prebivalstvo kolonij znašalo približno 2,500,000 ljudi. Od teh nič manj kot 100,000 ljudi je bilo izgnanih po revoluciji, ker so bili "Tories". — Približno tretjina kolonijalnega prebivalstva je bila sestavljena od priseljencev, ki so v pretežni večini bili na strani revolucije. s ■ ->:■ F.L.I.S, cer kvi, lcjcr je prejel sv. krst, na prelepem slovenskem kraju na Bledu. Ker so starši novomašnika tudi naročniki lista Am. Slovenec, ,Vam vsi naročniki kličemo najlepše častitke! Srečna pot tja, mnogo veselja na novi maši vašega sina, in med vašimi prijatelji in sorodniki v domovini ter srečen po-vratek k ostali družini. Družina Rusova stanuje na 8410 Rosewood Ave. kjer ima prav ličen dom. Vam č. g. novomaš-nik Rev. Gabriel Rus pa želi! mo: Bog v čigar službo ste ?,topili naj blagoslovi vaše delo. Vse stopinje katere bote storil naj potu življenja naj bodo Bogu na čast. Vse besede, katere bote govorili nam revnim zemljanam, naj bodo vaiši in našim dušam v zveliča-nje. Marija Mati božja v ka tero ste imeli tako veliko zaupanje, da ste se odpovedali zemeljskemu svetu, da služite Kralju vseh kraljev, Kralju deloma pa g. kanonik sam. Amerikanski Slovenec jo je že priporočal v nakup-stane en dolar-zelo lepo branje ima in jo tudi jaz VSEM TOPLO priporočam. Prav nobenemu ne bo žal, če jo kupi. Dobite jo pa lahko v farovžu sv. Štefana. Toliko o knjigi zdaj pa nekaj vrstic iz nje, ki jih je zapisal g. kanoni,k Oman o faranih sv. Lovrenca v Cleve-landu. "Pa tudi župnik — Fr. Oman —• opazoval svojo čredo. Meril jo je z raznih strani. Kako se v cerkvi obnašajo, koliko jih je, kako molijo, na glas ali potihem', ali med pridigo spijo... Prvi vtis je bil zame ugoden. Molitev po maši je sicer bila 'malo pretiha, odhod izj cerkve malo prehi-ter, pa sem si misill: Sčasoma se bo vse uredilo. Ljudje so razumni in navadno tudi radi ustrežejo, ko vidijo, da je uredba pametna in na mestu. Danes imamo prav lep red v cerkvi. Le ena rafevada se jih še krčvito drži. Nekateri se kar ne morejo navaditi, da bi šli v klopi, čeprav je še pol cerkve prazne. Pritisnejo se h kaki steni ali pa stoje na stopnicah, in od tam jih ne spravi ne sila, ne lepa beseda. Najbrž menijo, da niso pri sveti maši, če ne stoje in drže klobuk v rokah. Po dolgoletni skušnji sem prišel do prepričanja, da se boje za klobuk, zato ga ne spuste iz rok. Splošno pa so SloVenci "eestni-narji." Sv. pis'rrio pravi, da je cestninar stal od daleč v tem-plu. Tako zasedejo Slovenci v cerkvi tudj najprej zadnje klopi. Ponižnost je tudi nekaj vredna, če je seveda temu vzrok ponižnost. Toda Jezus je rekel, da se moramo po makniti više, kadar se nam veli: "Prijatelj, pomakni se • v II vise . "Cestninarji" 'pri sv. Štefanu, preberite dvakrat! Tisti, k,i niste "cestninarji", dajte prebrati tistim, ki so cestni- narji, ali jim pa vsaj povejte, kaj se tu bere, če sami brati ne znajo. Duhovni vodja župnije ŠE NEKAJ K JUBILEJU DR. SV. JERONIMA Canonsburg, Pa. Lepo je opisano v Glasilu K. S. K. Jednote ustanova in delovanje dr. sv. Jeronima KSKJ., kar je napisal ustanovitelj in uradnik omenjenega društva1 ž)e od začetka njega ustanovitve, celih 25 let g. Anton Tomšič, ko pravi, da je društvo sad neumornega dela, ki bo še poznim rodovom pričalo, da so enkrat tukaj živeli katoliški Slovenci, ki so bili del kulturnega naroda;. — Jaz bi dostavil še „to, da je dobro vsekako tudi to, da ko bodo pozni rodovi pregledovali zgodovino, bodo videli tudi to, da so imeli s to katoliško ustanovo naporno delo med svojim narodom in veden boj za obstanek. Toda, kolikor hujši je bil boj, toliko slavnejša je bila zmaga. — Pri tem pa ne smemo prezreti našega katoliškega časopisja kot Amerikanski Slovenec in Ave Maria, ki sta branila ustanovitelje in delavce pred nasprotniki in jih bodrila ter moralno podpirala, da niso omagali. — posebno se moram ob tej pri-iki jubileja spominjati s hva-ežnostjo na takratnega misijonarja č. g. Rev. Kazimirja jZakrajška, katerega naj Bog živi! ! " T John Pelkan DOLENJSKE NOVICE Iz Temeniške doline 25. maja je umrl v Črnomlju Janez Belič, eden najstarejših Belokranjcev, ki je izpolnil 100 let in 2 meseca — rojen je bil 25. marca 1. 