,f 7ii :i llCTlil 3> c. r"k SrtrtA — UrcdziLitvo in upriinJitvo » Gorici. Vi. C F.vrtM 9. — Tlala Narodna lUlfm lulajalel) in odBov. uredili! IKANCi! BEVK ogUaom: I milim. vuofJnc » Urini e.irga atolp. L. —80, xa Irgovakc reklame. I»n(u ob«»tila. poalana. v.bila>|ia«n.nlla itd. vlaka VrataL. I„ Celoletna naročnin. L. 15,- Za inoaematao L.32.SO. OOMC*. telrtek dnejj. Miltlio mas. Hindenburg' želi na prestol - da bo morija, da bo pokolj. I* St* i smo. da bo miren, t/ene sabljo v kot. 'Kij mož pozabi, velik je gospod. je porael kan one. lačrte del je v kraj. Viljem še je v glavi, stori njegov migljaj. Hindenburg brez nijega kihnil ni do danes šc -nikdar, čaka samo. čc ponudi se mu prilika;-na udar. In baje vsif>/mt >r mogoče.' ali bo \-ojska ah pa je ne bo.. Tako je začel duhoviti u\-odnik itartU* tista v Starih dobrih'časih, Dsnei je skoro isti položaj ..Yj ftel. Itjuu vrr. Dvojno ie mogoče. Ali ho rrvoladja aH nc bo.. Cuk na palci pcm-i. da m«< ludje ne bo Kajti kar je že. trta ne more več biti. \a IU1-iaimi nt nehati niti vojn- niti re\-oludja že lep čas sem. F v ropska modrost, ki je u*/va rila in ohranila Albanijo, kot kako dratocemo stariao se ie že slokrat blamkala. Albariia je notometna žofta ra poHttč* nr športnike. Enkrat jo eden dobi v a«, pa zoret druff. Sajvrč pa trpi \-endarU žoga. nmreč Albanci samm. Kdaj bodo R tako . pametut. da bodo natnati športmke. a raje poslušali Čuka na palci? Grki so danes toliko potdb čeri. da lepo celijo s\~oje rane in so um m Jugoslavija je vtaknila v- keho i-sr. kar pre-»*č smrdi po revoladji- da premišlja ob vina in tambn: rid. kako minljive so kralje**-ske sanje Tem lepša in boliša Ila so v Bolfarif- V« *fvtfc tiranim. svet je svoječasno po= zdm-H umor StaobtJiiskrea. ker je bS radi s\-oxh idej m poti kapitala in hrmmiaSz-rm Dana se isti Khitnr^*« svet iztrriM nad dejanji fero= rtrfoi v Sofiji, Cuk na pata m mft za eno riti za drrzto m obsoja najodločneje če bi kaj pcmdfalo. Ve pm tw£ da so bombe in peklenski strni iznajdba o*h_ K je rtad njini danes rtrziajo Vendar morarilo reči. da je bolgarska ilada zelo dobra, zelo rr*l nejši 3cntk na. t-tt-. smešzao-brš&tn sveteL >hkoca je pršopef do r-Kra. vprašal jc cdfearjz lis teTake za mos<: ca reko. Nejevoljno so zunn mraH: >Poj4 tam... po stezi!« PopciiA je odšel po stezi m prišel do potoka. Nato je vprašal ašSe. Tt pa se ršo gaf»r5. ostal I so. kakor so žc bili in lc nerazločno godrnjali. Le zadnji fe nekoliko dvignil eno uho. Tedaj je potni vprašal zadnjega — gotovo je bil najimenitnejša med vsemi —— in jc dobil žalostni odgovor: »Brvi ni nobene. Moraš »O. ti presneta smola! Na noben način ne morem v vodo«. Osel je nekoliko pomislil, dvigml je še ostalo uho — na* to se je leno dvignil in ponudil pomiku svoj hrbet.' »Skoči name«, mu je za povedal. »te bom jaz prenesel čez!« _ Tolika velikodušnost je presenetila popotnika. Ko ga ie na dragi strani reke zopet razjahal mu je rekel; »Veti o uslugo si storil me* ni di se5>L dotma žival. Poslušaj. jaz nisem navaden pot« nik. temveč sem gospodar u-sode in potujem po svetu, da plačujem dobro ic kaznujem hudo. Teb5 se moram zahvju tli Kaj si žefiš?« Osel pe dvignil ušesa in sc jc irazveseEL da ma bo usoda nakloni!* točko ugodnost. — Vendar ni bO še odločen, kaj naj reče. Koočno sc je vendar domislil to. kar si more f samo osel želeti. ' »Sit sem žc tega oslov.^ življenja. Ce moreš. napn iz mene človeka«.. Popotnik jc zannnnl , čuden izrek, napravil tri kr nad oslorvp glavo m j, tnkj zale tičal: »Spremeni m!« In oad je postal čknti sc jc Imenoval Pafmicius.! jo v bližnje mesto in se jc h dil. da M ao skril, ker j< l>fl včeraj osel. IlodU je p<» ulk in sc vatavil na nekem c« nem vogalu. Neodločen je I kam paj sc poda. Mnoi'o lj dl je hitelo mimo njejM: n žje. žene in otroci. Marsiu ic stokat in ndflw.il J bremenom, drugI so hiteli svojih opravilih dalje. mu, da jc to 1 Slopje) in ho4cl jc k ' Več dni je čakal l«> " sedem ur. da bi ga mis'ilik fupravo oslčrtTiko ilihostjo jc čakal. »Ulcr služabnikom' dovolj in so peljali k predstojniku, afnucius jc pričel, nervoz-jjovoriti. končno se je ven* ojnnačil in vprašal za. vsa j jčkeno. majčkeno mestece. Iospod šef tja. je pomeril iala z začudenim poglc- K u j vam manjka?