.S IG V, ....
i i žnica. _


Letopis
za leto
1875.

Založila in na svetlo dala
Matica slovenska.

Tisek Blaznikovih dedičev v Ljubljani. 1875.
Poročila in imel
Matice slovenske
v Ljubljani
za leto
1875.
Sostavil F v an Tiisek»
c. kr. gimn. profesor, odbornik in tajnik Matice slovenske.
KAZALO.
I.	Del.
IX. poročilo o delovanji slovenske Matice v Ljubljani od 1. julija 1874. 1. do 20. novembra 1875. 1.
Stran.
XXXI.	odborova skupščina 9. oktobra 1874. 1...........5
Zapisnik razgovora Ljubljanskih odbornikov Matice slovenske 6. febr. 1875.1.	6
XXXII.	odborova skupščina 10. marca 1875. 1....................7
Castitim rojakom in vsem drugim častiteljem dr. Etbina Coste ....	10
X. občni zbor 19. maja 1875. 1................................11
XXXIII.	odborova skupščina 26. maja 1875. 1......................14
XXXIV.	„ „ 16. julija 1875. 1....................16
XXXV.	„	„ 17. novembra 1875. 1.......... 18
Upravništvo in imenik...................23
II.	Del.
Podučni in zabavni del.
Slovanski elementi v Venetščini. Spisal Dav. Trstenjak.
Predgovor ............................................3
Uvod................................................5
I.	Slovanski jezikoslovski zaklad v Venetščini....................8
Pogled v mautvanščino..................103
Dodatki in popravki.
II.	Antenor, vodja adrijanskih Venetov ............125
III.	Profesor Contzen o slovanskosti starih Venetov........139
Dodatki in popravki...................148
Literarna zapuščina doktorja Franceta Prešerna. Poroča dr. Jan. Bleiiveis	153 Povest, kako se je Ivan Ivanovič razprl z Ivan Nikiforovičem. — Poslovenil Lav. Gorenjec..............• . •	180
Iz potne torbe. Spisal Fr. Erjavec..............218
Telegrafija. Zgodovina in današnji njen stan. Spisal dr. Simon Šubie.
o delovanji slovenske Matice
od 1. julija 1874. 1. do 20. novembra 1875. 1.
Po zapisnikih sostavil
Ivan Tušek,
odbornik in tajnik. - -ego •
XXXI. odborova skupščina
9. oktobra 1874. leta.
Ko so se bili zbrali gg. odborniki : dr. J. Bleiweis, Šolar, dr. Vončina, Mara, Žakelj, Praprotnik, Močnik, Vavrfi, dr. Strbenec, dr. Poklukar, Vilhar, Sovan in Tušek, je odprl prvosednik gosp. dr. Costa skupščino ter najpoprej naznanil, da se je dr. Razlag odpovedal odborništvu in da je mesto njega stopil v odbor profesor Žolgar, ki je bil dobil pri občnem zboru za izvoljenimi odborniki največ glasov. Odbornika g. Farapat in g. Majciger naznanjata, da jima ni mogoče v skupščino priti. — Zapisnik 30. skupščine se brez opazke potrdi.
Prvosednik bere prošnjo šole v sv. Vidu pri Brdu, naj bi jej Matica kaj svojih knjig podarila. Razgovarjajo se o tem dr. Costa, Močnik, dr. Poklukar in Šolar. Dr. Poklukar svetuje, naj se jej pošljejo vse po Matici izdane knjige, ako šolska knjižnica pristopi k Matici kot letnik. Ta predlog se je tudi sprejel. Nadalje pové prvosednik, da je Matica dobila iz Dunaja pohvalno pismo od lanske svetne razstave.
Potem se je prešlo na dnevni red.
1. K odtvorenju vseučilišča v Zagrebu gredo gg. prvosednik dr. Costa in nekateri odborniki na lastne stroške, da zastopajo tam Matico, in to z adreso, katero bo g. prvosednik sam sostavil.
Odbor je sklenil prihodnje leto nadaljevati Atlant, ter izdati Skandinavijo, Britanijo in Francosko.
3.	Schödler se letos ne more dovršiti, ker so nam podobe prekasno prišle iz Brunšvika. Njegova botanika (prevod Tuškov) m zoologija (prevod Erjavčev) se boste izdali leta 1875.
4.	Kersnikovo Avstrijsko povestnico so presojevali trije strokovnjaki. Gospod pisatelj je nekoliko prenaredil rokopis po željah
gospodov presojevalcev, ter svetuje g. prvosednik, naj ga Matica sprejme. Odbor ga tudi soglasno sprejme. Ta povestnica se bo izdala še za 1874. leto.
5.	Za dr. Subičev spis , o telegrafiji" se bo iskal lesorezec, ki bi podobe napravil. Če se bo mogel dobiti in če ne bo predrag, Be bo spis tiskal v letopisu 1875. leta v tem slučaju, ako bo gospod pisatelj hotel zadovoljevati se z nagrado 33 gld. za tiskano polo tako, da se odštejejo od tega plačila stroški za podobe.
6.	Odbor je sklenil zaostalo letnino iztirjati, in sicer najpoprej po časnikih opomniti tiste, ki se niso plačali, da naj plačajo.
7.	Gospod prvosednik naznanja, da je v odborovem imenu prevzel Cafovo zapuščino.
8.	Proračun za 1875. leto se napravi.
9.	Gospod Križnik v Motniku prosi kaj nagrade za nabiranje narodnega blaga. Dosodi se mu v to imé 30 gld.
10. Tajnik naznanja, kaj in kako misli občnemu zboru poročati, ter med drugim tudi pové, da je od 4. marca 1874 pristopilo 90 novih letnikov in 2 ustanovnika. Odbor pritrdi njegovemu poročilu, ter ker ni nobenega predloga več, koncâ g. prvosednik sejo.
Zapisnik razgovora Ljubljanskih odbornikov Matice slovenske
6. februarja 1875. leta.
Ker je bil čas prekratek, da bi se bila mogla sklicati odbo-rova skupščina, je povabil dne 6. t. m. prvosednikov namestnik, gosp. Peter K oz 1er, Ljubljanske odbornike v dogovor, in zbrali so se gospodje: dr. Jan. Bleiweis, Marn, Pieteršnik, Fr. Sovan, dr. Strbenec, Šolar, Tomšič, Tušek, Vavrü, Vilhar, dr. Zupanec in Žakelj.
Gosp. predsednik odpre skupščino s sledečim po priliki govorom: Nemila osoda nam je v kratkem vzela zopet dva neprecenljiva moža, dr. E. H. Oosto in dr. Leona Vončino. Dr. Costa je bil več let za Matico tako delaven, da ga bode težko, težko pogrešala, kakor bode v marsikaterem drugem oziru nedo-mestljiv. Z zlatimi črkami ostane zaznamovano njegovo slavno imé v zgodovini mile naše domovine in vsega slovenskega naroda. Trudil, delal, govoril in trpel je mož na znanstvenem, političnem in narodnem polji. Kličimo toraj pokojnemu prijatelju v spomin : naj v miru počiva! (Odborniki iz sedežev vstavši pritrdijo.) Tudi dr. L. Vončina je stal v prvi vrsti rodoljubov; tudi zguba njegova nam je zelö britka. Naj blagi mož v miru počiva! (Odborniki isto tako vskliknejo.) — V prihodnjem „letopisu" pa naj popiše „Matica" delovanje obéh pokojnih mož. Kar se pa še posebej tiče
ranjkegaprvosednika dr. E. Coste, opomnim, da je baron Wurzbach, predsednik kmetijske družbe, v poslednji seji te družbe svetoval, naj se mu napravi dostojen nagrobni spominek ter da naj se povabi tudi „Matica", da se temu pridruži. Obljubil sem mu, da, ker v tako kratkem času ni mogoče sklicati vsega odbora, povabim le Ljubljanske odbornike, da se posvetovajo o tem predlogu. Prosim t o raj, to zadevo v razpravo vzeti.
Dr. Blei weis se v odborovem imenu zahvaluje predsedniku, da se je s tako gorko besedo spomnil umrlih. Res — rekel je — žalostni so nam časi ! Matica je še mlado društvo ; a koliko mož je zgubila, ki so jej kot predsedniki ali podpredsedniki na čelu stali; umrli so jej : dr. To man, Kos, baron Anton Zois, dr. Vončina in dr. Costa; poleg njih pa še tajnik prof. Lés ar. Pač nobeno narodno društvo nima take britke zgodovine. Naj bi v prihodnje srečnejša bila! — Nasvetovani spominek za umrlega predsednika dr. Costo je tako važna stvar, da ni dvombe, da se bo „Matica" v ta namen gotovo pridružila s svojimi močmi kmetijski družbi. Ali stvar se ne more mahoma skleniti, zato predlagam, naj se danes izvoli odsek, ki naj prevdarja, kako naj bi se stvar izvršila.
Danes itak sklepati ne moremo, ker niso vsi odborniki pričujoči. Ko odsek prevdari napravo spominka, naj poroča vsemu odboru Matičnemu v konečni veljavni sklep ; — v ta odsek naj se izbere pet odbornikov. — Ta predlog je bil po kratkem razgovar-jauju soglasno sprejet, in v odsek so bili izvoljeni: dr. Bleiweis, P. Kozler, Marn, Vilhar, dr. Zupauec. Odsek se je koj konstituiral ter si za prvosednika izvolil gospoda Petra Ko z 1er j a.
Ko se je konečno še določil 10. dan marca meseca za prihodnjo odborovo skupščino, bilo je seje konec.
XXXII. odborova skupščina
10. marca 1875. leta.
Gospod prvosednikov namestnik Peter Kozler prične sejo, ko so se bili sosli gg. odborniki: Dr. Jan. Bleiweis, J. Marn, M. Močnik, M. PJeteršnik, dr. J. Poklukar, A. Praprotnik, Fr. Souvan, dr. J. Strbenec, L. Svetec, J. Šolar, J. Tušek, J. Vavru, J. Vilhar, dr. J. Zupanec in Fr. Žakelj.
1.	Potrdi se zapisnik 31. odborove skupščine in zapisnik privatnega dogovora Ljubljanskih odbornikov 6. februarija 1875. leta.
2.	Gospod dr. Jan. Blei weis se oglasi ter izroči odboru sledeče pismo : „Slavni Matični odbor ! Počastujem se društvu Matice
slovenske izročiti obraz nepozabljivega našega prvosednika dr. Coste, ki ga je po naročilu zdolej podpisanih častiteljev njegovih slikal naš velecenjeni umetnik Ivan Franke. Naj ostane podoba dr. Co s to v a na strani dr. To man a na vedne čase v hiši Matični v spomin neizmernega spoštovanja in iskrene hvaležnosti do prezgodaj narodu slovenskemu umrlega domoljuba!
V Ljubljani 10. sušca 1875. 1. Dr, Jau. Bleiweis, grof Jož. Barbo, Ivan Vilhar, prof. Janez Vavru, dr. Jožef Poklukar, Jan. Murnik, Fr. Ks. Souvan , Fr. Ks. Souvan mlajši, Ferdinand Souvan, dr. Jernej Zupanec, dr. Vončina, prof. Jožef Mam, J. Šolar, Anton Perm«, Valentin Krisper, France Kadilnik, kanonik Zupan, kanonik Kramar, Luka Jeran, Kari Kljtiu, kanonik Urh, Franjo Ravnikar, Karol Žagar, Anton Klein, Pavel Skale.
Potem pa reče : Takrat, ko sem bil sprožil misel, naj se izdela slika C o sto va, to je bilo prve dni aprila meseca 1874. leta, bil bi na vse drugo poprej mislil, nego na smrt n jegovo. Storil sem bil to zavolj tega, da bi bila mu pnklonjena slika vsaj v nekoliko zadostilo zoper takratne hude napade celô iz domačega tabora. Naj povem še, da mi je svak njegov g. Schollmayr iz izvirnega Gostovega dnevnika izročil njegovo sebi leta 1819. postavljeno poslovico ter mi željo razodel, naj se primerno prilepi sliki. Prislovica se glasi tako :
Der Wahrheit soll mein Leben, Dem Recht, gewoihet sein ; — Mein Herz sei Gott ergeben, Die Ehre bleibe mein!
Laibach 1849.	E. H. Costa.
Gosp. predsednik predlaga, naj se tem gospodom pismeno izreče zahvala za krasni dar, kar se tudi soglasno sprejme.
Tajnik bere potem pismo hrvatske ,,Matice", v katerem ona obžaluje smrt dr. Cos te. To pismo se glasi od besede do besede tako-le: „Slavnomu odboru ,,Matice slovenske" v Ljubljani ! Uprav-ljajuči odbor „Matice hrvatske" žali neizrecivi gubitak Matice slovenske i suplemenoga naroda slovenskoga , što tako rano izgubi plemenitoga radnika i glavu svoju dra. E. Kostu. Tu novu ranu naroda slovenskoga najnježnije osiečamo mi Hrvati, prva braca Vaša; a ,,Matica hrvatska'', najsrodnija po radu i težnjah svojoj družici slovenskoj vruce želi što više takovih odličnih članova i radnika, a s Vami zajedno oplakuje slavna Vam predsjednika. Iz-vrsujuci nalog upravljajucega odbora čast nam je podpisati se
najpokorniji
Ivan Kukuljevié,	Tade Smičiklas,
predsjednik.	tajnik.
U Zagrebu 3. veljače 1875.
3. O vprašanji, kdaj naj bo občni »bor, se sklene po kratkem razgovarjanji, da bo na vsak način maja meseca po deželnem zboru ; dan pa naj določi predsednik, ter o pravem času svoj sklep razglasi. Občnemu zboru bo med drugim tudi naloga, da vsled Matičnih pravil voli deset odbornikov, in sicer: 8 odbornikov namesto onih 1870. leta voljenih, ki so a) izmed Ljubljanskih: dr. J. Bleiweis, J. Tušek, J. Vavru; b) izmed vnanjili: grof Jožef Barbo, J. Gorup, Fr. Kandernal, Luka Svetec, dr. J. Ulaga ; — 2 odbornika namesto umrlih Ljubljanskih : dr. E. H. Costa in dr. L. Vončina.
Dr. J. Bleiweis poroča, da spisovanje Costovega životopisa je drage volje prevzel prof. Urb a s v Trstu in ravnatelj Pra-protnik pové pri tej priliki, da izdeluje T o man o v životopis, katerega izdati je sklenila „Matica" leta 1872. Izrekla se je pri tej debati tudi želja, naj bi kdo spisal dober životopis Čopov, katerega naj bi Matica o svojem času izdala.
O tem, kaj naj Matica na svetlo dâ 1876. leta, se je sklenilo po daljem razgovarjanji, katerega so se vdeležili dr. Bleiweis, Kozler, Šolar, Praprotnik, Svetec, dr. Poklukar, Marn, Pleteršnik, Žakelj, Vilhar in Tušek: naj se ta stvar prepusti odsekoma za izdavanje knjig in za gospodarstvo, ki naj ob svojem času o tej stvari odboru poročata.
5.	Tajnik poroča, da bode letos Schödlerjeva knjiga pri-rode končana. Botanika je že tiskana, zoologije pa 1. pola. Izmed za „letopis" 1875. leta namenjenih spisov je tiskana že Terstenjakova II. razprava „o slovanskih elementih v Venet-ščini", dr. Su bi če ve „telegrafije" pa ste tiskani 2 pôli.
6.	Za vrednika „letopisu" se je naprosil prof. Pleteršnik, ki je tudi začasno ta opravek prevzel.
7.	Dr. J. Bleiweis poroča, da mu je predsednik deželne sod-nije dr. Lušin razodel željo, naj bi „Matica" skusila na svetlo dati knjigo „Flora carniolica" z latinsko in slovensko terminologijo, podobno knjigi : „Flora croatica", spisani po Schlosserju in Vuko-tinovicu in izdani po jugoslovanski akademiji v Zagrebu; gospod Val. Plemel, župnik na Koroški Beli, je znan izvrsten botanik, ki je na Dunajski rastavi dobil medaljo 1. vrste (medaljo za napredek) , on bi bil tedaj strokovnjak za tako delo ; zato predlaga dr. Bleiweis, naj se odsek za izdavanje knjig dogovori z gospodom Plemelom o tej zadevi in poroča ob svojem času, da odbor na podlagi temeljitih pozvedeb stvar v prevdarek vzame. Odbor je soglasno sprejel dr. Bleiweisov predlog. *)
8.	Tajnik izroči blagajniku od dr. Coste dobljeno veliko sre-
*) Žali Bog, da je g. župnik Plemel prej, nego se je moglo kaj stalnega o tej zadevi ukreniti, od strele v svoji župni cerkvi zadet, moral umreti.
brno medaljo, izdano o priliki odprtja jugoslovanskega vseučilišča Franje Josipa v Zagrebu, katero je dotični odbor podaril slovenski Matici „u vjekovitu uspomenu da jo spravi v blagajnico.
9. Na, prošnjo ravnateljstva Goriške gimnazije, naj Matica podari tamošnji gimnazijski kn jižnici kaj svojih knjig, se je sklenilo odgovoriti, da ,,Matica" rada vstreže tej prošnji, ako pristopi ta knjižnica v vrsto njenih letnih udov.
Ker posebnih predlogov ni bilo, se je pričel razgovor o na-svetovanem spominku dr. Ë. H. Cos te, čegar nasledek je bil niže stoječi, v 11. listu „Novic" 1875. 1. tiskani poziv, ki ga je spisal dr. Jan. Bleiweis. G. odbornik Parapat je bil pa pismeno povedal svoje mnenje o tem.
Po vsem tem je sklenil predsednik sejo.
Castitim rojakom in vsem dragim castiteljem dr. EtMna Coste!
29. januariia t. 1. smo stopili pred Vas z britkim poročilom, da nam je nemila smrt nenadoma vzela gosp. dr. Et bina Co s t o.
Ta vest pretresla ni samo src rodoljubov domovine naše, temveč tudi mnogobrojno število častiteljev njegovih dalječ zunaj nje, čemur priča bili so glasi žalosti, ki se je odmevala po različnih časnikih, in pa sprevod trupla umrlega na pokopališče 30. januarja, katerega so se prebivalci dežele naše, brez razločka političnega stranČarstva, tako obilo udeležili, da Ljubljana ni še videla pogreba tako velikanskega.
Danes stopimo združeni zopet pred Vas, al z drugim poslom, namreč s tem, da Vas vljudno vabimo k udeležbi pri stavbi spominka na mesto, kjer počiva mož, ki ga narod naš prišteva naj-odličnejim sinovom domovine svoje.
S tem činom storimo mi to, kar stori vsak izobražen narod zasluženim rojakom svojim, in spolnujemo dolžnost hvaležnosti do domoljuba, ki se je ves žrtvoval narodu svojemu, in čegar životopis izrazujejo tri kratke pa veliko pomenljive besedice: delavnost, skrb, boj, to je, delavnost neumorna, skrbi velike in neprenehani boj za blagor naroda našega, kateremu je ranjki do zadnjega diha bil udan kot verni sin matere katoliške cerkve in vedno zvest Avstrijan.
Njemu na gomilo hočemo staviti dostojen spominek iz kamna ali iz brona, in ako bi se doneskov za-nj nabralo več, staviti mu tudi v kaki ustanovi še drug spominek, ki ostane stanovitnejši nego znamenje iz kamenja ali brona.
Sprejeli bodemo zato hvaležno vsak veči ali mali dar v ta namen kajti prav to bode svetu kazalo, da niu je stavil spominek narod naš, združen s častitelji ranjega tudi zunaj domovine naše.
Doneske sprejemata blagajnik družbe kmetijske gospod Andrej Brus in pa blagajnik Matice slovenske ; gosp. Ivan Vilhar, potrjevali pa se bodo sprejeti doneski po „Novicah".
Viljem grof Wurmbrand,
predsednik katol. društva.
Jan. Murnik,
predsednik dramatičnega društva.
Josip Nolli,
starosta „Sokola."
Franjo Ravnikar,
predsednik glasbene Matice. J. M. Horak,
predstojnik podpornega obrtn. društva. Janez Gnezda,
predsednik katol. društva rokodelskih pomočnikov.
X. občni zbor
19. maja 1875. leta.
1.	Ko se je bilo zbralo okoli 60 udov, začel je podpredsednik gosp. Peter Kozler zborovanje ob 31/., uri popoldne. Pozdravil je nazoče Matičarje ter še sosebno zahvalil se tistim, ki so prišli iz daljnih krajev. Izpričal se je zavolj tega, da niso bili Matičarji vsak posebej povabljeni v zbor, ker se je mislilo, da je dovolj, ako se čas zborovanja po časnikih razglasi Rekel je nadalje, da je osoda spet vsekala Matici slovenski težke rane. Izgubili smo nenadomestljivo pridnega delavca, mnogoletnega predsednika slovenske Matice gosp. dr. E. H. Cos t o, in pa tudi velecenjenega podpredsednika gosp. dr. L. Vončino. Odbor Matici je kmalu po smrti Co sto vi sklical Ljubljanske odbornike v razgovor, po katerem se je bil izbral odsek za nabiranje prineskov za Co s to v nadgrobni spominek v zvezi z drugimi narodnimi društvi. Doslej se je že nabralo nekoliko denarja za spominek, in prepričani smo, da bodo gospodje Matičarji tukaj in po deželi delali z vsemi svojimi močmi na to, da se nabere doneskov za dostojen spominek velezasluženemu predsedniku.
2.	Tajnik bere poročilo o odborevem delovanji od 8. marca 1874. leta do 19. maja 1875. leta, tako-le se glaseče:
Glavne knjige zadnja številka je 4. marca 1874.1. bila 2772, danes je pa 2920; to kaže prirastek udov za 148, med katerimi se 3 ustanovniki. Izmed ustanovnikev so pomrli: dr. E. H. Costa,
V Ljubljani 14. shšca 1875.
Karol baron Wurzbach,
predsednik e. kr. družbe kmetijske.
Peter Kozler, podpredsednik „Matice slovenske. Dr. Jan. Bleiweis,
predsednik narodne čitalnice in polit, društva „Slovenije."
dr. Franjo Bratkovič, dr. Ivan Hrast, dr. Ivan Meie, Ivan Mrgolič, Ivan Podobnik, Janez Reš, kanonik Rozman, L. Valentinčič, dr. L. Vončina.
Vseh udov šteje Matica slovenska danes: letnikov 1879, ustanovnikov 405; vseh tedaj 2284. — Odkar tedaj Matica obstoji, vpisalo se je va-njo, pa potem do danes ali odstopilo ali pomrlo: 2920 — 2284 = 636 udov.
Od poslednjega občnega zbora do danes smo razposlali knjige za 1873. 1., namreč: ,,Slovanstvo;< I. in „Letopis" za 1872. in 1873. Mo tistim udom, katerim niste bili ti knjigi že poprej poslani. Četrti snopič „Atlanta", to je, Italijo, Nemčijo in evropsko Turčijo smo razpošiljali meseca avgusta in septembra 17S4 1. Pozimi meseca decembra 1874. leta in januarija 1875. leta smo razpošiljali knjige za 1874 leto, namreč: „Prirodoznanski zemljepis" prof. Jesenke in ,,zgodovino avstrijsko-ogerske monarhije" prof. Krsnika. V nekatere daljne kraje so se pa tačas razpošiljali ob enem tudi zgorej omenjeni zemljevidi.
Knjige za 1875. leto se pridno tiskajo. Schödlerjeva „knjiga prirode" bo letos končana. 4. njenega zvezka je stavljena danes 16. pôla. Podučni del „Letopisa" za 1875. I. se tudi tiska. Prvi sestavek, namreč T r s t e n j a k o v II. del „slovanskih elementov v Venetščini" je dodelan in tiskan; on obsega 10'/3 pôle po priliki. Dr. Simen Su biče ve „ilustrirane telegrafije" ste tiskani dve pôli. Zavolj imenika Matičarjev, da bo, kolikor mogoča, korekten, bo „Letopis" dodelan še le proti jeseni, ter se bodo letošnje knjige razpošiljale udom proti koncu leta. 5. snopič a t lan tov je v delu, namreč: Britanija, Francoska in Skandinavija.
Namesto dr. Kreka, ki odborništva ni sprejel, je prevzel od-borništvo gosp. prof. Žolgar v Celji, ki je za onim bil pri poslednjem občnem zboru dobil največ glasov (168.)
V poverjeništvih se je marsikaj spremenilo, kakor se to vidi iz tiskanih poročil odborovih skupščin, bivših med tem časom.
Za 1876. leto spisujeta „Slovanstva" II. del (severne Slovane) gg. prof. Majciger in profesor Wiesthaler.
Knjig Matičnih je odbor mnogo podaril ali po jako znižani ceni prodal nekaterim šolskim knjižnicam in učiteljem.
Naj omenimo tudi to, da Picot, francoski vicekonzul v Parizu, o priliki potrditve, da je poslane mu knjige prejel, Matico tako le pohvaluje : „Ich will es nicht unterlassen, den thäthigen Mitgliedern der Matica meine wärmsten Glückwünsche über die Arbeiten der Gesellschaft auszusprechen. Der Inhalt des „Letopis" ist in jeder Hinsicht sehr werthvoll und scheint mir alljährlich an Interesse zu gewinnen". (8. februarja 1875.)
Odbor je poslal g. M. Cigaletu na Dunaji zahvalno pismo za poslano lično spomenico v petih Avstrijskih jezikih, izdano
za spomin na 251etno vladanje Njegovega Veličanstva, cesarja, kralja in vojvoda Fran je Josipa.
Pri svečanosti odpiranja vseučilišča Franje Josipa v Zagrebu lanskega leta vdeležila se je slovenska Matica s posebno deputacijo, vodjeno poranjkem predsedniku dr. Gosti, ter izročila dotičnemu vseučiliščnemu odboru posebno adreso.
Pri Dunajski svetski razstavi predlanskega leta je dobila slovenska Matica „pohvalno pismo", katero se je pa bilo nam še le lanske jeseni poslalo.
Na vprašanje predsednikovo, želi Ii kdo besede o tem poročilu, oo-lasi se dr. Vošnjak ter pravi: Matica naj bi razdeljevala starejše knjige, ki v družbeni knjižnici brez koristi leM, knjižnicam srednjih učilišč, gimnazijam, realkam in preparandijam. Odbornik Vilhar odgovori, da se to godi, da vsak dobi knjig, kdor za-nje prosi; silili jih pa vendar nobenemu ne bomo. Odbornik Močnik dodaja temu še to, da je Matica podarila društvu „narodna šola" čez 200 knjig, ter toži, da nekateri učitelji hočejo le slovenskih knjig zastonj dobiti, nemških si pa kupujejo povsod za težak denar. Če kaka šolska knjižnica pristopi kot ud k Matici, se jej dadô prejšnje Matične knjige zastonj. — S tem je bil ta razgovor končan.
3.	Blagajnik g. Ivan Vilhar bere sklep računa za čas od 12. avgusta 1873. do 13. septembra 1874. leta. Na predsednikovo vprašanje, želi li kdo besede, oglasi se g. dr. Karel Bleiweis, ter izrazi željo, naj bi se nekatera poverjeništva spremenila v namen, da bi bilo manj zaostankov pri letnikih iz nekaterih krajev. — Odbor to željo na znanje vzame.
Gosp. Jurčič pravi: Tiskarski stroški so izkazani z 2914 gl. 50 kr. Vsacemu, ki se v teh rečeh spoznâ, se mora zdeti, da je to malo preveč, ter da bi se moglo kakih 200—-300 gld. prihraniti, ako bi se dražba razpisala za tiskanje Matičnih knjig. Kdor stori enako dobro delo za nižjo ceno, ta naj delo dobi. Se država se v tem oziru ne drži nikakoršnega monopola. On predlaga tedaj resolucijo: Odbor naj razpiše dražbo za tiskanje Matičnih knjig.
Gosp. Vilhar opazi na to, da so vsi tiskarji v Ljubljani zmenjeni med sabo. Pred več leti, pravi, sem prašal Blaznika: po čem bi tiskal on Matične knjige? pa mi odgovori: Čez tri dni Vam bom povedal. Med tem se je sporazumel z drugimi Ljubljanskimi tiskarji. Zato sem pisal Kienreichu v Gradec, po čem da bi on tiskal. Od njega dobljen odgovor povem ranjcemu Blaz-niku, na kar mi ta reče: Za to ceno bom pa jaz tiskal. Tako se sedaj Matične knjige cenejše tiskajo. Se vé, takrat še ni bilo narodne tiskarne. Sedaj so okolnosti drugačne. — Toliko, pravi, imam jaz omeniti o tej stvari.
Predsednik stavi Jurčičev predlog na glasovanje, ki je bil tudi z večino glasov sprejet.
4.	Za pregledovalce društvenih računov se na predsednikov
nasvèt soglasno volijo sledeči gospodje : Fr. Ravnikar, deželni blagajnik ; Jož. Pfeifer, deželni koncipist in Drag. Žagar, kontrolor pri deželni blagajnici.
5.	Blagajnik Vilhar bere proračun za XI. Matično leto. Pri tej priliki pravi dr. Vošnjak, da naj bo še en občni zbor septembra 1875. leta, da popravimo to, kar je bilo iz znanih vzrokov zakasnjenega 1873. leta. Da se odstranijo take ali enake zmede, izvirajoče iz tega, da je Matičnemu letu konec vsacega 30. junija, predlaga on, naj bi se XI. Matično leto raztegnilo do 31. decembra 1875. leta, tako da bi imelo to njeno leto 18 mesecev, ter da bi se XII. Matično leto začelo s 1. januarijem 1876. leta.
Ta mnogim, sosebno tajniku, že dolgo časa na srcu ležeči nasvèt je bil po tem, ko so ga še podpirali gg. Vilhar in dr. Poklukar, tudi malo ne soglasno sprejet. Kako bo pa s plačevanjem zavolj teh 6 mesecev, to bo sklenil še le odbor po nadrobni presodbi te stvari.
6.	Volitev 11. odbornikov.
Izvoljeni so bili vsi po „Novicah" priporočani kandidatje, nami-eč : Dr. Jan. Bleiweis, Ivan Tušek, Ivan Vavru, Fr. Ravnikar, prof. Wiesthal er, dr. Ulaga, grof Barbo, Stegnar Fel., Urbas, Svetec Luka, Gorup Josip. — Razun teh sta dobila dr. Šust 11, dr. Gre-goreč 6 glasov.
Ker ni bilo nobenega predloga več, konča g. predsednik zbor.
XXXIII. odborova skupščina
26. maja 1875. leta.
Ko so se bili zbrali gg. odborniki: dr. J. Bleiweis, P. Kozler, Marn, Močnik, Pleteršnik, dr. Poklukar, Praprotnik, Sovan, Stegnar, dr. Strbenec, Svetec, Šolar, Tomšič, Tušek, Vavrü, Vilhar, Wies-thaler, dr. Zupanecin Žakelj, je začel podpredsednik g. P. Kozler skupščino.
4. Prebral se je zapisnik 32. odborove skupščine, ki se je potrdil po tem, ko se mu je dodalo to, da je g. odbornik Pa-rapat pismeno povedal svoje mnenje o dr. Costovem spomeniku. Potem se je prebral in potrdil zapisnik 10. občnega zbora in zapisnik skrutinatorjev volitve. Izvoljeni so bili izmed 346 oddanih glasov gg.: dr. j. Bleiweis (346), J. Tušek (346), Vavrû (346), Ravnikar (346), Wiesthaler (346), dr. Ulaga (346), grof Barbo (345), F. Stegnar (345), Urbas (344), Svetec (341), Gorup (333). Razun teh so dobili dr. Šust 11, dr. Gregorec 6 glasov itd. Odbor potrdi volitve, ker so se popolnoma pravilno vršile. Tajnik naznanja, da se je g. Fr. Ravnikar odpovedal odborništvu, ker je z drugimi deli preobložen. Odbornik Marn omeni, da se je letos zato tako malo Matičarjev volitve udeležilo, ker se je premalo vabil bilo
razposlalo ali pa prepozno. Tajnik reče, da mu ranjki predsednik Costa nikoli ni povedal, da bi se bila kedaj povabila razpošiljala. Mislil je toraj on, da je dovolj, ako se čas občnega zbora po časnikih naznani ; dal je sicer nekoliko sto vabil na svojo varnost ali nevarnost pri Blazniku tiskati, katera vabila je on poslal bil gg. poverjenikom večih poverjeništev ; da bi pa vsacemu Matičarju posebej povabila pošiljal, to — si je mislil, bi prizadelo Matici preveč stroškov. — Odbornik Svetec reče: Vzrok temu, da se je tako malo glasov oddalo, je bil edino le ta: ker tega ni trebalo, saj ni bilo nobene agitacije od nasprotne strani.
2.	Kdaj naj se prihodnje Matično leto začne, to določiti naj se prepusti prihodnji odborovi skupščini.
3.	Potem je prišla na vrsto volitev prvosednika, njegovih dveh namestnikov, blagajnika, tajnika, pregledoval ca društvenih računov in 2 ključarjev.
Za prvosednika je bil izvoljen gosp. dr. Jan. Blei weis z 18 glasovi izmed oddanih 19 glasov; za njegova namestnika pa gospoda PeterKozler z 17 in prof. Pleteršnik z 10 glasovi. Gosp. podpredsednik P. Kozler pozdravlja toplo novega prvosednika dr. J. Bleiweisa, ki pa v daljnem govoru motivira prošnjo, naj si namesto njega gospodje odborniki izberô druzega prvosednika. Ko gospodje Kozler, Šolar, Marn, Tomšič in drugi odgovarjajo, sprejme g. dr. Bleiweis častno mesto predsedstva s pridržkom, da sme odstopiti, kedar bi za zdravja voljo to za potrebno spoznal.
Prof. M. Pleteršnik se je tudi branil prevzeti podpred-sedništvo, pa ga po vsestranskem prigovarjanji naposled vendar prevzel. Gosp. P. Kozler je brez ugovora ostal na mestu prvega podpredsednika.
Dosedanjega blagajnika gosp. Ivana V il h ar j a je volil odbor per acclamationem še nadalje za blagajnika.
Potem je prišla volitev tajnika na vrsto. Dr. J. Blei weis, ki je zdaj mesto predsedstva prevzel, pravi, da pride največ in najzamudnejših del tajniku v dolžnost; zatorej praša dosedanjega tajnika prof. Tuška: hoče li on še nadalje opravljati tajnikova opravila? Tajnik odgovori, da vendar še prevzame tajništvo zato, ker stanuje zdaj v Matični hiši in mu je vsled tega posel mnogo olajšan. Potem stavi predsednik volitev tajnika na glasovanje, in izbran je bil soglasno za tajnika dosedanji Matični tajnik prof. J. Tušek.
Za druga opravila je tudi soglasno pridržal odbor vse dosedanje gospode upravnike; bil je namreč za knjižničarja izvoljen prof. Vavrû ; za pregledovalca računov dr. Z up a ne c, za ključarja Fr. Sovan stare ji in dr. Strbenec.
4. Prestopilo se je potem na volitev odsekov, a) G ospodarski odsek ostane, kakor je bil.
b) Odsek za narodno blago se združi z odsekom za izdavanje knjig, ki se dopolni tako, da pride va-nj mesto dr. Goste prof Wiesthaler, ter da se pomnoži se z gospodoma Stegnarjem inUrbasom.
Jako važni predlog podpredsednika prof. Pleteršnika, predlog namreč: naj se odsek za izdavanje knjig razdeli na tri pododseke: 1) za j ezikoslovj e, 2) za zgodovino, 3) za realne predmete — se v tej seji ni mogel konečno rešiti ter se je po nasvetu predsednikovem odložil na sklepanje v prihodnji od-borovi seji s tem dodatkom, naj se odsek za izdavanje knjig pred vsem konstituira, to je, naj si svojega prvomestnika, namestnika njegovega in pa zapisnikarja izvoli, naj potem prof. Pleteršnikov predlog v prevdarek vzame in o njem v prihodnji odborovi seji poroča.
5.	Gospé Scholmajerjeve ponudba, naj bi Matica iz zapuščine dr. C o sto ve kupila slovenske knjige, izročila se je v pretres odseku za izdavanje knjig. Ta je pozneje iz svoje skupščine izbral gg. Vavrû-a in Wiesthalerja, da pred vsem drugim pregledata knjižnico, ter odboru o tem prihodnjič poročata.
6.	Gledé pisma mestnega magistrata^ naj bi Matica nekoliko donesla za nov trotoir pred svojo hišo na Bregu, sklenilo se je, da se bo z dr. Poklukarjem pomnoženi gospodarski odsek o tem posvetoval.
7.	Gosp. Tomšiča je odbor prosil, da naj bi nadaljeval po dr. Costi začeto in do leta 1874. nadaljevano bibliografijo slovensko, ter da bi izročil Matičnemu „Letopisu" za 1876. leto slovensko bibliografijo za 1874. in za 1875. leto. — Gosp. Tomšič je to delo prevzel.
8.	Ko se je še sprejel prof. Marnov nasvet: naj bi Matica dajala marljivim učencem srednjih šol darila iz svoje knjižne zaloge, je končal predsednik današnjo odborovo sejo.
XXXIV. «dbordva skupščina
16. julija 1875. leta.
Ko so se bili zbrali gospodje odborniki : Jeran, Mam, Močnik, Parapat, Pleteršnik, dr. Poklukar, Praprotnik, Souvan, Stegnar, dr. Sterbenec, Šolar, Tušek, Vilhar, Wiesthaler, dr. Zupanec, Zakelj, je začel predsednik dr. Jan. Bleiweis skupščino.
1.	Odbor potrdi zapisnik 33. odborove skupščine. Na pritožbo g. Parapata, da zapisniki odborovih skupščin zadnje čase prepočasi hodijo na svetlo, je predsednik po kratki debati odgovoril, da bo njegova skrb, da se bo to odslej hitreje godilo.
2.	Tajnik prebere poročilo gospodov preglednikov društvenih
računov, katero izjavlja, da so Matični računi preteklega leta skozi in skozi v redu. Odbor pritrdi priznanju, ki so ga o tem velikem računskem poslu pregledniki izrekli sodelujočima gospodoma blagajniku J. Vilharju in tajniku J. Tušku.
Potem so se razsojale prošnje za podelitev Matičnih knjig. Odbor je na prošnjo prof. Marna podaril primerno število Matičnih knjig (med njimi največ češke slovnice) Ljubljanskim gimnazi-jalcem ; — potem nekoliko knjig nekaterim okrajnim šolskim knjižnicam, društvu sveučilištnih dijakov, „narodnemu domu" v Zagrebu in pa še dvema drugima prosilcema.