1839. Letos 25. marca je obhajal še ves mladosten in vesel v krogu svoje rodbine in prijateljev svojo 100 letnico, a zdaj, čez 2 meseca je mrtev. V Metliki pa je iimrl 31. maja po kraftki in mučni bolezni Otmar Šturm, trgovec in posestnik v Metliki. V zadnjem dopisu sem sporočal, koliko strašne škode je zgralditi Higiensk,i zavod v Ljubljani, ker niso imeli Mar-tinjci razun par izjem domačih vodnjakov nobene Vode, ne za pijačo, en za kuho, in so uporabljali doslej le nesnažno Temenico, do katere pa so imeli precej daleč. Kaj bi pa bilo v slučaju kakega požara! Pogorela bi vsa vas. Vso akcijo za vodnjak je započel že pred 5 leti naš šolski, upravitelj g. Anton Pu-gelj,ki je povsod trkal in prosil in je slednjič venddarle dosegel, da je obljubil Higienski zavod v Ljubljani v ta namen 60.000 din podpore proti temu, da boelo vaščani brezplačno delali tlako z računim delom in vso potrebno vožnjo, kar so radi privolili. Vse drugo pa bo preskrbel in plačal zavod, kakor pesek, cementne cevi, žlebove ,iz pocinjene pločevine, pumpo, zidarje idr. Ker je 7 hiš blizu skupaj, so napeljali vodo s teh hiš po žlebovih in ceveh v vodnjak, kar popolnoma zadostuje ?a vso vas. Vodnjak je dolg 8 metrov, širok 5 m in globok 3.35 m. Bo toraj obsegal vode 120.000 litrov, kar bo popolnoma zadostovalo za vso vas. Cementa so porabili 15.000 kg. Pesek in kamenje so začeli voziti ž,e lansko jesen in so vozili tudi vso zimo. Ker je pa v zadnji tretjini maja prav obilno deževalo, se je prav- kmalo napolnil vodnjak in vode je prišlo toliko, da je konce'm maja že tekla iz prenapolnjenega vodnjaka. V torek 13. jun. okoli pol ene ponoči je nenadno nastal ogenj pri posestniku Jan. Zupančiču v Dragi pri Višnji gori. Zgorel je hlev, svinjak, skedenj in šupa. Vozovi in drugo gospodarsko orodje je vse zgorelo, živino pa so rešili. Sumi se,da je bil ogenj podtaknjen. V petek 9. jun. je bila v občini Dolenje vas pri Ribnici popoldne strahovita toča,ki je uničila vse, kar je osta!,lo od dveh povodnji. Ljudstvo joka. Enaka strašna nesreča po viharju in toči je zadela ob istem času pa tudi deloma Ribniško faro. Med tem,ko je Dogodki med Slovenci po Mr. in Mrs. Kennick v Chicago Chicago, III. — V četrtek sta nas obiskala tudi Mr. i« Mrs. William Kennick iz O velanda, Ohio. Mr. Kennick je znani slovenski odvetnik in bivši mestni councilman iz Clovelanda. Za čaisa tukaj' špjega bivanja bota ostala Pr> znancih v Cicero. Hvala za prijazni obisk. Miss Mary Laurich iz Chishol-ma v Chicagi Chicago, 111. — Miss Mar? Laurich, fyčerka našega agf' nega zastopnika Mr. Frank Lauricha iz Chisholma, Min11, je nas obiskala v petek. M^3 Laurich je zaposljena v Rochester, Minn, v uradu neke misijonske akcije. Tu je obiskala znance in Lauricheve družine, smo ji hvaležni. Mr. prijatelj® Za obisk naredilo deževje m povodnji , . . TT v _ , , ,„„ zadela Ribnico, Hrovaco, Go ter poplave ne samo po našihv ^ ™„„„ i, krajih, ampak tudi po mnogih drugih kra£jih in državah po Europi v zadnji tretjini in posebno zadnje dni maja. Naj dodam tem pretresljivim poročilom še, kako je v nam sosednji fari v Dobrničah, kjer dela povodenj, navadno tudi obilo škode. V dobrniški dolini stoji voda še v začetku junija do 5 metrov visoko, kar ne pomnijo najstarejši ljudje. Ves doljni del dobrniške doline je pod vodo. Zlasti so pri-zadlete vasi: Vrbovec, Korita, Zagorica, Trtmanjavas in Preska. Občutno škodo zaradi vode pa trpe tudi še posestniki iz Dobrnič, Dobrave, Gorenje vasi, Vavpečje vasi. Že leznega, Knežje vasi, Luže in Občin. Na njivah je uničeno \se. Polja zaliva do 5 metrov globoka voda. Res grozno! 12. maja je bil izgotovljen pri nas in sicer v Martinjivasi vaški vodnjak, ki ga je dal r,ičo vas, Bukovico in Dane le deloma, je pobila Zadalje,pol Nemške vasi, pol Gorice vasi, pol Otavic, ves Lipovec, Ma-koše, Trigorico in Dolenjo vas popolnoma. Kar ni uničila pred kratkim dvakratna povo-lenj, je uničila zdaj popolnoma toča. V istem času je pobila toča tudi še v mnogih krajih po Štajerskem, posebno V šmar-skem okraju. V Bučki je ifmrl in sicer v Dol. Raduljih Janez Železnik. 