« afnucius jc prosil šc bolj cčc. Solze so mu stopile v , zagrabil jc za roko gospo {o in jo pokril s po!jid>f. 'o je gospodu šefu že uga- Ždi se, .da nt nič posebne-si je dejal šef »najbrž cc* kapitalni osel —- kaijti on li. da bo prišel sem brez itckcijc — ampak zelo po* ten in ponižen se mi zdi • radi lega poraben«. r« podelil mu je neko me- afnueius je soliden urad* Na vsako ddo se splavi", i če je pod njegovo častjo, ^rajši je bil šc pridnejši kot ia čc je gospod šef po-nil. je pritekel on s slugo d skozi vrata. Vedno jc ul on. samo on biti g. šefu uslugo — cclo po kozarček k; niti jc tekel, čo jc želel. ' njihovimi zmožnostmi i ni bilo tako ugodno. Za* toma še ni vedel prarv — ali prične pisati od desne ali leve strani — in prddno je tal dve črki, jc pokvaril peres. Nikoli so ni na-I razločevati vclikili črk malih in. kjer bi moral po-iti piko, tam ga jo zapusti k-sa sreča. li kar je bilo najhujše: ta* ic letal po uradu, kakor bi obseden. To je delalo goda šefa gotovo zelo ner* nega. crvozno zakašljal in na klic jc prikalopiTal Paf-ijus kakor splašen pingav- ski konj v sobo, sc ozrl naj čevelj g- šefa..... in čc je ležal prašek na njem ali ne, on je vzel iz žepa svoj svilnati robec in mu ga je obrisal. V urad so vedno prihajale stranke. In čc jc prijel kdo takoj ga je Pafnucius spremljal po vsem uradu. Gosp. šel l»ii se ie razburj.d in je zakričal na ubogega Pafnucia: »Slišite vi! Trotcl, Osel!-..« Ali že sc je pokesal g. šef Spomnil Sc jc, da ga ne nagovarja v takem tonu, kakor je predpisan za občevanje s 1**1-uradnikj. Pafnucius je jokal. ]>oljuh-Ijal šefu roke, še bolj pa gospe j soprogi šefovi, ki sc je ishtf^nc i/v |nradu mudihu ji prijazno vzel iz rek košarico, ki jo jc nosila, in jo jc prosil, čc ji jo sme na dom nestj. Tukli drugače je veliko po» I inagal na šefovem domu. Vozil je otroke na izprehod, po* magal v kuhinji, kadar jc bilo veliko gostov v hiš?, jc pekel, kuhal itd. 1-cpil je potrte stole, pcčalH jb sode. Če je g. šef kupil viiu>, in ko se je družina selila, je nosil lastnoročno svetiljkc |>o mestu v novo stanovanje. Oc ga jc hotel Šef kdaj kaznovati, sc je zaVzdit zanj nje^ gova žena. Na koncu leta je bil Pafnucius v-plačilo za svoje zasluge povišan v nastopni višji urad* niški razred. Vsako leto jc Pafiiucius iia-predoval Za en razred in le> stvica sc je glasila: »Nič po-slebno zmožen, toda resen, priden in zvest. državi iu |>o-slavi nesebičen iidau iu na-pram svojimi predstojnikom u> . bogljiv«. I Sveže pivo. GOSPOD. Ali pa jc to pivo tudi dobro? NATAKARICA. Brez dvoma gospod. Predvečeranjem sle ga pili iz islega sodčka in ste bili ž njim uprav zadovoljni. ____ML Of OlZBJ OJS Of 03|U} UJ kdaj povišanje izostalo — ni mrmral, temveč je potrjježlji-vo čakal leto za letom — Ve* del je, da že pride na vrsto Nekega dne je PafnUcius gledal skozi okno in videl, kavko jc neki kmet brezsrčno m neusmiljeno tolkel ul>ogega osla;, bilo inu je, kakor da ču* I i udarce na svojem lastnem hrbtu; obrnil so ie okl okna in si je tiho ncix>lg!asuo dejal „sam nri sebi: »Ali sc no moro ničesar sto-riti za ubogo živino, ki inorla loliko trpeti?« | Neki starejši uradnik se je takoj zavzel za stvar. »Prav imate«, jo vskliknll, »v vseh kulturnih državah se nahajajo društva za varstvo živali, ženiti ne bi tudi mi Inu:* li v našimi mestu?« Tedaj so vstanovilt društvo . za varstvo žividi. Seveda se jc Pafnucius tudi takoj vpisal. Strastno se je zavzemal za u-lx>ge živali, tako živo. tako prepričevalno je govoril o mukah, ki jih mora pretrpeli živina. kakor bi vse tc l>olečhic žc sam nekoč prenašal. Pafnucius si ic pridobil glaS daleč na okoli znanega govor* nika. In čc jc kdo v društvu vsaj polovico tako vneto go-. voril o nadlogjdi in bolečinah žrvaJi, ga jc po strani pogledal in zu mrmral: 1 »Ali jc morda tudi ist nekoč, prenašal gospodarja usode čez reko?