4.	Da se izvrši sklep Matičnega odbora od leta 1872. zarad tiska životopisa ranjcega dr. Tomana in njegovih še ne natisnjenih pesem, se je naprosil odbornik g. Praprotnik, naj dovrši njemu izročeni rokopis, ki med drugim obsega v Tomanovi zapuščini najdene pesmi „podobe", ter naj se jim dodadô še nekatere iz že tiskanih njegovih „Glasov domorodnih" izbrane pesmi. Gospod Praprotnik obljubi, da bo rokopis za tisek pripravljen do vseh Svetov. Na to sklene odbor, da vredjeni rokopis koj potem v natis gre, tako, da pride ta knjiga v spomin za Matico mnogo zasluženemu dr. Tomanu leta 1876. gotovo na svetlo.
5.	Prof. J. Mam peroča o zapuščini Cafovi in naposled nasvetuje, naj se prepusti vsa zapuščina v porabo vredovatelju slovensko-nemškega slovarja Wolfovega, ako je on želi, ker zapuščina, kolikor je je Matici v roke prišlo, nima nikakoršne druge vrednosti.
6.	Na Trstenjakovo ponudbo, naj bi slov. Matica tiskala tudi 3. del njegovih „slovanskih elementov v Venetščini',, je odbor sklenil, naj se gospod pisatelj povabi, da posije rokopis v pregled odboru; ker ta sme po Matičnih pravilih še le po sprejemu rokopisov sklepati o tem, ali se bodo tiskali, ali ne.
7.	Vrednik „letopisa" prof. Pleterenik poroča, da se „letopis" marljivo natiskuje, in da se v podučni in zabavni del „letopisa" za 1875. leto vzamejo sledeči spisi: a) Trste njakovih „slovanskih elementov v Venetščini" II. del ; b) Šubičeva „telegrafija" s podobami, katere se bo za posebni prodaj še 200 vezkov več tiskalo, c) Gorenjcev prevod neke Gogolove povesti, d) Prešernova literarna zapuščina, ki jo hrani dr. Bleiweis, e) Para-patov spis „regeste Kamniškega mesta", in eventuelno nekatera Kopitarjeva, Hankova in Slomšekova pisma Fr. Metelku, pisma Kopitarjeva Jak. Zupanu in različna pisma Metelkova, katera hranuje dr. Poklukar. Gledé Parapatovega predloga, naj Matica izdd bakroreze Slovenca Šege, ki je bil v 18. veku v Monakovem sloveč bakrorezec, je odbor po mnogostranski obravnavi sklenil, gosp. Parapata prositi, da odboru Matičnemu dâ pismeno natančen načrt o tej zadevi; končni sklep se je do tistega časa odložil. — Prof. Erjavčevo pismo zarad njegove pisateljske
Letopis 1875.	9
nagrade se je izročilo predsedniku odseka za izdavanje knjig, gosp. Šolarju, v poročanje v prihodnji skupščini.
8.	Predsednik bere dopis prof. M a j c i g e r j a, po katerem ima odbor rokopiB o Čehih in Slovacih za „Slovanstva II. del" do Božiča 1875. leta pričakovati, in pa dopis prof. Macuna, ki ne more gotovega obroka povedati, do katerega dovrši svoj nalog o „slovenskem Stajerji". Odbor vzame oboje na znanje.
9.	Poslednji občni zbor je sklenil, da se 11. Matično leto raztegne do konca decembra 1875. leta, tako, da se bo vjemalo z navadnim letom. Odbor je soglasno vkrenil, da društvenikom zarad te vravnave Matičnega leta ne bo treba nič doplačati, ker se jim tudi ne bo več knjig dalo kakor po navadi.'
10.	Predsednik omeni, da so Matičarji doslej še le malo dali za Costov spominek. Ker je pa vendar dolžnost Matičnih udov, da zdatno podpirajo napravo spominka ranjkega nepozabljivega Matičnega predsednika, zato se bodo v kratkem razposlale gg. poverjenikom prošnje, naj izvoli vsak v svojem okrožji nabirati doneskov, ter poslati jih blagajniku slovenske Matice, g. J. Vilharju.
Po preteku 3 ur, ko je bilo vse razpravljeno, kar je stalo na dnevnem redu današnje seje, je predsednik skupščino sklenil.
XXXV. od borov a skupščina
17. novembra 1875. leta.
Ko so se bili zbrali gospodje odborniki : Kozler, Marn, Močnik, Pleteršnik, dr. Poklukar, Praprotnik, Sovan, Stegnar, dr. Strbenec, Svetec, Šolar, Tomšiš. Tušek, Vavrü, Vilhar, Wiesthaler in Zakelj, je začel predsednik dr. Jan. Bleiweis skupščino, v kateri so se razpravljale sledeče reči :
Ko se prečitate pismi gosp. odbornikov prof. Majciger-a v Mariboru in prof. Urbasa v Trstu, v katerih naznanja, da zarad šolskih opravkov ne moreta priti v sejo, se
1.	zapisnik 34. odborove skupščine 15. julija leta 1875. odobri s tem popravkom , da je gospod odbornik Parapat (točka 7. tega zapisnika) le rekel, da morebiti pošlje v „letopis" za 1875. 1. spis „regeste kamniškega mesta."
2.	Poročilo tajnikov o.
a) Matica se je vdeležila razstave učnih pripomočkov v Gorici preteklih šolskih počitnic z vsemi deli, kar jih je izdala. Dober nasledek tega se kaže v tem, da se od tam v novejšem času ljudje bolj pogostoma oglašajo za Matične knjige.
b)	Odbor slovenske Matice je bil poslal 2. septembra t. 1. biskupu Strossmajerju v Djakovo o priliki njegove škofovske petindvajsetletnice tako-le adreso:
„Vaša Preuzvišenost ! Dosel je tudi Slovencem mili glas, da preteklo je ravnokar 25 let, kar Vas je previdnost Božja posadila na prestol Diakovaške biskupije, i da narod jugo-slavenski bode slavil spomin tega za zgodovino svojo vele-pomenljivega časa. Vdeležiti se vsaj v duhu te svečanosti, veleva i tudi Slovencem sveta dolžnost, kajti tudi mi blagoslovimo oni dan, ko je Preuzvišenost Vaša bila poklicana na m°sto, na katerem je Vašemu za blagor vsega jugosla-venskega naroda plamtečemu srcu mogoče postalo, dejansko dovršiti to, kar so plemenite namere i bistri um Preuzvišenosti Vaše potrebno spoznale za prosveto, duševni razvoj i blagor dolgo dolgo zapuščenega naroda. — Globoko so se v srca naša vtisnile besede Vaše Preuzvišenosti, s katerimi ste že pred mnogimi leti tudi nas Slovence vzeli v krilje Svoje, i kar so besede takrat izgovorile, to tudi v preblagem dejanji mnogokrat izpričali. Matica slovenska je združba Slovencev; ona je po udih svojih, razprostrenih po vsi zemlji slovenski, zâstop duševne Slovenije; ona tedaj o tem slovesnem momentu, ko Preuzvišenost Vaša obhaja 25Ietni spomin bišku-povanja, je tudi pravni organ, v kolo stopiti z nebrojnimi jugoslavenskimi brati, ki Preuzvišenosti Vaši 5. t. m. poklanjajo hvaležnosti navdušene čestitke, i ž njimi vred iz globo čine srca klicati: Dobrotni Bog ohrani še mnogaja letajugo-slavenskemu narodu Pokrovitelja velikodušnega, ki mu je stvarilnovo dôbe - dôbo književnega in narodnega prerodja !"
Na to adreso je dobil odbor od biskupa Strossmajerja to-le zahvalno pismo : „Slavnomu odboru matice slovenske u Ljubljani. Sa radošču i uprav uzhičenjem pročitah list Vaš od dana 2. rujna t. g. ter evo hitim izraziti Vam najsrdačniju zahvalnost na prijateljskoj uspomeni i iskrenoj čestitci prigodom moje biskupske dvadeset i petgodišnjice. Želeč bradi Slovencem u svih plemenitih nastojanjih obilni božji blagoslov, ostajem sa odličnim štovanjem toga si. odbora ponižni sluga Strossmayer 1/r., biskup. U Djakovu dne 10. rujna 1875."
Odbor vzame to pismo radostno na znanje.
c)	Prof. Urbas v Trstu piše, daspisuje Gostov životopis, da bi pa vendar rad zvedel, koliko po priliki tiskanih pôl naj spis obsega. — Odbor sklene pisati mu, naj izdeluje životopis po svojem lastnem načrtu tako , da bo primeren javnemu delovanju mnogozaslužnega rodoljuba, ter ga dovrši tedaj, da Matica izdâ životopis v prihodnjem letu.
d)	Prof. Maj c iger v Mariboru piše, da z obljubljenim delom „Cehi" (za II. del Slovanstva, ki bo 1876. leta izišel na
svetlo) do novega leta pri najboljši volji ne more priti do izvršitve. „Šola posrkuje — pravi —moje moči v taki meri, da mi za postranska dela — in to je pri naših razmerah vendar le slovensko pisateljevanje, — prav malo časa ostaja. Moram najmanj še za leta do novega leta počenši prositi." — Odbor vzame to sporočilo na znanje.
e)	Zagrebški in Celovški dijaki se zahvalujejo za obilno število podarjenih jim knjig; — kar se vzame na znanje.
f)	Knjigar Giovani Fajini v Milanu se zahvaluje za dano mu privoljenje, da je smel izdati v drugič Debeljakovo slovnico nemško-italijansko za Italijane, ter pošilja petiztisov te knjige. — Odbor vzame to na znanje ter sklene na gusp. Šolarjev predlog, da Matica obdrži en iztis sama, druge pa razdeli knjižnicam, in sicer: licejski, gimnazijski, realski v Ljubljani, in pa knjižnici Novomeške realne gimnazije.
g)	Rektorat in senat Zagrebškega vseučilišča je poslal „spomenico na svetčano otvarenje toga prvoga hrvatskoga sve-učilišta dana 10. Iistopada 1874" s sledečim pismom od 31. avgusta t. 1. :
„Ako smo zakasnili odgovoriti bratskim čestitkam, kojirni ste pozdravili naše novorodjeno sveučilište, pripišite želji, koju smo gojili, da Vam predstavimo sliku postanka ovoga sveučilišta i one svečanosti, kojej ste Vi Vašim sučeščem umnožili sjaj. Ta slika stoji jursavršena pred Vašima očima u spomenici, koju imamo čast Vam ovdje poslati, te u kojoj čete nači uzporedjena najglasovitija sveučilišta i učena družtva naše Evrope, medju kojimi blista se i Vaše ime.
Pod Vašom zaštitom, obodreni po Vas, trepteči smo mi Hrvati, mladi i rataborni narod do jučer, sjeli za stolom znanosti.
S prejasnim imenom našega premilostivoga kralja Franje Josipa I. na čelu, s podnožjem, koje su mu udarili ljubav i žrtvovanje našega naroda i njegovih najdičnijih sinova, hrvatsko sveučilište Franje Josipa I. smie Vam pružiti des-niču, i obečat Vam, da ce nastojati ter ne bude nedostojno slutnjâ, koje ste o njem gatali.
Postavljeni mi Hrvati na pragu iztoka, najskrajniji za-stupnici zapadne naobraženosti na jugu austro ugarske mo-narkije, visoko čemo držati na postaji, koju ste nam na-značili, luč narodnje prosvete.
Kolanja, koju Vam poslasmo, budi Vam zalog našeg obecanja, vez našega bratimstva, znak naše harnosti."
3. Potem je prišlo poročilo odseka za izdava nje knjig na vrsto.
a) Gosp. odbornik Jan. Parapat je dne 24. septembra t. 1. poslal odboru to-le pismo:
„Po naročilu si. skupščine dné 15. julija 1875 podajam al. odboru načrt slov. Matici ponujenega sestavka svojega: „Fr. And. Sega in dela njegova" v blagovoljno presojo. Imenovano delce bode razdeljeno na dva oddelka: 1. tekst, 2. slike. Ad 1) Tekst bode prinesel: a) živo-topis F. A. Sege z dotično literaturo, b) natančni opis njegovih svetinj ali rnedalij, katerih je z malimi stampiljskimi razlikami vred 94. Teksta bode 3—4 pôle. Ad 2) Zastran slik odstopim od prvega svojega predloga, da se namreč vse svetinje dajo naslikati, in predlogami Slovenska Matica naj dâ v baker ali kamen umetniško vre-zati najlepše in najimenitniše rezbarske izdelke mojstra Sege. Ti so: Svetinja z mojstrovo oprsno podobo, tolarja leta 1738 in 1743 (oba redka), svetinje ali me-dalije na Karla Alberta, volilnega kneza Bavarskega, na njegovo volitev kot nemškega cesarja 1742, medalijon z njegovo in soproge Marije Amalije oprsno podobo, svetinje na ženitev Bavarskega Maksa z Marijo Ano 1747 (2), na ustanovo Monaške akademije, pol darilnega tolarja za pridne učence, svetinja za marljive kmetovalce iz vrste 18 portretnih svetinj Bavarskih vladarjev ena ali dve, na vdovo Ferdinanda Bav. 1750, na Klementa Franca Bav., na K. Avgusta volilnega kneza Kolinskega 1750, medalijon na Jan. Teodora, škofa Ratisbonskega, ko je postal kardinal 1746, na ženitev poljskega kraljeviča Friderika Kristijana 1747, na ženitev mejnega grofa baden-badenskega 1755, v spomin na ženitev cesarja Jožefa II. z Bav. cesaričino Jozefo, na Adama F. škofa Viirzburškega 1755, na kneza Vaclava Lichtensteina 1758, medalijon na smrt Poljskega kralja Avgusta III. 1763, sedisvakantna svetinja Frižir.ske škofije leta 1763, na Klem. Vaclava, škofa Frižinskega 1765, na njegovega pokrovitelja grofa Heimhausen-a 1760, in G. Lipperta, na njegovega prijatelja slikarja de Marces 1750, na njegovega zeta slikarja Winka — skupaj 28—30. — Iz navedenih proizvodov izvrstno naslikanih bode se spoznala moj-sterska roka našega rojaka in bode ob enem dokaz, kaj slovenski bistri um tudi v tej umetniški stroki premore. Z izdanjem Segovih del se bode Matica gotovo prikupila Slovencem in inostrancem pokazala, da ni tesnosrčna, eksklu-zivna, zakaj ko bi drugi narodi, zlasti Nemci, tako omejeno delovali, skoraj bi še o sebi nič ne vedeli."
Odsek za izdavanje knjig, ki je to stvar na vse strani pre-sojeval, nasvetu je, naj se predlog Parapatov sprejme s tem pridržkom, da se izprva poleg^životopisa natisne za prvo poskušnjo le kakih 10 Segovih slik. Ce bodo potem družbeniki Matični želeli, da se jih na svetlo dà še več in bodo denarne Matične razmere
ugodne, se bo sčasoma ta zbirka pomnožila ; skrbi naj se pa zato, da bodo slike lično izdelane. K e d a j da se začne tisek omenjenega dela, se bo odločilo po denarni zmožnosti Matični; katere slike z životopisom vred pa naj se izdado, to naj presodi gosp. P a-rapat sam. Odsek misli, da bi izmed nasvetovanih utegnile biti najzanimivejše sledeče : svetinja z mojstrovo oprsno podobo, svetinja na ustanovo Monaške akademije, pol darilnega tolarja za pridne učence, svetinja za marljive kmetovalce, svetinja v spomin na ženitev cesarja Jožefa II. z Bavarsko ce-saričino Jozefo, medalijon na smrt Poljskega kralja Avgusta III. Sicer pa naj jih odbere gosp. Parapat sam, katere misli, da so najbolj sposobne Matičnemu namenu, ki je pred vsem ta, da se naš narod seznani s slavnim umetnikom, ki je rodom bil Slovenec. — Na ta odsekov predlog je odbor z večino glasov izrekel, da se ne dâ lahko sklepati 0 tej stvari zato, ker odbor nima rokopisa, gosp. pisatelja pa tudi ni v seji, da bi še marsikako stvar razjasnil; zato se je konečni sklep odložil do prihodnje odborove skupščine, v kateri seje nadjati nazočnosti tudi g. odbornika Par a p a ta. b) Gosp. profesor Suman je'poslal Matici rokopis „znanstvene slovenske slovnice Rokopis so presoje vali gospodje Šolar, Marn in Pleteršnik. Odsek zaizdavanje knjiga naslonjen na poročilo gosp. poroČ. valcev, svetuje, naj se Sum an o v rokopis sprejme s tem dostavkom , da se gospod pisatelju dadô nekatere opombe, po katerih naj bi svoj rokopis še popravil ; za natis se bo pa izvršil brž ko to pripusti denarni stan Matice. — Odbor sprejme ta predlog.
4. Poslednji občni zbor je bil sicer sklenil, naj bo še letos 11. občni zbor. Ker pa 11. Matično leto teče do 31. dne decembra t. L, se na vsako stran kaže bolje, da bode zbor še le meseca januarija prihodnjega leta, da se mu more predložiti popolni račun do 31. decembra 1875.1. in pa proračun za 1876. 1. Tudi bodo knjige za 1875.1. do takrat že razposlane. — Iz teh razlogov je odbor soglasno sklenil, naj bode 11. občni zbor 12. januarja 1876. 1. Vsacemu gosp. poverjeniku se bode poslalo toliko vabil, kolikor je Matičarjev v njegovem poverjeništvu, njegova skrb naj bode potem, da jih razpošlje po svojem okraji ; Ljubljanskim udom bode pa služnik vabila raznašal. Razglasil se se bo pa vrh tega tudi po slovenskih časnikih dan občnega zbora. V tem 11. občnem zboru se voli tudi 8 odbornikov, ker po Matičnih pravilih čas onih, ki so bili 1871. 1 voljeni, Jzteče in ki so gospodje: Marn, Pleteršnik, Praprotnik, Šolar, Žakelj, Cigale, Einspieler, Grabrijan in pa en vnanji, ker bi moralo biti po pravilih 20 vnanjih odbornikov, sedaj jih je pa vsled preselitve in smrti le 19.
Ker ni bilo nikakoršnega posebnega predloga, je po dovršenem dnevnem redu predsednik končal skupščino.
Upravništvo
Matice slovenske 1875. leta.
Prvosednik:
Dr. Jan. Blei weis, deželni odbornik, c. kr. deželni živinozdravnik v pokoji itd.
Prvosednikova namestuika:
Peter Kozlei', grajščak in deželnega glavarja namestnik. Maksimilijan Pleteršnife, c. kr. gimn. profesor.
Blagajnik :
Ivan Vilhar, trgovec.
Tajnik in zapisnikar: Ivan Tllšek, C. kr. gimnazijski profesor.
Knjižničar :
Ivan Vavrft, C. kr. gimnazijski profesor.
Pregledovaleč drnštv. računov: Dr. Jernej Zupanec, c. kr. biiježnik.
Ključarja :
France Souvan. Dr. Jurij Strliencc.
(Odborniki v abecednem redu.) a) Ljubljanski.
1.	Dr. Bleiweis Janez 1875.
2.	Jeran Luka 1874.
3.	Kozler Peter 1874.
4.	Krisper Valentin 1874.
5.	Mam Jožef 1871.
6.	Močnik Matej 1874.
7.	Pleteršnik Maksimil. 1871.
8.	Dr. Poklukar Josip 1872.
9.	Praprotnik Andrej 1871. 10. Sovan France 1872.
11.	Dr. Sterbenec Jurij 1872.
12.	Stegnar Felix 1875.
13.	Šolar Janez 1871.
14.	Tomšič Ivan 1872.
15.	Tušek Ivan 1875.
16.	Vavrû Ivan 1875.
17.	Vilhar Ivan 1874.
18.	Wiesthaler Fr. 1875.
19.	Dr. Zupanec Jernej 1874.
20.	Žakelj Miroslav 1871.
b) Vnauji.
1.	Barbo Jožef grof 1875.
2.	Cigale Matej 1871.
3.	Einspieler Andrej 1871.
4.	Erjavec France 1874.
5.	Gorup Jožef 1875.
6.	Grabrijan Jurij 1871.
7.	Herman Mihael 1872.
8.	Košar France 1872.
9.	Majciger Janez 1874. 10. Parapat Janez 1874.
11.	Raie Božidar 1874.
12.	S vete c Luka 1875.
13.	Šavnik Dragotin 1872.
14.	Šuman Josip 1874.
15.	Dr. Tonkli Josip 1872.
16.	Dr. Ulaga Jožef 1875.
17.	Urbas Viljem 1875.
18.	Winkler Andrej 1872.
19.	Žolgar Miha 1874.
Letna številka kaže, kterega leta je bil odbornik izvoljen.
Odseka: a) Odsek za gospodarstvo.
1.	Sovan France, prvomestnik.
2.	Vilhar Ivan.
3.	Dr. Zupanec Jernej.
b)
1.	Dr. Bleiweis Jan.
2.	Mam Jožef.
3.	Močnik Matej.
4.	Parapat Janez.
5.	Pleteršnik Maks.
6.	Dr. Sterbenec Jurij.
7.	Stegnar Felix.
Odsek za izdavanje knjig.
8.	Šolar Janez, prvomestnik.
9.	Tomšič Ivan.
10.	Tušek Ivan.
11.	Urbas Viljem.
12.	Vavrû Ivan.
13.	Wiesthaler Fr.
14.	Žakelj Miroslav.
Imenik Matičnih udov.
Častni udje:
1.	Miklošič Franjo, vitez, na Dunaji.
2.	Palaeki Franjo v Pragi.
3.	Rački Franjo, dr., kanonik in predsednik jugoslov. akademije.
4.	Rajevski Mihael, biškup pri ruskem poročuištvu v Beču.
5.	Rieger Franc Ladislav, dr., v Pragi.
6.	Vesel (Koseski) Ivan v Trstu.
Razvrstitev po poverjenikih ali dle&antjak
Opazka. * kaže ustanovnike; ti kakor tudi letniki vsake dekanije so po abecednem redu. — Kdor zapazi kakovo napako, naj nam jo blagovoli naznaniti, da se popravi. Za zmote pa , ki se nahajajo ozir stano-vališč, nismo odgovorni, če se nam niso naznanile spremembe. Kdor ni tiskan v dekaniji, v kteri zdaj biva, ta naj išče knjig pri poverjeniku, pri katerem jih jo bil zadnjikrat prejel.
I. Dekanija Ljubljana. — Poverjenik: Ivan Tusek. a) Mesto Ljubljana.
Ustaiiovniki :
Arce Rajko, c. k. poštni uradnik. Auer Jurij, posestnik. Blaznikova Fani, gospica. Bleiweis Janez, dr., dež. odbornik itd. Bleiweis Drag., dr., zdrav, v bolnišn. Bučar Viktor, trgovec. Codelli bar. A. Fahnenfeld, graščak. Čcbašek Andrej, dr., častni kanonik,
prof. bogosl. Češko Valentin, posestnik. Čitalnica, društvo. Debevec Jožef, trgovec, posestnik. Detelja Oton, grajščak. Dreo Aleksander, trgovec. Fabijan Janez, trgovec. Frančiškanska knjižnica.
Frelih Anton, hišni posestnik.
Gariboldi pl. Anton, grajščak.
Gariboldi pl. France, dež. sodnije svetovalec,
Gogala Jan,, dr., katehet više gimnazije in vodja v Alojzijevišču.
Graseli Peter, posestnik.
Heidrih H., duh. vodja bogosl. semenišča.
Hranilnica Kranjska.
Jamšek Ivan, trgovec.
Jarec Anton, dr., c. k. šol. svetov.
Jerajeva Ivana, posestnica.
Jeran Luka, ,,Zg. Danica" urednik.
Kadilnik France, blagajnik banke Slovenije.
Kleinmayr pl. Ignacij, knjigar, tiskar
in posestnik. Klemenčič Jožef, kat. c. k. učiteljskega izobraževališča. Kljun Drag., stolne cerkve vikarij. Knjižnica c. kr. učiteljske priprav-ljalnice.
Kosti Gustav, mestni fajmošter. Kozler Ivan, grajšcak. Kozler Jožef, dr., posestnik. Kozler Peter, posestnik. Kreč Mat., dež. odbora tajnik. Krišper Valentin, trgovec in posest. Kiižnar Mir., c. k. realni profesor. Kušar Jožef, trgovec in hišni pos. Lukman Jakob, c. k. rač. urad. Mam Jožef, prof. na c. k. viši gimn. Milic Rudolf, tiskar. Močnik Matej, učitelj mestne šole. Munda Franjo, dr., odvetnik. Murnik Janez, tajnik kup. zbornice,
deželni odbornik. Pavšler Jožef, korar. Peternel Mihael, c. k. profesor više
realke v pokoju. Pfeifer France, c. k. rač. uradnik. Pirnat Andrej, posestnik. Pleteršnik Maks, c. k. gimn. prof. Pogačar Ivan Zl., dr., knezoškof. Pogačar Martin , knezošk. kancelar. Poklukar Jožef, deželni poslancc. Pongrac Oskar, dr., zasebnik. Pregelj Raimund, blag. v hranilnici. Ravnikar France, dež. blagajnik. Rozman Ivan, mestni kaplan. Ruard Viktor, grajšcak na Bledu.
Samasa Anton, zvonar. Skalé Pavel, učitelj živinozdravn. Skubic Anton, c. kr. gimn. prof. Smukavec Ivan , uradnik pri dež.
odboru. „Sokol", telovadno društvo. Sovan Ferko, trgovec. Sovan France Ks. starejši, trgovec. Sovan France, mlajši, trgovec. Stare Jožef, koncipijent pri c. k.
finančni prokuraturi. Strbeneo Jurij, dr. prava, duh. Strobelj France, dijak. Šranec Stanko, župnik v Hotiču. Šol ar Janez, c. k. šolski nadzornik. Tavčar Janez, hišn. posestnika sin. Valenta Alojzij, dr„ prof. in primär
v bolnici. Vavru Ivan, c. kr. prof. na viši
gimnaziji. Vilhar Ivan, trgovec. Vošnjak Jožef, dr., zdravnik. Zamejic Andrej, bogosl. profesor. Zamik Valentin, dr., odvet. koncipijent in dež. odbornik. Zupančič France, dr., pravdosrednik. Zupanec Jernej, dr., bilježnik, Zupan Jožef, dr., pravdosrednik. Zupan V. C., zasebnik. Žagar Dragotin, kontrolor dež. bla-gajnice.
Vuieic Paskal, biskup in namestnik apstolski v Bosni. Štev. 84.
Letniki.
Ahačič Karol, dr., odvetnik. Ahčin Albin, ključarski mojster. Ahčin Drag., ključar. AléSovec Jakob, pisatelj. Alojzijevišče.
Ambrožič Fr., dr., Bekundar v bolnici.
Apih Jos., modroslovec v Zapužah. Arko Albin, žurnalist. Avsenek Marija, roj. Tomanova. Belar Leop., učitelj mest. glavne šole. Bizavičar, o. Jožef, frančiškan. Boštjančič Franc, katehet.
Brus Andrej, kmet. družbe tajnik. Čuber Ernest, kaplan v Trnovem. Öuren Karol, uradnik v hranilnici. Cvajar Dragotin, trgovec. Dimec August, c. k. finančni svetnik. Dogan Janez, mizar v Ljubljani. Dolenec Jakob, vikarij stolne cerkve. Drašler France, čevljarski mojster. Drašler Pavel, trg. pomočnik. Drenik Franjo, opravnik. Drenik Kunibert, kontrolor v po-
silni delalnici. Društvo izobraževalno za tiskarje. Družba rokodelskih pomočnikov. Eudlihar Rudolf, c. k. kancelist. Epih Janez, učitelj. Eržen Ignacij, duhoven v pokoji. Flia Janez, nunski katehet. Fortuna France, trgovec in posestnik. Fuks France, dr., primär v bolnici. Garbas France, poštni oficijal. Gerber Matija, posest, in bukvovez. Gerdežič Jože, c. k. drž. pravdn.
namestnik. Giontini Janez, knjigotržec. Globočnik Anton, c. k. okr. predst. Globočnik France, prof. više realke. Globočnik Viktor, avskultant dež. sodnije.
Gnjezda Ivan, prefekt v Alojz. Goričnik France, trgovec. Goršič Martin, Krakovo, 18. Gorup Franjo, zasebnik. Gril, trgovec.
Gross Anton, misijonar v Ameriki. Grkman France, učitelj. Guttman Emilij, odv. koncipijent. Hafner Jakob, realni učitelj. Höffern pl. Leopold, c. k. deželne
vlade svetovalec. Hohn Edvard, posestnik in bukvovez. Hohn Hugon, c. k. poštni uradnik
v Sučavi. Hohn Robert, uradnik pri železnici. Horak Ivan N., posestnik in rokovičar. Hrovat Blaž, c. k. ravnatelj.
Iber Ivan, trgovec.
Ivanetič Martin , načelnik dež. rač.
Jak Avgust, trgovec.
Jeločnik Anton, trgovski pomočnik.
Jentl Anton, trgovec.
Jerič Jože, župnik v pokoju, št. 16,
stari trg. Jurčič Josip, pisatelj. Juvančič Iv. Drag., trg. pomočnik. Kafol Ivan, posestnik. Karun France, župnik. Kajzel Peregrin, trg. pomočnik. Kalan Matija, cenil, poročevalec. Kapler Jos., dr., zdravnik. Kaprec Ivan, c. k. nadsod. svetnik. Katoliška družba (2 iztisa). Kermavner Valentin, gimn. profesor. Kilar Jauez, kaplan v Trnovem. Klinar Leop., kurat v kaznilnici. Klein Anton, vodja Egerj. tiskarnice. Klemens Erance, trgovec. Klofutar Leonard, dr., prof. bogosl. Knauschner Vit., pivovar pri gg. Kozlerjih. (Knjige naj dobi izvrsten dijak ljubljanskih srednjih šol.) Knjižnica bogoslovska. Knjižnica ljubljanske gimnazije. Knjižnica ljubljanske realke. Knjižnica učiteljska ljublj. okolice. Koblar Anton, bogoslovec. Kočevar France, drž. pravdnika namestnik.
Kokalj France, učitelj mestne šole. Kolman France, trgovec. Konšek Val,, prof. c. k. više gimn. Kotnik Josip, učiteljski pripravnik. Kovač J., sovoditelj Egerjeve tisk. Kozina Jurij, c. k. prof. više realke. Krajec Janez, faktor pri Blaznikovi
tiskarni. Kramar France, kanonik. Kremžar Andrej, uradnik dež. rač. Kristan Josip, glavni zastopnik
Slavije. Kregar France, bogoslovec. Kržic o. Andrej, frančiškan.
Lapajn Ernestina, gospâ. Lavrič Ivan, pionirski kadet v Hamburgu.
Lazar Mih., učitelj ženskega izob-
raževališča. Leben Matija, dr., častni korar. Ledenik Alfred, trgovec. Lerher Jurij, bukvar. Leveč France, realni profesor. Levstik France, skriptor pri c. k.
licealni knjižnici. 'Lichtenberg, baron, Leopold, grajšak
v Habahu. Lozar Jožef, trgovec. Mali Marijana, rojena Tomanoya. Mahr Ferdinand, lastnik kupčijske učilnice.
Maršalek Avgust, krojaški mojster. Masterl Anton, kaplan pri sv. Petru. Medic o. Kalist, frančiškan. Melcer Drag., c. k. gimn. profesor v pokoji.
Mihalič Jurij, kancelijski vodja mestnega poglavarstva. Mlekuž Mat, urad. banke Slovenije. Moše Alfons, dr., odvetnik. Mulej Andrej, c. k. uradnik. Murn o.Teodorik, frančišk. v Klanjcu. Murnik Marija, gospa. Nârodna tiskarna. Ničman Henrik, pos. in bukvovez. Novak Janez, mizar in posestnik. Oblak Jožef, zasobni uradnik. Pakič Mihael, trgovec. Papež France, dr., odvetn kandidat. Pavkerpl. Glanfeld Henrik, dr.,korar. Pengal Anton, posestnik na Pšati. Petričič Vaso, trgovec. Perles France, posestnik. Perme Anton, posestnik. Perona Ljudevit, magist. svetovalec. Pfeifer Jožef, koncip. dež. odbora. Pfeifer Ferdin., oficijal dež. odbora. Pirec Iv., uradn. pri južni železnici. Pirnat Tomaž, hišnik. Polec Jož., c. k. notar v Mokronogu.
Pogorelec Adolf, kaplan pri sv. Petru. Potočnik Franjo, nadinženir. Potočnik Mihael, nunski spovednik. Porenta France, kaplan pri sv. Petru. Poč Martin, kaplan pri sv. Jakobu »
v Ljubljani. Poznik Albin, drž. odvet. koncip. Poznik Radivoj, tehnični uradnik,
(stolni trg, 307.) ' Praprotnik Andrej , učitelj mestni
glavne šole. Praprotnik France, učitelj na Ježiči. Pribil Janko, inženir. Puhar Dragotin, posestnik. Pustotnik Jan., dr., primarij v dež. bolnici.
Premk Anton, poštni uradnik. Raie Anton, suplent. Raktelj Fr., učitelj mestne gl. šole. Ravnikar Lud., dež. sod. svetovalec. Ravnikar Valentin, Ravbarjev be-neficijat,
Ravnikar Viktor, uradnik banke Slovenije, sedaj na Dunaji. Rechbach, baron, jurist v terez. na Dunaji.
Regali Jožef, hišnik in mizar. Regoršek France, trgovec. Ribič Jožef, trgovec. Rode France.
Rogelj Florijan, notarski uradnik. „Slovenskega Naroda" uredništvo. Smolej Jakob, c. k. gimn. vodja. Smerekar Jožef, profesor bogoslovja. Spoljarič Jakob, ključar. Stegnar Feliks, učitelj kaznilnice na Gradu.
Strbenec Jožef, duh. v pokoju. Suhadobnik Lovr., kolezijski mlinar. Sušnik Jakob, bogoslovec. Šašelj Feliks, okrajni komisar. Šešek Ivan, gimnaz. Škofic Lorenc, davkarski kasir. Škrl Ivan, avskultant pri okrajni sodniji.
Šolmajer Fr., c. k. cenil, poroč.
Solmajerjeva Kornelija, gospâ. Šuklje Fr., c. k. gimn. prof. Šumi France, sladkorne tovarne pomočnik v Peštu. (Jiigergasse, 18 pri Pollaku). Tavčar Dragotin, posestnik. Tekavčič Drag., ofkr. pos. delalnice. Toman Helena.
Tomec Jakob, magist, uradnik.
Tomšič Ivan, učitelj c. k. normalke.
Tratnik Antonija, fin. komis. žena.
Travnar Jožef, učitelj.
Türk Hugon, trgovec.
Tušek Ivan, gimn. profesor.
Učiteljsko društvo.
Ulman Neža, gospâ.
Urh Peter, kanonik.
Valenta Vojteh, magist. uradnik.
Valentinčič Ign., načelnik pozavar.
oddelka pri banki Sloveniji. Vavpetič Ivan, gimnaz.
Več Ivan, trgovec. Vičič Janez Ev., trgovec. Višnikar Franjo , uradnik pri dež. sodniji.
Vizijak Ant., učitelj mest. ljudske šole. Vončina Josip, konc. pri dež. vladi. Vrhunec Anton, trgovec. Wašer Eajko, uradnik v hranilnici. Wiesthaler France, c. k. gimn. učitelj. Zeplihal Ognjeslav, kamenopisec. Zic Nikolaj, vojni kurat. Zima Janez, učitelj. Zitterer Andrej, čevlj. mojster. Zupan Jožef, stolni dekan. Zupančič Vilib., prof. ženskega iz-
obraževališča. Žakelj Miroslav, c. k. gimn. prof. Žark Franjo, krojaški moster. Žitko Jakob, deželni vratar.
Štev. 204.
b) ljubljanska okolica.
*Krčon Anton, župnik v Rudniku. *Stare Alojzij, kaplan v Šent-Vidu. Aleš Luka, župnik v Preski. Bohinec Žiga, kaplan na Dobrovi. Čitalnica v Šent-Vidu. Dernovšek Jurij, župnik v Želimljah. Dolenec Andrej, posest, v Dravljah. Dolinar Anton, kaplan na Dobravi. Finec Anton, župnik v Sostrem. Gams Jan., posestnik v Loki pri Igu. Govekar France, učitelj na Igu. Jarec Jožef, posestnik v Medvodah. Hočevar Jožef, župnik na Igu. Klemene Fr., posestnik v Zalogu. Knific Srečko, kaplan pri dev. Mariji v Polji. Knez Janez, posestnik v Šiški. Kogelj Janez, učitelj na Brezovici. Kralj Matija, kaplan v Sostrem. Kraljic Miha, posestnik in poštar v
Št. Vidu. Kršič Janez, župnik pri sv. Katarini,
Kunaver Miha, pos. v Dravljah.
Malenšek Franja, pos. hči v Tacenu.
Mekinec Fr., kaplan na Brezovici.
Mencinger Lovro, duh. oskrbnik na Golem.
Namre Anto, župnik v Šmartnem.
Pečnik Valentin, kaplan na Igu.
Pipan Andrej, kaplan v Polhovem gradcu.
Potočnik Anton, župnik v Šent-Vidu.
Potočnik Janez, župnik na Brezovici,
Potočnik Martin, učitelj v Sori.
Porenta Jan., kaplan v Polji.
Povše France, župnik na Ježici.
Rozman Jurij, kaplan na Igu.
Sever Janez, posestnik, srenjski odbornik na Vižmarjih.
Svetina Valentin, rudarski nadzornik, v Knapovžah.
Štrukelj France, duh. na Šmarni gori.
Tavčar Ignacij, župnik v Želimljah.
Zupan Davorin, železniški uradnik v Zalogu.
2. Dekanija Škofja Loka. —
*Debeljakova rojstna hiša na Visokem št. 2 v Poljanski fari. *Dolinar France, fajm. na Trati. *Kožuh Matej, dekan v Stari Loki. Bevc Janez, kaplan na Trati. Čadež Ivan, posestnik v Poljanah. Jereb Matej, župnik v Javorjih. Jezeršek Janez, v Gorenji vasi. Komljanec Jovan, kaplan v Stari Loki.
b)	Poverjenik :
*Gestrin dr. c. kr. sodn. pristav. *Remec Primož, mestni fajmošter v Loki.
Brulec France, kaplan in katehet
nunske dekliške šole. Bukvarnica učiteljska v Loki. Čitalnica v Loki. Deisinger Jurij, trgovec v Loki. Deisinger Maiija v Loki. Deisinger Terezija v Loki. Dolenec Oroslav, posestnik in župnik
v pokoj i. Fabiani Karol, lekar v Loki. Gasperin Jakob , ključarski mojster v Loki.
Golob Gašpar, posestnik v Loki.
c)	Poverjenik:
*Globočnik Leopold, posestnik v
Železnikih. *Rožič Alojzij, kaplan v Železnikih. Eržen Balant, kmet v Rudnem. Globocnik A., posestnik v Železnikih. Hafner Anton , rudarski uradnik v
Železnikih. Jamnik Anton, kaplan v Selcih.
Žan Janez , duh. v pokoji v Šentvidu.	Štev. 39.
a) Poverjenik: Matej Kožuh.
Lavrič Matija, župnik v Novi Oslici. Peterlin Primož, provizor pri sv. Lenartu.
Puc Alojzij, kaplan v Stari Loki. Rožman Lovro, ekspozit v Žabmci. Strupi Jakob, kaplan v Poljanah. Vari Tomaž, kaplan v Poljanah. Zupan Ulrih, administ. v Leskovci.
Štev. 15.
Prim. Remec.
Gusel Janez, trgovec v Loki. Homan Josip, posestnik v Loki. Jeriha Matija , nunski spovednik v Loki.
Kadilčeva Radevejko, gosp. v Loki. Karlin Davorin, modroslovec. Mandelc Anton, kaplan v Loki. Mohar Antonija, kovačica v Loki. Naglic Rudolf, trgovec v Loki. Ramoveš Andrej, kaplan v Loki. Sušnik Janez v Loki. Sušnik Jovana v Loki. Triler Janez, c. k. notar v Loki. Wolkensberg Avguštin, baron , posestnik Oblakovega fidejkomisa v Loki.	Štev. 25.
LeviČnik Jože.
Jereb Matej, župnik v Sorici. Lapajne Jan., admin. v Dražgošah. Levičnik Jožef, posestnik in učitelj
v Železnikih. Majer Vincencij, župnik v Selcih. Pekovec Jože, kaplan v Selcih. Tušek Gregor, pos. sin v Megušnici.
Štev. 12.