8. jun. je umrla v vlaku iz Ljubljane proti Metliki na postaji Dobravice Ivana Matja-šič, ki je prišla po 30 letnem bivanju v Ameriki obiskat svojo mater. Napravila je dolgo pot iz St. Francisca brez vsake nezgode, nekaj kilometrov od svoje matere pa jo je zadela kap in je umrla. Res žalosten dogodek. Ivan Šašelj Kostelec iz Edmonton* Kanada v Chicagi Chicago, 111. — Te dni j« nas dbiskal tudi odličen rojak Mr. Joseph Kostelec, rodom ^ Metlike, sedaj bivajoč že kakih 12 let v Edmonton, Alt* Kanada. Mr. Kostelec je za' stopnik znane veletvornice Hoover Product Co. za kater® potuje po vsej* širni Kanadi; Kot njen zastopnik se zdaiJ mudi nekaj časa v Združen^ državah. Mr. Kostelec je povedal mnogo zanimivosti l!! življenja kanadskih Slovencev, kar je nas zelo zanima'0; Najlepša mu hvala za prijaz"1 obisk. Vesti iz Clevelanda Cleveland, O. — Pretek0 soboto sta se v cerkvi sv. Pav' la na na 40. cesti poročila Louis Strniša, sin Mr. in M*?' Anton Strniša z Coit Rd. 'n Miss Mary Saša, hčerka in Mrs. Steve Saša z Edna Ave. — V cerkvi Marije Bi'eZ' madežne na Superior in nicest! sta se pa poročila 3°* sephine Helen Locker in A, bert Erbežnik. — V Mt. Si«9! bolnišnico se je moral poda zaradi operacije Andy Artel East 167th St.— V Huron bolnišnici se nahaja Mrs. Matild9 Černe z Ivan Ave.— Na obi3^ v staro domovino so se Vre tekli petek odpeljali Mr. 0»' briel Rus, Mrs. Agnes BJ5' Mrs. Frances Močilnikar, ' Andy Kristan in Mr. Lo^ Yarm. MV. Math Tekavec v Chic^1, Chicago, 111. — Mr. Tekavec, poznani Slovenec * Clevelanda, O., ki od časa » časa objavlja zanimive m meljite polemične članke ^ našem listu, nas je obis^ pretekli četrtek, med P0^0^ Minnesoto, kamor gre na ° dih za nekaj dni. — Mr. ^ kavču smo hvaležni za Prl'1' zen in prijateljski obisk! o 'ŠIRITE AMER. SLOV EN C> TARZAN IN SLON O VI LJUDJE (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice Burroughs M.. . . Nekako ob istem času se je Van Eyku posrečilo, da je podrl precej velikega leva, medtem pa je Wood bil še vedno v skrbeh zalradi svoje zaročenke. Ta skrb ga je tako prevzela, da ni imel popolnoma nobenega zanimanja za lov, Vttcm je zaslišal tri strele, ki jih je izstrelila Gonfala. . , Ti streli so Wooda nekoliko pomirili, da se je celo nasmehnil, kajti prepričan je bil, da bo Gonfala vesela svojega plena. Ko se je potem Wood odpravil proti kraju kjer je bila Gonfala, je vzel s seboj tudi Van Evka. Tako sta skupaj stopala skozi džunglo, da, prideta čimprej do Gonfale, Dve uri sta Van Eyk in Stanley Wood hodila po džungli in še nista mogla najti deklice. Na njune klice se tudi nihče ni odzval. Končno sta prišla v malo dolinico, kjer je Gonfala ustrelila leva. Lev je še ležal na mrtvem nosaču, toda o deklici ni bilo ne. sluha ne duha, naj sta še tako iskala. Btran X - AMERIKANSKI SLOVENEC so bile proglašene od za dobo, končujočo se 30. junija 1939. Nad $30,000 bo plačanega v gotovini in kreditiranega na vloge. Ta močni zavod je plačeval dividende skozi 50 let in nikdar manj kot 4%. Vabimo vas, da si ogledate njega novi prostorni in umetno zračeni urad. Vaša vloga se sprejme osebno aH potom pošte in je federalno zavarovana do $5,000.00. ^ Premoženje nad $1,650.000, — Rezerve nad'$100,000. FRANK. P. KOSMACH, pom. tajnik 2116 W. CERMAK ROAD 1 CHICAGO, ILLINOIS Nedeljski kotiček J. M. Trunk. DRUGA NEDELJA V JULIJU Vjac. -n— ,£ZTT. ■ "ZM." -i? e po mesu živite, imate SIMBOL AMERIŠKE SVOBODE Umreti, če pa z duhom mesa dela borite, živeli boste. Ker so vsi, katerekoli vodi duh, sinovi božji" (Rim. 8, 13). Premagaš samega sebe in zmaguješ; premaga te tvoja slaka stran in si premagan. Po Zttiagi ali premaganju prednja-v tebi ali dobro ali hudo. To sta dve stranki, sredi med nji-ma ni ničesar. Nad strankama lle moreš biti, nevtralnost je v tem nemogoča. Ali — ali. Raz-P°r nastane v tebi, na eno stran Se moraš postaviti in se posta-v,s> ne da bi ravno hotel. Mirno Ravnotežje, sožitje med dobrim ln hudim je nemogoče. Uporna garava tvoja in strasti tvoje ne bodo nikoli mirovali. Upor nabave in strast ne pozna smrti. Popolnoma te nikoli ne zapustijo kvečemu jih moreš le nekoli-pomiriti, ako se zatajuješ, dmpak vznemirjevali te bodo Naprej in naprej prav dokler ne 2atisneš oči. Pri tem je pa vse ^visno od tvojega ravnanja. 