« Ko sc jc Pafnucius zopet nekega dne prav vneto zavzemal za ljube živali, tedaj so stopile ovdoveli apofcckarici solze ganotja v oči. To mu jc ugajalo, prihitel je k nji fn ji je navdušeno stisnil roko. O-na da jc žc dalje časa obču* dovala njegova krepka ramena. Takoj drugi večer sta se zaročila. St-i. vji in nedeljski lovci. komedija v štirih dejanjih s peljem. ŠTKFAN: Boš Ti meni pravil! Po počiva delo v gozdovih, pa si imel a dovolj/ Vidiš, v Zalesrju sem jaz na rman j osmero smjaJdi, a krmil iih celo zimo. Po globokem snegu v hudem mrazu sem jiin nosil otave. *'l sem bil, da se je črcdica pomno* za štiri kozliče. Pa le povej knezu, sem za nagrado za svoj trud počil v i" najlepšega šesteraka. hOtJAR: Ti si nepoboljšljiv... ŠTKFAN- Lc reci: lovski tat, ropar ar hočeš! — AU veš. zakaj ni bilo ?c leti naraščaja na Visokih senožetih, a j lepšem delu gozda? LOGAR: Ker sta Laskar in Ti vse trdila. . ŠTKFAN: Ni tako temveč radi te- ga, ker so baš tam tri jalove stare sme ob času paritve hotele vse samce zase, pa so ostale mlade ncoplemenjcnc. LOGAR: Cesa pač Ti nc veš?! ŠTKFAN: Letos bo boljše, ker sta* rih jalovk ni več LOGAR: Razuiniem... . ŠTEFAN (prikimaj: Strclnino sem zaslužil! — Da ni Laskanja in mene, sploh ne bi bilo v teli gozdovih več ne dlako nc perja, toliko lisic jc bilo. Scvc, gospodu I^ogarju sc ni ljubilo preržati na škodljivke v mrzlih nočeh, ob luninem svitu. 1 LOGAR: Zato jc strup tu. ŠTKFAN: Pošten lovec nc polaga strupa, temveč zmanjša število škodi j l* vih zveri s puško in kroglo. LOGAR: Ali še nisi končal? ŠTKFAN: Lc potrpi šc malo, dokler sva samal Povej še to, koliko divjih lovcev si prijel, odkar si v naših krajih? LOGAR: Mi že pridejo v pest! ŠTEFAN: Tebi že nc, ker sc jih bojiš! Res so nevarni, zato naj nc ho* dita knez in princ sama po gozdu! (Knez se zopet prikaže na vratih in ves prestrašen posluša). LOGAR: Ti sc jih nc bi bal, sevol ŠTKFAN: Prav gotovo nc! Daj jim prijazno besedo, kruha in zaslužka, pa ho mir pred njimi. Domačine poznam vse do enega, z drugimi, ki prihajajo iz oddaljenih selišč, pa bi žc obračunal. KNKZ: Poklici jo! i/? LASKAR (odpre vhodna vrata privede Cilko za roko)_ . CILKA (sramežljivo): Vaša Svetlost! KNKZ: Njena knežja Svetlost, gospa kneginja Te hoče sprejeti. CILKA: Kolika čast! (Ne ve, kod naj gre. Knez ji vljudno pokaže vhod). KNE& (upravitelju): Prosim, gospod upravitelj, naznanite moje danas* nje odloke! iV._ ' • Tako je postal Pafnuchis vi* sok,- vpliven uradnik.... priljubljen radi svoje odkritosrčs nosti-in vljudnosti in bogat rgdi premoženja svoje žene. Nekega dne so na vladi potrebovali človeka, ki bi bil do* bpr govprnik, ki bi bil sposo-pen, da bi zastopal minister« skcga predsednika. Pafnucjus je .postal minister justice. 1 ln ravno tisti dan ni imel gospmlar usode ravno poseb- ga dela----tedaj se spomni. na osla. ki ga je nekoč spre« menil v človeka. Sklenil jc, da ga 1k> |>oislqd. -■sel je skozi mesto, opazoval ljudi in govoril tiho sam pri sebi: < *Je ta?... Je oni?« V nobenem pa ni spoznal nekdanjega osla. Ves dan je blodil gospodar us T"\ ; Končno je zagledal PaJjjfljts. cijo. iS klobukom v rold je sto- usotie v inet pjH m yprasal: ' »Ojproštite'— kaj no? — vi ste pravzaprav osja?« »Ka^aj?« je vslclikni!^; . jpjjj- hova ekscclenca — tako glas* no, kakor žc od svojih inladih. let ne. V istem trenutku je zagrabilo osem! rok — skrivni policisti — ubogega gospodarja usode za ovratnik in odgna? li so ga ven- K sreči se jc laltko napravil nevidnega. Kajti drugače kdo v c. ali bi jim ušel? KAKO GOVORIJO KELNARCE V MARIBORU Gost pride v gostilno in vpraša ponižno, kaj imajo za obed ali za večerjo. kehiarca jim takoj odgovo* ri: I Icisls abgcsottlenes, Krcjnn-nviirstcl, TcUerflei^h, Kalbs-bralen, Schwoinbraten. z ge* rostete, s kislim krautom, Eingomochfcs, Ersigflciach, K!ijahierwiirst, ToptensLrudd, Khichelfleisch. liaasriickčn z zosom ttd. ' Gost j<» debelo gleda in jej odgovori: | Jaz Vas ne razumcni. ?ato grem k »konju«, ker tam bom žc naprej vedel, kaj bom jedel. ' ' KAKO IG-KAJO V IMARIBORU NA KARTE. A.: Igrajmo i?a .cn lihjr »Schwar/.ep«. B.: Ne. i moplit lic^r »\Veisscn«. A.: Ttidaj dobro pa igrajmo tako. ako jaz izgubim pfa-čjtm »Sqliwiurzen«, ak,c> pjt Ti izgubiš plačaš »Schvvar^cn«. ker jaz sem Dalinatipec iq ,nc morem pili »Weisscn«. POZNA GA. Sodnik: »K lepi zlati uri tu* di niste prišli. na pošten na* čin, kaj?