3. Dekanija Kranj. — Poverjenik : Dragotin Šavnik.
*Debeljak Jan., župnik v Predvoru. *FIorijanova Nikica, gosp. v Kranji. *Globočnik Edv., dr., zdravnik v Cerkljah.
*Jugovec Leopold, zasebnik v Kranji. *Krašovic Jur., župnik v Šmartnem. *Mali Ognjeslav, dr., okr. zdravnik
v Kranji. *Mežnarec Anton, dekan v Kranji. ■i'Omersa France, trgovec v Kranji. * Pirec Matej, trgovec v Kranji. *Pleweis-ova Ivana, posestnica v
v Kranji. *Pleiweis Valentin, trgovec v Beču. (Knjige naj prejema kranjske gimnazije učenec, ki je v slovenščini najizvrstnejši). *Prevec Tine, dr., zasebnik. *Ros Matej, trgovec v Kranji. ♦Sajovic Ferd., trgovec v Kranji. *'Steiner Janez, dr., c. kr. bilježnik
v Kranji. *Šavnik Dragotin, lekar v Kranji. *Šavnik Sebastian, posest, v Kranji. ♦Urbančič Lujiza, gospâ v Turnu. ■'■'Widinar Jernej, dr., knezoikof. *Zamik Anton, župnik v Naklem. *Zupan Toma, gimn. prof. v Kranji. Aljaž Jabob, kaplan v Tržiču. Arhar France, beneficijat v Vogljah. Bohinec Fr., župnik pri sv. Križu. Cebin Pet., gl. sole učitelj v Kranji. Čitalnica, društvo v Kranji. Dolenec France, trgovec v Kranji. Erjavec Janez, duhoven v Kranji. Frank Kihard, župnik v Tržiču. Gnjezda Štefan, kaplan v Šenčurji. Golob Janez, kaplan v Tržiču. Golobic Anton, župnik v Cerkljah.
Gregorič Ign., lokalist v Trsteniku.
Hočevar Jakob, farmacevt v Kranji.
Kmet Vincencij, učitelj v Šmartnem.
Krisper Kajm., trgovec v Kranji.
Krčon Jožef, župnik v Predosljah.
Kršič Jožef, posestnik v Trbojah.
Kržič Anton, kaplan v Predvoru.
Košmerl Jurij, župnik v pokoji v Kranji.
Kunšič Anton, učitelj v Šenčurji.
Kuster Mihael , c. k. šolski nadzornik v Kranji.
Mencinger Janez, dr., odvetnik v Kranji.
Mohar Peter, duhoven v Predosljih.
Novak Martin, poštni odpravnik v Kranji.
Pavlin Aleš, posestnik v Podbrezji.
Pec Dragotin , c. kr. uradnik v Kranji.
Preželj Matej, župnik v Mavčičah.
Robič Simon, bénéficiât na Šenturški gori pri Cerkljah.
Skul Valentin, kaplan v Šenčurji.
Starè Ferd. , c. kr. okrajni sodnik.
Šivec Janez, župnik v Šenčurji.
Šlibar Tomaž, župnik v Dupljah.
Šoklič Blaž, kaplan v Šmartnem.
Špendal Fr. , ravnatelj in katehet ljudske šole v Kranji.
Tavčar France, kaplan v Kranji.
Učiteljska knjižnica kranjskega šolskega okraja.
Urbančič Janko, grajščak v Turnu.
Vavken Andrej, župan in učitelj v Cerkljah.
Vomberger Blaž, župnik v pokoji na Primskovem.	Štev. 60.
4. Dekanija Radoljica. — i. Poverjenik: Umek Martin.
*Jerala Janez, kaplan v Bohinjski Berlic Janez, kaplan v Srednji vasi. Bistrici.	Bürger Martin, obč.tajnik v Boh.Bistr,
Dobravee Miha, kaplan v pokoji v
Bohinjski Bistrici. Eder Janez, župnik v Bohinj. Beli. Jereb France, župnik v Zaspem. Koželj Anton, duhoven v pokoji na Dobravi.
Mali Ignacij, duhoven v Ribnern. Mencinger Jakob, učitelj v Bohinjski Bistrici.
2.	poverjenik :
Ažman Ivan, župnik na Dovjem. Bizjak Jernej, župnik na Jesenicah. Klinar France, učitelj na Jesenicah. Robič Jak., pos. v Kranjski gori.
3.	poverjenik :
*Bernik Lovro, žup. v Kamnigorici. *Sajevee Janez, župnik v Mošnjah. Ankrst v Janez, kaplan v Kamnigorici. Avsenik Neža, rojena Tomanova v Lescah.
Belar Jože, kaplan v Breznici. Bononi Jožef, župnik v Radolici. Grilec Janez, posestnik na Zgoši. Keše Silvester, dekan v Begunjah. Košmelj Janez, kaplan v Radolici.
4.	poverjenik :
Habe Janez, župnik na Ovsišah. Kristan Lovro, duh. v pokoji na
Dobravi. Soršak Matej v Kropi.
Mesar J., župnik v Bohinjski Bistrici. More Anton, kaplan v Gradu. Trojar Janez, poštar v Gradu. Umek Anton, župnik v Gradu. Zumer Jakob, posestnik v Podhomu (Gorje).
Zumer Janez iz Spodnjih Gorjan.
Štev. 15.
France Klinar.
Sparovec Henrik, kaplan v Kranjski gori.
Žužek Simon, kaplan na Jesenicah.
Štev. 6.
Silvester Kese.
Novak Janez, kaplan v Mošnjah. Olifčič Josip, usnjarski mojster. Resman Janez.
Stenovec Anton, kaplan v Begunjah. Stroj Jaka, agent banke „Slovenije"
v Radolici. Vurnik Janez v Radolici. Zupan Neža, posest, hči v Smokuču.
Štev. 16.
Matej SorŠak.
Zabrezovnik Jurij, benefic. v Kropi. Zupan Janez v Kropi.
Štev. 5.
5. Dckanija Kamnik. — Poverjenik : Janez Debevec.
*Fabijani o. Placid, frančiškan.
*Kokalj o. Majner, frančiškan.
*Stranjska fara po Mih. Dobovšekovi ustanovi. (Gosp. župnik je prošen, da knjige razdeli med tri posest, iz Dobovšekove žlahte, po njihovi smrti pa faranom po svoji previdn.)
*Nabernik Ivan, ces. kralj, sodnijski pristav.
*Parapat Janez , duh. oskrbnik v
Vranjipeči. Albrecht Leopold, župnik v Dobu. Adlešič Jurij, učitelj v Kamniku. Bralno društvo v Robu.
Bukvarnica učiteljska, okraja kamniškega.
Brodnik Anton, kaplan v Komendi. Čitalnica v Kamniku. Debevec Janez, posest, v Kamniku. Dolenec Luka, župnik v Šmartnem. Frölib Tone, meščan v Kamniku. Hiti Janez, župnik na Homcu. Hlebec o. Bogomir, frančiškan. Höffern pl. Viljemina, graščinska
gospica na Brdu. Hribar France, posestnik na Križu. Iglic Janez, trgovec v Dobu. Janežič Anton, trgovec v Kamniku. Kajdiž Tomaž, župnik v Vodicah. Kmetic Mihael, župnik v Stranji. Krsnik Jožef, c. k. okrajni sodnik na Brdu.
Klander Janez, meščan v Kamniku.
Knjižnica v Bepnjah.
Kuhelj Matija, administr. v Gozdu
nad Kamnikom. Legat France, zdravnik v Kamniku. Leveč Janez, trgovec v Kamniku.
6. Dekanija Moravče. —
*Jarec Jernej, župnik v Dolu. *Mazek Lovro, kaplan v Zagorji. *Oblak Janez, župnik pri sv. Heleni. *Urbanček Janez, župnik v Krašinji. Barlič M., duh. v pokoji na Vačah. Brvar Gotard , mlinar in posestnik
Podzidom. Giob Jakob, župnik v Zagorji. Ilrovat G., učitelj v Krašinji. Jošt Mihael, učitelj v Zagorji. Kapuz Janez, župnik v Pečah. Kepec France, župnik v Češnjicah. Koprivnikar Janez, župnik na Savi. Kosmač Simon, župnik na sv. Gori. Krištof Lovro, župnik v Št. Osvaldu. Mazek Lovro, kaplan v Zagorji. Mogolič Miha, župnik pri sv. Lam-bertu.
Letopis 1875. I,
Lomberger Jožef, župnik v Tunjicah. Ložar Jan., posestnik v Trzini. Mrvec Blaž, župnik v Nevljah, Murnik Janez, trgovec v Kamniku. Orel Josip, trgovec v Kamniku. Pavlic Kozma, administr. na Rovi. Plaveč Anton, posestnik v Kamniku. Pfeifer France, učitelj na Goričici. Polak Josip, meščan v Kamniku. Ramoveš Jernej, lokalist v Selih. Rode Josip, meščan v Kamniku. Suhi J., trgovec v Kamniku. Svetlin France, kurat na Goričici. Stare Mih., inženir v Mengišu. Švajgar J , grajski oskrbnik na Brdu. Tavčar Matej, župnik v Komendi. Tomše France, učitelj v Kamniku. Tomšič Štefan, učitelj v Tunjcah. Vidic o. Fortunat, frančiškan. Zoreč Janez, župnik v Mengišu. Zupan Simon, kaplan v Mengišu. Zupančič Anton, kaplan v Mengišu.
Štev. 50.
Poverjenik: Janez Toman.
Petrič Blaž, župnik v Blagovici. Pleško France , bénéficiât na Vrh-polji.
Preša Jožef, župnik v Pečah. Rome France, župnik v Čemšeniku. Stupar Janez, administrator pri sv.
Gothardu. Tavčar Mihael, župnik na Vačah. Toman Janez, dekan v Moravčah. Urbas Anton, župnik v Dobovcu. Vrančič Ignacij, kaplan v Čemšeniku. Vodè Jožef, trgovec na Dolskem. Završnik Fr., župn. pri sv. Gothardi. Zoreč Julij, kaplan v Moravčah. Zorman Anton, župnik v Kolovratu. Zupančič Janez, župnik v Blagovici.
Štev. 30.
7. Dckanija Šmarje. — Poverjenik: Matija Brolih.
*Bartol Baltazar, župn. na Lipoglavi. *Brolih Matija, dekan v Šmarji. *Stritar Janez, benef. v Št. Vidu. Anžur Anton, župnik v Šent-Jurji. Borštnik Janez, učitelj v Šmarji. Drčar Martin, župnik na Polici. Habijan Peter, kaplan v Šmarji. Hinek Janez, župnik v Zatičini. Hočevar Anton, župn. v Kopanji. Jakelj Gregorij, kaplan v Zatičini. Kovač Franjo, učitelj v Zatičini. Kulavec Matija, župnik v Šent-Vidu. Kumer France, kaplan v Šent-Vidu. Kun8telj France, kaplan v Šmarji. Lukan Jak., zdravnik v Šent-Vidu.
Mazek Anton, župan v Šmarji. Oblak Lorenc, kaplan na Krki. Pečar Andrej , častni kanonik na Krki.
Razpotnik Jakob, žup. v Višnji gori. Režek Peter, kaplan na Krki. Rotschütz Emil, baron , grajšcak v Smreki.
Rus Janez, posestnik v Šmarji. Starec Matija, učitelj pri sv. Jurji. Steska Edvard, c. k. okr. sodnik v
Zatičini. Zoreč Anton, župnik v Žalni.
Štev. 25.
8. Dckanija Lilija. — Poverjenik : Jakob Rus, dekan.
*Kobler Alojzij, posestnik v Šmart-nem.
*Svetec Luka, c. k. notar v Litiji. Abzec Matija, kaplan v Šmartnem. Adamič France, učitelj v Šmartnem. Blaž Božidar, trgovec v Litiji. Celar Janez, župnik v Svibnem. Dovič Janez, župnik v Doléh. Gestrin Leopold, župnik pri sv. Jurji. Gorenjec Leop., kaplan v Št. Jurji pod Kumom.
Jeretin Martin, tajnik okrajnega
glavarstva v Litiji. Petek Andrej , župnik v Polšniku. Rožuik Anton, c. kr. sodnijski ad-
junkt v Litiji. Rus Jakob, dekan v Šmartnu. Stupica Lovro , župnik v pokoji v
Šmartnem. Teran Janez, župnik v Štangi. Vestcnek Jul., dr., vitez, c. k. okr. glavar.	Štev. 16.
9. Dekauija Treltno. — Poverjenik : Jan. Kovačič.
*Barbo-Waxenstein, grof J., grajšcak v Rakovniku.
*Košir Janez, c. k. sodn. vTrebnem.
*Kovačič Janez, dekan.
*Martinak Jožef, c. k. sod. adjunkt v Žužemberku.
*Vovk Matej, kaplan v Mokronogu.
Barbo Miha, kaplan pri sv. Lovrencu.
Bercar J., pos. v Kamnji (sv. Rupert).
Blagne Anton, oskrbnik v Rakovniku.
Dolinar Jan., župnik v Št. Janžu.
Grčar Jožef, kaplan v Št. Rupertu. Hofer Karol, lokalist v Čatežu. Jaklič Jožef, kaplan v Trebnem. Košir Alojzij, žtfpnik pri sv. Rupertu-Lotrič Leop., kaplan v Žužemberku* Marolt Jakob, župnik pri sv. Križu. Müller Jan., župnik na Mirni. Nemec Anton, kaplan pri sv. Trojici. Pogačnik Jan. pri sv. Križu. Pož Dragoslav, davkarski adjunkt
v Mokronogu. Sovan Leopold na Mirni.
Steklasa France v Št. Rupertu. Švajgar France, kaplan v Trebnem. Šular Janez, župnik v Trebelnem. Tomšič Matilda, gospica v Trebnem. Tram te Anton, kaplan v St. Ruperti.
Trepal Anton, administrator na Selih. Urbanija Lovro, administrator t Am-brusu.
Vašič Lijud., dr., zdravnik v Trebnem.
Štev. 28.
10. DekanUa Leskovec. — 1.
♦Bušič Jožef, posestnik v St. Jerneji. ♦Grivec France, kaplan v Leskovcu. ♦Hočevar M , posestnik in državni
poslanec na Krškem. ♦Kapier Janez, posest, pri sv. Duhu. *Kuralt Ivan, avskultant na Krškem. * Mahkot J., c. k. uradnik na Krškem. ♦Poljfk Edvard, dekan v Leskovcu. ♦Rudež Dragotin , grajščak v Gra-
carskem turnu. ♦Sajè Miha, kaplan v Boštanji. 'Šola Št. Jernejska. ♦Tavčar Anton, župnik na Raki. ♦Vesel Ivan , župnik pri sv. Duhu.
(vel. Tem). ♦Zupan Miha, kaplan v Leskovcu. Bukvarnica šol. okraja na Krškem. GaSperlin GašpHr, župnik v Bučki. Grčar Andrej, učitelj v Čatežu. Jarec France, kaplan v Leskovcu Klofutar Jan., kaplan v Št. Jerneji.
Poverjenik : Edvard Poljak.
Knavs Janez, vikarij na Krškem. Koželj Miha, kaplan v Škocijanu. Lavtar Anton, župnik pri sv. Križu, Lenasi Anton, kaplan v Št. Jerneji. Mavrer G., posestnik na Kaki. Obrstar Jan., kupčevalec v Cerkljah Pfeifer Viljem, župan na Krškem. Pogorelec And., kaplan na Studencu. Sajè Janez, učitelj v Šent-Jerneji. Svoboda Janez, gozdnar v Čatežu. Šos Mihael, župnik na Studencu. Šusteršič Mat., posest, na Krškem. Virk France, trgovec v Leskovcu. Voglar Jožef, kaplan v Škocijanu. Vovk Janez, župnik pri sv. Jerneji, Vrančič France, kaplan pri sv. Križu. Zadnik Šimen, župnik v Čatežu. Zbašnik France, kaplan v Čatežu. Žgur Anton, kaplan na Raki.
Štev. 37.
2. Poverjenik : Janez Lesjak.
♦Lesjak Janez, župnik v Kostanjevici. Belè France, grajšč. oskrbnik v Kostanjevici. Gac Vekoslav, trg. v Kostanjevici. Kodrič Mihael, trg. v Krški vasi. Marinko Jožef, kaplan v Kostanjevici.
Podboj Jožef, c. kr. okrajni sodnik
v Kostanjevici. Šebavec Franjo, preglednik potroš-
nine v Kostanjevici. Šetinec Fr., trgovec v Kostanjevici.
Štev. 8.
11. Dekani,ja Novomosto (Rudolfovo). — Poverjenik: S. Wüfan.
♦Babnik Janez, župnik v Soteski. ♦Grašie Anton , kanonik y Novem mestu.
♦Langer Fr., pl. Podgoro, grajščak v Poganicah.
♦Mlakar Anton, župnik v Mirni peči. *Rome Jožef, župnik pri sv. Petru. ♦Skubec Mihael, župnik v Poljauici. ♦Štrucelj Juraj, c. k. pristav v Ru-dolfovem.
''Vojska Andrej , dr., c. k. okrajne
sodnije svetnik v Novem mestu. *Volčič Janez, župnik v Podgradu. Arko Matej, gimnazijalec. Bačmk Janez, župnik v Prečini. Čitalnica v Novem mestu. Frančiškanski samostan v Nov. mestu. Golf Ivan, gimnazijalec. Gruden Ivan, davkarski kontrolor v
Novem mestu. Gruden Jakob, župnik pri Beli cerkvi. Hren Jakob, c. k. državni pravdnik
v Novem mestu. Jaklič Anton, gimnazijalec. Kalan Jakob, kaplan v Mirni peči. Kalčič Ant., trg. v Novem mestu. Knjižnica c. k. gimnazije. Kozina Anton, gimnazijalec. Logarjeva Leopoldina, gospâ.
Majtinger Ivan, vodja gruntovnice. Mohar M., uradnik v Novem mestu. Nemanič Ivan, gimnazijalec. Oblak Valentin , trgovec v Novem mestu.
Ogorek Josip, gimn. profesor. Poljanec Jan., gimn. profesor. Rizzolli Dominik, lekar v Novem mestu.
Rozina Jož., dr., adv. v Nov. mestu. Stavdaher o. Ignacij, gimn. katehet
v Novem mestu. Tomažič Ivan, vikar v Novem mestu. Verbie Lovro, c. kr. davk. adjunkt. Vilfan Simon, prost v Novem mestu. Virant Janez, kaplan v Št. Mihelu. Zajdel Nande, filozof. Žitnik Ignacij, gimnazijalec.
Štev. 38.
12. Dekauija Metlika. —
Aleš Anton, župnik v Semiču. Barle Janez, učitelj v Podzemlji. Borštnik Pavel, učitelj na Preloki. Bregant Val., kaplan v Črnomlji. Dev Edvard , c. k. okrajni sodnik
v črnomlji. Dolžan Jernej, župnik v Radovici, Haring Sofija, gospâ v Črnomlji. Kavčič France, učitelj v Dragatušu. Kolbezen Jan., pesestnik v Črnomlji. Krašovec Anton, župnik v Adlešiču. Križaj Nikolaj, kaplan v Semiču. Kuralt Božidar, c. k. sodnijski pristav v Črnomlji. Lilek Franjo, posestnik v Črnomlji. Mervec Janez, kaplan v Starem trgu. Mrzel Jožef, župnik v Starem trgu.
b) Poverjenik :
*Lampe Jožef, c. k. uradnik v Metliki. Furlan Franjo, posestnik. Gangel Lavoslav, posestnik. Güstin Franjo, župan. Jančar Franjo, duh. nem, vit. reda.
:) Poverjenik : Anton Aleš.
Muhič Franjo, učitelj na Vrhu. Pavlic Ign., dr., okrajni zdravnik v črnomlji.
Pihler Jožef, c. k. tajnik v Črnomlji. Pokljukar Jože, kaplan v Vinici. Stanonik Nik., učitelj v Starem trgu. Škufca Anton, kaplan v Dragatušu. Šola farna v Starem trgu (plačuje
g. dr. J ur. Sterbenec). Šutej Matija, župnik v Vinici. Tomazin Janez, kaplan v Semiču. Tomec Martin, župnik v Suhorji. Učiteljsko društvo v črnomlji. Videmšek Matija, kapljan v Črnomlji. Zagorjan Henrik, župnik na Vrhu. Zamik Matija, župnik v Preloki.
Štev. 29.
Ant. Navratil.
Kapele Janez, oskrbnik komendski. Navratil Anton, zasebnik. Premer Anton, zasebnik. Prosenik Antou, trgovec. Sturm Vaclav, učitelj. Štev. 10.
13.	Dekanija Kočevje. —
*Lovšin Simon, župnik pri fari v Kostelu.
*Novak Josip, dokan v Kočevji. Abram Lavoalav, učitelj v Nemški Loki.
Bučar Žisra, dr., c. k. okrajni zdravnik v Kočevji. Gašperin Viljem, kaplan v Mozelji. Kolar Matija, kaplan v Koprivnici.
14.	Dekanija Ribnica. —
* Jereb Jožef, župnik v Dragi. *Klon Marjanica, posestnica v Slat-niku, 2.
kLesar Janez, posestnik v Hrovači, 4. •"Lesar Martin, posestnik v Sušji, 23. *Lesjak Jožef, župnik v Sodražici. *Lovšin Micika, pos. v Jurjevici, 34. *"Skubec Martin, dekan v Ribnici. *Sušje, vas.
Arko Anton, posestnik v Ribnici. Arko Janez, c. k. notar v Ribnici. Bobek Janez, zdravnik v Ribnici. Bralno društvo v Sodražici. Čitalnica v Ribnici. Jaklič Štefan, župnik v Dolenji vasi.
2. poverjenik :
Candolini Vojteh, c. kr. pristav v Laščah.
Čibašek Janez, župnik v Turjaku. Frelih Matej, župnik v Laščah. Gijol Lovro, administrator pri sv. Gregorji.
Hočevar Matija, poštar v Laščah. Hočevar M., trgovec Pod-Turjakom.
15.	Dekani ja Vrhnika. —
*Kotnik France, posest, na Vrhniki. *Markič Matej, župnik v Logatcu. Šlibar Anton, dekan na Vrhniki. Borštnik Janez, posestnik v Doléh.
Poverjenik: Josip Novak.
Kalan Jakob, kaplan na Kočevskem. Nekerman Çrance, c. k. uradnik v Kočevji.
Olipič Janez, fajm. v Koprivniku. Petrovčič France, kaplan v Kočevji. Torkar Matija, župnik v Mozelji. Treitz Anton, zdravnik v Kočevji. Vajvoda Simon, župnik v Nemški Loki.	Štev. 13.
1. poverjenik : A. Skubic.
Jenčič Alojzij, c. k. sodn. adjunkt. Klinar Dragotin, kuratpri Novi Štifti. Kobilica Janez , duh. pomočnik v
Ribnici. Merhar Jože v Ribnici. Merhar Luka, štacunar v Ribnici. Pakiž Simon, župan v Jurjevici. Potokar Jožef, ces. kralj, davkar v Ribnici,
Pristov Simon, duh. pomočnik. Ratek Lavro, c. k. sodeč v Ribnici. Ricoli Alojzij, trgovec v Ribnici. Šarabon Valentin, kaplan v Ribnici. Zbašnik France, duh. v pokoji.
Štev. 26.
Matej Frelih.
Jaklič Josip, poštar v Vidmu. Kalan Raj m., župnik na Robu. Karlin Janez, kaplan v Laščah. Murgelj Julij, c. k. pristav v Laščah. Pogačar Andrej, gozdnar v Turjaku. Razboršek Jožef, kaplan v Dobre-poljah.	Štev. 12.
v
Poverjenik : Slibar Anton.
Borštnik France, profesor, knjige v
Borovnico št. 8. črne Anton, župnik v Hotedršici. Dolinar France, kaplan v Horjulu.
Fetih-Frankheim Anton, kaplan na Vrhniki.
Goslar Mavricij, župnik v Podlipi. Jugovec Anton, župnik v Borovnici. Kavčič Gašpar, posestnik v Rovtah, Lavrič Jožef, župnik v Zaplani. Markič Matevž, župnik v Logatcu. Papier Fr., učitelj v Polh. gradcu. Pipan Andrej , kaplan v Polhovem gradcu.
Pleško Drag., c. k. okrajni sodnik. Podboj Ivan, kaplan v Logatcu. Podobnik Ignacij, župnik v Preserji. Povše Martin, župnik v Rakitni. Vidmar Matej, župnik v Rovtah. Volčič Jurij, ces. kralj, pristav na Vrhniki.
Vonča Anton, duh. pastir v Belkah. Zdražba Janez, kaplan na Vrhniki.
Štev. 23.
16. Dekanija Idrija. — 1. povrjenik: Jožef Kogej.
*Majnik Janez, župnik v Žireh.
*Občina mestna v Idriji.
Bukvarnica slovenska v Idriji.
Demšar Janez, administrator na Ledinah.
Eržen France, kaplan v Spodnji Idriji.
Frelih Tomaž, kramar v Žirdh.
Grbec Ljudevit, dr., rudarski zdravnik v Idriji.
Horvat Miha, župnik v Sp. Idriji.
Inglič Jakob , glavne šole vodja v Idriji.
Juvan Janez, benficiat in glavne šole kateliet v Idriji.
Kavčič Matija, km. sin v Zavracu, Kogej Jožef, dekan v Idriji. Leskovec Boštjan, posest, in župan
v Spodnji Idriji. Lipoid Marka Vincencij, c. k. rudn.
predstojnik in viši svetnik v Idriji. Pivek Janez, župnik v Zavracu. Stranecky Jožef, trgovec v Idriji. Treven France, rudar v Idriji. Treven Valentin, trgovec v Idriji. Urbas Leopold, ces. kr. topilnični
oskrb. v pokoji v Idriji. Vrbajs Anton, kaplan v Žiréh.
Štev. 20.
2. povrjenik v Črnemvrhu: Justin Blaž.
*Svetličič Fr., župnik v Godoviču.	Leskovec Martin, kaplan v Črnem-Bezeljak France, kmet. sin v črnem- vrhu.
vrhu.	Majnik Miha, kmet v Črnemvrhu.
Čitalnica v Črnemvrhu.	Mikuš France, rokodel ùmetnik Domicelj Anton, vikarij v Črnem- Zadloga.
vrhu.	Plešnar Anton, župan v Črnemvrhu. Gostiša Jožef, kmet. fant v Črnem- Poženel Ivan, učitelj v^ Črnemvrhu.
vrhu.	Vovk Josip, učitelj v Črnemvrhu.
Justin Blaž, administrator v Črnemvrhu.
Stev. 12.
17. Dekatlija Cerknica. — 1. poverjenik: Končnik Davorin.
*Dolenec Henrik, dr., c. k. sodnijski adjunkt v Ložu.
*Kaplenek Jan., župnik na Oblokah. *Obreza Adolf, posest, v Cerknici.
Erker Jožef, kaplan v Cerknici. Jan Primož, kaplan v Starem trgu
pri Ložu. Jan Simon, župnik pri sv. Trojici
nad Cerknico. KljučevSek Ign., duhovnik na Babnem
polji.
Končnik Dav., kaplan v Starem trgu
pri Ložu. Kosec Jem., župnik v Šent-Vidu. Krašovec Ant., posest, v Dolenji vasi. Lenček Blaž, župnik v Star. trgu.
Mandelc Ivan, učitelj v Starem trgu. Oblak Janez, dekan v Cerknici. Prijatelj Mat., kaplan na Oblokah. Sterle France, trgovski pomočnik v
Markovci pri Ložu. Švajger Martin, zdravnik v Ložu. Vilar Jak., trgovec v Pudobu pri Ložu.
Werdovac Josip, c. kr. sodnik v
pokoji v Starem trgu. Žerovnik Toma, župnik v Grahovem.
Štev. 19.
2. povrjenik: Anton AhČin.
*Hren France, posestnik v Begunjah. Ah čin Anton, eksposit.
Učilnica ljudska v Begunjah.
Štev. 3.
3. poverjenik: Fr. Rihar.
Babnik Jernej, fejmoster na Unci. Bernard Val., kaplan v Studenem. Blažon Jakob, posestnik v Planini. Dolenec Jožef, pesestnik v Planini. Jeršan Anton, posestnik na Uncu. Koren Miroslav, posestnik v Planini. Kovica France, posestnik v Planini. Lavrič Jurij, posestnik na Rakeku.
18. Dekanija Postojna.
*Dolenec Ljudevit, graščak v Orehku. Globočnik Anton, c. k. predstojnik. *Globočnik Jovan, župnik v Slavini. *Kržič Gregor, c. kr. okrajni sodnik
v Senožečah, *Lavrenčič Andrej, posestnik. *Občina v Razdrtem. ''Kazpet Martin, dr., okrajni zdravnik
v Postojni. *Robič Luka, c. kr. davk. nadzornik
v Postojni. Bezeljak Pavel
Postojni. Blaznik Jakob,
ces. kralj, notar v
župn. v Hrenovici. Burgar Amalija, omožena Kautzner ; (kolodvor Postojna).
Levičnik Valentin, c. kr. finančni
komisar v Planini. Modrijan France, c. kr, uradnik v Planini.
Rihar France, župnik v Planini. Tavčar Jan., kaplan v Planini. Žitnik Šimon, c. k. kancelist.
Štev. 13.
Poverjenik : Janez Hofstetter.
Čadež Janez, kaplan v Matenji vasi. Čitalnica v Postojni. Dekleva France, trgovec v Slavini. Ditrih Ant., pekovski sin v Postojni. Domicelj Anton, kaplan v Orehku. Gorup Andrej, posestnik v Slavini. Klobus Valentin, kaplan v Vremah. Lunder Janez, eksposit v Trnji. Okorii Ignacij, župnik v Senožečah. Pokoren Anton, farman v Slavini. Rudolf Lovro, farman v Vremah. Samec Maks, dr., ces. kr. okrajni
zdravnik v Postojni. Skvarča Janez, kaplan na Slavini.
ŠtamcarJan, kaplan v Hrenovcah. Zagorjan Ivan, kaplan v Senožečah,
Zelen Jožef, posestnik in župan v Žele Jernej, krčmar, na Slavini. Senožečah.	Štev. 28.
19. Dckanija Trnovo. — Poverjenik: France Legan.
*Brgant Jožef, župnik v Košani. *Brinšek Ivan, trgovec v Trnovem, *Česuik Jurij, trgovec v Knežaku. *Domicelj Alojzij, trgovec v Zagorji. * Jenko Skender, trg. v Trnovem. *Ličan Skender, trgovec v Trnovem. Bralno društvo v Št. Petru. Budnar Janez, župnik v Premu. Čitalnica v Zagorji. Dekleva Andrej, posestnik v Vremu. Dekleva Ivan, posestnik v Zarečju. Drobnič Andrej, župnik v Knežaku. Kacin Anton, kaplan v Trnovem. Klemeoec France, vikarij v Zagorji.
Kranjec Matija v Trnovem. Legan France, kurat v Nadanjemselu. Legat Andrej, učitelj v Zagorji. Lukauec Jožef, eksp. v Suhorji. Mežnar Jože, posestnik v Harijah. Pegan Lavoslav, učitelj v Vremu. Ponikvar Anton, kurat v Harijah. Satran Anton, logar v Koritnicah. Valenčič Jože, trgovec v Narinu. Valenčič Meta, pesestnica v Trnovem. Zarnik Martin, učitelj v Trnovem. Žnidaršič Jakob, prof. v Premu.
Štev. 26.
20. Debanija Vipava. — Poverjenik: Jurij Grabrijan.
*Erjavec Matija, vikarij v Šturijah. *Grabrijan Jur., kan. in dek.vVipavi. ¥Hiti Luka, benef. in glavne šole
ravnatelj v Vipavi. *Kavčič France, posest, v Sent Vidu. *Kodre Matej, kurat v Slapu. *Kopitar Mihael, kurat v Rzelju. *Lampe Anton, kurat v Gočah. *Ložar Gr„ dr., bilježnik v Vipavi. *Nakus Jožef, kurat na Planini. *Vidmar Jožef, kurat v Podkraji Bilec Janez, benef. v Lozicah. Brie Janez, c. k. okrajni sodnik. Bukvarnica učiteljska v Vipavi, čitalnica kmetijska v Podragi. čitalnica narodna v Vipavi. Ditrih Andrej, kupčevalec v Vipavi. Francelj Štefan, učitelj v Šent-Vidu. Ganter Janko, učitelj na Planini. Habè Jože na Gočah.
Hladnik Janez na Lozicah. Janža Ivan, kurat v Podvelbu. Kete Jožef, strojar v Vipavi. Košir Jakob, vikarij v Šent-Vidu. Lekan Janez , posestnik v Vipavi. Lušin Anton, kurat v Podkraji. Mercina, učitelj v Gočah. Malnaršič Jožef, duh. v pokoji. Pečar Janez, kurat v Vrhpolji. Račič Alojzij, učitelj v Vipavi. Silvester France, pek. Stupar Janez, kurat v Budanjah. Šapla Anton v Vipavi. Šola vinorejska na Slap u. Šraj Valentin, kurat v Podragi. Uršič Anton, posestnik v Vipavi. Vidrih Anton, posestnik v Vipavi. Zarnik Ivan, učitelj v Budanji. Žgur Anton, posestnik v Podragi.
Štev. 39.
Hiti Simon, učitelj na Slapu.
Štev. ljublj. škofije : ustanovnikov . . . 204 letnikov.....782
Skupaj > 986
II. Lavantinska škofija.
I. Dekanija Marburg. — 1. poverjenik: Jan. Majciger.
*Citalniea narodna.
*Dominkuš Ferko, dr., odvetnik.
*Gregorec Lavoslav, dr., profesor
bogoslovja. ♦Knjižnica gimnazijska. *Knjižnica semeniška. *Kosar Franjo, kanonik. *Kovačič Martin, prof. bogoslovja. * Majciger Janez, gimn. prof. ♦Modrinjak Matija, korar. *Radej France, dr., c. k. bilježnik. *Rapoc France, c. k. bilježnik. *Skuhala Janez, profesor bogoslovja. *Srnec Janko, dr., odvetnik. *Valenčak Martin, c. k. profesor. "Zmazek France, kapi. pri sv. Petru. *Zorčič France, stolni prošt. Brdajs Davorin, trgovec. Brelih France, prof. više realke. Feguš, bogoslovec. Ferk Feliks, dr., zdravnik. Flek Jožef, stolni vikar. Gaberc Davorin, petošolec. Glančnik Jernej, dr., odv. koncip. IieržiČ Jožef, stolni kaplan. Jentl Bernard, trgovec.
Koser Makso, odvet. koncip Lasbaher Josip, modrosl. v Gradcu. Miklošič Ivan, učitelj. Modrinjak, dr., zdravnik. Morič Maks, trgovec. Nerad Miha, učitelj v Št. Petru pri
Mariboru. Novotny Eman., sodn. pristav. Pajek Janko, gimn. profesor. Pajek Jožef, dr., gimn. profesor. Pečko Jakob, odvet. koùeip. Pernavsl Štefan, župnik v Kamici. Potočnik Janez, petošolec. Praprotnik France, kapi. v Selnici. Presečnik Gregorij, bogoslovec. Purgaj Jakob, c. kr. gimn. prof. v
Mariboru. Robič Fr., prof. in šol. nadzornik. Suhač, dijak.
Šijanec Alojzij, kaplan v Selnici. Šoštarič Ferdinand, bogoslovec. Zemljič Jožef, učitelj. Žmavec Jurij, kaplan v Kalilnici. Žuža Janez, knezoškof. kaplan.
Štev. 47.
Dekauija Jarcnina. —	Poverjenik: Jožef Čutek.
*Arnuš France, kaplan v Ivičini.	Slekovec Jožef, učitelj v Jerenini.
Guček Jožef, dekan v Jarenini.	Šerbela Jože, cerkovnik.
Simonič Janez, kaplan.	Štev. 5.
2. Dekauija Brašlovče. — Poverjenik-. Lavoslav Šventner.
*Balon Anton, župnik v Polzeli. *'Bohinec Jakob, dekan v Brašlovcah. 'Sentak Fr., župan na Vranskem. *Sventner Lav., trg. na Vranskem.
Cilenšek Blaž, kaplan na Vranskem. Čitalnica narodna na Vranskem. Gradišnik Luka, zdravnik na Vranskem.
Južna Valentin, trg. pri Št.-Jurji. Koren Matija, kaplan v Braslovčah. Kreft Alojzij, kaplan v Braslovčah. Križnik Gašpar, čevljar v Motniku. Meglič Šimen, učitelj na Vranskem. Oset J. S., trgovec na Vranskem. Pirš J., okr. tajn, na Vranskem.
Soršak Matija , učitelj pri sv. Martinu na Paki. Škoflek Jak., nadučitelj na Vranskem. Šorn Gašper, župan t Grajski vasi. Ulrih Fr., c. k. notar na Vranskem. Vovšek Franjo v Brašlovčah.
Štev. 19.
3. Dekanija Bistrica slovenska. Poverjenik: Lovro štepišnik.
*Arsensek Matija, žup. v Poličanah. *Hajšek Anton, žup. v Makovljah. *Ratej France, bilježnik v Slovenski Bistrici.
*Trafenik France, župnik v zgoraj.
Poljskavi. *7raz Janez, kaplan v Laporju. Ceneč Gašpar, žup. pri sv. Martinu. Drnjač Vekoslav, učitelj v Slovenski Bistrici. Hirti Fr., kaplan v Slov. Bistrici. Knjižnica učiteljska okrajna v Slov. Bistrici.
Levičnik Vojteh , c. kr. adjunkt v Slov. Bistrici.
Limavšek Peter, gostilničar v Slov. Bistrici.
Möge Mih., učitelj v Slov. Bistrici. Napast Davorin, kaplan v Laporjah. Rakoše M., kaplan v Makovljah. Smogavec Jurij (Kotnik)^ kmet pri
sv. Venceslaji. Štepišnik Lovro, posestn. in trgovec
v Slov. Bistrici. Šlamberger Anton v slov. Bistrici. Vrabelj Jan., kaplan v Najšbergu
(Mansberg). Žigart France, kmet v Šmartnu.
Štev. 19.
4. Dekanija Celje. — a) Poverjenik: dr. Stefan KoČevar.
*Bezenšek Jurij, kaplan v Celjš. *čitalnica narodna v Celji. *Janežič Jakob , rudninski uradnik
v Grižah. *Kapus France, trgovec v Celji. *Kočevar Št., dr., okrajni zdravnik v Celji.
*Krušič Ivan, gimn. prof. v Celji. *Občina selska v Teharjih. *Ogradi France, vikarij v Celji. *Orešek Jan., c. kr. gimn. profesor. *Podružnica kmetijska v Celji. *Sovič Jožef, kaplan v Grižah. *Topljak Jožef, učitelj v Celji. *Žuža Ivan , rudninski posestnik v Grižah.
Baš Lovro, bilježn. koncip. v Celji. Bobisud Jakob, učitelj v Celji. Jeretin Edvard.
Jesenko Greg., ranocelnik v Celji. Jug France, rudn. služ. v Grižah. Koderman Filip, učit. v Frankovljah. Lukežič Janez, ranocelnik v Štorah. Matoh Jožef, župnik v Galiciji. Pirnat Jakob, odvet. koncip. v Celji. Roze France, ranocelnik v Vojniku. Starè Anton, dr., c. kr. vojn. nad-lečnik.
Turin Jožef, kaplan v Celji. Zelenec Jože, župnik v pokoji.
Štev. 26.
b) Poverjenik: Miha Zolgar.
Dolinšek Rafael.
Geršak Vinko, kaplan na Teharjih. Končnik Peter, c. kr. profesor. Koželj Matej, not. koncip. Knjižnica gimnazijska v Celji. Krašan France, c. k. profesor. Kregar Boštjan, učitelj pod Pre-žinom.
Miheljak Mart., c. k. notar. Miklavec Janez, učitelj v Celji.
Orešec Fr., profesor. Pesarič Vekoslav, c. k. svetovalec. Ripšel Moric, trgovec. Rudolf Janez.
Švarčnik Tone, sedmošolec (dobi
knjige tudi za 1874. 1). Vrečar Gašper, učitelj na Teharjih. Weiss Josip, učitelj v Celji. Žolgar Miha, c. k. gimn. profesor.
Štev. 17.
c) V Žavcu: Poverjenik: Franc Vuënik.
*Jeraj Jožef, župnik. *Vučnik Fr., nadučitelj. Hausenbüchel Janez, tržan. Hribovsek Karol, podžupnik. Plešnik Mih., kaplan. Potočnik Gustav, učitelj.
Roblek France.
Sadnik, Rudolf, dr., zdravnik.
Širea Ernest, trgovčev sin.
Sirca Jožef, trgovčev sin.
Tarbauer Josip, dr. med.
Šola ljudska v Žalcu. Stev. 12.
5. Dekani,jil Cerkovce. (p. Rača, Kranichsfeld). a) Poverjenik : Ratli France.
Brezovnik Anton, učitelj v Frav-hajmu.
Golob Andrej, podučitelj v Frav-hajmu.
Hren Anton, nadučitelj v Fravhajmu.
Kranjec Toma, župan v Fravhajmu. Merkuš Anton, kaplan v Slivnici. Rath France, župnik v Fravhajmu. Šuta Rupert, kaplan v Fravhajmu.
Štev. 7.
b) Poverjenik : AntoliS Ivan. (P. Neustift bei Pettau).
Antolič Ivan, župnik na Ptuj. gori. Lednik Anton, kaplan v Cerkovcih. Sket Martin, kaplan na Ptujski gori.
6. Dekanija Gornji Grad. — a)
Bičman Josip, upravnik v Gornjem gradu.
Ermenec France, župnik v Bučah. Fišer Anton, kaplan v Solčavi. Florijančič Jožef, dekan v Gornjem gradu.
Germel Kristijan, posestnik v Solčavi. Hren Ivan, pos. v Gornjem gradu.
Sparovec Andrej, župnik pri sv. Lorencu.
Štev. i.
Poverjenik: Jožef FlorijanČit.
Jerše France , uradnik v Gornjem gradu.
Kramar Konstantin, pos. v Solčavi.
Kranjec Jož., pos. v Gornjem gradu.
Krenner Ivan, župnik in dekan pri sv. Frančišku.
Kruleč Josip, posestnik v Gornjem gradu.
Poretič Albin v Gornjem gradu. Strnard Matija, župnik v Ljubnem. Pustoši emšek Anton, učitelj v Lučab. Tratnik J., kmet pri Novi Štifti. Strnad Anton, kmet pri Novi	Štev. 16.
Štifti.
b) Poverjenik: J oz. Lipoid. (Pošta Mozirje.) *Lipold Jožef, posestnik v Mozirji. Krajnik o. Atanazij , frančiškan v
Goričar Anton, poštar v Mozirji. Jeraj Anton, kmet na Rečici. Jereb o. Romuald, frančiškan v Na-zaretu.
Nazaretu. Pire Feliks, učitelj na Rečici.
Štev. 6.
7. Dekanija Sv. Jurij. (P. Radkersburg.) — 1. poverjenik: Anton Kocuvan.
Bukvarnica farna pri sv. Križu. Jurinec Alojzij, mladenečvBanovcih. Kralj Janez, kmet v Iljaševici. Kramberger Lovro, župnik pri sv. Križu.
Kocuvan Anton, kaplan pri sv. Jrrji
na Ščavnici. Košar Jernej, posestnik na Janini. Košar Jurij, posestnik v Slavatincih. Lorenčič Andrej, župnik pri Mali nedelji.
2. poverjenik: Jan.
Šinko Božidar, župnik. Božič Anton, posestnik. Čitalnica nârodna. Farkaš Janez, zdravnik. Gomilšak Jožef, uradnik. Höchtl Karol, c. k. notar. Huber J. D., knjigar. Kastelec Janez, c. k. okr. sodnik. Kukovec Ivan, posestnik.
Rošker France, kaplan pri Mali nedelji.
Simončič Jož., župnik pri sv. Jurji. Stranjščak Anton, kurat v Vržeji. Suhač Anton, duh. v pokoji pri sv. Jurji.
Šijanec Lovro, farni bukvar pri sv. Križu.
Zorman Božid., učitelj pri sv. Jurji. Žajdel France, kaplan pri sv. Jurji.
Štev. 15.
Lapajne v Ljutomeru.
Kunce Ivan, duh. v Svetinjih. Lapajne Janez, učitelj in vodja. Merčnik Aut.on, duhovnik. Meško Martin, kaplan. Mravljak Anton, dr., odvetnik. Pernišek Blaž, učitelj. Toman Ema, učiteljica. Zemljič Mat., trgovec.
Štev. 17.
8. Dekanija Konjice. — Poverjenik: dr. Jos. Vlaga.
*Knjižnica župna.	*Vrlič France, župnik v Stranicah.
*Kovač Jožef, šivar v Zrečah.	Brus Anton, dr., odvetnik v Konjicah.
*Modec Janez, župnik v Tinjah.	Dornik Ivan, not. koncipijent.
Ulaga Josip, dr., kanonik in župnik	Erjavec Peter, župnik v Zrečah.
v Konjicah.	Hecl Avguštin, kaplan na Prihovi.