'm večkrat te strasti premaga-j0> tem močnejše postanejo, tem bolj strastno te bodo napadale in tem lažje te spravijo pod svoj sramotilen jarem. Vsaka zmaga čez nje pa pomnoži tvojo duhovno moč in jih oslabi, tako da jih sčasoma lahko spraviš pod noge. Ali nisi že večkrat v življenju svetnikov bral, da jim je po ustrajnem premaganju samih sebe čednost končno postala tako rekoč naravna, tako da na njih ni bilo več zapaziti nobenih strastiZakaj bi ti ne zamogel, kar so 'zamogli oni ? Saj nimaš druge, temveč ravno isto človeško naravo, iste strasti, isto orožje in za pomoč isto ali vsaj dosti milosti. Bori se toraj ognjevito v dobrem boju, kajti zmaga je vredna vseh naporov, ker nebrzdano meso bi te brezdvomno pogubilo. Združuj se pri tem v molitvi z vsemogočnostjo božjo, kajti zagotovljeno je prav tudi tebi: "Vse zamorem v njem, ki me krepča" (Fil. 4, 13). Zmagaš le enkrat, še boš zmagal, podležeš in naprej boš podlegal, boš premagan. IZ GORIŠKE, PRIMORJA IN ISTRE krošnjo kave hočejo omejiti Kakor smo že čitali, so v i omejili uporabo velikega števila predmetov, ki jih v |eHki množini konsumirajo in matere morajo za drag denar ^ažati iz inozemstva. Veliki lzdatki za Abesinijo, španska državljanska vojna, oborože-vanje, vse to je Italijo prisili-°> da omeji izdatke za blago, .1 Sa je treba uvoziti. Nastala tako imenovana avtarhija: Jremljenje, da se čimveč iz-ve*a doma in čim manj potro-Najprej so omejili upora-J° kovin (najbolj železa, ki ^ je prepovedano uporablja-1 celo v gradbene svrhe, če Je le mogoče nadomestiti) l!1 nato tudi drugih prčdmetov in manjšega konsu Sedaj je prišla na vrsto Ce'° kava, ki jo morajo naj-^ uvažati iz Brazilije. Če s< ^Pomnimo, koliko je bilo re ame za abesinsko kavo, se ^oramo nehote vprašati, ka .;0 to, da je sedaj nikjer ni. j 0 so zasedli Abesinijo, so ce-mislili, da bodo v bližnji ^°dočnosti kavo tudi izvažali 111 ne samo da bi pokrili iz briškega cesarstva svojih po-leb. Celo izrazili so bojazen, a ne bi izvoz tako naglo napredoval in da bi morali uvoz 12 Brazilije prenaglo ustaviti, Brazilija odgovorila z "Učnimi ukrepi. Toda zgleda, a vsaj za enkrat, z abesin-kavo ne bo nič. Po ljstih Propagirajo, naj se ljudje odrečejo ,'k a v i. Fašistična ra.nka pa že konkretno pokopa v avtarhičnem smislu in Odpisuje oz. zaenkrat samo ?r°učava, kakšne možnosti bi za mešanje kave z raznimi surogati in pripravlja pre-lvalstvo na nGve prikrajšale. TO IN ONO IZ DOMOVINE Stražniki pred sodiščem Pred okrajnim sodiščem v Celju so se zagovarjali stražniki Franc Glušič,Matej Drolc in Jože Gobec, zaradi pretepa nekega rekruta, ki jih je tožil. Ob času rekrutovanja je namreč prišlo v Gaberjih blizu policije do ostrih spopadov,da je m'orala nastopiti policija. -o-- Stoletni hrast — žrtev strele V Še/itpetru v celjskem o-kraju, so se kaj radi pobahali z Dr. Kunejevim stoletnim hrastom, katerega niti dva velika moža nista mogla objeti. Pa I je pred kratkim med nevihto | udarila vanj strela in ga raz-i cepila. Sedaj je konec njegove stoletne slave. Pameten osel izmed hlodov zadel in ga vrgel na kup drv. Zaradi poškodb, so ga morali spraviti v celjsko bolnico. | --o--' v Nesrečno naključje Mesarski vajenec Silvo Lešnik iz Brezja je rezal meso, pa mu je po nesrečnem naključju zdrsela noževa ostrina preko mesa najravnost v trebuh in mu ga preparala. » -o--y Gad jo je pičil Iz Zagradca poročajo, da je gad pičil v nbgo 11 letno delavčevo hčerko Jožico Kovač. -o- Pod vozom Ko se je trgovec Alojzij Ra-bič iz Šenčurja peljal na vozu, naloženim z ^eleznino.se je po nesrečnem naključu prevrnil z voza in padel pod