« Tat iz navade: »Prosim, go* spod sodnik, uro sem dobil v loteriji«. r Sodnik: *No potem ste pa vsaj loterijsko srečko ukra* dli«. ' • I' . Vremenski prerok. „Kaj pravite, stric, ali bo vreme?* »Če bpdo megle obrnile svojo pot, če prične pihati in posije solnce bomo ffleli še prav lep dan.a Zanimiva množil« Recimo, da se ima po, žiti število 234 s 85. V to ho napravimo pravokotni ga ra&d&limo v 6 enakih tverokbtnikov. Nad vsak tverokptrfk nafpišimo od raj večje število 2, 3. 4, nI vS strani od zunaj j/a nun začenši z odinico, tedaj i --- Vsalc štirlkotnik razde s črtano diagonalo v dva kotna, prddaJa in pomno, 2 X 5, 3 X 5,4 X\5 itd. nicc napišemo v spodnji, scticc pa na zgornji pn ček. Nato seštejemo šte pod djagon.ilami, jih naj mo od spodaj in oh < strani, pa dobimo iskano vilo 19.890, Todaj tako: Ako pa Vam se mudi, pravite hitreje, ako mm kot ste se to učStt v. šoli. SOBA ZA BOIJŠE 1JI V Mariboru v neki ga pri cerkvi zavrne natalc vsakega gosta, kteri imeti serviet (prtič) in pi lokalu, z besedami: »Akc čete to imeti, poj te v sob boljše gosto«. V GOSTEH. »Slišite!« je rekla zgov gospodična Krikovka »kd pred eno uro prišla k vam ic tako glava bolela. Sedi je pa kar naenkrat ponehi »Ne!« je zakričal da gospod: »Motite se/sedaj ne boli!« . UPRAVITELJ: Na 'priporočijo gospoda princa Hijeronnpa imenuje Nje? ga Svetlost gospod knez Sakraydolsk^ Ivana Laskar ja za knežjega lovca in ga. dodeli v službo gospodu princu. Do? voli sc mu stanovanje in vrt na Prista-vi. ipesccpa plača 50 forintov . in lov? rifna. ' ' " ' • LASKAR (od ganofja go sili jok): To je pej škor prieu'č, hnadjivi haspuod! Pej biiojo žie Vid'li, kejšn jah*r buo ratu (postal) Neh haspuod princ. Buoh Jem dej zdrauje! Zdej Jem pej buošneni (poljubim) Neh dpobrc> mo? ko, prupsm Od žamire! KNEZ: P Tebi, Štefan Brcgar. sem dobil {nekajji y zadregjj pred kratkim -— boljše mnenje; zdaj vem. da si do? be£. gozdar in navdtfš.en lovec. Gospod upravitelj, čirajte imenovanje! UPRAVITELJ (čiia): Njegova Svetlost, knez Sakraydoiski, ppenuje Stefaiia Bregarja za knežjega gozdarja na mesto logarja Vifdorja Schmida. ki jc -v enaki službi premeščen na graščino frlenJ^f na Kproškeep. (Knez da; je medtem princu r/zzuirffili. da . je sli-šal pogovor in prerekanje ijped Stefa* nom in logarjem in da nirpa yeč pomi? slckov proti novemfj gozdarju) ŠTEFAN (odfatmrčrK):' Viso, kost. življenje bi da| za Vas in za gor spoda princa! KNjEZ (qčiyidno zadovoljen s ta.. kq odkrito izjavo): Upam, da pe bo po* t rebno. drag; Breger! Logar Scijmid, iz* ročite puško in lovski nož Svojemu nasledniku! LOGAR (po kratkem obotavlja* nju): Visokost me pošilja v nu»j rojstni kraj. Hvala! ŠTEFAN: Tovariš, pozabiva, kar jc bilo pjpd na?na. in bodiva prijatelja! (Mu ponudi rokp. ki jo Ipgar po kratkem notranjem boju stisne). m$C: Tako je. prav! LOGAR (se globoko priklone odide ria sredo). ■ FETl PRIZOR. Prejšnji bre^ logarja; Cilka. CILKA (se vrne vsa srečna in sela): Pomislite, gospa knegmja m( objela m mi jc izročila ta dorwr. na ž njim kupim opremo za svatbo! ŠTEFAN: Pa se tudi mudi za o) mol ker knežji gozda* Štefan ne ir "prebivati sa/n v oni lepi boli hišici si zelenega gozda. (Objame Cilko, ko ni nikogar blizu. »4- Knez in princ \ dala z vidnim zanimanjem t« nei siljeno očitovanie ljubezni). LASKAR: Gie fe našo Cilko sj hnadliva haspa ohjeki, noj jo šie St buošnc! / '•/ UPRAVlTEU:- V .navzočnosti N ju Visokosti goapoda: knpza in P"1 bosta sedaj položila službeno . ' . (UaljcJ L»llie In Kllnoer h*i lic poseli svojega do-I prijatelja, pesnika Klin* m sc mu prijavi i»o m 11. Ta gre v gospodar-m,Ih> in se vrne M poro. !. da gospoda Klingcrja i doma. Goethe pa jc do* slišal njegov glas iz sobe vedel, da se jc prijatelj iega dne pride pa K.U11-u Goetheja in vpraša o\ega služabnika, ali bi i:| govoriti z gospodom, u xii doma!