Hrepevnik Janez, učitelj v Prihovi.	Šepec Ivan, trgovec v Konjicah.
Jaklič Dragotin, župnik v Spitaliču.	Tribnik Karol, kaplan v Konjicah.
Petan France, župnik v Venceslavu.	Virk Jožef, župnik v Ločah.
Pintar Fr. provizor v Št. Jerneji.	Voh Jernej, kaplan v Konjicah.
Smole Jaka, kaplan v Ločah.	Štev. 18.
(). Dekanija Ko/je. — Poverjenik : Janez Bosina.
^Knjižnica učiteljska v Kozjem.	Lenart Janez, kaplan pri sv. Petru.
Bosina Jan., dekan v Kozjem.	Marinka Jurij, župnik v Dobji.
Dobršek M., not. koncip. v Kozjem.	Sredenšek Jan., župn. v Podčetrtku.
Dvoršek Anton, župnik v Št. Vidu.	Zabukošek Iv., trgovec in posestn.
Kukovič Avguštin, kaplan v Kozjem.	v Tuhelju. Štev. 9.
10. Dekanija Laško. —	Poverjenik: Anton Žuga.
*Masten Jož., župn. pri sv. Rupertu.	Elsbacher Andrej, trg. v Laškem.
* Skrbeč Davorin, kapi, v Trbovljah.	Frece Matija v Laškem trgu.
*Vrečko Matej, žup. v Jurijkloštru.	Jenko Jožef, posestnik v Hrastniku.
*Žuža Anton, dekan v Laškem trgu.	Kolarič Jožef, kaplan v Trbovljah.
Benedičič Janez, železn. uradnik v	Rož Vekosl., gospodičina v Hrastniku.
Trbovljah.	Skrta Jožef, kurat pri sv. Miklavžu.
Büheim Jan., kaplan v Laškem.	Šola ljudska v Jurjevem kloštru.
Boštjančič Ivan, ravnatelj ljudske	Šumar Mih., kaplan v Laškem.
šole v Jurjevem kloštru.	Tamše Valentin, kaplan v Loki pri
Cajhen Jan., kmet v Trbovljah.	Zidanem mostu.
Drobnič Ivan, posestn. v Laškem.	Štev. 18.
11. Dekanija Marnberg. — Poverjenik: Svareč France (Wamberg)'.
Cocej Jernej, župnik pri sv. Jurji.	Kranjec Val., kaplan v Remšniku.
Grosskopf Matija, župn. na Breznem.	Potrč Alois, župnik v Pernicah.
Hajšek Jožef, kurat v Soboti.	Sparhakl Ivan, kurat pri Osvaldu.
Kapus Anton, c. k. adjunkt v Ma-	Svareč France, župnik na Muti.
renbergu.	Štev. 8.
12. Dekanija Nova Cerkev. (P. Vojnik pri Celji.) — Poverjenik: Pranj o JuvanSič.
*Kos Alojzij, kaplan v Novi cerkvi.	Pirkovič France, kaplan v Dobrovi.
Črnoša Širne, župnik v Črešničah.	Polec Franjo, kaplan v Vitaniji.
Dolinšek Blaž, namestnik v Fran-	Potočnik Anton, kaplan v Vitanju.
koljali.	Smrečnik France, kaplan v Vojniku.
Gajšek Dragotin , kaplan v Dobrni.	Valenčak Jože, kaplan v Dobrni.
Juvančič Franjo, dekan pri Novi	Zupančič Jakob, kaplan pri Novi
cerkvi. ,	cerkvi.
Permozer Jožef, zasebnik v Vojniku.	Žičkar Jožef, kaplan v Vojniku.
Pintar Matej, župnik v Šmartnem.	Štev. 14,
13. Dekanija Ptuj. — Poverjenik: Kraner Andrej.
*Hrtiš Ben., o., prokurat. na Ptujem *Kancler Pavel, konventual. *Kukovec Jožef, kaplan pri sv.
Lovreneiju. *Meško Jakob, župnik pri sv. Lovreneiju. *Petanjak Lav., minorit. *Trstenjak Jakob, beneficijat na Ptujem.
Alekšič Fidel, guardijan v Ptuju. Canjskar Jak., kaplan pri sv. Marku. Čučko Dragotin, župnik v Ptuju. Drozg Anton, kaplan pri sv. Marjeti. Frk Matija, beneficijat v Ptuju. Horvat Jožef, nadučitelj pri sv. Urbanu.
Jerman Josip, c. kr. okrajni komisar na Ptujem.
Kranjec France, župn. pri sv. Marjeti.
Kraner Andrej, vikarij v Ptuju.
Lendovšek Mihael, katehet realne gimnazije.
Simončič J. N. župnik pri sv. Janžu na Dravskem polju.
Sinko Jožef, kaplan na Ptujem.
Srnec Alojzij, učitelj pri sv. Andražu.
Strah Jurij, kmet pri sv. Andražu.
Učiteljska okrajna knjižnica v Ptuju.
Vošnjak Janez, dr., prost v Ptuju.
Vuk Andrej, župnik v Hajdinu.
Štev. 23.
14. Dekanija Rogatec. - Poverjenik : Anton Frelili.
\
*Lapuh Martin, kaplan v Rogatcu. Kristan Anton, učitelj pri sv. Petru. *Orač, nadzornik v Rogatcu.	Krušič Jakob, kaplan pri sv. Križu
*Stanjko A., župnik v Otopercah. poleg Slatine. Frelih Anton, župnik pri sv. Križu Slatinšek Anton, kaplan pri sv.
na Kisli vodi.	Križu poleg Slatine.
Jan France, kaplan v Kostrivnici. Sabot Jurij , župnik pri sv. Roku. Jaric Val., župnik pri sv. Florijanu. Žurman Janez, pos. pri sv. Trojici.
Štev. 11.
15. Dekanija Šaleška dolina. (P. Celje.) — Poverjenik: Dr. Janez Lipoid.
*Lipold Jan., dr., župn. v Šmartnu. Slomšek Jakob v Oržmirji. Bevec Miha, kmet v Oržmirji.	Stiplovšek Val., kaplan v Skalah.
Skubic Franjo, zdravnik v Melenji.	Štev. 5.
16. Dekanija Hoče. (P. Slivnica, Schleinitz.) — Poverjenik: Martin StranjŠak.
*Potočnik Lovro, duh. oskrbnik pri
Sv. Mariji v Puščavi. *Stranjšak Martin, dekan v Hoči. Bralno društvo v Rušah. Črnko Jožef, kaplan v Lembahu. Hrg Lovro, župnik v Lembachu.
Kocmut Janez, nadučitelj v Rušah. Ribar Anton, kaplan v Lembahu. Rošker France, nadučit. v Lembahu. Toporičič Jož., žup. pri sv. Lovrencu. Tomažič Janez, kovač v Smolniku.
Št. 10.
17. Dekanija Šmarje. — 1,
*Trstenjak Dav., župnik v Ponkvi. *Ulaga Jožef, župnik v St. Vidu. Ivane Martin, dekan v Smarji. Jurkovič Franjo, učitelj v Šmarji. Klinec FraDjo, kaplan na Sladki gori.
■poverjenik: Martin Ivane.
Kunšič Anton, okrajni tajnik v Šmarji.
Pajmon Anton, kaplan v Zibiki. Skaza France, veliki posestnik v Šmarji.
Orozelj Jan., dr., odvetnik v Šmarji.
Štev, 9.
2. poverjenik : Dr. Gustav Ipavec. (p. St. Georgen a. d. Südbahn).
*Hašnik Jožef, župnik pri sv. Jurji. Šuc Jurij, župnik v Dramljah. *Ipavec Gustav, dr., zdravnik pri
sv. Jurji. Hernah Jožef, kaplan v Dramljah. Oset Blaž, posestnik pri sv. Jurji.
Tanšek Miha, posestnik v Slivnici. Veber Gaspar, kmet v Lokarjah.
Štev. 7.
18. Dekanija sv. Lenarta v slov. Goricah.
1. poverjenik pri sv. Lenartu: Jurij Tutek.
Čitalnica pri sv. Jurji. Divjak Jožef, župnik pri sv. Ani. Fideršek Matija, kaplan pri sv. Jurji.
Frk France, kaplan pri sv. Jakobu. Golinar Jožef, župnik pri Snežnici. Ješovnik Simon, nadučitelj pri sv. Rupertu.
Jurčič Jožef, kaplan pri sv. Benediktu.
Klobasa Fr., župnik pri sv. Antonu. Kolenko Martin, kaplan pri Snežnici. LorenČiČ Andrej, kaplan pri sv. Ani. Milošič Mih., župnik pri sv. Benediktu.
Rajšp Matej, učitelj pri sv. Jurji.
Rantaša Juraj, župnik pri sv. Jurji.
Repa France, župnik pri sv. Jurji.
Samostan frančiškanski pri sv. Trojici.
Skamlič Jaka, učitelj pri sv. Jurji.
Slanic France, župnik pri sv, Bol-fenku.
Strah Janez, župnik pri sv. Rupertu.
Suhač Anton, kaplan pri sv. Lenartu.
Tutek Jurij, dekan pri sv. Lenartu.
Vidovič Ant., učit. pri sv. Lenartu.
Vitmajer Karol, kaplan v Negovi.
Zadravec Jožef, kaplan pri sv. Rupertu.	Štev. 23.
2. poverjenik v Rad
* Jančar France , duhoven pri sv. Petru.
*Simonič Jan. Al., kaplan pri sv. Petru.
Borovnjak Jožef, kaplan v Gornji Lendavi.
Borovnjak Jožef, župnik v.Cankovi. Cobelj Jurij, kaplan pri sv. Petru.
ioni: Jakob Gomilšak.
Fekonja Ivan , notar, koncipijent v Radgoni.
Gomilšak Jakob, mestni kaplan v Radgoni.
Gregorič Janko, Organist v Radgoni. Kocuvan Bartolan, učitelj v Ižakovcih. Kovačič Marko, župnik v Ôrenç-lovcih.
Kramberger Marko, mizar pri Kapeli. Kurnik Jan., župnik pri sv. Petru. Kvas Tone, učitelj pri sv. Petru. Mihelič N., učitelj pri Kapeli. Murkovič Janko, učitelj v Belotincih. Niedorfer Marko, kaplan v Apačah. Jak. Pajtler, kaplan v Radgoni. Ratkovič Vendelin, plebanoš pri sv. Jurji.
Šiftar Jož., žup. v Gornji Lendavi.
Šlander Emeran, admontski benediktinec pri sv. Petru. Sreibar Matija, kmet v Zetincih pri Radgoni.
Veren Štefan, plebanoš pri sv. Heleni.
Vraž Anton, kaplan pri Kapeli. Zemljič Štefan, župnik v D. Siniku. Žižek Marko, župnik v Belotincih.
Štev. 25.
3. •poverjenik na Drvanji : Dom. Colnik.
Čolnik Dominik,
Dr-
učitelj
., posestnik
vanji.
Baumgartner Vincencij,
Selnici pri Dravi. Ferk Jožef, učitelj pri sv. Benediktu.
Goznik Jakob, učitelj in posestnik
pri sv. Benediktu. Jug J., dr., pri sv. Lenartu. Košar Matej, kaplan pri sv. Benediktu.
Kramar Janez, kaplan v Hollenecku. Kukovec Miroslav, pos. na Velki.
Okrajna učiteljska bukvarnica pri sv. Lenartu.
Ornik Anton, učitelj pri sv. Ani.
Perko Leop., podobar pri sv. Trojici.
Polič o. Bonaventura, kapucin v Dalmaciji.
Rajsp Alojzij, podučit, pri sv. Jurji.
Veber Tone, koncipijent pri sv. Lenartu.
Vengar Jožef, posestnik na Vukov-skem vrhu.
Vrbanič Benedikt, učitelj pri sv. Ani.	Štev. 16.
19. Dekanija Velika nedelja.
^Knjižnica učiteljska, okrajna v Ormužu.
*Majhenič Gašpar, župnik pri sv. Nikolaji.
*Petovar Ivan, odvetnik v Ormužu.
Fric Matijaš, dekan pri Veliki nedelji.
Goričan Ferko, usnjar pri Véliki nedelji.
Gršak Ivan, dr., notar v Ormužu.
Horvat Božidar, krojač v Ormužu.
Jesih Anton, bilježn. pisatelj v Ormužu.
Jurša Ivan, učitelj v Ormužu.
Kelemina Matjaš, kaplan pri Véliki nedelji.
Kotnik France, orglar v Ormužu.
— Poverjenik : Anton Jesih.
Magdič Anton, dr., v Ormužu. Mavčič Jožef, župnik pri sv. Tomažu.
Repič Mart,, učitelj pri sv. Nikolaji. Slekovec Matej, kaplan v Središču. Sova Blaž, mestni pos. v Ormužu. Sijanec Franjo, učitelj v Svetinjah. Stuhec Anton, učitelj na Kumu. Šinko Josip, učitelj v Središči. Šporn Jožef, župnik v Ormužu. Švinger Albin, duh. v Središči. Topljak Fr., župnik pri sv. Lenartu. Trampuš J., župnik pri sv. Bolfanku. Vihar Filip, kaplan v Ormužu. Žinko J., podučit, pri sv. Nikolaji.
Štev. 25.
20. Dekanija Slari trg (slov. Gradec). — Poverjenik : Anton Jazbec.
Pustinek Anton, mlinar v Št. Vidu. Rutnik Rajko, zasebnik v Št. Ilu. Sattler Jože, kaplan v Starem trgu.
* Sorglechner Jož., kaplan v Smartnu. ♦Šribar Janez, župnik v Pamečah. *Šuc J., dr., prov. v slov. Gradcu. Harle Jožef, učit. v Slov. Gradcu. Dovnik Fr., kaplan v Sfc llu. Jan Ferdinand, župnik v Smiklavži. Jazbec Anton, kapi. v Starem trgu. Klavžar Fr., župnik v St. Ilu. Ogrinec Vilelm, c. k. sodu. adjunkt v Slov. Gradcu.
Sever Jože, župnik v Podgorji pri
Slov. Gradcu. Vivod Jožef, mlinar v Št. Vidu. Walter Franjo, župnik v Št. Vidu.
Štev. 15.
21. Dekanija Videm. — Poverjenik: Franjo Mikus.
•Ilolinger Neža, gospa, posestnica v Brežicah.
♦Repič Andrej, župnik v Kapeliih.
♦Knjižnica učiteljska v Brežicah.
♦Lenček Alojzij, pos. na Blanici.
*MikuS Franjo, župnik v Brežicah.
*	Razlag Radoslar, dr., odvetnik v Brežicah.
*	Ripšel Drag. Ferd., župnik v Vidmu.
♦Slomšek Janez, župnik pri sv. Lenartu v Zabukovji.
♦Srebre Gvido, dr., odvetnik v Brežicah.
♦Zevnik Martin, pos. v Malem vrhu.
Breznik Josip, c. k. finančni kom. v Brežicah.
Cerjak Franjo, posestnik v Rajhen-bergu.
Cerjak Jakob, pos. v Rajhenbergu.
Gajšek Janez, kaplan v Brežicah.
Jamšek Franjo, nadučitelj v Rajhenbergu.
Janežič Janez, posest, v Brežicah.
Janžekovič Lovro, kaplan v Rajhenbergu.
Jarec Valentin, učit. v Rajhenbergu.
Jozek Ljudevit, c. k. okr. glavar.
Kavčič Jak., knjigovodja v Brežicah.
Kunstič Ivan, učitelj v Sevnici.
Ostrožnik Tone, kaplan v Rajhenbergu.
Poljanec Jožef, učitelj v Brežicah.
Ratnor Ferdinand, župnik v Pišecah.
Schöpf Dragotin, frančiškan v Brežicah.
Tanšek Ivan, odv. pisar v Brežicah.
Železnikar Ivan . Brežicah.
notar, uradnik v Štev. 27.
22. Dekanija Vozenica. (P. Wuchern an der Kärutncr Bahn).
*	Mraz Tomaž, župnik pri sv. Lovrenciji v Vuhrudu.
Poverjenik: Luka Držečnik. (P. Fresen-Reifing, Kärntner Balm.)
♦	Držečnik Luka , župan v Janže- Miklavec Peter, kmet. sin v Ribnici, vem vrhu.	Stopajnik Jurij v Janžev. vrhu.
Globočnik Maks, župnik v Ribnici.	Šola Ribniška.
Medved Jak., Ožbaldov sin v Lehni.	Vamlek Valentin,	kmet. sin v Rib-
Miklavec J,, gostilničar v Ribnici. niči.	Štev. 8.
Letopis 1875. I.	a
2.1. Dekanija Zavrce. — Poverjenik: Božidar. Eaič. župnik v Leskovci.
*Mlinarič J (P. Ptuj.) *Raic Božidar, žup. pri sv. Barbari. *Rejsinger France, posestnik in trg.
v Dobravi. *Sovič Aleks., žup. pri sv. Trojici.
*Trampuš Ivan, dekan v Zavrtali. Kornfeld Edin., kaplan v Halozah. Pignar France, kaplan v Zavrčah. Stuhec Marko, kaplan v Leskovci,
Štev. 8.
Sv. Martin na Paki (pošta: Schönstein). Kocmut Janez, učitelj.
Kje so?
*Jedlička Otokar ? Bil v Mariboru. Ivoeeli Kari, dr., odvetn. koncip., bil v Mariboru. Perko France, bil v Mariboru. Ravš Fr., dr., bil v Mariboru.
Sket R., bil v Mariboru.	Štev. 5.
Število v lavantinski škofiji 96 + 402 = 4 98.
lil. Krška škofija.
1. Dekanija Celovec. — Poverjenik: Simen Janežič.
^Čitalnica narodna.
*Einspieler Andrej realke prof. in
deželni poslanec. *Janežič Evgen, sin f g. Antona
Janežiča, profesorja. *Pribošič Janez, vojni duhoven. Alijančič Andrej, kanonik. Ambrož Matija, župnik v Svečah. Bezlaj Josip, učiteljski pripravnik v Celovcu.
Borstner Cene, profesor v Celovcu. Božič Valentin, župnik v Podkrčah. Čare Peter, župnik v Porečah. Einspieler Lamb., knezoškof. tajnik. Huter Ivan, bogoslovec. Janežič Jožef, mlinar v Lešah, Jauežič Šimen, poročnik,
Janežič Valentin, dr., reg. zdravnik. Kulterer Jurij, dr., koncipijent v
Celovcu. Sv. Mohcr, družba (v zameno). Mörtl Franjo, c. k. notar v Celovcu. Pesjak Franjo, trg. opravnik. Podobnik F., učitelj pri bv. Jakobu. Poljak Gvidon, trg. knjigovodja. Robida p. Drag., prednik benedikt.
samostana. Rossbacher Bernard, trgovec. Sablačan Miha, trgovec v Glinjah. Sommer Gregor, okrajni šolski nadzornik.
Šašelj Martin, duh. svetovalec. Tavšič Josip, župnik v Hodišali. Urnik Koloman, gimnazijalec,
Vrankovič Ivan, dijak više realke. Zupan Jan., tajnik grof. Eggerjeve. Wieser Andrej, stolni kaplan.	Št. 31.
2. Dekanija Belak.
Habian Anton, notarski koncipijent Stöckl Simon, župnik v Št. Lenartu
'v Beljaku. '	(p- Arnoldstein).
Pintar Peter, Zelanov na Strmieu. Šuster Ivan, kaplan v Podkloštru.
Vuti Matija, kmet. Štev. 5.
3. Dekanija Dobrlaves. — *Šervicelj Matej, župnik pri sv. Kocijanu.
\. Dekanija Jezero. — (P. Kapel). — Poverjenik : Stefan Vranker.
Božič Ivan , zasebnik v Koritu pri Roblek Ožbalt, posest, na Jezera.
Kapli.	Sajovic Josip, posestnik v Labodski
Muden Simon, župnik v Železni v dolini.
Knpli.	Šenk Jurij, kmet. sin na Jezeru.
Muri Peter, posest, pri sv. Ožbaldu. Vrankar Štefan, župnik na Jezeru.
Štev. 7.
5. Dekanija Ljcšc. (P. Prevali.)
Ellmeyer Gašpar, posest, v Lješah. Lipoid Marko, rud. urad. v j Lješah, (Jostenčnik Ivan, trg. v Lješah.	Stev. 3.
0. Dekanija Pliberk. (Bleiburg). — Poverjenik: Lovro Serajnik.
Bergman Val., župnik pri Fari.	Leskovar Josip, župnik v Svabeku.
Jerman Jurij, kaplan pri Fari.	Serajnik Lovro, dekan v Plibcrci. Kolenik Valentin, kmet v Pliberci.
Lal-ncr Janez, župnik v Koprivnici.	Štev, 6.
7. Sv. Pavel. — Poverjenik: Pirec o. Franjo Sal.
*Piree o. Franjo Sal., predstojnik	Pubar Viktor, farm.	v Libeličah.
giinn. konvikta,	Venedig p. Herman,	giinn. profesor.
Mlakar p. Maksim,, samost. dohod- Vertot J. M., fajm.	v Pustrici. ničar. Štev. 5.
8. Dekanija Tinje. (Tainah, pošta Velikovec), —
Poverjenik : Jakob Westermayer.
Drobilnik Jurij, orglar v Medgorjah.
Westermayer Jakob, inf. prošt in dekan v Tinjah.
Žrjav Matej, farni oskrbnik v Medgorjah.	Štev. 3.
4*
9. Dekauija Vclikovcc. — Poverjenik: Dr. Val. Pavlic.
*PavIič Valentin, dr., odvetnik.	Krofič Mihael, fajmošter.
Gecelj Ignacij, kanonik.	Rupnik Janez, učitelj v Trušnjah.
Kikelj Toma, župnik na Rudi.	Štev. 5.
10. Dekauija Žila. (Spodnja). — Poverjenik: Dr. Jernej LeoiSnik.
Levičnik Jernej, dr., dekan pri sv.	Vigele Ferdo , posestnik v Zilski
Hermagoru.	^	Bistrici.
Ožgan Fr, župnik pri sv. Štefanu.	Vilčnik Kaspar, učitelj v Gorjah. Vavtižar Luka, župnik v čačah. Štev. 5.
II. Zgornji Rož. (P. Velden, Kärnten). — Poverjenik: Val. Lesjak.
Lcsjak Valentin, župnik v Dvoru. Sumper Janez, župnik v Skocidolu. Lipič Janez, mlinar v Dolah.	Weis Peter, kmet v Dolah.
Marinič Jan., župnik v Lipi.
Oblak Anton, župnik v Gozdanji.	Štev. 6.
12. Glinje. (P. Ferlah).
Colarič Franjo, orglar v Glinjah. Sablačan Lovro, mizar.
Godec Janez, župnik v Glinjah.	Štev. 3.
13. Sorodnje. (Gmünd). — * Hraševec France, okr. načelnik.
14. Žabnice.
Ferčnik Lambert, župnik. Bregant Jurij, učitelj v Žabnici. Rup Franc, duhovnik v Žabnicah. Vidovič Janez, kaplan v Trbižu.
Wieser Janez, farni oskrbnik na Pontablu. Štev. 5.
Število v Krški škofiji 8 -J- 79 = 87.
----
IV. Goriška nadškofija.
1. Gorica in njena okolica. —
*Golmayer And., dr-, knez in nadškof. *Bensa Štefan, kanonik. *Budal Bernard, stud. viših šol. *Globočnik Janez, raonsinior, nadškof. tajnik.
Poverjenik : Andrej MaruŠič. *Grča Blaž, kaplan v Čepovanu. *C. k. knjižnica študijska. ^Kocijančič Štefan, bogosl. profesor. * Knjižnica centr. bogosl. semenišča. *JIarušiž Andrej, gimn. profesor.
♦Tonkli Joiîp, fe» advokat. *Vales M., vikar v Št. Ferjanu. Baje Anton, učitelj v Renčab. _ Benko Janko, učitelj v Sovodnjah. Brcgar o. Albin frančiškan. Cibič A., vikarij v Kozam na Brdih. Čebular Jakob, c. kr. prof. realke. Dimec Ljudovit, c. kr. gozdnarski
nadzornik. Dolenec Viktor, privatni uradnik. Dreja Solkanski, ki plačuje za čitalnico v Solkani. Erjavec Franjo, c. k. realke prof. Ferfilja Anton, kupe opravnik. Forfilja Franjo, trgovski uradnik. Fister o. Pacifik, frančiškan. Gabrijclčič J., dr., bogoslovski prof. Gcrbcc Ivan, kaplan v Kaprivi. Godnič Josip, prefekt v Andrcjišči. Goljevšček A., c. k. učit. ua vadnici. Goljcvšček France, bogoslovcc. Hafner Franjo, giinu. prof. Hribar Anton, učitelj na vadnici. Jeglič Andrej, vodja dež. računarijo
v Gorici. Jug Anton, kaplan v Prebačini. Jug Tomaž, učitelj v Solkanu. K a fol Štefan, nadškof, kancelar. Klavžar Ernest, deželni uradnik. Knjižnica učiteljska goriške okolice. Knjižnica učiteljska c. k. gimnazije. Knjižnica više realke. Kodclja Josip, kaplan v Topoljanu. Komel Mih., učitelj. Kumar Val., učitelj na vadnici, Kuralt France, asistent kmetij, šole. I.ašič France, posestnik v Benčah. Lavtar Luka, c. kr. profesor pre-
parandije. Lazar Mat,, gimn. profesor. Leban Franjo, kaplan v Komnu. Lukežič Janez , vikarij v Gabrijah
pri Mernem. Lutman Ivan, philos, stud. v Pragi. Ljulman M., dijak kmet. šole v Gorici. Luser o. Konstantin, frančiškan.
Mahnič Anton, bogoslovcc.
Malcuc Štefan, mlinar. Marušič Anton, posestnik v Mirnem. Mašera Jožef, vikarij v St. Mavru. Moc Jožef, nadučitelj na učit. iz-
obraževališču. Nanuti Antonin, duhoven v Gorici. Okorn Franjo, stotnik v pokoj i. Pahor Fr., trgovec v Renčali. Pavletič Andrej, vodja gluhonemov. Pavletič Jožef, kaplan v Solkanu. Pavlin Josip, kmet v Vrtojbi. Pcrozzi Alojzij, c. k. poštar v Bu-kovici.
Persoglija Hinko, učitelj.
Poniž Benedikt, c. kr. vadnice učitelj.
Povše Franjo, profesor , voditelj
kmet. šole. Premeri Ljudev.. železn. uradnik. Rojic Aleks., dr., zdravnik. Rudež Anton, bogoalovec. Rutar Lovro, ravnatelj na sv. Gori. Semenišče mladenško, knezoškof. Skočil- Jožef, kaplan v Čepovanu. Stres Ivan, vikarij v Podsabotiuu. Schaffeuhauer Franjo, gimn. vodja. Šavnik Anton v Biljah. Škrabec o. Stanislav, frančiškan. Uršič Alojzij, pisar. Velikonja J., spovednik na sv. Gori. Vidic France, kaplan v Gorici. Vodopivec Franjo, c. k. okrajni šol.
nadzornik. Vodušek Matevž, gimn. profesor. Zavadlal Mihael, gimn. dijak. Zavodlav Fr., posest, v Št. Andreži. Zulijan Janez, dijak kmet. šole. Žbona Andrej, železniški uradnik
v Gorici. Žepič Fr., prof. na gosp. šoli na Slapu.
Žnidarčič Andrej, gimn. dijak. Okrožna sodnija za kaznilnico v Gradiški (v dar).
Štev. 83.
2. Dekanija Borce. — Poverjenih: Andrej Leban.
Ceket Franjo, kaplan v Serpenici. Flander Anton, vikarij v Serpenici. Gaberšek Franjo, uradnik v Bovcu. Grželj Ivan, učitelj v Serpenici. Kenda Anton, krčmar v Bovcu. Kurinčič Janez, kaplan v Serpenici. Jjeban Andrej, previdnik v'Soči. Likar Janez, kaplan v Bovcu. Smrekar Franjo, vikarij v Logu.
3. Dekanija Kobarid. —
Bändel Jan, podučitelj v Kobaridu. Carli Srečko, nadučitelj v Kobaridu. Črv Jan. Nep., vikarij v Logéh. Dominko Franjo, učitelj v Kobaridu. Hvalica Anton, vikarij v Dreznici. Jekše Andrej, dekan v Kobaridu. Kobal Peter, vikar na Sedlu,
Starman Štefan, kaplan v Bovcu. Sorč Alojzij, posestnik v Bovcu. Stres Anton, učitelj v Bovcu. Urbančič Andrej, vikarij v Trenti. Volarič Valentin, podučitelj v Bovcu. Žagar Andrej, posest, v Serpenici. Žagar Franjo, posestnik v Serpenici.
Štev. 16.
Poverjenik: And. JekŠe.
Mancini Ant, kaplan v Starem selu. Milek Dragotin, učiteljica v Kobaridu. Peternel Jurij, vikarij v Borjani. Podreka Jožef, župnik v Beginji. Slokar Janez, kaplan v Libušnji.
na Trnovem. Štev. 13.
Stukelj Miha, vikarij
4. Dekanija Cirkno. — Poverjenik: Josip Jeram.
Harmel Adolf, kaplan v Cirknem. Ilovar France, kaplan v Cirknem. Jeram Josip, dekan. Jereb Joahim, vikarij v Orehku. Seljak Anton, vikarij v Novakah.
5. Dekanija Črnicc. (P. Ajdovščina.)
^čitalnica narodna v Ajdovščini. Balog, bratje, v Ajdovščini, čigon Dragotin, kaplan pri sv. Križu. Faveti Anton, posestnik v Skriljah. Gabrščik Šimen, prov. v Ajdovščini. Juh Andrej, vikarij v Lokavcu. Logar Jakob, župnik pri sv. Križu.
Sitar France kurat, v Ravnah. Širca Jan., nadučitelj v Cirknem. Wester Janez, vikarij v Otaležu.
Štev. 8.
— Poverjenik : Šimen GabrŠSik.
Rejec Janez, vikarij y Janžu. Rjaveč Blaž, župnik v Batujah. Rustja Franjo, posestnik v Skriljah. Samostan kapucinski pri sv. Križu, Trpin Filip, župan pri sv. Križu. Vodopivec Jan., trgovee v Karanji.
Štev. 13.
6. Devin (P. Nabrežina). — Valcntiučič Štefan, kaplan v Devinu. 7. (iradi.ška. — Bizjak Jakob, duh. oskrbnik v kaznilnici.
8. Dekauija Kanal. — Poverjenik: Andrej Wolf. *\Volf Andrej, dekan.
*Wolf Ivan, župuik v blorencu.
čitalnica narodna v Kanalu. Golja Jožef, vikarij v Lomu.
Juh Janez, vikarij v Lokovcn. Kodro Janez, kaplan v Kanalu. Kragelj Jožef, vikarij v Levpi. Makarovič Ivan, krevmar v Avčah. Tomažič Ferd., kaplan v RoČinji. Tomšič Jožef, kaplan v Kanalu. Ukmar Anton, vikarij Marija-Celjski.
Vodopivec Ljud., vikarij na Srednjem. Vogrič Janez, učitelj v Kanalu. Vuga Andrej, vikarij v Kali. Zega Miha, podučitelj v Kanalu. Žnidarčič Andrej, vikarij na Banj-šieah sv. Duha.
Štev. 16.
0. Dckanija Komen. — 1) poverjenik: Gregorčič Sim. (P. Rihenbcrg pri Gorici.
'^Kavčič J., notar v Komnu. Božič Anton, vikarij v Batah. Gegoreič Sim., kapi. v Rihenbergu. Kolavčič Jan., kaplan v Dornbergu. Kramar Filip, župnik v Dornbergu. Križman Ignacij, učitelj v Dornbergu. Ličen Janez, župan v Rihenbergu.
Pečenko Andrej, duh. v Rihenbergu. Pečenko A., pos. sin v Rihenbergu. Polšak France, župan Šmarijah. Poniž Ambrozij, učit. v Rihenbergu. Sinigoj And., pos. sin v Dornbergu. Tomšič Fr., učitelj v Rihenbergu.
Štev. 12.
2. poverjenik: Josip Ferfolja. (P. Postojna-Ajdovščina.)
Ferfolja Josip v Šmarjah.
Pipan Jožef, vikarij v Vojščici.
Štev. 2,
3. Štjak (pošta Sežana — Štanjel).
Fagancl Štefan, kaplan v Štjaku. Mozetič Štefan, vikarij v Štjaku. LnkančiS Tomaž, učitelj v Štjaku. Rudež Jožef, posest, v Kobilji glavi. Makuc Anton, vikarij v Kobilji glavi. Vuga Peter, admin. v Škrbini.
Štev. 6.
10. Dckanija Tolmin. - Poverjenik: Jakob Doliak.
"Čitalnica narodna v Tominu. ♦Knjižnica, okrajna učiteljska v Tominu.
Bcvek Janez, vikarij v Grahovem. Bürger Martin, občinski tajnik na
Grahovem pri Tolminu. Črv Anton, vikarij v Roči. Devetak Anton, pisar. Doliak Jakob, dekan v Tominu. Fischer Albertina, gospica. Gabršček Janez, trgovue v Tolminu. fJabršček Andrej, trg. v Tolminu. Gregorčič Anton, vikarij v Libušini.
Hebat France, administrator na sv.
Vidški gori. Ivančič Jožef, notar v Tolminu. Kogoj Peter, učitelj in vodja. Kovačič Nace, posest, pri sv. Luciji. Krkoč Štefan, kaplan v Podmclcu. Lavrič Karol, dr. odvetnik. Lazar Anton, vikarij v Obloki. Lužnik Fr., kaplan pri sv. Luciji. Mlekuž Jožef, kaplan v Tolminu. Močnik Luka, vikarij v pokoju v S tržišči.
Pencin Drag., kaplan v Tolminu.
Pervanje Martin, kaplnn v Tohninu. Pipan Anton, vikarij v Kamnu. Dr. Preinersteln Jan. pl., bilježtiik. Iiutar Tomaž, župnik pri sv. Luciji.
Skrt Andrej, kaplan v Tolminu. Šorli Ivan, osmošolec iz Podmelea. Štrukelj Milia, pisar. Zarli France, c. k. oficijal.
Stev. 29.
Število v Goriški škofiji 17 4- 183 = 200.
V. Tržaška škofija.
1. Trst in njegova okolica. -
*Dobrila Jurij, dr., škof. *Bučar France, trgovec. *Cegnar Franjo, viši telrgrafist. ^čitalnica narodna. '^Fegec Franjo, c. k. namestnijski
svetovalec. * Gor up Jožef, vel. trgovec. *Kandernal France, giinn. profesor. *Kastelec France, trgovec. *KIodič Anton , c. kr. šolski nadzornik.
*Komar Vekoslav, uradnik deželne
glavne blagajnicc. *Krsnik Ferko, trgovec. *Lavtman Janez, trgovec. *Pertot Janez, posestnik v Barkoli. *Schweiger Jurij, poklic, komisar. *Sušnik Gašper, stotnik-brigade-au ditor.
*Vesel Koseski Jovau, c. k finančni
svetovalec, častni ud. *Vovk Janez, župnik v Bazovici. *WinkIer Andrej, c. kr. namestn.
svetovalec. *Zorman Jož., župnik v Kat.inari. *Zvanut Matija, trg. pomočnik. Baron Kuhnov polk št, 17. v dar. Bartl Jožef, kaplan pri sv. Jakobu. Boniu Jurij, učitelj v Hojami. Bunc Franjo, učitelj v Nabrežiui. Črne Janez, kaplan pri sv. Jakobu, čitalnica v Rojani.
Poverjenik: Ivan Dolinar.
Dekleva France, trg. agent.
Dolinar J. na Dovgani.
Dovgan Anton , uradnik pri južni
železnici. Dum Rok., trgovski pomočnik. Geržel Anton, trg. knjigovodja. Glavina Blaž, duhoven v koperski
kaznilnici. Gnjezda Franjo, katehet. Godina Jožef, finančni komisar. Hut Karol, c. k. vojni kaplan. Jančar Jožef, učitelj v Katinari. Jarina Vekoslav, uradnik južuu železnice.
Kalac Ant., dijak na nemški giuin. Kalister Ivan, zasebnik. Kapus Šimen, škofov sluga. Katalan Božidar, trgov, pomočnik. Kenda Anton, dijak. (Rocol. hišna
štev. 15.) Kocijan Jakob, kaplan pri veliki
Materi Božji. Križman Jos., duhoven pri bv. Ivanu. Kurent Maks., trg. agent. Leban Josip.
Legat Jan. Nep., katehet dekliške
šole in škofov tajnik. Macâk Ivan, c. k. zemljemerec. Mankoč Josip, trgovec. Penko Franjo, hišnik v Hotel Evrope. Potočin J., trgovinski pomočnik. Remec France, telegrafijski uradnik.
Ktmcc Fr., koop. pri nor. sv. Antonu. Stavdaliar F<rd., častni korar in
gimn. katchet. Schöpf Josip, župnik v pokoji. Sust Jan., dr., bogoslovja profesor
in škofov kancelar. Truden Miba, trgovec. Troba Jernej, učitelj v Bojanu.
Urbag Viljem, c. k. profesor viče
realke. Valenčič Ivan, tergovec. Vesel Jožef, tchtovec v c. k. dogani. Vodnov Davorin. Wratschko France, gimn. prof.
Štev. 64.
2. Dekanija Dolina (pri Tratu.) — 1. poverjenik : Jurij Jan.
*Jan Jurij, dekan v Dolini. Fink Jože, kaplan v Klaojcu. Golmajcr Urban, župnik v Čubedu, JuriŠevcc Štcpau, gostilničar v Milab. Klemenčič Jernej , župnik v Pred-loki.
Koren Ivan, kmet v Podgorji. Košič Martin, učitelj v Brezovici.
Metlika Anton, trgovec na Klancu. Pavli Lojze, kaplan v Borštu. Renko Franjo, dacar v Boljuncu. Sancin Jožef, kaplan v Ricmanjih. Svet Ivan, kaplan v Podgorji. Vatovec Jožef, posestnik v 1'adežu. Voučina Lipe, kaplan v Dolini.
Štev. 14.
2. poverjenik: Kekar Janez, (P. Lokva pri Divači.).
'-"'Notar Tone, dub. pomočnik v Brezovici. Kraljic Franjo, duh. pomočnik v Brezovici. Matičič Franjo, kaplan v Vatovljah. Praprotnik Avgust, učitelj v Lokvi. Kekar Janez, kaplan v Lokvi. Sila Matija, župnik v Rodiku.
Štev. 6.
4. Dekanij t Jelšane. — i. poverjenik: Valentin PuŠavec.
Benigar Tone, trgovec v Jelšanah. Čitalnica v Jelšanah. Jenko Štefan, duh. pom. v Jelšanah. Kosec Fr. Seraf., župn. v Klani.
Pušavec Valentin, dekan v Jelšanah. Sovine Autou, vikarij v Podgrajah.
Štev. (3.
2. poverjenik : Fr. Sabec (p. Iliir. Castelnuovo).
' Šabec France, trgovec v Podgradu. *Šinkovec Jožef, farman v Nuovah. Beuedik Ivan, kapi. v Hrušici. Breceljnik Jsnez, farman v Hrušici. Jaksetič Jakob, trgovec v Podgradu. Klcmenee France, kaplan v Hrušici. Kokole France, c. k. davkar v Novem gradu.
Kuntara Anton, posestnik in postni
opravnik v Podgradu. Poklukar Martin, župnik v Vodicah. Pretnar Janez , župni oskrbnik v Golcu.
Rebck Anton, c. k. davkar v Podgradu.
Rogač Anton, ekspoait v Podgradu,
Šubic Primož, ekspozit v Staradî. Teran France, kaplan v Pregarjih. Zajec Anzelm, kaplan v Mavnah.
Žvokel Janez, c. kr. davkarski ofi-cijal v Podgradu.
Štev. 16.
5. Dekanija Tomaj. — Poverjenik: Jernej Brence.
»Črne Anton, posestnik v Tomaji. Benigar Anton, učitelj v Tomaji. Brence Jernej, duh. v Dutovljah. C vek Lavoslav, nadučitelj v Sežani. Dutovlje, vaška knjižnica (plačuje
g. Tavčar v Ljubljani.) Knjižnica učiteljska, okraj, v Sežani. Legat Edv., duhoven v Lipici.
Narobe Janez, duhoven v Tomaji. Strie France, predstojnik železniško
postaje v Sežani. Treven Jan., farman v Repentabru. Uršič Anton, trgovec v Sežani. Zupan Jožef, kaplan v Sežani. Živec France, posestnik v Skopem.
Štev. 13.
6. Dekanija Prosek. — Poverjenik: Ivan Nabrgoj.
Gorjup Ivan, pek in posestnik. Marcin Ivan, učitelj na pripravnici.
Nabrgoj Ivan, župan in posestnik. Valentič Anton, učitelj. Štev. 4.
7. Dekanija Kastav. — Poverjenik : Anton Sovdat.
Bole Franjo, občinski tajnik. Čitalnica narodna. Janec Josip, duh. pastir v Rukavcu. Legat Franjo, c. k. pristav v Vo-loski.
Sovdat Anton, c. k. davkarski nadzornik v Volovski. Šobar Mihael, duh. poin. v Volov-skem.
Zamlič Vinko, kaplan v Opatiji.
Štev. 7.
8, Plrail. (P. Pirano.) — Poverjenik: France Ravnik.
Matjan Valentin, kurat v Risani. Skočir Avguštin, kaplan pri Materi Ravnik Fr., župnik v Corte d'Isola. Božji na Krasu. Štev. 3.
9. Pazin. (Pizino.)
*Voleio Jakob, oskrbnik v červlji.
Afrič Jože, profesor v Pazinu.
Beuigar o. Adjut, frančiškan v Pazinu,
Berbuč Ivan, c. kr. gimn. učitelj
Bruner o. Julij, vikar, organ, in učitelj gimnazije.
Budal Leopold, c. kr. sodnik v Pazinu.
Bukovec Franjo, kaplan v Žminji.
Flego Petar, duh. poui. v Lindaru.
Ivančic Jože, c. k. gimn. učitelj v Pazinu.
Jelušic Rajm., pop. v Pičauu.
Križaj Bartol, duh. pomočn. v Zininji.
Orlič Fr., plovan v Žminji. Sajevec Jakob, kurat v Borutu. Sila Jakob, duh. pomočnik v Pazinu. Tomšič Franjo, inženir v Pazinu. Venedig o. Herman, gimn. katehet.
Zimerman Matija, župnik v Gradištji.	Štev. 17.
10. BllZCt. (Pinguente).
Grosman Edvardo, kaplan v Buzelu. Markič Matej, kaplan v Laniščah, Petelin Anton, kaplan v Črnici.
II. Pcrinani. Pezdič Miha, poštni opravnik.
13. Truške (p. Koper). Mikuš Jos., kaplan v Truškab.
12. I lliagtf. (Istra). — Kovnik. Pirano; — Jugo M., župnik v Materadi
pri Umagi.
14. Beršec (Istrija). Logar Franjo, župnik. Število v tržaški škofiji 26 -f 132 = 158.
VI. Sekovska škofija.
1. AdillOllt- — Poverjenik: Pivec o. Maksimilijan.
*Lajh o. Korbinian.	Rešek o. Enrik, bogosl. profesor.
*Matevžič o. Eginard.	Švarc o. Alkuin, kaplan.
*Pivcc o. Maksimilijan.	Trček o. Egidij. 'fVagaja o. Rudolf. Štev. 7.
2. Cninrek:
Pavalec Jurij, kaplan v Cinureku.
Stramič France, c. kr. davkarski uradnik v Cmurcku,
3. Gradec, Poverjenik: dr. Šimen Subie, c. kr. prof. vseučilišča.
Vlpavcc Benj., 'dr. zdravnik.	*Macun France, bivši sodn. pristav
*Krek Greg., dr., prof. slav. slov. (Ungargasse št. 3, I. nadstropji), na vseučilišču.
*Maružec Jožef, dr., realk, profesor ? pokoji.
*Simonič France, inodroslovec.
*Švajger Gabrijel, gvardijan minorit. samostana.
*VoSnjak Miha, inženir južne železnice (Babenberger Strasse Nr.l.)
Dreisiebner Jož., dekan Vildonski.
Goršič Ivan, učitelj.
Hauptman Franjo, suplent na dež. realki.
Herrman M., c. k. sodnik in dež. odbornik.
Iloffer Edv., dr., profesor na viši realki.
Kocijančič Alojzij, kamnosek.
Kovačič J., župnik v Vrbovji.
Kranjc Ivan, jub. blagajniški kontrolor. (Carl-Ludwigring, Nr. 9. II. Stock.)
Lavrič Josip , učitelj mestnih ljudskih šol.
Lupšina, ravnatelj v za stavnici.
Macun. Ivan, gimn. profesor.
Misia Jak., dr., knezoškof. tajnik.
Mol Lavoslav, duhoven delavnice.
Opravništvo (Oekonomat) c, k. nad-sodnije (po 5 iztis. v dar.)
Paltauf Jak., župnik v pokoji.
Petelin J., inagietr. blagajnik.
Polak P. Alojzij, minorit. prokurator.
Polič Dragotin , župnik v gradj. bolnici.
Ravnikar Dragotin (Münzgraben 28.)
Regula France, uradnik.
Robič Mat., dr., bogosl. profesor.
Samec France, meščan.
Seifrid Ludwig, Seelsorger in der k. k. Strafanstalt in der Karlau, Graz.
Selevšek Ivan, realni profesor.
Senior, dr., zdravnik.
Skodlar Henrik, kupec.
„Slovenija1', društvo.
Stanonik Jož., dr., bogosl. profesor na vseučilišču.
Slik Jož., župnik pri sv. Margareti ua Vabi.
Šubie Simon, dr., prof. vseučilišča.
Walluer Peter, niž. realke katehet.
Zamuda Frane, knjigovodja v hranilnici.	Štev. 42.
Dijaki na vseučilišču (Miiuzgraben št. 28.)
Kosi Anton. Pihlar J., phil. Rojnik Kr., phil.
Šinkonec Davorin, stud. filozofije. Sinkovic Dragotin, stud. filozofije. Turkuš Tone, stud. filozofije,
Štev. 6.
4. Vorau : Kramberger Feliks, kanonik. 5. (üradea (p. Köflah) : Kolenko Jožef, župnik. 0. Upnica (Leibnitz): Ambrožič Blaže, učitelj. 7. Ljubilo (Leoben): Del Negro Mavricij, c. k. okr. sodnije predsednik.
8- Murau : šepec Dragotin, e. kr. davk, preglednik.
9. St. Peter v Otersbachu: Polio Karl, učitelj. 10. St. Peler pri Jndenbiirgn : Kitak Franjo, kaplan. Število v sekovski škofiji 11 + f>3 ~ C4.
VII. Udje raznih škofij.
(Kraji v abecednem redu.)
1. BiSilg (p. Breznica pri Varaždinu): VojBka Lavoslav, župnik.
2. Dijakovar : *Strossmayer J. Juraj, biškup.
3. Dubrovnik (ßagusa): Namar France, zapovednik žandarmerijakega postaja (Postenführer) v Lovreéu.
0. Dnnaj. A.
Kiijevskij Mih., biškup, častni ud.
"Cigale Matej, c. k. minist, tajnik.
^Conrad Sigmund, baron Eybesfeld, c. k. namestnik doljno-avstrijski.
*Dolenec Matija, dr., advokat.
* Firbas France, odgojitelj, Walluer-strasse I. Nr. 3.
^Miklošič pl. France , profesor na vseučilišču.
'^Nnpret Teodor, dvorni svetnik pri DajviSi sodniji.
'Pogačnik Ferd., dr., odvetnik.
*Srnec Josip, dr., odvetniški koncip. na Dunaji.
*Suman Janko, prof. akad. gimn,
"Žvcgel Josip , vitez, minister, svetovalec v minist, vnanjih oprav. (Ballplatz),
Frjančič Andrej, avsk. pri sodniji.
Hiibar Ivan, asekur, uraduik.
Jeglič Anton, (Augustineum, Augu-etinergasse, 7.)
Jclenec Janez, prefekt v Terezi-janišču.
Jevnikar Jakob, pristav pri mini-
sterstvu za deželno bran.
Kogovšek Matija, uradnik obrtn. in trgov, zbornico (Stadt I. 14.)
Koželj Anton, prefekt na c. kr. Terez. akademiji. (Wieden, Fa-voritenstrasse),
Kulavec Jan., dr., dvorni kapelan in vodja viših bogoslovskih véd v Avgvštineji.
Lipovec Anton , učitelj v Leobera-dorfu.
Novak Peter, prefekt v Terezian. (Knjige v Kainno gorico št. 22.)
Pimat Janez, c. k. ceuilni komisar pri fin, rainisterstvu.
Sajovic Matija, inženir (bival poprej : Sežun Žiga , bankni uradnik , Ba-Wieden, Kainergasse 12, pariere); richgasse, Nr. 14, 3. Stock,Thür 12. kje zdaj?	Tosi Jože, dr., kanonik.
Štev. 25.
B.
Bartel Ant., jurist. Bernot Alojzij, stud. phil. Borštnik Fr., (knjige v Borovnico). Gogala Ivan, stud. jur. Hočevar Franc, modroslovec. Hubad Josip, modroslovec. Klobučar Anton, stud. jur. Kos Anton, modroslovec. Kos Franjo, Btud. phil. Križaj Franjo, tehnik. Lapajne Štefan, štud. jur. Lašič, pravnik. Nemanič, modroslovec. Pekolj Ivan, jurist.
Pfefferer Adolf, stud. jur.
Podgornik.
Polec, jurist.
Slovenija, akad. društvo.
Smola.
Schreiner Enr., prirodoslovec. Štajer, jurist. Sušnik, modroslovec. Tavčar, pravnik. Zaplotuik Badovoj, jurist. Zavadlar Ivan, jurist. Zelenik Jože, phil. Urbanija, poštni uradnik (Central-bahnhof, Frachtenansgabe).
Štev. 27.
7. Črni log. P. Lokve pri Reki (Tinine). Poverjenik : Franjo AhSin.
Ahčin Franjo, učitelj v Črnemlogu. Štefančič Mate, trgovec v (Jrnem-Durbešič Avguštin, posestnik na logu.
Grobniku.	Vlašič Rade, župe opravitelj v Pra-
putniku pri Bakru. Štev. 4.
8. Delnice : Majnarič Jakob, učitelj.
9. JindrlllOV liradec na Češkem: Mašek Ignacij, gimn. profesor.
10. Galicija: Preiss Malica, roj. Gregoračeva kje?
11. Hallsladt: Krišnička Dragotin, računovodja pri c. k. rudn. upravi.
12. Pariz: Picot Emile, podkonzul v Parizu (knjige pod napisom: Möns. Emile Picot, Viceconcul de France 3 Place d' Eylau Paris. (Durch Güte des Herrn Speyers Duran bei der Französischen Botschaft in Wien.)
. 13. Karlovcc : Poverjenik: Pfeifer o. Milko.
*Steklasa Ivan, profesor.	Pfeifer o. Milko, franč. v Karlovcu.
Kureš Jakob , kr. 6udae v Čemer- Unterlugauer, dr.
niči pri Ogolinu.	Štev. 4f
14. Knill v Dalmaciji: Schiffrer J., dr., vojn. nadlečnik (sedaj v Ljubljani.)
V) Kovači«! v belovarski županiji na Hrvaškem: .Anton. Vranican , ko-
tarski sudac.
10. Levov: *Chocholovšek Emanvel, zemljemerec. 17. Lokve (p" Keki). Poverjenik: Iv. Vilfan.
Konic Josip, kotarski lečnik. Majnaric Gjuro, poštar.
Vilfan Ivan, poreznik.	Štev. 3.
18. Meljine pri Roki Kotarski v Dalmaciji: Miglič Peter, dr. nadlečnik
22. polka pešcev.
19. Odcrberg: Milač Anton, poštni oficijal (kolodvor).
20. Osek: (Andrej Kodrič).
Gradišnik Franjo, vodja brzojava. Kodric Andrej, gimn. profesor. Ilržič Anton, gimn. prof.	Kolarič Baje, ravnatelj štedionice.
Ilokcr Franjo, telegrafist.	Leitner Franjo, telegrafist.
Horvat Matija, pravoslov.
Jazbec Ivan, nadtelegrafist.	Štev. 8.
21. Bllda-Pešl: Turner Pavel, nČitesj. 22. Pillen (spodnja Avstrija) : Cirman Anton, učitelj. 23. St. Piiltcn (spodnja Avstrija) : Nemec Anton, poštni opravnik.
24. Praga.
Beseda umetniška.	Palacki Franjo, častni ud.
(Jüiny Jan. Ladisl., agent Ijubljan- Prvi spolek Gabelsbergerjevih steno-ske banke „Slovenije1', za Češko, grafov.
Moravsko in Šlesko.	Rieger Franjo, Ladislav, častni ud,
Matica češka,	Spolek pravniški.	Stev. 7.
25. Požegil (Slavonija); *Mazek Anton, gimn, ravnatelj.
26. Reka. Poverjenik: France Blaž.
*Blaž France, trgovec.	Markovič Ivan, realk, vodja.
Barčič Erazem, dr.	Slamnik Ljudovik, gimnazijalni rav-
čičigoj Jakob, gimn. prof.	natelj.
Derenčin Marian, dr.	Zupan Jan., gimn. profesor.
Fiamin Ivan, dr., kanonik i župnik.
Knjižnica oo. frančiškanov na Reki.	Štev. 9.
27. RapiŠČil (p. Jaška) : Rožič Valentin, grajščinski rendator.
28. Sisek: Pavlica Stevo, trgovec.
29. SIUllj : Zor Lorenc, okrajni zdravnik.
30. Dekanorac (p- Čakovac v Medjumurju): Luci Anton, župnik.
31. Trsat: Merk o. Sofronij. — Ziherl o. Lenart, vikarij. — O. Veleč Avguštin, kapucin. — Fabor Antou, kapucinski klerik.
32. Yarazdin.
*Bradaška Franjo, gimn. vodja.	Valjavec Matija, gimn. profesor.
*Francelj Bar., učit. na niži realki. Valon Jože, tajnik pri kr. žnp. *Stare Josip, gimn. prof.	sodniji.
Križan Josip, dr., gimn. profesor. Žugčic Štef., nam. gimn. učitelj.
Štev. 7.
33.	Vrbovsko (p. Ogulin) Roš Sebastian, inženir.
34.	Vinkovcc V Slavoniji : Ogrinec Jože, profesor.
3.1. Zagreb: Poverjenik: Anton Kos.
Rački Franjo, dr., častni ud.	*Zoričič Peter, realke profesor.
*Jelovšek Mart., realk, profesor.	Bojer Antonin, nadporočnik 53. pol-'■^Kastelec Franjo, kapetan 53. polka kovnije nadvojvode Leopolda.
pešcev.	Eisenhut Miroslav, stolar in posest.
♦Kopač Jož., dr., odvetnik.	Fogl Emil. kaplan v Brdovcu.
♦Kos Anton, tajnički pristav ban-	Fon Jos., dr. v bolnici milosrčnikov.
skega stola.	Gnejzda Anton, trgovec.
*Košiček Ubaldo, mestni kaplan.	Grbec Franjo, pcvec hrv. opere.
*Mažuranič Anton, gimn. ravnatelj	Križekar Edvard, nadporočnik 53.
v pokoju.	polkovnije nadvojvode Leopolda,
♦Vančm» Aleks,, dr., zdravnik.	Kukuljevic, pl. Sakeinski, Ivan.
♦Weber Adolf, kanonik,	Lipež Viktor, realke profesor.
Magdid Franjo, profesor.
Mam France, profesor.
Matavsek Ferdo, kr. državnega nad-pravdnika namestnik.
Mesič Matija, rektor sveučilišča.
Mrazovid Ladislav, pravnik.
Naglic Ivan, dijak, Nikoličeva ulica, 480.
Novak Josip, vrhovni blagajnik v pokoju.
Pažur Josip v Zagrebu.
Sevnik Vinko, prisednik banskoga stola.
Simončic Gjuro, profesor prepa-randije.
Smičiklas 'ï'ade, gimn. profesor.
Strožir Ivan, prof. kr. vélike realke.
Šuler Franjo, učitelj.
Tomše Jože, vojni kurat.
Tomšič Ljudevit, učitelj.
Vakanovič Jar., prist. kr. stola sed-morice.
Vidovič Ante, katehet v samostanu milosrčnih sester.
Vidrič Lovro, dr., odvetnik.
Vršeč Anton, finančni uradnik.
Weingrl Josip, dr. v bolnišnici mi-losrčnikov.
Weis Franjo, kavarnar.
Žepič Sebastijan, gimn. profesor.
Društvo sv. Jeronima (po 1 odtis.) Jugoslovanska akademija (po 3 odtiske). Matica ilirska po 1 odtis.
Štev. 46.
36. Zfl Rusijo. — Poverjenik: g. Miha Bajevskij.
Mihael Rajevskij , škof pri ruskem Štiftar Franjo, pripravnik za profe-poroČništvu na Dunaji, častni ud. suro v Petrogradu.
'Bole Davorin, profesor. *Slavjauski dobrodelni komitd v St
Petersburgu. Lamanskij Vladimir, prof. Ivanovič, Nebec France, profesor.
12 iztisov za društva, s kterimi je Matica v zvezi književne vzajemnosti (glej št. 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22,23, 24).
Štev. 18.
Kje je? *Lipold France, bil v Beču. Število udov iz raznih krajev 31 -j- 155
186.
V djanski zvezi književne vzajemnosti je Matica:
1. Z Matico dalmatinsko v Zadrti od 1864. 1.
„ srbsko v Novem Sadu od 1864. 1.
3-	,< gališko.rusko v Levovu od 1865. 1.
4-	.. ilirsko v Zagrebu od 1866. 1. Letopis 1875.1.
5.	Z akademijo jugoslovansko v Zagrebu od 1874. 1. *)
6.	Z društvom sv. Jeronima v Zagrebu od 1869. 1.
7.	Z Matico češko v Pragi od 1866. 1.
8.	Z besedo umetniško v Pragi 1866. 1.
9.	Z društvom (spolkom) pravniškim v Pragi od 1866. 1.
10.	S prvim društvom Gabelsberger-jevih stenografov v Pragi od 1870. 1.
11.	Z društvom sv. Mohora v Celovcu od 1866. 1.
12.	Z društvom anthropologiškim v Moskvi od 1866. 1.
13.	Z akademijo carsko v St. Petersburgu od 1861. 1.
14.	Z občestvom za izdavanje narodnih spominkov v Vilni od 1869. 1.
15.	Z Mumjecovsko muzejo v Moskvi od 1869. 1.
16.	Z knjižnico slavljanskega komiteta v Moskvi od 1869. 1.
17.	Z imperatorskim ruskim geografičnim občestvom v Sankt Petersburgu
od 1869. 1.
18.	Z imperatorsko universiteto v Varšavi (Ego Prevoshoditeljstvu Petov
Aleksejeviču Lavrovskemu, Rektoru Imperatorskago Universitete od 1872. 1.
19.	Z Universiteto v Moskvi od 1872. 1.
20.	Z arheologiškim občestvom v Moskvi od 1872. 1.
21.	Z občestvom ljubiteljej istorij i drevnostej rosijskih v Moskvi od
1872. 1.
22.	Z Universiteto imperatorsko novonasijsko v Odesi od 1872.
23.	Z občestvom filologiškim v Voronežu od 1872. 1.
24.	S Smithsonovo ustanovn (Smithsonian Institution) v Washingthonu.
25.	S srbskim učenim društvom v Belemgradu od 1868. 1.
26.	Z moravsko Matico v Brnu od 1869. 1.
27.	Z gosp. Louis Legerjem, profesorjem slovanske literature v Parizu
od 1869. 1.
28.	Z občestvom sv. Vasilija Velikega v Ungvaru od 1870. 1.
29.	Z Matico slovansko v Plznu.
30.	S kraljevo Universiteto v Kristianiji od 1872. I.
31.	Z bolgarskim učenim društvom v Brajli.
Matica svoje knjige daruje:
1.	Slavni c. k. pravniji v Ljubljani za kaznilnice (po 3 iztise).
2.	Slavni c. k. nadpravdniji v Trstu za knjižnice primorskih kaznilnic
(po 1 iztis).
3.	Slavni c. k. okrožni sodniji v Gorici za knjižnico ondašnje kaznilnice
(po 1 iztis).
4.	Slavni čitalnici v S. Francisko v Kaliforniji od 1869. 1. (po 1 iztis).
5.	C. kr. baron Kuhnovemu polku št. 17. od 1869. 1. (po 1 iztis).
*) Njenemu predsedništvu pošiljajo se po trije iztisi vsake knjige^ eden akademijski knjižnici, dva pa, da ju slavno predstojništvo po dr. J. Muršečevi želji daje najizvrstnejšima slovenskima dijakoma na vseučilišču.
6	SI. deželnemu odboru v Ljubljani za posilno delalnico od 1869. I.
7	SI. katol. družbi v Ljubljani za knjižnico od 1869. 1. (po 1 iztis).
8	Slovencem v severni Ameriki, in sicer po
Dr. Felixu Fliigelu, generalconsulu (in Leipzig) v roke. Prečastitemu in milost, škofu Ignaciju Mraku (Ignatius Mrak, Biscop at Marquette-Micliigan North-Ameiica).
9	Vis. c. k. nadsodniji v Gradcu za slovenske vjetuike (po 5 iztisov.) 10 Učiteljskim izobraževališčem, v dar za onega pripravnika poslednega
leta, ki je z najboljšim vspehom dovršil svoje nauke, in sicer : a) Ljubljanskima (možkemu in ženskemu) , b) zagrebškima (možkemu in ženskemu), c) zadarskemu, č) petrinjskemu, d) pakraškemu, e) djakovaškemu, f) samoborskemu, in g) kragujevaškemu.
11.	„Hervatskomu pedagogijskomu kujiževnomu sboru."
12.	Vodstvu dobrodelnih naprav v Ljubljani.	Štev. 28.
I.
Konečni pregled Matičnih družbenikov.
V škofiji	častnih udov	ustanov-nikov	letnikov	skupaj
I. Ljubljanski.....		204	782	986
	—	96	402	498
III. Krški.......	—	8	79	87
. IV. Goriški.......	—	17	183	200
V. Tržaški.......	—	26	132	158
VI. Sekovski......	—	11	53	64
VII. drugih.......	5	31	153	191
	5	393	1786	2194
Matični udje v abecednem redu.
Opomba. Zvezda pred imenom pomeni živega, križec pa mrtvega ustanovnika. Kateri nima znamenja, je letnik.
Abrain Lavoslav Abzec Matija . Adamič Franjo Adlešič Jurij . Afrič Jože . . Ahačiž Karol dr Ahčin Albin . Ahčin Anton . Ahčin Dragotin Ahčin Franjo Albrecht Leopolc Aleš Anton . Aleš Luka . . Alešovec Jakob Alijančič Andrej Aljaš Jakob . Alekšič Fidel. Alojzijevišče . Ambrož Matija Ambrožič Blaže Ambrožie Franjo dr, Ankrst Janez . Antolič Ivan . Anžur Anton . Apih Josip *Arce Rajko . Arhar Franjo Arko Anton . Arko Janez . Arko Matej . *Arnuš France *Arzenšek Matija *Auer Jurij . Avsenek Marija Avsenek Neža Ažman Ivan .
*Babnik Janez Babnik Jernej Bačnik Janez . Baje Anton . Balog, bratje . *Balon Anton Bandel Janez Barčič Erazem dr.
Stran. 37 34 34 32 58 26 26 39 26 62 32
36 29 26 50
31 46 26 50 60 26
32 43
34 26 25
31
37 37 36
41
42
25
26
32 32
35 39
36
53
54 41 54 63
Stran.
Barbo Miha . . *Barbo Waxenstein Barle Janez . . Barle Josip . . Barlič M. . . . Baron Kuhnov polk Bartel Anton . . Bartl Jožef . . *Bartol Baltazar Baš Lovro . . Baumgartner Yine. Belar Jože . . Belar Leopold . Bele France . . Benedičič Janez . Benedik Ivan Benigar Adjut . Benigar Anton . Benigar Tone Benko Janko . . *Bensa Štefan . Berbuč Ivan . . Bercar J. . . . *Bergant Jožef . Bergmann Val. . Berlic Janez . . Bernard Valentin Bernot Alojzij *Bernik Lovro . Beseda umetniška i Bevec Janez . . Bevec Mili. . . Bevek Janez . . Bezeljak Pavel . Bezeljak Franjo . *Bezenšek Jurij . Bezlaj Josip . . Bičman Josip Bilec Janez . . Bizjak Jak. . . Bizavičar o. Jožef Bizjak Jernej Blagne Anton *Blaznikova Fani Blaznik Jakob .
grof
št
17.
Praze
fBlaznik Jože.
Blaž Božidar........34
* Blaž France.......63
Blažon Jakob.......39
•Bleiweis Janez dr......25
•Bleiweis Dragotin dr.....25
Bobek Janez........37
Bobisud Jakob.......42
Bohinec Franjo .i.....31
*Bohineev Jakob.......41
Bohinee Žiga.......29
Bojer Antonin.......64
Bole Franjo........58
•Bole Davorin.......65
fBoner Jožef.
Bonin Jurij........56
Bononi Jožef........32
Borovnjak Jožef.......	47
Borovnjak Josip.......47
Borstner Cene.......50
Borštnik Franc.......37
Borštnik Janez.......34
Borštnik Janez.......37
Borštnik Jožef.......34
Borštnik Pavel.......36
Bosina Janez........45
Boštjančie Franc......26
Boštjaneič Ivan.......45
Božič Anton........44
Božič Anton........55
Božič Ivan........51
Božič Valentin.......50
Böheim Janez.......45
•Bradaška Franjo v......64
Bralno društvo v Št. Petru ...	40
„ „ v Robu ....	32
„ „ v Rušah . ...	46
„ v Sodrašici ...	37 fBratkovič Andrej. fBratkovič Franjo dr.
Brdajs Davorin.......41
Breceljnik Janez......57
Bregant Jurij.......52
Bregant Valentin......36
Bregar o. Albin......53
Brelih Franc........41
Brenee Jernej.......58
Breznik Josip.......49
Brezovnik Antou......43
Brie Janez........40
•Brinšek Ivan.......40
Brodnik Anton.......33
•Brolih Matija.......34
Brulee Franc.......30
Brunei- o. Julij.......58
Brus Andrej ........	27
Brus Anton........44
Brvar Gotard ... ^ ...	33
•Bučar France.......56
•BučarvViktor.......25
Bučar Žiga........37
•Budal Bernard.......52
Budal Leopold.......58
Budnar Janez.......40
Bukovec Franjo.......58
Bukvarnica slovenska v Idriji . .	38 „ učiteljska Kamniškega
okraja.........33
Bukvarnica farna pri sv. Križu .	44 „ šolskega okraja v Krškem ..........35
Bukvarnica učiteljska v Loki . .	30
,, „ v Vipavi .	40
Bunc Franjo........56
Bürger Amalija.......39
fBurger Jožef. fBiirger Ljudevit
Bürger Martin.......55
•Bušič Jožef .......35
Cajhen Janez.......45
Candolini Vojteh......37
Canjkar Jak. .......	46
Carli Srečko . :......54
Cebin Peter........31
•Cegnar Franjo.......56
Ceket Franjo........54
Celar Janez........34
Ceneč Gaspar .......	42
Cerjak Franjo.......49
Cerjak Jakob........49
•Choholovšek Emanvel ....	63
Cibič Anton........53
•Cigale Matej.......61
Cilenšek Blaž.......41
Cirman Anton.......63
Cobelj Jurij........47
Cocej Jernej........45
•Codelli baron A. Fahnenfeld . .	25
Colarič Franjo.......52
fConcilia Ivan.
•Conrad Sigmund, baron Eybesfeld	61 fCosta E. Henrik, dr.
Cvajar Dragotin.......27
fCvajer Ivan dr.
Cvek Lavoslav.......58
Cadež Janez........39
čadež Ivan ........30
Čare Peter........50
*čebašek Andrej dr......25
čebular Jakob.......53
fČepon Anton.
Čeme Janez........56
Öerny Jan. Lad........63
*Česnik Jurij .......40
*Češko Valentin ......25
Čibašek Janez.......37
Čičigoj Jakob.......63
Čigon Dragotin .......	54
»Čitalnica narodna v Ajdovščini .	54
* „ „v Celovcu . .	50
t „ „ „ v Celji ...	42
čitalnica v črnem vrhu ....	38
„ v Jelšanah.....57
„ pri sv. Jurji ...	47
„ narodna v Kanalu . .	54
„ v Kamniku.....33
„ narodna v Kastvi ...	58
„ v Kranji......31
*čitalnica, društvo v Ljubljani .	25
čitalnica v Loki......30
čitalnica v Ljutomeru ....	44
»čitalnica narodna v Mariboru .	41
čitalnica v Novemmestu ....	36
kmetijska v Podragi . .	40
„ v Postojni.....39
v Ribnici.....37
„ v Rojani......56
^Čitalnica narodna v Tominu . .	55
„ v Trstu ...	56
Čitalnica v Št. Vidu.....29
„ narodna v Vipavi ...	40
„ narodna na Vranskem .	41
,, v Zagorju.....40
tČižman Anton.
čolarič Franjo.......52
*čolnik Dominik......48
Črne Anton........37
*Črne Anton........58
Črnko Jožef........46
Črnoša Šimen.......45
Črv Anton........55
Črv Jan. N.........54
čuber Ernst........27
Čuček Josip . .......41
Čučko Dragotin.......46
čuren Karol........27
fDebeljak Matija.
»Debeljak Janez . ■.....31
»Debeljakova rojstna hiša ...	30
»Debevec Josip.......25
Debevec Janez . . Deisinger Jurij . . Deisinger Marija . Deisinger Terezija . Dekleva Andrej . Debleva France . . Dekleva Franjo . . Dekleva Ivan . . . Del Negro Mavricij Demšar Janez . . Derenein Marian dr »Detelja Oton . . Deu Eduard . . . Devetak Anton . . Dimec Avgust . . Dimec Ljudevit . . Ditrih Andrej . . Ditrih Anton . . . Divjak Jožef . . . *Dobrila Jurij . . Dobravec Miha . . Bobršek M. . . . Dogan Janez . . . Dolenec Andrej Dolenec France . ■'■'Dolenec Henrik dr Dolenec Jakob fDolenec Janez. Dolenec Josip »Dolenec Ljudevit Dolenec Luka . . »Dolenec Matija dr Dolenec Oroslav Dolenec Viktor Dolijak Jakob . . Dolinar Anton *Dolinar France Dolinar France Dolinar J. . . Dolinar Janez Dolinšek Blaž Dolinšek Rafael Dolžan Jernej »Domicelj Alojzij Domieelj Anton Dominko Franjo *Dominkuš Ferko dr Dornik Ivan . . . Dovgan Anton Dovič Janez . Dovnik France Drašler Frane Drašler Pavel Drčar Martin . Dreja Solkanski
Dreisiebner Jožef......60
Drenik Franjo.......27
Drenik Kunibert......27
*Dreo Aleksander . ...'..	25
Drnjač Vekoslav......42
Drnovšek Jurij.......29
Drobilnik Jurij.......51
Drobnie Andrej.......40
Drobnič Ivan.......45
Drozeg Ant.........46
Društvo sv. Jeronima.....65
Društvo izobraževalno za tiskarje 27
Družba rokodelskih pomočnikov .	27 Društva, s katerimi je Matica v
zvezi književne vzajemnosti . .	65
*Držečnik Luka.......49
Durbešič Avguštin......62
Durn Rok.........56
Dutovlje, vaška knjižnica ...	58
Dvoršek Anton.......45
Eder Janez........32
fEger Rozalija.
*Einspieler Andrej......50
Einspieler Larnb.......50
Eisenhut Miroslav......64
Ellmayer Gašper......51
Endlihar Rudolf......27
Elebaeher Andrej......45
Epih Janez........27
Erjavec Franjo.......53
Erjavec Janez.......31
*Erjavec Matija.......40
Erjavec Peter.......44
Erker Jožef........39
Ermenec France......43
Eržen Balant........30
Eržen France.......38
Eržen Ignacij.......27
Fabiani Karol.......30
*Fabjan Janez.......25
*Fabijani o. Placid.....32
Fabor Anton........64
Faganel Štefan.......55
Farkaš Janez.......44
Faveti Anton........54
*Fegee Franjo.......56
Feguš..........41
Fekonja Ivan.......47
Ferčnik Lambert......52
Ferfilja Anton.......53
Ferfilja Franjo .......	53
Ferfolja Josip.......55
Ferk Feliks........41
Ferk Jožef........48
Fetih-Frankheim Anton ....	38
Fiamin Ivan dr.......63
Fideršek Matija.......47
Finec Anton........29
Fink Jožef........57
*Firbas France.......61
Fischer Albertina......55
Fister o. Paeif........53
Fišer Anton........43
Flander Anton.......54
Flego Peter........58
Flek Jožef........41
Flis Janez........27
Florjančie Josip......43
*Florijanova Nikica.....31
Fogl Emil........64
Fon Josip dr........64
Fortuna Frane.......27
*Francelj^Bar........64
Franeelj Štefan.......40
'"■Frančiškanska knjižnica ...	25 Frančiškanski samostan v Novem-
mestu.........36
Frank Rihard.......31
Frece Matija........45
*Frelih Anton.......25
Frelih Anton........33
Frelih Matej........37
Frelih Tomaž.......38
Fric Matijaš........48
Frk France........47
Frk Matija........46
Frölich Tone........46
Fuks Franjo........27
Furlan Franjo.......36
Oaberc Davorin......41
Gabrijelčie J. dr.......53
Gabrščik S im en.......54
Gebršek Andrej.......55
Gabršek Franjo.......54
Gabršek Janez.......55
Gač Vekoslav.......35
Gajšek Dragotin......45
Gajšek Janez.......49
Gams Janez........29
Gangel Lavoslav......36
Ganter Janko . .....40
Garbas Frane.......27
*Gariboldi pl. Anton.....25
*Gariboldi pl. Franc.....25
Gasperin Jakob.......30
Gašperin Gašper......35
Gašperin Viljem......37
Geeelj Ignacij.......52
Gerber Matija.......27
Gerdešie Jožef.......27
Germel Kristijan......43
*Gestrin Dragotin......30
Gestrin Leopold ».....34
Gerželj Anton.......56
Giontini Janez.......27
Glančnik Jernej.......41
Glavina Blaž........56
Globočnik Anton......39
Globočnik Anton......30
»Globočnik Anton......27
*Globočnik Edvard dr.....31
Globočnik France......27
*Globočnik Janez......39
•Globočnik Janez......52
»Globočnik Leopold.....30
Globočnik Viktor......27
Globočnik Maks.......49
Gnezda Anton.......64
Gnezda Ivan........27
Gnezda Štefan.......31
Gnjezda Franjo.......56
Godec Janez........52
Godina Jožef........56
Godnič Josip........54
*Gogola Janez dr.......25
Gogola Ivan........62
Golf Ivan.........36
Golja Jožef........54
Goljcvšček A........53
Goljevšček France......53
Golïnar Jožef........47
Golinajer Urban.......57
*Golmayer Andrej dr., knez . .	52
Golob Andrej.......43
Golob Gašpar.......30
Golob Janez........31
Golobic Anton.......31
Gomilšak Jak........47
Gomilšak Jožef.......44
Gorenjec Leop........34
Goričar Anton.......44
Goričan Ferko.......48
Goričnik Franc.......27
Gorjup Ivan........58
Goršie Ivan........60
Goršič Martin.......27
Gorup Andrej.......39
Gorup Franjo.......27
* Gorup Jožef.......56
Goslar Mavricij.......38
Goetenčnik Ivan......51
Gostiša Jožef........38
Govekar Franc .......29
Goznik Jak.........48
*Grabrijan Jurij......40
Gradišnik Luka.......41
Gradišnik Franjo......63
*Graseli Peter.......25
*Grašič Anton.......35
Grbee Ivan........53
Grbec Franjo.......64
Grbee Ljud. dr........38
*Grča Blaž........53
Grčar Andrej.......35
Grčar Josip........34
fGregl Janez.
*Gregorec Lavoslav dr.....41
Gregorič Anton.......55
Gregorič Janko.......47
Gregorič Ign........31
Gregorič Simen.......55
fGresel Josipina.
Gril, trgovec........27
Grilec Janez........32
*Grivee Franjo.......35
Grjol Lovro........37
Grkman France.......27
fGrmek Henrik.
Grosman Edvard......59
Gross Anton........27
Gros Jakob........33
Grosskopf Matija......45
Gršak Ivan dr........48
Gršak Vinko........43
Gruden Ivan........36
Gruden Jakob ..............36
Grželj Ivan........54
Gusel Janez........30
Güstin Franjo.......36
Guttmann Emilij......27
Habe Janez........32
Habè Jožef........40
Habjan Anton.......51
Habjan Peter.......34
Hafnar Anton.......30
Hafnar Franjo.......53
Hafnar Jakob.......27*
*Hajšek Anton.......42
Hajšek Jožef........45
Haring Sofija.......36
Harmel Adolf.......54
*Hašnik Jožef.......47
Hauptman Franjo......60
Hausenbiichel Janez.....43
Hebat France.......55
Hecl Avguštin.......44