voz, da so mu šla kolesa čez obe nogi. Poleg tega je dobil tudi močne poškodbe na obrazu ter so V vasi Dubovi pri Peči ima'] mlekarnar Arif nenavadno trihtnega osla. Mlekarnar imas; odjemalcev Iga m°rali odpeljati v ljubljan- Eden najbolj znamenitih simbolov ameriške neodvisnosti je takozvani "Liberty bell" —zvon svobode, ki je shranjen v stari državni palači v Philadelphiji. Zvon je izdelal neki Thomas Lister v Londonu -v letu 1752; prepeljan je bil čez morje in obešen prihodnje leto v stolpu. Z njim so zvonili 8. julija 1776 ter s tem sklicali prebivalstvo Philadelphije k prvemu javnemu čitanju Izjave neodvisnosti. Ko so zvonili za umrlim vrh. sodnikom Johnom Marshalom 8. julija 1835, je ta zvon počil in v takem stanju se je ohranil vse doslej. Slovesen prenos podobe katere božje s Sv. gore v Gorico c Gorica, 15. junija. — Gorijo ln z njo vsa bližnja in dalj-v' okolica menda res še ni do-kaj tako veličastnega in enem tako ganljivo prisrč-s Sa Prejšnjo nedeljo, ko v° Prinesli tja s Svete gore ^dodelno podobo Matere ®zle, h kateri so se štiri sto zatekali romarji s Sloven-.j' in od drugod ter odh%-\ °krcpljeni in potrjeni v k ri' njihova žalost in tego- ba ne bosta ostali brez plačila. Štiri sto let je minulo, odkar se je ta najboljša Posredovalka prvič prikazala. To sliko Matere božje je samostanu na Svetj gori daroval leta 1544 kardinal Grimani. Ob štiristo-letnici božje poti na Sveti gori so prejšnjo nedeljo prenesli to čudodelno podobo za teden dni v Gorico. Ni mogoče prav popisati prizore ob tej priliki. Tolike vdanosti naše goriško in ostalo prebivalstvo gotovo še ni nikdar pokazalo in tako močne vere v teh časih tudi menda ni ohranilo slovensko ljudstvo nikjer kot na Goriškem. Ob eni popoldne so, prejšnjo itedeljo dvignili podobo svetogorske Marije domači krepi slovenski fantje in odšli z njo proti Gorici, kjer so jo ob vhodu v mesto prevzeli igoriški kanoniki, sami upognjeni starčki, in jo prenesli v goriško stolnico,kjer je ostala do nedelje. Skoraj bi lahko rekli, da je bila od Svete gore do Gorice ta dan ena sama nepretrgana procesija, v kateri je šlo na tisoče in tisoče ljudi, samih gorečih src in zdaj nič manj kot pVej Bogu vdanih duš. Najveličastnejši prizor.i so se nam nudili v Gorici. Tu se je nabralo ta dan gotovo najmanj dvajset tisoč ljudi, ki so šli za procesijo do stolnice in se udeleževali teh ganljivih verskih svečanosti. Vse mesto je bilo v zastavah in slavolokih z napisi. Dan za dnem pa so ta teden, ko so imeli v Gorici "tako visok obisk", prihajale nove množice ljudi, da počaste svojo Priprošnjico s Svete gore v goriški stolnici in da se ji zahvalijo za vso tolažbo, ki jo jim je delila v najtežjih dneh, tolažbo, po kateri so se okrepljeni vrnili na svoje domove, da jih ohranijo neomajne svojim sinovom in hčeram. Protiletalske vaje Veliko protiletalske vaje so imeli v Trstu. Pri tej priliki so morale biti pogašene vse luči. Tudi mestna občina je morala poskrbeti za to, da ob tem napadu ne bodo gorele tudi občinske luči po mestu. Morala je v ta namen kupiti približno 2000 m platnega blaga, da je c vila vse svetiljke v mestu. Za to priliko so bili predpisi zelo strogi. Kdor bi se proti njim prekršil, bi moral brezpogojno plačati do 2000 dinarjev denarne kazni, poleg tega pa še odisedeti primerno dolg zapor.1.^, j A 3 ** I <* Sedem novomašnikov Trst, 12. junijft. — Sedem novih duhovnikov so preteklo nedeljo posvetili v jTrstu v stolnici sv. Justa. Posvetil jih je tržaški škof msgr. Santin. To so Ivan Trapasin iz Trsta, Peter Fonda iz Piratna'-, Ivan Albonese iz Buj , Ivan Soffici iz Pazina, Klement Barkovič iz Berseča, Franc Zlobec iz Avberja in Karlo Tarlao iz Milj. -o- KRATKE NOVICE Dve zlati sveti maši. Dne 29. julija bomo praznovali dve zlati sveti maši: eno bo slovesno pel g. Jože Kos, dekan v Biljani v Brdih, drugo pa g. Josip Shejbal, upokojeni župnik, ki pa še vedno pa-stiruja v Stržiščih pod Črno prstjo. * Vipava. Bogoskrunski rop v naši župni cerkvi, še vedno ni v celoti pojasnjen. Dva sumljiva nepridiprava