« zakriči Go* s k oz i odprto dkno. aj!V« dc KJingcr, »niari u/nain 'IVojc^a glasu?« i(Ki odgovori Goethe z 11 smehom: »Klinger. v resnici brezobrazen :t! Ko sem bil prod ...jevi pri Tebi, sem Tvoji ki/iji verjel, da Tc ni do* l'i pu še nwni samemu :š verjeti!« In dobra aiie£dota sc pri-alujc tudi o starorim-111 pesniku Kniju). ;>I.JSi; ROKODELSTVO, ral] Adolf Friderik Šved (umrl 1. 1771) sc jc v pro* urah in v svojo zabavo al s strugarstvom. Ko jc igleškj feldniaršal Mu Um v Stockholm, ieo, ki jo je bil sam izrez -1 lami l ton sprejme umni dar in reče šaljivo: ponižno sc zahvaljujem . toda ljubše bi mL bilo. jc Vaše Veličanstvo iz-k> kako boljše rokodelstvo r. zlatarstvo«. V trgovini. vaj je »šmirgel papir« in jc »kioset papir« menda vsi Veste. Da pa ne boste 'omili, vam pa še jaz po* m: »."smirgel papir« sc rabi čiščenje železa, kakor n. pr. rdilmki, peči itd. Klosct papa se rabi v 00 v higijero namene. 'i»slušajte torej: V trgovino spoda Petelina jc prišla go« otlmui Vcternjak in zalite, la neki predmet. katerega niso imeli. Zato ji je trgov. 1 vajenec kratkornalo odgo->nl, i!d ledaj ni Jože nik« dar več tajil, kaj je. joilul. Ura gre nazaj. __;____% zatiranje materinega Jra^ vodno in povsod,'*^«™®* po* stranska stvar. Glavno.,.jo^ko* liko »godov« je dobil Pete^JU koliko Pavel, katera ca lepše »parira« in »centrira«, kateri osul /višje skoči in nižje piule za razne zloglasne iiarcdbc prejj^tjujV, pa se požvižgamo,,. Se eno zgodbo! ; .1. Na velikonočne praZmkd Je gostovala v 'Prstu haz■»*• Dragi <~}uk lc|»e brhfcp'Ap\ilb' po |X»zdravilc in šle-.. lipti^ ie strmela in protesti'____ Neki gospod je jokai. Jaz, mni, preklinjal. Zaka*? Ne vemi'80; pač na svetu ljudje, ki P tro razburjajo..^ — način je nekaj na stvari;;. kicsi ».*->kurc« m »botra« sta mtebV-' vala lonce in ko onadva Jfa^' bivata častitljivo kulilnjjs^, posodo, sc nekaj zgodi, kakor n. pr. kakšen .občni zbor '^'SC \ ic tudi zgodilo. Soda j pa lepo končam, .Jj^fl nočem riskirabi mojo . ijUutfo kožo, že ker sesm zašel na*tk> sto delikatno polje, na ka!tc+W iti jc v Trstu zelo neVjmkjlj — Moj poklon Sovi, ter osfaj, jam vedno tvoj Pepiju.' UAVNATlil J. Gospod Smukar, že zopel ste prišli prepozno v urad. PISAR Moja ura gre na/.aj. K A VN ATF.I.J. Puslitejo drugič, naj gre domov, le vi hodite o pravem času v pisarno. Sjor Cuk. Ves se Iresem iz strahu iu jeze. Kojanski tu m sc pa trese z menoj iz gole solidarnosti Ako pošljejo še K usi Trock 1- j a v pregnanstvo na rojanski turn, |x>tem sem pre pričan.-da postane ve turna res »Alloggio popolarc* in bi uii ne prcostaialo drugega, kot pobrati šiki in kopita, ter haj* di po svetu, kajti v «AJloggio ix»|>olare« nc bi hotel prebivati. /c r«uli velike konkurence. Sedaj pa k stvari! ('"uk v: Kojaiwi je res vse po I ravici po\(5; šicnun ntičem 1.1 meni je Ic žal, da kot i>tič ninui roke, katero bi mu pošteno stisnil. Posebno tisto <» borovi smoli je resnično, kar lahko priča velik »blek« na moji suknji. No, pa naj bo, saj to jc tudi /xi naro« dov blagor, kajti dokler bomo pridDo povečali športne prireditve in po možnosti tudi sami brcali, iues nc bo vzel vrag. Sploh. 7m narodne manjšine je . naravnost priporočljivo, da go I jijo nogomet, hazeno itd. Kaj Don Zuraftl. ^ _"•» Starejšim Coričanom. je. w v živem spominu ta popularna oseba. BH je (»oričan1 Mite korenine, velik, močan in^ftfl^ ljubljen. Ako sc kdo na, sfi^rtj', ni postelji ni hotel izj>oveleg. V zakristiji tiafi^Ji I )i;ii Zuratli očeta, rokoci »Imaš že šestdeset let. našaš otroka v krst!« ^j. šii»r pleva ii". odgovori |tio »saj nimajo vsi možki OUAfit/" <;L(>BOKA IJUIIKZI^.'.. On: »Pa me res ljubiš?V. J1' ' Ona: »Ti si vendar (fornišljeval. da bi se ves clol» gi večer Uiko neznansko dol« «»oeasila s Tabo, ako bi Tc ne imela rada!