*Heidrich H........
Herrman M.........
Hernah Jožef.......
Heržič Jožef........
fHicinger Peter.
Hinek Janez ........
Birti Fr..........
*Hirtiš Benedikt......
Hiti Janez........
*Hiti Luka........
Hiti Simon........
Hladnik Janez.......
Hlebee o. Bogomir.....
Hočevar Anton.......
Hočevar Franc.......
Hočevar Josip.......
Hočevar Jak.........
Hočevar Matija.......
Hočevar M.........
*Hočevar Martin......
Hofer Karol........
Hoffer Edr. dr........
Hohn Edvard........
Hohn Hugo........
Hohn Robert........
Hoker Franjo.......
fHolcer Dragotin. fHoleer Janez-
*Holinger Neža.......
fHolzapfel Ignacij.
Homan Josip.......
Horak Ivan N........
Horvat Božidar.......
Horvat Jožef........
Horvat Matija.......
Horvat Mih.........
Höehtl Karol.......
Höffern pl. Leopold ......
Höffern pl. Viljelmina .....
^Hranilnica kranjska.....
fHrast J. dr.
Hraševec France......
'Hren Franjo.......
Hren Jakob ........
Hren Anton........
Hren Ivan ........
Hrepevnik Janez......
Hrg Lovro........
Hribar Anton........
Hribar France.......
fHribar Vatroslav.
Hribovšek Karol......
Hrovat Blaž........
Hrovat G..........
Hržič Anton........
25	Hubat Josip ....		. 6 9
60	Huber J. D. ■ . . .		
47	Hut Karol.....		, 56
41			
	Hvalica Anton . . .		. 54
34			
42			. 27
46			
33	Ilovar France . . .		. 54
40	Ingliè Jak.....	• • ■	. 38
40	*lpavec Benjamin dr. .		. 59
40	*Ipavec Gustav dr. . .		. 47
33	flrkič Ivan		
34	Ivane Martin . . .		. 47
62	Ivančič Jožef . . .		. 58
29			. 55
31			
37			
37	Jak Avgust ....	...	. 27
34	Jakelj Gregorij . . .		. 34
34			
60			
27	Jaklič Josip ....		
27	Jaklič Jožef ....		. 34
27			
63			. 27
	Jaksetič Jakob . . .		. 57
	Jamnik Ant.....		
49	Jamšek Franjo . . .		
			