sta sicer pod ključem, tatinska druhal pa s tem še ni izkoreninjena in še vedno krepko "deluje". Izveden je bil n. pr. drzen vlo'm v čevljarnico g. Bavčarja, kate- nih Vrhpoljah se je pripetil slučaj, ki je bil res prava sreča v nesreči. Sedemletni Ernest Marc je gnal, kakor že večkrat, domačo jeničko na pašo. V svojj' otroški objestnosti si je ovil verigo okrog pasu. Jenička se je nekaj splašila in skočila, pri tem je potegnila otroka pod) sebe in dirjala. Ko so jo ustavili in rešili malčka, ''o na vso radost ugotovili, da se mu ni nič zgodilo. * Kojsko. — S češnje je padla 20 letna Poldka Riožičeva. 1'adla je s 4 m visokega drevesa in zajdela z glavo ob kamen ter si prebila lobanjo. V goriški bolnišnici so zdravniki izrazili, da imajo malo upanja, da bi jo rešili. » Mu'je zdaj čestokrat tako. Oklene se ga kakor neviden oklep, trdo in mrzlo, in se zajeda vedno globlje. Morda je od tega, ker ni na vsem svetu več stvari, ki bi hrepenel po njej. Morda tudi, ker brez lakote požira vase sleherno naslado kakor volkodlak. Morda, ker ni za nobeno stvar več na svetu. On ne in drugi ne — nihče ne ve, čemu živimo —. Najboljše je: pozabiti. Od Vetrinja sem prihaja nekaj kmečkih ljudi, ki molijo rožni venec za uboge duše v vicah. Ko zagledajo jezdeca v bežeči megli, utihnejo in se stisnejo plaho mimo. Malo dete zaveči in se oklene očeta okrog vratu: "Tatej, tatejk, — grdi jager!" "Molči, molči, revše," reče mršavi kmet in naredi nekaj dolgih korakov v meglo. Lenart ne prisluškuje za njimi. Ve čisto natančno, kaj se bodo zdaj pomenkovali. Lepega nič ne. Nikdar g£ niso mogli. Toda to zdaj vedo, da se z njim ne smejo šaliti! Od Vetrinja sem prodira slaboten sijaj : pri,Virgiliju pirujejo. Lenart da belcu, da odvrši. Zamolklo pojo kopita na. mehkih močvirnatih tleh. Skozi oblake se žene rjastordeči mesec in črne sence spremljajo divjega jezdeca na skoraj pošastni poti. Na Živem dvoru so odložili delo in sedli skupaj v hiši. V kotu poleg puzada čepi velika, močna Mojcej pri gradašah in puli iz kodraste črne in bele volne čudovito nežne, bleščeče se sive male svalke. Na dolgi klopi sede dekle in predejo iz njih nit, medtem ko vrte pastirji brneče moto-vilo in vijo predena. V železnih čelešni-kih gore trske. Topel, prijeten duh po smoli in volni in senu polni nizko izbo. Zunaj se prižema gosta noč k hiši, veter u-darja ob tramov je. "Kakšen vihar!" šepne stara Suza in zaskrbljeno pogleda gospodarico, ki skoraj negibno prede nit. Plamenice zdaj pa zdaj lahno zaplapolajo Alenka prikima tiho predse: nato trudno pogleda kvišku. Obraz ji je mrvico ožji in bolj bled kakor svoj čas, oči so velike in temne, kakor da je vročična. "Noč vernih duš," reče. Tiho, prijetno čebljanje poslov se razdrobi in premolkne. V vetru nekaj tiho joka. "Slišiš ...?" vpraša mala dekla. Dva, trije fantini se porogljivo zasme-jejo. "Te je strah, dečla?" Stara žena, ki vlaga volno, se potegne za zardelo dečelco: "Saj je resen, da nocoj mrtvi okrog hodijo. In bi le rada videla, kdo od vas bi si upal na britof!" "Koliko mi daš?" zakriči nekdo smelo. (Dalje prih.) aQ>aiiiiiitkfiiicaiiiiiiiiiiMC3iiiiiiiiiiiic3iiiiiiiiiiiiC3iiiiiuiiiiiC3fHiiiuiiiicaiiifiiiiiiiicatiiiiiiiiiiicaiiiiiiiititicaiiiiiiiiiiiic^ Piknik ki ga prirejate bo uspel, če ga f □ dobro razglasite v javnosti po- § tom oglaševanja v | fijtET" Amerikanskem Slovencu S.P.D. sv.Mohoija Jstanovljena 31. decembra, 1921. Inkorporirana 12. oktobra, 1923. SEDEŽ: CHICAGO, ILLINOIS. Odbor za leto 1939: Predsednik: Jos. Zicherl, 2001 W. 19th Street Podpredsednik: John Mlakar, 1925 W. 22nd Place. Tajnik: Jos. J. Kobal, 2113 W. 23rd Street . 