« Pravilo. fmift, da nuio neke oerovike jgtnpicc več ko hruške peč ■ zato so si zavlmie rokave, ker bodo menda naredile ofenzivo u sičkc- Pravgn. da je eerovikl bdovekutar nepristranski iunak. kj hm m! kaka aa dva kraja. -mu pravijo: jerik za Pn«ik da aa Baajškafa jc »du sova liotcla pred ctiivijo okrempljati neko dekle; ali ni so sc ji iifolmk iclic. Toda spodrudo se ji jc! Pravi* v Volanu, da so zapodil t itak obiltaca žrebca. da nc M okužil Se dmrt- I>M*£au ticbcc pa. ker mg ni več močotc k juslim. %ku-£a > kopiti razdreti italo. Sin jc pa pctifedi. zato ii tc poiskal lc enega kouipankma. ter »viribns uniitv. U.v-£ata vničiti iialo-.. Raku* sc jtm pa a »gc ua vso cila. Prilik da novauidJ Uub v Ma-libnru sprejema samo one ra člane. Id pripadajo nlfetra i straaltL IVatifc*. da muk> v M»t *>oi «1 Jako s^abc pel. ode« id poldMarskc bankovce. da jih ljudic moč Mečejo, ali pa, da i njimi druge popajo. — IYa-vho T»a »udi. da pe-tdtnarskJk bnnkov-ccv (Mtauluiie UU. da tc poslala v Mariboru stagnacij** v dcuncai "'iiasdn. da mariborski eosllničarp nofccjo odk*u*ti. čeravno »o več dalmatinska kleti m da je to le iaiJugaT Primorcev. Zadnji čas pa a* začeli tudi »tvoriti štajerske kleti, ka pa *maio tudi dalmatinska ali pa pri-ul samo zato. da ljudi Inr- PravB*. da v Maribora nečejo govoriti slovenski. leda to m tako. kajti primorski Skund govorno ra« sto-vtosko — drugi pn ne — kapi ti le govorijo najraSc — deats**. Pm». da v Maribora nočejo pode pirati goriških Slovencev. ker baje dalo. ker ie bflo vreme vsodno: najdražje pa so šle rože. Pra*ik da so začeli na Stari S« iici rnvati lase iz slave zaradi Iju- 12 riUENOS A1KESA. Spodaj podpisani Slovenci, nahajajoči sc v Južni AnciAi in stanujoči v Bucnos Aircsu pod Štev. AK7. želijo srečne in vesele Velikonočne praznike vse« sorodnikom ia rojakom. čiUtcbcm ~C*»ka«. posebno pa našim vrlim dealetam. da bi kc nadalje zadovoljno počakale na našo vrnitev. — l^kin Ivan. Ctafo: Obcrdank Ivin. šempat: IVčruko Alojz. Ribenbcik (Bffch U. Jekic. Sdo; Andrej IVriič. C noč«; A. (iuridu Štanjel; IJiV 1uli: 1'ortc-ran. RAcnbcrk; št-bril Jolel. Zalofcč pri Ik«Aoi«: in drugo stradeo. NAROPNA KNJIGARNA GORICA ▼ia Carduccl it V 'M ii hi Pfev fMUm M zeto w knjige I cenik 1 hitapadLi.-hML ii Mk - State za iM»! ocnc mesa cene* kot so hOe 4n so-dai. da pa soolničatii vMjrib tcsm> prodajaio klobase Jc vedno po mš visoki cenL Vzrok M |c pn. da so se;W« sani, da mu so klobasarji znižaB ceno za 1 nar za 1 bC- Neka castBni£aria 3e priponmlla-k temn. da se to ne 5j»la-ča. da ln sedal ka1 znižan, hjfikna-lu bodo cene zopet paiioale. * . PmV da neki »Ober« v neki Mariborski kavarm irdi. da je »£ak na paTca^ revolnciKmar 5n zalo da ga noče imefi v kavarn, ker se botjda nciri postaH s« t&stje revoinc^o- vtaa in - POGOVOR V ROJANU. I pOpaz ReS. kar hočeš, fco, da nova noda ie lep«. Z ostri zde. Lepo vitfcc_ gai vraž_ mala rožnata ušesca se lepo vififO— D- popa: Lepo tc prosim, ne. take kot opice. Jaz, jaz — sem odločna nasprotnica le nove modeL I/pupa: Toda, ne razbonaj se vendar! Poglej, li ai se vedno raianria za pagiško modo. Svilena bica, proowr= ne nogavice, - tka moramo mnrraii noge vsaj eabat na leden — visoke podpetnike itd.; sedaj pn tako nasprotje. D. popa: Ka| blefaečeš?! Pa-riška moda kfefca... .To mo-. do so prinesfi iz PoSncnjc. da kam- Panzanke so se jo le pr« ve oprijele, ker na rame tepce »CotriK >iirW in »BatefiU več ne deluje, pač pa čudna se dopade I- pupa: Ir Pi aii Pnfinfnjt, in basta. Sploh, poglejmo samo okoli sebe; N. pr. Barkov* Ivanke ... D- pupa: Lepo te prosim, samo molči! Bila sem na Tr* steniku v nedeljo m... rude-oca me obliva, ce -se spotn« nim. Ne veš. kako so jih fantje »zafrkavali«, meni oziro= ma mojim lepim dolgim la* sem so delali pa poldone in eden — oh. kako me je sram! — mi j2i je skušal celo poljubiti-.. L pupar Toda tisti fantje so b3t gotovo kakšni kmetav« rii«' < 1L pupa: Da. moderni »po-hzani«. »škarloceti« niso bili, hvala Bogu! Zato je pa njih kxfi>a o naših laseh, tembolj L pupa: Naj bo kar hoče! laz si iHt bom ostrigk, četudi ji bd« »feala« od mame, da ho joj... IL pupa: Glavo klonim pred teboj. Ti si moderna, emanei« Pirana in jaz. jaz — sem ničla urad teboi. ker radi mode. ne bi hotela še trpeli. L pupa: Oh. prosim le iro* nije ne! Tako je in ne !