30	Jan Ferdinand . . .		. 49
27			. 46
48	*Jan Jurij ....		. 57
46			
63	Jan Simon ....		. 39
38	*Jančar France . . .		
44	Jančar Franjo . . .		. 36
27			
33			. 58
25	Janežič Anton . . .		
	•(•Janežič Anton.		
52	*Janežič Evgen . . .		
39	*Janežič Jakob . . .		
36	Janežič Janez . . .		. 49
43			
43	Janežič Simen . . .		. 50
45			
46	Janža Ivan ....		. 40
53	Janžekovič Lovro . .	. ■ •	. 49
33			
			. 35
43	*Jaree Jernej . . .		
27			
33	Jarec Valentin . . .		
63			
Jarina Vekoslav.......56
Jazbec Anton.......49
Jazbec Ivan........63
*Jedlička Otokar ......	50
Jeglič Andrej.......53
Jeglič Anton........61
Jekše Andrej.......54
Jelenee Janez.......61
Jeločnik Anton.......24
*Jelovšek Mart........64
Jelušič Eajko.......58
Jenčič Alojzij.......37
Jenko Jožef........45
»Jenko vSkender.......40
Jenko Štefan........57
J en ti Anton........27
Jentl Bernard.......41
Jeraj Anton........44
*Jeraj Jožef........43
*Jerajeva Ivana.......25
Jeram Josip........54
*Jerala Janez.......31
*Jeran Luka ........25
Jereb France.......32
Jereb Joahim........54
*Jereb Jožef ................37
Jereb Matej v Javorjih ....	30
Jereb Matej v Sori. ■.....30
Jereb o. Romuald......44
Jeretin Martin.....• .	34
Jerič Jožef........27
Jeriha Matija.......30
Jerman Jurij........51
Jerman Josip.......46
Jeršan Anton.......39
Jerše Frane........43
Jesih Anton........48
Ješovnik Simen.......47
Jezeršek Janez.......30
Jošt Mihael.....• . .	33
Jozek Ljudevik.......49
Jug Anton........53
Jug J., dr.........48
Jug Tomaž........53
Jugo M..........59
Jugoslovanska akademija ...	65
Jugovee Anton.......38
*Jugovec Leopold......31
Juh Andrej........54
Juh Janez........55
Jurčič Josip........27
Jurčič Josip........47
Jnrinec Alojzij.......44
Juriševec Štefan......57
Jurkovič Franjo......47
Jurša Ivan......	. . 48
Justin Blaž......	. . 38
Juvan Janez ......	. . 38
Juvančič Franjo . . . .	. . 45
Juvančič Iv. Dragotin. . .	. . 27
Južna Valentin.....	. . 42
Kacin Anton......	. . 40
Kadilčeva Radivojka gospa .	. . 30
*Eadilnik France . . . .	. . 25
Kafol Ivan......	. . 27
Kafol Stefan......	. . 53
Kajdiž Tomaž.....	. . 33
Kajzel Peregrin.....	. • 27
Kalac Anton......	. . 56
Kalan Jak.......	. . 37
Kalan Matija......	. . 27
Kalan Rajmund.....	. . 37
Kalčič Anton......	. . 36
Kalister Ivan.....	. . 56
*Kancler Pavel.....	. . 46
*Kandernal Franjo . . .	. . 56
Kapele Janez.....	. . 36
*Kaplenek Jan......	. . 38
*Kapler Janez.....	. . 34
Kapler Josip......	. . 27
Kaprec Ivan......	. . 27
Kapus Anton......	. . 45
*Kapus Franjo.....	. . 42
Kapus Janez......	. . 33
Kapus Šimen.....	. . 56
Karlin Davorin.....	. . 30
Karlin Janez.....	. . 37
Karan France.....	. . 27
*Kastelec Franjo ....	. . 64
*Kastelec Frane . . . .	. . 56
Kastelec Janez.....	. . 44
Katalan Božidar ....	. . 56
Katoliška družba . . . .	. . 27
Kavčič Franjo.....	. . 36
*Kavčie Franjo . . . .	. . 40
Kavčič Gaspar . . . . .	. . 38
*Kavčie J.......	. . 55
Kavčič Jak.......	. . 49
Kavčič Matija.....	. . 38
Kelemina Matjaš . . . .	. . 48
Kenda Anton.....	. . 54
Ken da Anton.....	. . 56
Kepee France.....	. . 33
Kermavner Valentin . . .	. . 27
Keše Silvester.....	. . 32
Kete Jožef......	. . 40
Kikelj Toma......	. . 52
Kilar Janez......	. . 21
Kitak Franjo.....	. . 67
Klander Janez.......88
Klavžar Ernest.......53
Klavžar France ......49
Klein Anton........27
t Kleinmajer pl. Ignacij
Klemens Fr.........27
KJemenoič Jernej .....	57
*	Klemenčie Jožef......26
Kleinenec Frane......40
Klemene« Franc......57
Klemene Franc.......29
Klinar Dragotin......37
Klinar France.......32
Klinar Leopold.......27
Klinec Franjo.......47
Ključevšek Ignacij .....39
Klobasa Franjo.......47
Klobučar Anton ......62
Klobus Valentin......39
*	Klodiè Anton.......56
Klofutar Janez......,35
Klofutar -Leonard......27
*	Kljun Dragotin......26
*Klun Marjanica......37
t Klun Vincenc Fer. dr.
Kmet Vincenc.......31
Kmetic Mihael.......33
Kuauschner Vit.......27
Knaus Jan......, . .	35
Knez Janez........29
t Knez Slavoljub.
Knific Srečko.......29
*	Knjižnica učiteljska v Brežicah	49 Knjižnica gimnazijska v Oelji . .	43 Knjižnica više realke v Gorici .	53
*	Knjižica centr. bogosl. semenišča
v Gorici........53
*	Knjižnica c. k studijska v Gorici	53 Knjižnica učiteljske goriške okolice	53
*	Knjižnica župna v Konjicah .	44
*	Knjižnica nčiteljska v Kozjem .	45 Knjižnica ljubljanske realke - .	27 Knjižnica učiteljska ljublj. okolice	27 Knjižnica bogoslovska v Ljubljani	27 Knjižnica ljublj. gimnazije ...	27
*	Knjižnica c. k učiteljske pripravnice v Ljubljani .....	26
*	Knjižnica semeniška v Mariboru	41
*	Knjižnica gimnazij, v Mariboru	41 Knjižnica c. k gimnazije v Novo-
mestu.........36
*	Knjižnica učiteljska okrajna v Ormužu........48
Knjižnica v Bepnjah.....33
Knjižnica učiteljska okr. v Sežani 58
Knjižnica učiteljska okrajna v Slov.
Bistrici.........42
*	Knjižnica okrajna učiteljska v Tominu ........55
Knjižnica oo. frančiškanov na Reki	63
Kobal Peter........54
Kobilica Janez.......37
Koblar Anton.......27
*	Kobler Alojzij......34
Koceli Karol dr.......50
Kocijan Jakob.......56
Kocijančič Alojzij......60
*	Kocijančič Stefan.....53
Kocmut Jan........50
Kocuvan Anton.......44
Kocuvan Bartolan......47
Kočevar Franc.......27
*	Kočevar St. dr.......42
Kodelja Josip............53
Kodre Janez........55
*	Kodre Matej.......40
Kodric Andrej.......63
Kodrie Mihael.......35
Kogelj Janez.......29
Kogej Jožef........38
Kogoj Peter........55
Kogovšek Matija......61
Kokalj Franc.......27
*	Kokalj o. Majner.....32
Kokole France.......57
Kolar Matija........37
Kolarič Jožef.......45
Kolarič Baje........63
Kolavčič Janez.......55
Kolbezen Janez.......36
Kolenik Valentin......51
Kolenko Jožef.......60
Kolenko Martin.......47
Kolman Franc.......27
*	Komar Vekoslav.....56
Komel Mih........53
Komljanec Jovan......	30
Končnik Davorin......39
Končnik Peter.......43
Konič Josip........63
Konšek Valentin......27
*	Kopač Jože dr.......64
*	Kopitar Mihael......40
Koprivnikar Janez......33
Koren Ivau........57
Koren Matija.......42
Koren Miroslav.......39
Kornfeld Edin........50
*	Kos Alojzij.......45
t Kos Anton.
*	Kos Anton.......64
Kos Anton........62
Kos Franc...........62
*	Košar Franjo......41
Kosee Franc.......57
Kosec Jernej .......39
Koser Makso .......41
Kosi Anton........60
Kosmač Simon.......33
t Kostanjevec Josip.
Košar Jernej........44
Košar Jurij........44
Košar Matej........48
Košič Martin.......57
*	Košiček Ubaldo......64
Košir Alojzij.......34
Košir Jakob ........	40
*	Košir Janez.......34
Košmelj Janez.......32
Košmerl Jurij .......	31
Kotnik Josip.......27
*	Kotnik France......37
Kotnik France.......48
Kovač J..........27
*	Kovač Josip.......44
Kovač Franjo.......34
Kovačič J. ........60
*	Kovačič Janez......34
Kovačič Marko.......47
*	Kovačič Martin......41
Kovačič Nace.......55
Kovšča France.......39
Koželj Matej........43
Kozina Anton.......36
Kozina Jurij........27
*	Kozler Jožef dr.......26
*	Kozler Peter.......26
*	Kozler Ivan.......26
Koželj Anton.......32
Koželj Anton.......61
Koželj Miha........35
*	Kožuh Matej.......30
*	Köstelj Gustav......26
Kragelj Jožef.......55
Krajec Janez.......27
Krajnik o. Atanazij .....	44
Kralj Janez........44
Kralj Matija........29
Kraljič Franjo.......57
Kraljic Miha ........	29
Kramar Filip.......55
Kramar France.......27
Kramar Janez .......48
Kramar Konstantin.....43
Kramberger Feliks.....60
Kramberger Lovro.....44
Kramberger Marko.....48
Kranar Andrej.......46
Kranjc Ivan........60
Kranjec France ......46
Kranjec Jožef.......43
Kranjec Matija.......40
Kranjec Toma.......43
Kranjec Valentin......45
Krašan France.......43
Krašovec Anton ......	36
Krašovec Anton......39
*	Krašovec Jur.......31
*	Krčon Anton.......29
Kreon Jožef........31
*	Kreč Mat.........26
Kreft Alojzij......' . .	42
Kregar Boštjan ......43
Kregar Frane.......27
*	Krek Gregor, dr......59
Krenner Ivan.......43
Kremžar Andrej......27
Krisper Rajmund......31
Kristan Anton.......46
Kristan Josip.......27
Kristan Lovro.......32
*	Krišper Valentin.....26
Krištof Lovro.......33
Križaj Bartol.......58
Križaj Franjo . ......62
Križaj Nikolaj.......36
Križan Josip .......64
Križekar Edvard......64
*	Kržič Gregor.......39
Križinan Josip.......56
Križman Ignacij......55
*	Križnar Miroslav . • . . .	26
Križnička Dragotin.....62
Križnik Gašpar ......42
Krkoč Stefan.......55
Krofič Mihael.......52
« Krsnik Ferko ......56
Krsnik Josip .......33
Kršič Janez........29
Kršič Jože........31
Kruleč Josip........43
Krušič Jak.........46
*	Krušič Ivan.......42
Kržič Ant.........31
Kržič o. Andrej ......27
*	Kržič Gregor.......39
Kuhalj Matija.......33
*	Kitkovec Jožef......46
Kukovee Ivan.......44
Knkovec Miroslav.....-48