1 £ Blagajnik: Jos. Oblak, Jr., 2313 So. Winchester Ave. Zapisnikar: Karolina Pichman, 2326 So. Wolcott Avenue Duhovni vodja: Rev. Alexander Urankar, OFM. Nadzorniki: John Densa, 2730 Arthington Ave. — Theresa Chernieh, 2024 W. Coulter St. — Frank Dolenc, 2015 W. Coulter St. Porotniki: Peter Coff, 1830 W. Cermak Road, - Math Hajdinjak, 2017 W. 21st Place — Louis Duller, 2241 So. Wolcott Ave. Družbeni zdravnik: Dr. Jos. E. Ursich, 2000 W. Cermak Rd. Vratar: Charles Medic, 1844 W. 22nd Place. Uradno Glasilo: "Amerikanski Slovenec". Družba zboruje vsako prvo sredo zvečer ob 8. uri v cerkveni dvorani sv. Štefana, na 22nd Place in Lincoln ulici. Družba sprejema v svojo sredo moške in ženske od 6. do 45. leta starosti. Pristop v Druebo je samo en dolar. Družba plačuje $7.00 na teden bolniške podpore, za kar se plačuje po $1.00 na mesec mesečnine, in nič v slučaiu. ako član umrje. To je izvanredna usodnost za vsakega Slovenca v Chicago. Rojaki, pristopajte v to domačo družbo! Za vsa pojasnila glede Družbe in njenega poslovanja se obrnite na družbenega tajnika ali pa predsednika. Pisano polje JL ML AaA IZ URADA SLOVENSKE PODP. DR. SV. MOHORJA CHICAGO, ILL. NAZNANILO Chicago, Illinois. Tem potom ste vabljeni, da se gotovo vdeležite naše prihodnje seje, ki se bo vršila v sredo dne 5. julija točno ob osmi uri zvečer. Slišali boste tri mesečne račune. Na dnevni red pride neka zelo važna točka za rešiti. Več pojasnila o tem na dopisnici, ki jo je vsaki član prejel. Ako nimate svoj asesment plačan, tedaj ste prošeni, da poravnate svoj dolg brez posebnega opomina. Z sobratskim pozdravom, Jos. J. Kobal, tajnik. VOZNIKOM NI DOVOLJENO PUŠITI Berlin, Nemčija. — Avtomo-fcilistom je v Nemčiji prepovedano pušiti med tem, ko vozijo avto. To prepoved je izdal zadnjo sredo državni policijski rav- natelj,povdaVjajoč pri tem, da so med vožnjo potrebni obe roki na kolesu in da dim ter pepel ogroža voznika samega kakor tudi druge. Izraža se pričakovanje, da se bo s to odredbo znižalo število nesreč. Učbenik Angleškega fezlka Vsebuje SLOVNICO in kratek SLOVAR. Zelo praktična knjiga. Žepne oblike. TA NOVI SLOVAR ima posebno po glavi je o ameriški an' gleščini. Slovar je priredil In sestavil znani profesor J. Mulaček, ki je bival več let v Ameriki. —, Knjiga ima 295 strani. CENA: Trdo vezan v platno-- $1.50 Broširan mehko...........$1.25 Naročila s potrebnim zneskom Je poslati na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois 'NASI KRAJI' Vsebuje zbirko 87 krasnih fotografij v ba-krotisku na finem papirju. KNJIGA STANE V NOVI IZDAJI Za društva imamo posebne cene. itiniiMUlu3iniiiiiiiiicaiiiiiiiMinniiittiiiiiiic3iiiiiiiiiiiici(niiiiiiiiininititiiiiic2in $1.25 Slike so iz vseh delov stare domovine. Posebno Gorenjska je dobro zastopana s svojimi znamenitimi kraji. Za njo Dolenjska in Štajerska. Naročite si to knjigo takoj. Naročilo pošljite s potrebnim zneskom na: Knjigarna "Amerikanski Slovenec" 1849 W. Cermak Rd., Chicago, 111. IVERI. G. Molek je bil ves nervozen in žigosal "katoliško zmago" v Španiji. Zapisal sem nekaj, pa izraizil tudi mnenje, da utegne predmet te zmage še priti na tapet. Žal, da se nisem varal. Kar v dveh člankih obdelava "katoliško zmago", in prav milo mu je celo pri srcu. Prav katoličani bodo prišli prekratki, menda, in srce boli Molka radi — katoličanov. Potem mu je milo in ob enem je tudi ogorčen j;adi — računov. Well, po Mplkovem je kriv vsega samole Franco, toraj kriv prav vseh izgub, ne le nekih računov. Iz Madrida je izginilo vse zlato, in sam oča Stalin se je zanimal najprej za to zlato, potem šele je poslal za deco nekaj čevljev, kakor so tedaj vzhičeno poročali. Tisti, ki so odšli, niso pozabili na lastne žepe, da morejo zdaj v New Yorku ali v Mehiki stikati glave skupaj in premišljevati, da je pogOsto-•na sreča opoteča Ker je pa Franco vsega kriv,je pač kriv, tla je izginilo vse zlato, in kriv, da pridejo računi. Fakt je fakt. Kako je prišlo do Hit-Jera in Mussolinija na Španskem, o tem se ne bom z nikomur prerekal, bila sta tam, to je fakt, in fakt je, da prihajajo tudi računi, in je Musa in Adolfa le Stalin pomazal, ker je on znal dobiti plačan račun že naprej, če Krivitzky ne laže in ni le judovski goljuf. Pomoč sem a!li tja, prav ves svet zahteva pri pomoči tudi — plačilo. Ako je vsega kriv le Franco, je kriv, to se razume, tudi računov, in kriv skoroda tudi Molkovih solz, radi teh šmentanih računov. Ampak "katoliška! zmaga" dela g. Molku nemirne noči še od druge strani, in šele zdaj je "ta zmaga zasijala od prave strani", kakor pravi v posebnem članku, pa utegnejo biti noči še bolj nemirne. Kake "katoliške zmage" sploh ni bilo, sam papež Pij XII. se je hudo urezal. Do sihmal je bila vsa Španija v Nemčiji in Italiji —- španska vas, nihče o Španiji ni ničesar vedel,zdaj pa se vračajo "junaki", in edi-nole ti nemški in laški junaki so zmagali, in sam papež se je urezal. Tista salamenska skrivnost gre g. Molku za nohte. Omenja sicer tudi tisto "tajno" intervencijo od Stalinove strani,pa je prav ta "tajna" roba vse pospakedrala, da sta zmagala fašista Hitler in Mussolini, in ni mogla zmagati — demokracija. Ker bi bil Franco vsega kriv, je gotovo kriv tudi "katoliške zmage'', ,in kriv, da je frnel Slovenec Molek toliko nemirnih noči in jih bo še imel, in bo Franco kriv tudi lahko še neke slovenske — izgu'be. * Poroča se, da so antikler.i-kalni krogi v Franciji ogorčeni na vatikansko diplomacijo, ker baje ta skuša preprečiti zvezo z Rusijo. Ti krogi so polni mržnje do in strahu pred Nemci in bi se za svoje namene zvezali s samim zlom-kom;odtod njih prizadevanje, da pridobijo na svojo stran sovjetsko Rusijo. Res gre ^tvar precej "šper" in nekaj noče prav iti. Sicer je Stalin povedal "po poti", da "Rusija noče hoditi za druge po kostanje v ogenj", in Molotov je enako jasno povedal, da štri-ka okoli kapriciozne Rusije kot snubač tudi Hitler, in se pikantna Rusija sama ne more še prav odločiti, komu naj nakloni svoje črne oči, ampak "vatikanske intrige zoper tro-zvezo" so hrana, ki je primerna tudi za domačo francosko in antiklerikalno mizo. O resnični politiki ali diplomaciji Vatikana se more le ugibati. Da bi antifašistični papež naravnost podpiral fašizem, kaj takega morejo videti le kake antiklerikalne oči. Ako pa i'ma vatikanska diplomacija kak vpliv in pomislike radi zveze z 'Rusijo, so ti po* misliki naperjeni edinole radi nevarnosti komunizma. Ali Sovjeti res nudili trozvezi kako militarično pomoč, o tem morejo soditi le veščaki, Pri Čehoslovakiji je bila pomoč klavema, brezdvomno pa ,ie Sovjetom bolj za njih komunizem, in tu mora biti vatikan oprezen, ako ima pri diplomaciji kako besedo. Ta komunistična nevarnost obstaja tudi za Ameriko, np, katero ima pikantna Rusija zdaj oprte svoje očarljive oči. Sovjetom ni za Ameriko, za komunizem jim je. Zato tudi pokazivanje na nemškega snubača. -o- Smrt pod drevesom Preužitkar Jakob Lampret je šel s sinom Jakobom, posestnikom v Svečah pri Stopicali, v gozd podirat drevje-Podžagaa sta debelo bukeV in jo po padcu začela razko-savati na manjše dele. Ko sta hlod odžagala, se je ta začel valiti po strmini in s seboj potegnil očeta, ki ga je pod seboj pokopal in vlekel kakil1 20 metrov daleč. Ko je prihi* tel sin na pomoč, je dobil očeta v zadnjih zdihljajih. Težki hlod mu je zdrobil pren1 koš. "Amerikanski Slovenec" xtl "Novi Svet" sla lista, brez katerih bi ne smela biti noben® slovenslra družina! Društvo sv. Jožefa štev. 53, KSKJ., Waukegan, 111. 39 leto pri K. S. K. Jednotl Seja se vrši vsako drugo nedelj" ob 9:30 zjutraj. — Sprejema vse slovenske katoličane od 16. do 60. leta r odrasli oddelek; in v mladinski oddelek od rojstva do 16 leta. Skupna društvena imetja znašajo nad $17,000.00. Skupno število članstva 491 članov(ic). Nadaljna pojasnila se dobe od sledečega odbora: Frank Jerina, preds. Joseph Zore, tajnik Mike Opeka, blag. »■■IIIHBIIIIiMIIMIlllMl|lMl|||Mlllll% y Pregleduje oči in predpisuje očala 23 LET IZKUŠNJE S DR.J0HN J. SMETANA OPTOMETRIST | 1801 So. Ashland Avenue g Tel. Canal 0523 | I Uradne ure: vsak dan od 9. 1 zjutraj do 8:30 zvečer. | milini««'1" , jiiiniiia iiiHiiiiniiiiinii M. KLAR1CH I SON STAVBENIK IN i KONTRAKTOR 3121 So. Parnell Avenue, CHICAGO, ILL. Telefon Calumet 6509 GRADIMO nove hiše, velike in male, prenavljamo hiše in razna poslopja. Gradimo garaže, popravljamo porče. — Sprejemamo mala in velika dela. — Delamo načrte za nove hiše, kakor tudi načrte za prenove in poprave.