*>,_ gače. tudi če izgubim fanl II- pupa: Ko bo5 začel* siti frizuro aLi Bebe. te fant itak zapustil. — Da Kako prav je imel tisti f«i ml je pravil, da večina U imamo v glavi zrak. v žiU] lečjo omako in v prsih, n sto srca — en pečen kro, I. pupa: Toga ai ne dovo veš! Hočeš ae -ie norčevi menoj... jaz ti izpulim II. pupa: Akftjo! Adtjo!*| di vaših prismojenih * Uri i. sc še ne bom tepla. I. pupa: »Sinja!« Jj* M PaTd" H dani Kakor vsako leto. tako mj y tos hodi danski lantje. svo| kaMa. 2d iti bajte icr napravi svoj >re^ da bi bolje vidd na »letine, tc dim — o strah in groza! h pelje znameniti mcrČanski lovec nez Godcev, s svojo zalo hčeri* ples. Ker ta pred leti mireUI Planini mojega.strica medveda. M mi )e takoj v glavo, da ntetne li tndi mene pihniti raz IciicM »kamina«, »liti čnkec. ne bo4. umen«, misli sem si sam pri i »odkar! jo, dokler )• šc čai!< Jezno sem par krat znčnkal. dd | petje »rešpetM« Icr sktcl na H smreko, odkoder sem imel naj razgled po vsej »dantki repubi Globoko sem sc oddaimil. ko i bfl na varnem. Ni mi bilo treba hI čakati. Točno ob 3. nri je prikorakali Dane sežanska Mika Vse ie Id vkup. kot da bi prišel v vas iii a^kns »Fumagali« -s svojo mae riot Se celo dgančki. ki s» ul slučajno taboril na »tfrbčičii.. m Vrezali za mniln. da iili ka dohajale raztrgane hlačice. Za 4 pa »e vozi Andrej Vdkobosi i 9 iimi >sivčki« cvet orlfške in sciaa inteligence«. Pokal je z bičem io H ganjal Idjoseti. kakor hrenovski k man. Vsa ta pisana mc Tini oba ječa iz deklet fantov, otročje v. M cev m starih bab. je hitela z ii vred aa plesišče, katero ie bilo l p>av'ieno pod košatimi drc\ciLB cJcs so piesafi strici in ia Ce se je med a«e morda vrinil h danski »tatek« ali »mamica«. ;eiai sem znogd dognal L To bo moti vedela Marijana žefredova. ki jc * la svoj poročevalni nrad £ smreko. Jaz. ponižni .Cnkec na paTd sem' vred naiprej svoje oči na« ska dekleta. Soent. kako v> l>Be1 pravljene! Imde so kratka kih nagubane na Mglice. izpod kaid SC je yiddo bde špi&e. i>"<** kaketc. lakaste črevdjčkc. krd rokavce ter svilene bluze vrc/anci srček. Na glavi pa vdiko it c vilo jj lesičnft mštrnmentov in zve/J*. ■ kor na nebo v jasni noči. In pa kako so znale plesa K* srnice so prekladale svoje )DC ' žice icr. se zliale na des«" ^ kakor klasje ob Vetrn. Res. labfcl bi ponosen vsak famt. čc ga k » tda sreča, da je mogd ž mimi P sati- ' J Gledaje te krasotke. pre|< '-< K ■ mene misd. da bi nekoliko Seveda teh kraaotic se ni^> prejeti za rakce, da bi sc kal v lahkem plesa: moje Sove pa tndi m hio tam. Kai ni-^in i njimi n . stare bd Kai »I lorili? Oddal šem Jezno dckle-vi i j fukovskl pozdrav ter ilctel niicKr na »Majčtaovo osililco«, i prevrjcel v svoji plavKnl Jc-._.jskcinn »kapelmajstni« Drcč* kozarec terana, po-)o odkuril v drcujskl hotel .oH) jezico, cjtcl sem aa »lovČ«. da nikoli , poIcUiu v dansko republiko, im pa ukrat ne. ko bodo Imeli lioiiK>iibti bal. ZA GOD. V svojih štiriindvajsetih fc. tih je hila ona tako krasna deklica, da je sklenil, da ji napravi za njen god veselje. »Za vsak god. ljubica, ti boin poslal loliko rož. kolikor let š te ješ!.. To je rekel ln odhitel v cvetličarno«. »Ta je naš najboljši odje* mah c. zalo mu daj pol tucata ko je vstopil, jc rekel trgo* vvajencu: več kot bo zahteval!« Dc* belo ie glodala ljubica, ko je zastrla namesto 24 kar tri* deset cvetlic. Notocikel lahek, prvovrsten je na prodaj. . Več sc izve v »NannlnS knjigarni« v Gorici. Izredna prodala na račun tovarnarjev ulica Savorgnana, 5- VIDEN (Udine) * vogal ulice Cavour. BOGATAIZBERA moškega in ženskega sukna, izgotovljenega perila, bombaževine, platna, v vseh visočinah, prtenine, brisače, servieti „Fiandra", pletenine, volnen« in bombažaste, preproge, obposteline preproge, korsi iz jute Cocco, zavese, blago za mobiliio, posteljna pregrinjala in pokrivala volnena v vseh merah, irešivane odeje, opreme za neveste, celotne opreme za restavratije, za vode žimnice iz volne in žime. Obrobljene rute..........0.75 Prtiči za čaj .......