Kukovic Avguštin ......	45
Kuknljevié, pl. Sakcinski, Ivan. .	64
Kulavec Janez dr.......61
Kulavec Matija.......34
Kulterer Jurij.......50
Kumar Valentin......53
Kiimer France.......34
Kunavar Miha.......29
Kunce Ivan........44
Kunstelj France......34
Kunstič Ivan .......49
Kunšič Anton.......31
Kunšič Anton.......47
Kuntara Anton.......57
Kuralt Božidar.......36
Kuralt France.......53
*	Kuralt Ivan.......34
Kurent Maka.......56
Kureš Jakob........62
Kurinčic Janez........54
Kurnik Janez.......48
Kuster Miha........31
*	Kušar Jožef.......26
Kvas Tone . . •.....48
*	Lajh o. Korbinian.....59
Lakner Janez.......51
Lamanskij Vladimir.....65
*	Lampe Anton.......40
*	Lampe Jožef.......36
*	Lauger Fr. pl.......35
Lapajne Ernestine......28
Lapajne Janez.......30
Lapajne Janez.......44
Lapajne Štefan.......62
*	Lapuh Martin ......	46
Lasbaher Josip.......41
Lašič Josip........62
Lašič France .......	53
*	Lavrenčič Andrej.....39
Lavrič Ivan........28
Lavrič Josip........60
Lavrič Jožef........38
Lavrič Jurij........39
Lavrič Karol dr.......55
Lavrič Matija.......30
Lavtar Anton.......35
Lavtar Luka.......53
*	Lavtman Janez......56
Lazar Anton........55
Lazar Mat.........53
Lazar Miha........28
Leban Andrej.......54
Leban Franjo.......53
Leban Josip........56
Leben Mat. dr........28
Ledenik Alfred.......28
Lednik Anton.......43
Legan France.......40
Legat Andrej.......40
Legat Edvard '.......58
Legat France.......33
Legat Franjo.......58
Legat J. N.........56
t Legat Jernej dr......
Leitner Franjo.......63
Lekan Janez.......40
Lenart Janez.......45
Lenasi Anton.......35
" Lenček Alojzij......49
Lenček Blaž....... . 39
Lendovšek Miliel......46
Lerher Jurij........28
f Lesar Anton.
*	Lesar Janez.......37
*	Lesar Martin.......37
*	Lesjak Janez.......35
*	Lesjak Jožef.......37
Lesjak Valentin ......52
Leskovar Josip.......41
Leskovec Boštjan.....-38
Leskovec Martin......38
Leveč Frane........28
Leveč Janez........33
Levičnik Jernej dr......52
Levičnik Jožef.......30
Levičnik Val........39
Levičnik Vojteh......42
Levstik France.......28
" Ličan Skender......40
Lichtenberg Leopold baron . . 28
Ličen Janez........55
Likar Janez........54
Lilek Franjo.......36
Limavšek Peter.......42
Lipež Viktor.......64
Lipič Janez........52
*	Lipoid Franjo......65
*	Lipoid Jožef.......44
*	Lipoid Janez, dr......46
Lipoid Marko.......51
Lipoid Marko Vincencij .... 38
Lipovec Anton.......61
Logar Franjo.......59
Logar Jakob.......54
Logarjeva Leopoldina .... 36
Lomberger Jožef......33
Lorenčic Andrej......44
Lorenčič Andrej......47
Lotrič Leopold.......34
				
				
			* Mara Jožef.....	
			Marolt Jak.......	
			Maršalek Avgust ....	
			* Martinak Jožef ....	
			Marušič Anton.....	
				
Lubanee Jožef . .	^ ,	. . 40	* Masten Jožef.....	. . 45
				
				
* Lukman Jakob .			Mašera Jožef.....	
			Matavšek Ferd.....	
Lupšina ....			* Matevžič o. Eginard . .	. . 59
Luser o. Konst. . .		. . 53	Matica češka......	. . 63
Lušin Anton . . .		. . 40	Matica ilirska.....	
Lutman Ivan . .			Matičič Franjo.....	
Ljutman M. . . .				
				
t Lužnik Valentin.			Mavčič Jožef ...... Mavrer G.......	. . 48
			Mazek Anton.....	
* Maeun France .			* Mazek Anton.....	. . 63
			* Mazek Lovro.....	. . 33
			* Mažuranič Anton . . .	
			Medič o. Kalist.....	
* Mahkot J. . . .			Medved vJak......	. . 49
			Meglic Simen.....	. . 42
Mahr Ferdinand . .		. . 28		. . 29
* Majciger Janez . .			Melcer Drag......	
Majer Vincenc . . .			f Melcer Bajmimd dr.	
* Majhenič Gašper	.	. 48	t Meie Ivan dr.	
Majnarič Gjuro . .			Mencinger Jan. dr. . . .	
Majnarič Jakob . .		. 62	Mencinger Jakob ....	. . 32
* Majnik Janez . .			Mencinger Lovro ....	. . 29
Majnik Miha . . .			Mercina.......	. . 40
				. . 44
Makarovič Ivan . .	. ,	. 55	Merhar Jože......	
Makuc Anton . . .				
Makuc Stefan . . .			Merk o. Sofronij ....	
Malenšek Franja . .			Merkuš Anton.....	. . 43
Mali Ignacij . . .	, ,	. 32	Mervec Janez.....	
* Mali Ognjeslav dr. .		. 31	Merzel Jožef .....	. . 36
			Mesar J........	
				
			f Meško Jakob.....	
			Meško Martin.....	. . 44
Mandele Ivan . . .		. 39	Metlika Anton.....	
				
Marcin Ivan . . . .		. 58		
Marinič Janez . . .				
Marinka Jurij . . .			Miglič Peter dr.....	
			Milialič Jurij.....	. . 28
* Markič Matej . . .			Mihelič M.......	
			Miheljak Mart......	

			60
Miklavec J.......		Müller Jan.........	34
Miklavec Peter.....	. . 49		
* Miklošič pl. France .	. . 61	Nabrgoj Ivan.......	58
		* Nabernik Ivan......	32
Mikuš France.....	. . 38		65
* Mikuš Franjo . . . .		Naglic Rudolf.......	30
Mikuš Jos.......	. . 59	* Nakus Jožef.......	40
Milač Anton......			61
Milek Dragotina . . .	. . 54		29
* Milic Rudolf.....			53
Milošič Miha.....		Napast Davorin ......	42
Misia Jak.......		* Napret Teodor......	61
* Mlakar Anton . . . .		Narobe Janez.......	58
Mlakar p. Maksim. . . .		Narodna tiskarna ljubljanska . .	28
			36
Mlekuž Matija.....	. . 28	Nebec France.......	65
			37
Moc Jožef......	. . 53	Nemanič Davorin......	62
f Močnik France.		Nemanič Ivan.......	36
Močnik Luka.....	. . 55	Nemec Anton.....• .	34
* Močnik Matej.....			63
*Modec Janez.....	. . 44	Nerad Miha........	41
Modrijan France ... .	. . 39	Ničman Henrik ......	28
* Modrinjak Matija . . .		Niedorfer Marko......	48
Modrinjak dr......	. . 41		57
Möge Miha......	. . 42	t Novak Ivan.	
Mogolič Miha.....	. . 33	Novak Bogoslav......	
	. . 30		28
Mohar M........		Novak Janez.......	32
Mohar Peter......	. . 31		37
Mol Lavoslav.....	. . 60	Novak Josip........	65
t Moos Avgust.		Novak Mart.........	31
Morè Anton......		Novak Peter........	61
Morič Maks......			41
			
		* Občina mestna v Idriji . . .	38
		* Občina v Razdrtem ....	39
Mörtl Franjo • . .• . .		* Občina selska v Teharjih . .	42
			52
* Mraz Tomaž.....	. . 49		33
Mrazovič Ladislav ....	. . 65		39
f Mrgollč Ivan Živko			28
			34
		Oblak Valentin.......	36
		* Obreza Adolf.......	38
			35
			36
		* Ogradi France......	42
			64
Murkovič Janko ....	. . 48	Ogrinec Viljem.......	49
		Okorn Ignacij.......	39
* Murnik Janez ....		Okorn Franjo.......	53
	. . 33	Okrajna učiteljska bukvarnica pri	
		sv. Lenartu.......	48
Okrožna sodnija za kaznilnico v
Gradiški........53
Olifčič Josip........32
Olipič Janez........37
*	Omersa France......31
Opravništvo (Oekonomat) o. k. nad-
sodnije v Gradca.....60
»Orač..........46
Orel Josip........33
Orešec France.......43
*	Orešek Janez ......42
Orlic Franc........59
Ornik Anton.......48
Orozelj Jan. dr.......47
Oset Blaž ........47
Oset J. S.........42
Ostrožnik Tone.......49
Ožgan Fr.........52
Pahor Fr.........53
Pajek Janko........41
Pajek Jožef dr........41
Pajnion Anton.......47
Pajtler Jakob.......48
Pakič Miha........28
Pakiž Simon........37
Palaeki Franjo.......63
Paltauf Jak.........60
Papier Franjo.......38
Papež France dr.......28
*	Parapat Janez......32
Pavalec Jurij.......59
Pavker pl. Glanfeld Henrik dr. .	28
Pavletič Andrej.......53
Pavletič Josip.......53
Pavlica Stevo.......64
Pavlic Ign. dr....... .	36
Pavlic Kozma.......33
*	Pavlic Valentin......52
Pavli Lojze........57
Pavlin Aleš........31
Pavlin Josip........53
*	Pavšler Jožef.......26
Pažur Josip.......65
Pec Dragotin.......31
Pečar Andrej.......34
Pečar Janez........40
Pečenko A.........55
Pečko Jakob .......41
Pečnik Valentin......29
Pegan Lavoslav......40
Pekolj Ivan........62
Pekovec Jože ..............30
Pencin Dragotin......55
Pengal Anton.......28
Penko Franjo .......	56
Perko France.......50
Perko Leopold.......48
Perles France.......28
Perme Anton.......28
Permozer vJožef......45
Pernavsl Štefan......41
Pernišek Blaž.......44
Perona Ljudevit......28
Perozzi Alojzij.......53
Persoglija Hinko......53
*	Pertot Janez.......56
Pervanje Martin ......	56
Pesarič Vekoslav......43
Pesjak Franjo.......50
Petan France.......45
*	Petanjek Lavoslav.....46
Petek Andrej.......34
Petelin Anton .......	59
Petelin J..........60
Peterlin Primož......30
Peternel Jurij.......54
"* Peternel Mihael......26
Petrič Blaž........33
Petričič Vaso.......28
Petrovčič France......37
Pezdič Miha........59
Pfefferer Adolf.......62
Pfeifer Ferdinand ......	28
*	Pfeifer France	26
Pfeifer France.......33
Pfeifer Josip .......28
Pfeifer o. Milko......62
Pfeifer Viljem.......35
Pieot Emile........62
Pignar France.......50
Pihler Jožef........36
Pihlar J..........60
f Piki Mihael.
Pintar Franee .......	45
Pintar Matej........45
Pintar Peter........51
Pipan Andrej.......29
Pipan Anton .......56
Pipan Jožef........55
Pire Feliks........44
*	Piree o. Franjo......51
Pirec Ivan........28
*	Piree Matej.......31
Pirkovič France ......45
*	Pirnat Audrej......26
Pirnat Jakob.......42
Pirnat Janez .......61
Pirnat Tomaž....... .	28
Pirš J...........42
* Pivec o. Maksimilijan . . .	. 59	Potočnik Anton . .	, ... 45
Pivek Janez .......	. 38	Potočnik Franjo .	
Plaveč Anton......		Potočnik Gustav	
f Pleiweis Jožef.		Potočnik Janez . .	. . 29—41
* Pleiweisova Ivana ....	. 31	*Potoenik Lovro .	
f Pleiweis --Konrad.		Potočnik Martin .	.... 29
* Pleiweis Valentin ....	. 31	Potočnik Mihael .	
Plosko Dragotin......	38	Potokar Jožef . .	
Pleško France......	. 33		
Plošnik Miha......	. 43		
Plešnar Anton......			
* Pleteršnik Maks ....			
Poe Martin.......	. 28		
Podboj Jožef ......	. 35		
			
Podgornik.......			
Podobnik F........	. 51	Poženel Ivan . . .	.... 38
Podobnik Ignacij.....	. 38	Praprotnik Andrej . .	
f Podobnik Ivan.		Praprotnik Avgust .	.... 57
Podreka Jožef......	. 54		
* Podružnica kmetijska v Celji	. 41	Praprotnik France	..... 41
Pogačar Andrej......	. 37		
• Pogačar Ivan Zl. dr. . . .	. 26	Preiss Miliea . .	. • . . 63
*Pogačar Martin.....			
*Pogačnik Ferd. dr.....			
Pogačnik Janez .....	. 34	Premerstein Jan. pl.	.... 56
Pogorelee Adolf.....	. 28	Prerak Anton . .	
Pogorelec And.......		fPremrl Dragotin.	
Poklukar Anton.....	. 58	*Presečnik Gregor	
*Poklukar Jožef dr.....		Preša Jožef . . . .	.... 83
Poklukar Martin.....		Preširen Valent .	.... 63
Poklukar Jože......		Pretnar Janez . . .	.... 57
Pokorn Anton......		*Prevec Tine, dr. .	.... 31
Polak P. Alozij.....	. 60		
Polak Josip.......	. 33		
Polec jur........	62		
Polee Franjo ......		Pnjatel Mat.....	.... 39
Polee Josip.......	. 28		
Polič o. Bonaventura ....	48	Prosenik Anton . .	.... 36
Polič Dragotin......	60	Prvi spolek Gabelsbergerjovih ste-	
Polič Karol.......	. 61	nografov . . . .	.... 63
»Poljak Edvard......	35		
Poljak Gvidon......	50	Puhar Dragotin . .	.... 28
Poljanec Janez......	36		
Poljanec Jožef......	49		
Polšak France......	. 55	tPust France.	
	26		
	40	Pustoslemšek Anton	
	55		
	. 53	Pušavec Val . .	
Poreuta Janez......	. 29		
Porenta France......	28	Račič Alojzij . . .	.... 40
Poretiž Albin......	. 44		
Potočin J........	56		
Potočnik Anton......	. 29		
U
*Raiô Božidar.......50
Rajevski Mihael......61
Rajsp Alojzij .......48
Rajšp Matej........47
Rajtna Bajko.......49
Rakoše Miha .......42
Raktelj France.......28
Ramor Ferd.........49
Ramoveš Andrej......30
Ramoveš Jernej......33
Rantaša Juraj.......47
*Rapoc France.......41
*Ratej France.......42
Ratek Lovro........37
Rath France........43
Ratkovič Vendelin......48
Rausch Fr. dr........50
Ravnik Fr......• . .	59
Ravnikar Dragotin .....60
*Ravnikar France......26
Ravnikar Ljud.....o . .	28
Ravnikar Val........28
Ravnikar Viktor......28
Razboršek Josip......37
*Razlag R&doslav, dr.....49
*Razpet Martin, dr......39
Razpotnik Jak........34
Rebek Anton.......57
Rechbaeli baron......28
Regali Jožef........28
Regoršek France......28
Regula France.......60
Rejec Janez ........	55
*Rejsinger France......50
Rekar Janez .......57
Remec France.....56—57
*Remec Primož.......30
Renko Franjo.......57
Repa France.......47
Repar France .......	49
*Repič Andrej .......	49
Repič Martin.......48
Resman Janez.......32
JReš Janez.
:ešek o. Enrik........59
Režek Peter........34
Ribar Anton........46
Ribič Josip...........28
Ricoli Alojzij .......	SI
Rieger Franjo.......63
Rihar France.......39
Ripšl Moric ........	43
*Ripšl Ferd.........49
Rizzoli Domin........36
Rjaveč Blaž........54
Robič Franc........41
Robi« Jak............32
Robič Mat. dr........60
*RobičvLuka........39
Robič Simen........31
Robida p. Dragotin.....50
Roblek France.......43
Roblek Ožbald.......51
Rode France........28
Rode Josip........33
Rogač Anton........57
Rogelj Florijan.......28
fRoj Jakob.
Roječ Aleks dr.......53
Rojic Rafael, dr.......54
Rojnik Kr.........60
Rome France.......33
*Rome Jožef........35
*Ros Matej........31
Rossbaeher Bernard.....50
Roš Sebastijan.......64
Rošker France.....44—46
Rotschütz Emil, baron ....	34
Roze France........42
Rozina Jožef.......36
fRozman Jožef.
*Rozman Ivan.......26
Rozman Jurij.......29
Rož Vekoslav.......45
*Rožič Alojzij.......30
Rožič Valentin.......64
Rožman Lov........30
Rožnik Anton.......34
Rožnik Fr.........41
*Ruard Viktor .......	26
Rudež Anton .......53
*Rudež Dragotin......35
Rudež Jožef.......,55
fRudež Jožef.
Rudolf Janez .......43
Rudolf Lovro.......39
Rup France ........	52
Rnpnik Janez .......	52
Rus Janez ........34
Rus Jak..........34
Rustja Franjo.......54
Rutar Lovro.........53
Rutar Tomaž .......56
Rutnik Rajko.......49
Sablačan Lovro.......52
Sablaean Miha.......50
Sabot Jurij.......•	46
Sandik Rudolf, dr......43
Saje Janez.......,35
	35		
Sajevee Jakob.......	5.9		
	32		
	31		
Sajovic Josip ..•.,..	51		
	62		
*Samassa Anton......	26	Skul Franc.......	
Samec Maks........	39		
Samostan frančiškanski pri sv.			
Trojici.........	47		
Samostan kapucinski pri sv. Križu	54	Slanic France......	. 47
Sanein Josip .......	57	Slatinšek Anton.....	. 46
Sarnec France .......	60	*Slavjanski dobrodelni komite	v
	40	Petersburg!!.....	. 65
			
Schafenhauer Franjo.....	53		
	63		
Schöpf Dragotin......	49		
Schöpf Josip........	57	*Slomšek Janez .....	. 49
	62	„Slovenija" društvo na Dunaji ..Slovenija" društvo v Gradci .	. 61
*Sehweiger Jurij......	56		. 62
Seifried Ludvik.......	60	Slovenskega Naroda vredništvo	. 28
	60	Smičiklas Tade......	. 65
Seljak Anton.......	54		
Semenišče mladensko knezoškof. v			
Gorici.........	53	Smole Jakob.......	. 45
Senior, dr.........	60		
Serajnik Lovro.......	51		
Sever Janez........	29	Smrekar Josip......	. 28
Sever Jožef ........	49	Smrekar Franjo.....	. 54
Sevnik „Vinko.......	65	*Smukaveo Ivan.....	. 26
	62	*.,Sokol" društvo.....	. 2fi
Sijanec France.......	48		
Sila Jakob........	69		. 54
Sila Matija........	57	*Sorč Edvard......	. 56
Silvester Frane.......	40	*Sorglechner Jožef ....	
*Simončič France......	60		
Simonëië Gjuro ......	65	Soršak Matija......	. 42
Simončič Janez.......	47	Sova Blaž .......	
*Simončič Janez......	41	*Sovan Frane Ks......	. 26
	46		
*Simonič Jan. Al.......	47		. 26
Simonie Jože.......	44		. 34
Sinigoj Andrej.......	55		
Sinko Jožef........	46		50
Sinkovie Drag.......	60		
Sitar France........	54		
*Skale Pavel........	26	Sparovee Andrej . . . . .	. 43
Skamlič Jaka.......	47		. 32
Skaza Franc ........	47		. 45
Sket Martin........	43	fSpengler Gregor.	
Skočir Jožef........	53		, 63
Skodlar Henrik ......	60		28
Skrbeč Davorin.......	45		. 49
Skrt Andrej........	56	Sredenšek Jan.......	
Srnec Alojzij.......46
*Sernec Janko, dr......41
*Srnec Josip, dr.......61
*Stanjko A.........46
Stanonik J. dr.......60
Stanonik Nik. .......36
»Stare Alojzij.......30
Stare Anton ........42
Staré Ferdinand ......	31
*8tare Josip........64
«Stare Jožef........26
Starec Matija.......34
Stare Miha,........33
Starman Štefan.......54
Stavdahar Ferd........57
Stavdahar o. Ignacij .....	36
Stefančič Matej.......62
Stegnar Feliks.......28
"Steiner Janez, ......31
Steklasa France dr......35
*StekIasa Ivan . ......62
Stenovec Anton.......32
Stepišnik Lovro.......42
Sterle France.......58
Steska Bdv.........34
Steska Edvard.......34
Stiplovšek Val........46
Stopajnik Jurij.......49
Stöekl Simon......51
Strah Janez........47
Strah Jurij........46
Stramič France.......59
*Stranjska fara .......	32
*Stranjšak Martin......46
Stranjščak Anton ......	44
Stranecky Josip......38
Sterbenec Josip.......28
*Strbenec Jurij, dr......26
Stres Anton . ........54
Stres Ivan..... . .	53
*Stritar Janez.......34
Strle France........58
Strnad Anton.......44
Strnad Matija.......44
*Strobelj France......26
Stroj Jaka........32
*Strossmayer J. Juraj, biškup . .	61
Strožir Ivan........65
Strupi Jakob.......30
Štrukelj Miha.......54
Stuhec Anton.......48
Stühe c Marko......50
Stuhec Jurij........47
Stupar Janez.......33
Stupica Lovro.......34
Sturm Vaclav ....	. . 36
Subač Anton ....	. . 44
SuhaČ Anton ....	. . 47
Suhač . ......	. . 41
Snhadobnik Lovro . . .	. . 28
Sulii J. .......	. . 33
Sumper Janez ....	. . 52
Sušje vas ......	. . 37
Sušnik, phil.....	. . 62
*Sušuik Gaspar ....	. . 56
Sušuik Jak......	. . 28
Sušnik Jovana ....	. . 30
Susnik Ivan . . . . •	. . 30
*Svete« Luka ....	. . 34
"Svetličič Franc . . .	. . 38
Svetlina Valentin . . .	. . 29
Svetlin France ....	. . 33
Sv. Mohora družba . .	. . 51
Svoboda Janez ....	. . 35
*Šabec France ....	. . 57
Šapla Anton.....	40
Sarabon Valeutiii . . .	. . 37
Sašel Feliks.....	. . 28
Šašelj Martin . . .	. . 50
Savni k Anton ....	. . 53
Šavnik Dragotin . . .	. . 31
*Šavnik Sebastijan . .	. . 31
fSavprl Dragotin.	
Sebavec Franjo ....	. . 35
Senk Jurij .....	. . 51
''Sentak France . . .	. . 41
Çepec Dragot. ....	. . 60
Šepec Ivan .....	. . 45
Scrbela Jože.....	. . 41
Šešek Ivan.....	. . 28
*Šervicelj Matej . . .	. . 51
Šetinec Fr.....	. ^ 35
Šijanez Alojzij ....	. . 41
Rijanec Janez ....	. . 49
Šijanec Lovro . . .	. . 44
*Šinko Božidar ....	. . 44
Šinko Josip.....	. . 48
Šinkovec Davorin . . ■	. 60
^Šinkovec Jožef ....	. . 57
Širea Ernest.....	. . 43
	
Sirca Jan......	. . 54
givec Janez.....	. . 31
Šket Radoslav ....	. . 50
gkočir Avgust ....	. . 58
Škoflek Jak......	. . 42
fŠkofec Ivan.	