- 0.95 Nosne rute obrobljene jour . . 1.23 Povoji za deteta, meter IJO Moške barvane nogavice . 1.75 Sukno iz gobastega blaga . . . 1.75 Brisače reclom 45 X 90 . . 1.90 Tkano sukno .......230 Cunje za brisanje 2L20 Servijeti (Prtiči) 60 X 60 ... 2L50 Ženske nogavice.......2-50 Jivfcarsko vezenje, meter ... . 2_50 Gobaste brisače ......2.75 Nogavice z dvoj nato peto prvo* vrstne.........2.75 Madapolam. meter 80 cm. . . 2.90 Oxford za srajce, meter .... Z95 Naramnice dvoj nate elastične 3-50 Moderct vezeni .... 3.50 Blago Pelle uovo HO cm. meter . 3.90 Platno Madonna SO cm. meter . 3.90 Plctcpc jopice ..-.....4Jj0 Scviiot .........490 Preproge iz jute ....... 530 Obposteljne preproge, reklam . . 550 Blago za tepihe iz jute, meter . . 5.50 Angleški batist 80 cm. meter . . 5.90 Ženske nogavice svilene 6.50 Napoletanski prti . . . 7.90 Ženske srajce z ažurom .... 9.90 Žensko spodnje krilo, vezeno - 9.90 Zamet za lovce, meter . . . . 10.50 Kombinacija vezena.....12.90 Moške sraicc iz zefirja z ovrat* nikom ........15.90 Rjuhe z ažurom.......59.90 Posteljno prcgrinjido z robom 200 y 210 ...... . 33.90 Posteljno pregrinjalo vezeno . . 49.90 Zimnice ('rine prvovrstne 14 kg. . 55. Prešite uve se j« vrnil ic iu županstvo no potrebne listine zrn. potili m. Ifcr Ifc hotel v Francijo. »Torej prašen, gospod taj» nik za i^trcfeac listine!« T* i nik ic fatal po registru, koočno |c zmajal z glavo in rekel: »Nc morete dobiti potita. ker ste namreč I3L 1919 umrli«. * ~ najditelj. ic^ubtl denarni« n zneskom. To - jfc cbjavljal po Obetaj lepo iuu luj(Stc< dne dobi na« e nismo: »Spoštovani J! Vaša denarnica se je Smatram za svojo dot o trm obvestim a objavljanje PKOFHSOR. »pa rrolesoica zaloti g. tesorja. ravno. ko polju* domačo kuharico! ■Jaz... jaz.., sem presenečena!« zavpije vsa iz sebe. Tedaj se zresni profesorjev obraz: »Matilda«, pravi. »Pro« sim te vendar, da makvveč pozornosti obračaš na besedno izgovorjavo! Presenečen sem bil jaz. T) le strmiš!« SKRBNA GOSPA. Gospod kikiriki je prišel pozno zvečer domov. Stano* vanje ie bilo zaprto. Vse trkanje ni pomagalo nič- K on* eno se odloči, da bo splezal skozi okno. Posreči sc mu. Jezno plane v jedilnico, na mizi najde listič papirja: »&1* sem v Kino. Ključ leži zunaj pred vrati pod pragom. Tvo> ja žena Kokodak!« SLAB IZGOVOR. Gospodinja pride v kuhinjo in najde tam nekega velikega tujega moža. »Kdo je to. Ana?« Ana je zardela in jecljala: »To. to... jc moj brat, mi* lustijiva!« j »Ali. saj vam ni čisto nič podoben, Ana?« »Vendar. anUoortlpnra«. je protestirala Ana »ravnokar si ie brado ofcril in radi tega ni tako podobcp!« * Manufakturo. perilo, iidtlane obleke po cenah brez konkurence k«pite pvfl dobroiaaai Bratje Mose Via IU>Ullo 7 - GORICA - Via Hasl^lo 7 Vlili llllit DORB V JUGOSLAVIJI IMKaidm nm v miirtw|nl pfoitorU v Ljubljani kr ph[^ač>|claMW(0V WA U b« I »iili Večje kr.-rofco* Kdor iell prlstneg Iropinovci naj se okrse na tvidko V0D0P1VEC 1 K R AL u Potoku - DOTaberj Cena OKIM - Pograbi točna ItU) pcvo*rWao — kap*fc 4obre in idr« ceni. . POD0UŽNICA IWaslc kramK tariK t Earici Cono verdl .Trgovski dom« Telefon št 50 — Bizojavni naslov: Ljubljanska banka Delniška giaraica CENTRALA Rez er v n S H S Ji^T— LJUBLJANA : Brežice, Celje, Črnomelj. Kranj, Maribor, Hetkorič, Novi Sad, Ptaj, Sarajevo, Split Trst Obrestuje vloge na knjižice po -t*/«-in prodaja vsakovrstnega tujega denarja. * Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle naj knlantaeje. Mi H rnmttml Pozor Podružnica: KiCarducci IiMlelano perll *n moške In ienske Laneno platin I ia bombaža sti •-- Popolne bole Preproge iz bariunh ln Hnolej« U1HKI GORICA Terleto« I«ev.27l»