Škofic Lorenc.......28
Skrabec o. Stanislav.....53
*Škrbec Davorin......46
Skrl Ivan.........28
Škafca Anton.......36
Starnberger Anton......42
Stander Emeran......48
•Slibar Anton.......37
Slibar Tomaž...... .	31
Slik Jože.........60
Sobar Mih.........58
Šoklič Blaž........31
JSola št. Jernejska.....35
Çola ljudska v .Turjevem kloštru .	45
Sola ljudska v Žalcu.....43
Šota Bibniška.......49
Šola vinorejska na Slapu ...	40
Sola farna v Starem trgu ...	36
Š<vila v Šmartnem pod Šmarno goro	30
•Šolar Janez .......36
Solmajer France......28
Šolmajerjeva Kornelija ....	29
•Sorč Edvard.......57
Šorli Ivan ........56
Som Gašper . . > . ....	42
Sos Mihael........35
Šoštarič Ferd.......41
Sparovec Andrej......44
Špendal Fr.........51
£porn Jožef........48
Šraj Valentin.......40
•ßranec Stanko.......26
*Sribar Janez.......49
Sri bar Matija.......48
Stamcar Jan........39
gtiftar Franjo.......65
Stiftar Josip........48
*Strucelj Juraj.......25
*Strnkeij Franc.......39
Štrukelj Miha.......56
tSuc Jan. dr........49
Sue Jurij........47
Šubic Primož.......57
Šubic Simon, dr.......60
Suklje Frane........29
Sular Janez........35
Suler Franjo .......65
'Suman Janko.......61
Sumar Miha........45
Šumi Franc........29
Šušnik Janez........30
ušt Jan , dr........57
*uster Ivan........51
Šušteršič Mat........35
»utaj Rupert........44
Šutej Matija........36
Švarc o. Alkuin.......59
Svareč France.......45
Švajgar France.......35
Švajgar J..........33
Švajgar Martin .......	39
•Švajger Gabriel......60
Švarčnik Tone.......43
•Šventner Lav........41
Svet Ivan.........57
Svinger Albin ......	48
Tamlek Valentin......49
Tainše Valentin.......45
Taiisek Ivan........49
Tanšek Miha . ,......47
Tarbauer Josip..... '	43
*Tavčar Anton.......35
Tavčar Dragotin......29
Tavčar Franc......,31
Tavčar Janez.......39
*Tavčar Janez.......26
Tavčar Matej ... ....	33
Tavčar Mihael.......33
Tavčar Ignacij.......29
Tavšič Josip........50
Tekavčič Dragotin......29
Teran France.......57
Teran Janez........34
Tornau Krna.......44
Toman Helena........29
Toman Janez •.......33
fToman Lovro, dr.
Tomazin Janez .......	36
Tcmažič Ferd........55
Tomaži o Ivan.......36
Tomažič Janez.......46
Tomec Jak........ .	29
Tomec Martin.......36
Tomše Franc.......33
Tomše Jože......55—59
Tomšič Franjo.......55
Tomšič Jožef........55
Tomšič Ivan........29
Tomšič Ljudevit ......65
Tomšič Matilda.......35
Tomšič Štefan.......33
*Tonkli Josip, dr.......53
Topljak Franc.......48
*Topljak Jožef.......42
Toporičič Jože.......46
Torkar Matija.......37
Tosi Jože, dr........62
»Trafenik France......42
»Trampus Ivan.......50
Trampuš J.........48
Tramte Anton.......35
Tratnik Antonija......29
Tratnik J.........44
Travnar Jožef.......29
Trček o. Egidij.......59
Treitz Anton.......37
Trepal Anton.......35
Treven France.......38
Treven Jan.........58
Treven Valentin......38
Tribnik Karo!.......45
Triler Janez........30
Troha Jernej.........57
Trojar Janez .......32
Trpin Filip.....• . .	54
tTrpinee Fidel
»Trstenj ak Dav.......47
»Trstenj ak Jak.......46
Truden Miha .......57
Turin Jožef........42
Türk Hugo........29
Turkuš Tone........61
»Turner Pavel.......64
Tušek Gregor.......30
Tušek Ivan........29
fTušek Vekoslav.
Tutek Jurij •.......47
Učilnica ljudska v Begunjah . .	39
Učiteljstvo e. k. glavne šole v Idriji. Učiteljska knjižnica Kranjskega
šolskega okraja......31
Učiteljska okraj, knjižnica v Ptuju	46
Učiteljsko društvo v Ljubljani . .	29
Učiteljsko društvo v Črnomlju . .	36
Ukmar Anton.......55
»Ulaga Josip, dr.......44
»Ulaga Jožef.......46
Ulman Neža........29
Ulrih France.......42
Umek Anton........32
Unterlugauer, dr. ......	62
»Urbanček Janez......33
Urbančič Andrej......54
Urbančič Janko......31
»Urbančič Luiza .....	31
Urbanija Jakob.......62
Urbanija Lovro.......35
Urbas Anton .......33
Urbas Leopold.......38
Urbas Viljem.......57
fUrek Ivan.
Urh Peter.....
Urnik Koloman . . . Uršič Alojzij .... Uršič Anton .... Uršič Anton ....
*Vagaja o. Rudolf . . Vakanovič Jar. . . . Valenček Jože . . . *Valenčak Martin . . Valenčič Ivan . . . Valenčič Jože . . . Valenčič Meta . . . »Valenta Alojz, dr. Valenta Vojteh . . . Valentič Ant. . . . Valentinčič Ign. . . tValentinčičv Luka. Valentinčič Štefan . .
»Vales M......
Valjavec Matija . . . Valon Jožef .... *Vančas Aleksander, dr Vari Tomaž . . . Vašič Ljud., dr. Vatovec Jožef . . Vavken Andrej . . Vavpetič Ivan . . *Vavru Ivan . . . Vavtižar Luka . . Weber Gašpar . . Veber Tone . . . Veberič Jožef . . Več Ivan .... Veleč Avguštin . . Velikonja J. . . . Venedig p. Herman Venedig o. Herman Vengar Jožef . . Verbič Lovro . -Veren Štefan . . . Vertot J. M; . . . »Vesel Janez . . . »Vesel Koseski Jovan Vesel Jožef . . . Vestenek Jul. dr. vitez Vicie Jan. Ev. . Vidic o Fortunat Vidi o Franjo Vidmar Janez Vidrič Lovro, dr. Videmšek Matija »Vidmar Jožef . Vidni ar Matej
Vidovič Anton.....47—65
Vidovi ž Janez.......52
Vidrih Anton.......40
Vidrič Lovro.......65
Vigele Ferdo.......52
Vihar Filip........48
Virk Franc........29
Vilar Jak........ .	39
Vilčnik Kaspar.......52
Vilfan Ivan........63
Vilfan Simon...... .	36
•Vilhar Ivan . . '......26
Virant Janez .......36
Virk France........35
Virk Jožef........45
Višnikar Franjo......29
fVitenc Andrej.
vitmajer Karol.......47
Vivod Jože........49
Vizjak Anton.......29
Vlašič Bade........62
Vode Jožef........33
Vodnov Davorin......57
Vodopivee Janez......54
Vodopivec Ljudevit.....55
Vodopivee Franjo......53
Vodušek Matevž ......53
fVodušek Matija.
Voglar Jožef........35
Vogrič Janez.......55
Voh Jernej........45
•Vojska Andrej, dr......36
Vojska Lavoslav......61
Vojvoda Simon.......37
Volarič Valentin......54
»Volčič Jakob .......	58
*Volčič Janez.......36
Volčič Jurij........38
Vomberger Blaž......31
Vonča Anton .......38
Vončina Josip.......29
fVončina Leon, dr.
Vončina Lipe.......57
Vošnjak Janez, dr......46
•Vosnjak Jožef, dr......26
•Vošnjak Miha.......60
Vovk Janez........35
•Vovk Janez........56
Vovk Josip........38
*Vovk Matej.......,34
Vovšek Franjo.......42
Vrabelj Janez.......42
Vrančič France......35
Vrančič Ignacij.......33
Vraniean Anton......63
Vrankar Štefan Vrankovič Ivan Vraz Anton . *Vraz Janez . Vraz Jožef Vrbajs Anton Vrečar (iašper •Vrečko Matej Vrhunec Anton •Vrlič France Vršeč Anton . * Vučnik Fr. . Vuga Andrej Vuga Peter . *Vuičič Paskal, bi Vuk Andrej . Vurnik Janez Vuti Matija
liskup
Wallner Peter . Wašer Eajko Walter Franjo . ♦Weber Adolf . Wegscheider Hugo Wester Janez Westermayer Weingerl Josip, dr Weis Peter . . Weiss Franjo Weiss Josip . . Werdovac Josip •Widmar Jernej, d Wieser Andrej . Wieser Janez Wiesthaler Franc
*	Winkler Andrej
*	Wolf Andrej *Wolf Ivan . . Wolkensberg Avgust Wratschko France
Zabrezovnik Jurij Zabukošek Ivan Zadnik Šimen . Zadravec Jože . Zagorjan Henrik Zagorjan Ivan . Zajdel Nande Zajec Anzelin Zamlič Vinko »Zamejic Andrej Zamuda Franc . Zaplotnik Badovoj Zarli France •Zarnik Anton .
ai
knezoškof
on
Zarnik Ivan........40
Zarnik Matija.......36
Zarnik Martin.......40
*Zarnik Valentin, dr.....26
Zatlar Jožef........42
Zavadlal Mihael......53
Zavadlar Ivan.......62
Zavadlov Frane ......53
Završnik Fr........33
Zbašnik France.......35
Zbašnik France.......37
Zdražba Janez.......38
Zega Miha........54
Zelen Josip........39
Zelenec Jožef.......42
Zelenik J t že........62
Zemljiô Jožef.......41
Žemljic Štefan.......48
ZemljiS Mat........44
Zeplihal Ognjeslav......29
"Zevnik Martin.......49
Zic Nikolaj........29
Zičkar Jožef ................46
Zilierl o. Leonard......64
Zima Jan ........29
Zimerman Matija......59
Zitterer Andrej.......29
'Zmazek France......41
Zor Lorenc........64
'ZorSič France.......41
Zoreč Anton........34
Zoree Janez........33
Zoreč Julij........33
•Zoriëiè Peter.......64
Zorko Dragotiu.......42
Zorman Anton.......33
Zorman Božidar......44
*	Zorman Jože.......56
Zulijan Janez.......53
Zupan Davorin.......30
Zupan Janez.......32
Zupan Janez .......50
Zupan Jan.........64
«Zupan Jožef, dr.......26
Zupan Josip........29
Zupan Jožef .......58
*Zupan Mih....., . .	35
Zupan Neža........32
Zupan Simon.......33
*	Zupan Toma.......31
Zupan Ulrih........30
*Zupan V. C........20
*Zupančič France, dr.....20
*Zupanec Jernej, dr......20
Žagar Andrej.......54
*Žagar Dragotin ......	26
Žagar Franjo.......54
Žajdel France.......44
Žakelj Miroslav......t	29
Žan Janez........30
Zark Franjo........29
Zbona Andrej.......53
Žele Jernej........40
Zeleznikar Ivan.......49
Žepič Franc ........53
Žepič Sebastjan.......65
fŽerovec France.
^erovnik Tom........39
Zgur Anton........35
Žgur Anton........40
Žičkar Jožef ................45
Žigart France.......42
Žinko J..........48
Žitek Jožef........47
Žitnik Ignacij .......	36
Žitnik Simon.......39
Živec France........57
Žižek Marko........48
Žmavec Jurij.......41
Žnidarčič Andrej......55
Žnidarčič Andrej......53
fŽnidariž Anton.
ŽnidarMČ Jak.......40
Žolgar Miha........43
Žrjav Matej ........51
Žugčič Stepan.......64
Žumer Jakob.......32
Žumer Janez........32
Zyrman Janez.......40
«Zuža Anton........45
Žuža Janez........41
*Žuža Ivan...........42
Žužek Šimen .......32
»Žvanut Matija ■......56
*Žvegel Josip, vitez.....61
Žvokelj Janez .......57
l1
Poduöni in zabavni
Vredil
dr. E. IT. Costa,
predsednik slov. Matice.
Letopis 1875. IL
Slomški elementi v M\m.
u.
Spisal
Davorin Terstenjak.
Predgovor^
Ker je moja prva razprava o slovanskih elementih v venet-ščini, dasiravno pomanjkljiva, našla pri učenjakih, ki so v jezikoslovci strokovnjaki, prijazno sprejetje, in ker me je več učenih prijateljev spodbujalo, naj dalje zasledujem in preiskujem jezikovski zaklad venetščine, sem se lotil tega težavnega dela, ki ga imenuje eden velečestitih mojih prijateljev najtežavniši problem jezikoslovja, in tukaj podam drugo razpravo prijateljem jeziko- in starinoslovja v blagovoljno presojevanje. Sicer je v to drugo razpravo marsikatera beseda zopet sprejeta, katera se je uže v prvej omenila ; to se je storilo zaradi tega, da se marsikak pogrešek popravi, ali pa se beseda natančje razloži. Da se bodo čitatelji prepričali, ka tukaj imajo zares s posebnim jezikovskim zakladom opraviti, ki se ločuje od vseh inih indoevropskih jezikov, in le edino v najbližji razmeri stoji k litvoslovanščini, sem v tej razpravi priravnaval vse sorodne besede v sanskrtščini, zendščini, germanščini in grekoital-ščini, da se tako na prvi pogled pokaže glasniška stopnja besed, in jih različnost od sorodnih jezikov. Omenil sem tudi pri marsikateri besedi, da nje razve litvoslovanščine ne pozna nobeden drug soroden jezik, in da ravno ta prikazen je močen dokaz za trdenje, ka so starodavni Veneti bili betva venetske (vindičko-slovanske) rodbine. Da sem na mnogo mestih zmes tudi vteknil historične, arhaiologične, mythologicne, tudi kulturohistorične notice, ne daje samo celemu spisu večo zanimivost, nego tudi podpira dokaze za slovanskost Venetov.
Filologični razpravi sem pridjal uže preje spisani članek o Antenoru, vodji jadranskih Venetov, ki je bil namenjen za Prešernov Album ; ali ker se izdavanje te knjige odlaga ad graecas ca-lendas, sem ga tukaj priklenil, ker zapopada nekoliko zanimivih točk iz prazgodovine Venetov.
Pridjal sem tudi članek učenega g. prof. Contzena o Venetih, vzet iz njegove izvrstne knjige: „Die Wanderungen der Kelten" in ga spremljam s svojimi opazkami. Tudi ta razprava bode dobro došla prijateljem slovanske prazgodovine, kateri bodo videli, da nisem jaz edini, ki se poganja za slovanskost Venetov, nego da so tudi nemški zgodovinopisci prišli v svojih preiskavah do istih rezultatov. Pri priravnavanji besed venetsko-slovanskih sem se, kolikor mogoče držal preiskovanj na tem polji izurjenih učenjakov, posebno Boppovih, Fiekovih, Curtiusovih, dasiravno mi ni mogoče bilo povsod navajati njihovih spisov. Poznatelji priravnavajočega jezikoznanstva bodo se koj prepričali, da moja priravnavanja stojé na tleh kritičnega jezikoslovja.
Ne ostane mi šče druga, nego svojo toplo hvalo izreči onim prijateljem, ki so mi pomagali pri sostavljanji te truda polne razprave s potrebnimi knjigami. Delo samo pa priporočujem kritičnim poznateljem jeziko- in starinoslovja z besedami znanega učenega moža: Vituperetis, modo corrigatis.
Na Ponikvi dan sv. Martina 1874.
Sp;°ovatelj.
Uvod.
In rebus tam antiquis, si cjnœ similia sunt vero pro veris acci-piantur, satis habeam.
Livius.
V davni pradobi je stanovalo na meji Azije in Evrope, brž ko ne po širokih zemljiščih turanskih med Uralom, Bolorom in Hindukohom mnogoštevilno bogato duhom obdarovano pleme bele trage (Raçe), katero je jezično edino, vendar gotovo dialektično uže razcepljeno bilo. To pleme je zapopadalo v sebi praočete indo-evropskih narodov. Pozneje se je to pleme ločilo v dve betvi: edna se je naselila pod panogami Bolora, Hindukoha in Elbra, druga ob iztočnih in zapadnih koncih uralskih lesov. Rodovi azijske betve so se imenovali Aryas. Ta betva se je pozneje zopet ločila v dve : edna je obsedla nižave Indusa, Gangesa in je zmagovalno-prišla do Dekana; ta je iztočna, tudi sanskrtska ali arjanska, indijska betva imenovana; druga jo je potisnila proti zapadu, in imenuje se zendska, eranska — iranska ali medoperzijska betva. Velika severnozapadna betva je uže zgoda Ural prekoračila in v srce Evrope prišla. Imenuje se ta betva indoevropska, indo-germanska, ali evropska sploh.
Bržkone je keltiško pleme bilo prvo, ki se je izselilo, in se v zapadu Evrope od Pasave do Rhena izobrazilo v prvih svojih početkih; potem so segli proti zapadu, objeli Gallijo in Hispanijo, gder se je ibersko pleme v njih vtapljalo. Proti severu prestopilo je to pleme Kanal in obsedlo britanske otoke. V histo-riški dobi proti koncu 4. stoletja po Kristu valila se je reka keltiške selitve nazaj proti Dunavi, predrla je stranski Alpe gorenje Italije, in je pritekla do ustja Dunave, ob desnem in levem njenem pobrežji puščajoča naselnike.
Iztočna polovica južne Evrope je oklepala praočete greko-italskega debla; to pleme se je moglo Alp ognoti, in je menda krenolo skoz jaruge karpatske, ali pa skoz dunavsko dolino proti jugu v zemljo o reki Pô, in od onod dalje naprej, in doli v dežele dolenje Drave in Save tja do doline Morave in kraj Axia do morja. Ta razhod je ločil tudi narodno edinost, in vsaka betva se je svojski izobraževati začela gledé jezika i gledé socijalnega življenja.
Za grekoitalskim plemenom se je, kakor se dä soditi po seliščih, gder te rodove nahajamo v pradobi, izselilo germansko pleme, in je obsedlo od reke Visle do Skandinavije ležečo zemljo. Za njimi je korakalo litovsko-venetsko ali slovansko pleme, se naselilo ob Dnjepru, Dnjestru do Baltijskega morja, ob Karpatih, in je svoje izseljence pošiljalo do visokih Tavrov in Bodenskega jezera, in tja do Adrije pod imenom Pano no v, Tavriskov, Karnov in Norikov. Venetske betve med Karpati in Adrijo so po navaljanji keltskih rodov prišle v veliko stisko; med nje so se keltske betve vrinole na zapadu (Boji) in ob jadranskem primorji (Skordiščani in gališki Karnuti), dalje med n Dunavo in Savo, gder nahajamo v historični dobi razne keltske rodiče. Ako ravno je ta venetska betva med Karpati in Adrijo po premagi Keltov zgubila dosti od svoje narodne moči, vendar najdemo šče za dobo rimskega gospodarstva sledove jeaega narodnega bitja, katero je šče le preseljevanje germanskih, hunskih in oberskih trum od o. do 6. stoletja po Kristu posebno v panonskih nižavah potrlo. Vendar vsi ti narodi so razve Madžarov zgi-noli iz te pradomovine Slovanov, in iz severa so priromale nove slovanske betve, katere šče zdaj tukaj prebivajo, in naj rajši umetnosti miru gojevajo.
Edna betva venetskega debla je zaostala v Mali Aziji, se naselila ob bregovih reke Halys, in ob severnem primorji Ponta euxina, in po padu Troje se obrnila v Evropo, korakala skoz Thracijo, tam pustila nekaj izseljencev, veča truma pa je prelazila Julske Alpe, in se obAdriji naselila. Ta venetska betva je čisti del one venetske rodbine, kakor se je ta uže v Aziji bila individualno izobrazila, in ko je šče imela v svojem krilu tudi on del, ki je menda prvi se od venetskega debla ločil, v Evropo se preselil, in pod imenom Litvanov, Latvinov in Prusov se posebno izobrazil. To trdenje podpira obilnost besed v venetščini, katere se le v litovščini najdejo, in katere so pri razlagi poedinih besed zaznamovane. Ker so ti Veneti rojenci in členi one venetske rodbine, ki se je uže v Aziji individualno izobrazila v pradomovini svoji, jih smemo Slovanom prištevati, dasiravno so ločeni bratje v severni Evropi po uplivu podnebja in druzih okolščin, ki delujejo na razvitek dušnih moči in političnega življenja, marsiktere posebnosti v teku časov dobili. Individualnost jezika obojih se je
uže izobrazila v Aziji, tam se je počelo posebno premikovanje glasnikov, in ona posebna obrazila, ki jezike Slovanov razločujejo od jezikov sorodnikov njihovih. To potràuje posebno indogermanski (da se občnega znanstvenega termina poslužujem^ bli, ki je v grekoitalskem jeziku sploh /, in gh, ki je v grekoitalščini v ve-netščini in slovanščini pa g, z, z.
Da so se besede iz staroslovenskega jezika v venetščini ohranile, to spoznajo vsi italjanski zgodovinopisci in jezikoslovci, in sam Ciceron, ki je venetske pokrajine obiskal v dobi, v katerej je uže po mestih in trgih latinščina premagala bila, se je čudil temu jeziku, ki je rabil toliko nenavadnih besed, tako da je Brutu pisal (Epistol. familiar.), ka je cul med Venetčani „etiam verba raro trita Roma e". To potrdujejo tudi druga italijanska narečja, ki imajo tudi obilo nelatinskih, ne grekoitalskih besed, katere so gotovo ostanki iz jezika Etruskov, Lygurov in Iberov, do katerih razlaganja bode težko tako hitro kak jezikoslovec ključ našel; take so postavim: roja (Como) stara krava, bagur (Bologna) senca, gori (Valsoano) človek, cobis (Brescia) množica, biga (Piémont), svinja, bariif (Piem.), žalosten, tavler (Moden.) sejač, boleng (Piémont) laguna, muža, grola (Piem.), črevelj, neč (Veron.), edno leto staro tele, beder (Bormio), otrok, roja (Cremona) prase, n in čin (Bologna) prase, ab bar öl (Brescia) tele. Med italijanskimi starinoslovci sta edina Fortis in Berreta, ki sta stare Venete imela za sorodnike Slovanov; Filiasi spozna, da ste besedi cele ghe o in s i sil a slovanski. Kakor mnogo besed pričuje, je šče jezik Venetov takrat bil životvoren, zato toliko posebnih po-znamenovanj, ki se pri Slovanih ne najdejo, ali vendar glagoli jihovega jezika slične pomene izražajo. Vendar o vsem tem naj govora razlage besed iz venetskega jezikoslovskega zaklada.
-—«0@Cx>-
L
Slovanski jezikoslovski zaklad v Venetščini.
Bisato.
Aelian (Natura anim. XIV, 8) pripoveda med drugimi znamenitostmi mesta: Ovimicc, Veicetia, denešnja Vicenza, da so prebivalci mesta lovili ugorke (Aale) v reki, ki teče mimo mesta, in katero Aelian imenuje 'Hçézuivog, sedaj Bachilone, pri rimskih pisateljih: Retron ali Meduacus minor. Pri tej lovlji so metali v vodo k palici prikrepljene koške beranovih kitek, v katere se je riba vcepila. Tudi Filiasi (Storie ant. di Venezia II., 135) piše, da je v tej reki obilo ugorov.
V venetščini se ogorek veli: bisato, muraena anguilla, pešce notissimo di corpo serpentiforme e viscoso, che trovasi in mare, corne nel l'acque dolci, piše Boerio pag. 81.
Beseda bisato je torej pravenetska. Bisato pajepoglas-niških postavah venetskega narečja iz: bisciato, in ker Venet-čan pogostem čreda glasnik p, z glasnikom i, primeri: b rinn a, iz latinskega : pruina, je bisciato iz: piscia.to, tedaj iz theme : pisk. Iz te je srbski pisk-ur, muraena anguilla, slov. piškur, riba, kateri Nemec pravi : Rheinanke. *) Koreniko : p y s k je poznala šče staroslovenščina, ker se gršk. beseda: dvans/ino/isvos je prestavila v: ,,pyskujet delfin", der Delfin schlüpft dahin. V sansk. najdemo piččh-a-la, lubricus, schlüpfrig; da je sanski ččh, čh v slovanšč. = sk, prepričamo se iz besed: isk-at, sansk. ičh, rusk. mak sa, sansk. mačeha. Latin ima iz te lcorenike p is ci s, riba, Nemec fis k, fisch. Kakor je iz korenike : an g Slovan stvaril poznamenovanja za ribo in kačo, MpB, anguilla, novosl. ogor, v-ugor, lit. an ga s, sjkb, anguis, novosl. ož — vož, slepo v o ž, Blindschlange, tako tudi Venetčan, iz p y s k, b i s s a, bisso, bisset a, kača, kar je iz venetščine prelazilo tudi v ital-ščino v stareji še obliki: biscia, bisciuola, Shlange. Iz latinščine ta pomen ni prišel, ker latinščina ima edino znano pozname-novanje: pis eis, riba, nikar pa ne pozna pomena kača, za pomen piškur, Aal, rablja pa italščina sploh lat. anguilla. Venetčan tudi piškurja imenuje sbrissoso, iz sbrsati, ausschlagen, ausrutschen, ausschlüpfen, tudi longo so, podolgačka riba. Reka, katere ime je Grk skazil v 'Hçtraivoe je E-ridanus rimskih pisateljev in obznačuje bistro reko Er i d an, iz ari, er i, bistri, zato
*) Buski p i s k ■ a r, Schlammpeisker, menda tudi iz them. p y s k, slov. piske r, Topf, tore: vas lubricum, das glatte Gefäss.
or-Bli, in dan, reka, zend. danu, Fluss, primeri ime reberusk. Don. Pozneje so ime popačili v Retron.*)
Gamba
pozna Venetčan v pomenu: Bein (noga), gambettar, zappeln slov. gambati, wackelnd gehen, sansk. ga m b, ire, venet, ga m bal i, Stiefelhölzer, Stiefelrichtbrett, tudi v slabi obliki ima slov. g ab a t i, watten, v snegu g ab a t i.
Trupa.
Trupa, moltitudine di gen te, "zna le slovanska metathetična oblika biti, rusk. po izmeni glasnika r z l: tolpa, Haufen, Schaar. Latinska oblika je : turba, gršk: zvoßrj tvgßaaia, staronord: thur-paz, congregari, gotičld: thaurp, nemšk. dorf, slov. trop, tropa, iz venetšč. italsk. truppa, in nemšk. trup p, kelt. trebou, plural, turmae, (Zeuss 1099. S.)
Lenza.
Benetki imajo priimek: Bola di Lenza, in lenza označuje v venetščini vodo, mužo, tore Benetki vodnato-mužnato mesto, Lenza je iz: lenccia, tore thema lenk, cohaer. cum lacus, gršk. lâxxog, staronord. lög-r, mare, aqua, anglosaks. Iagu, mare, litovsk. lanka; lenza je torej zopet izključivo slov. oblika. Ko-renikaje lenk, einsenken, litov. v slabi obliki: lekmene, Pfütze, starosl. lom, za lokm, Sumpf.
Lasagne.
Pasta da farina di grano notissimo, lasagnète, tagliatelli, hrv. laz an je, mlinci, tenko raztegneno pečeno testo; to besedo pozna tudi sansk. lâdza, far frixum.
Tavara.
T a vara označuje v venetščini : coccia, Geschwulst, lat. oblika je tu-ber, sorodno gršk: tv-lrj, Schwiele, Buckel, rusk. Ttl.il, tyl, Rücken, dalje lat. tumeo, sansk. tum-ra, tumulus, staronord. tu-mba, über den Haufen fallen, staroslov. ty-ti, pinguescere, odkoder tu-ča, lit. tau-kai, adeps, srb. o-tov-iti, pinguescere, slov. o -1 a v - a, Grummet ; iz te korenike : t o v - a r onus, clitella,
*) Sansk. ara celer, iz te korenike je tudi nemšk. Aar, orel,
slov. in staročesko po	stopnjevanji glasnika ur-no, slov. prejotov. j-ar-ek, Bach. Venetčani so a radi v e slabili, kakor Slovenci. Obširniše glej pri besedi Arredi.
das Angehäufte, rusk. tovar, Waare, tavor, te ver, po izmeni soglasnika v-b primeri: javor inja&or, — t ab er, tabor, Castrum, rusk. dialekt, carrago, Bagage, slov. tabor, ostroženo brdo *). Prvotni pomen je: turgescens, tumens, turgidum. Ker italjanščina poznalat. tubero, tubercolo, tuberoso v pomenu Beule, knorriges, knottiges, tore je tja vara izključivo venetska, to je slovanska oblika. Venetščina je ohranila edini pomen: Geschwulst, tuber, slovanska druga narečja pa so iz korenike tav — tu, stvar-jala šče druge besede, kakor: tovor, tu-ča, o-ta v-a. Pozna-movanje visokih gor: ta ver, tabor je po istih nazorih, kakor lat. tuber montis, tumulus, oteklina zemlje, iz tu, primeri cu-mulus, sansk. çvayâmi, xv-siv, xïfia, cumulus aquae.
Congius.
Aulus Gellius, kateri je sprejel v svoje spise dosti tujih besed, rabi tudi: congius, vrsta posode, ni li to ruski: gončar, ali pa: konganec, koganec, mala glinasta posodva? Znala je iz ve-netščine k Rimljanom priti. Denešnja venetščina pozna: con z o, misura di vino. Congius je meril „quintam partem sextarii". Tudi lat. in italj. ti na vtegne venetsko-slov. biti, primeri starosl. : tint, lorum, Riemen, tedaj tina-Gebinde?
Roba.
Med pravenëtske besede štejemo mi tudi roba; vendar nam je treba dokazati, da je to izključivo slovanska oblika. Moj nekdanji učenec, sedaj prisrčni prijatelj g. prof. Karel Glaser, je bil mi poslal za časopis „Vestnik" razpravo te besede. Ker ja omenjeni časopis prenehal izhajati, objavljam Glaserjev članek na tem mestu s privoljenjem pisateljevim. On izvaja roba iz korenike arbh, in piše o jenem razvitji in življenji sledeče:
Korenika arbh prav za prav ni prvotna, nego je uže podaljšana ali kakor jezikoslovci pravijo z determinativom bh pomnožena. Da se to laže razvidi, hočem najpoprej o korenikah govoriti. Tisti del besede, ki ostaja, ako jej odvzamemo obrazila in končnice, imenujemo koreniko ; to je tudi celo primerno, ker je med rastlinstvom in med jezikoslovjem velika enakost, in Schleicher tudi pripisuje jezikoslovje k naravoslovju. Kakor ima drevo korenike, deblo in veje, tako tudi pri besedah lahko razločujemo koreniko ali koren, deblo in veje — končnice. Korenina narašča zadi, ne predi; pridevke, s kterimi se prvotne ali prakorenine po-množujejo, imenujemo s Curtius-om — determinative. Vzemi za izgled jako razširjeno koreniko: ar, ki ima splošen pomen premikanja : iti, ganiti, gnati, vzbujati, vzdigniti, doseči, zadeti itd.
*) Ein mit Pallisaden umgebener Berg.
Če pridenemo tej prakoreniki (Urwurzel) determinativ k, tedaj : a r + k, in po metathezi r a - k, pomeni zdaj ta pomnožena kore-nika: vtrditi, varovati.*) Po enakem pomnoženji bi šče dobili sledeče oblike: ar+g, ar + gh, ar+d,ar + dh,ar + p, ar-j-s itd. Poglejmo koreniki arbh ostreje v obraz. Po postavah gla-sovskega premikanja odgovarja indosvropski bh, sansk. bh, zend. b, gršk. (p, lat. b, f, slovansk. b, m, goth. b, m, litv. b,m ; na primer : afMfi, sansk. ab hi, lat. amb, starosaks. umbi, staroslov. ob's, trans, per itd.; gršk. véyoç, sansk. nabhas, lat. nubes, Btaro-gorenjenemšk. nibul, staroslov. nebo itd. To pravilo ima malo izjemk, v nekterih slučajih odgovarja tukaj gršk. ß, na primer ßçéneiv pri Homeru vtpt - ßQSfi-s-rtj-g, visoko grmeč, ßQovrrj, grom, lat. fremere, fremor, staronord. brim, Brandung.
Tudi zgore omenjena korenika rabh = arb h se mora tem izjemkam prištevati, ker imamo v grščini aor. s-Xaß-o-v, jonsk. perf. fo-l a ß-evg, hiß-iov, Xaß-cd-io-v, à.vu-1 a ß-evg, tv-Xa ß-rjg, ev-l « ß-tia itd., čeravno se šče tudi od stareje oblike nahajajo : lâcp-vço-v, plen, àficpt-lacp~rrg, objemajoč, perf. si'-lrj qp-«. la je nastalo meta-thetično iz al, À pa v mnogih besedah nadomestuje stareji r, na primer: âhiqiuv lat. lino, litovski: 1 y -1 i, deževati, staroslov. lëj^, lijati, sansk. ri, riyati, frei machen, laufen lassen, rita, reka.
Tako tudi iz korenike ar-j-<jp = ar + bh imamo na primer aor. tjXcp-0-v, sem pridelal, àXcp-âv-ai, pridelati, âlcp-ij-ficc, zaslužek, alcpsai-ßoiog, goveda si pridelajoč, prislužeč (Ilias XVIII. 583).
Prvotni pomen korenike l« /?-«J.qD-arbh-rabh je: delati; zasledujmo jo v sorodnih jezicih.
V	sansk. nahajamo: rabh, rabhate, prijeti, zgrabiti, ârabh, se česar poprijeti, s am-rab h, zgrabiti, rabb-as, sila, rabh-asa, silen, divji, rab-iyams, rabh-ishtha, zelo silen, rbhu, spreten, 1 â b h a = loßrj, dobitev, (Curtius Etym. 3. 274).
Kakor sem zgore omenil, odgovarja indoevropskemu bh lat. b, tedaj rabo, rabere, divjati, rab-ulu-s, rab-ula, rabi-du-s rab-ies, rob-ur, moč, sila, rob-ust-us, v tej obliki je pomen besed enak sansk., če pa pristavimo r = l, dobimo : 1 a b - o r, lab-oro, katere besede se zastran poména grškim bližajo.
V	germansčini nastane po postavah glasovnega premikanja iz indoevropske aspirate — medija, ker so se jezici germanski pre-maknoli za dve stopinji, če si namreč predstavljamo glasove p, b, bh, (f) nastane iz peja prvotnih jezikov germanski /, na primer sansk, apa, zd. apa, dno, lat. ob, goth. af, sansk. paças, vrv, zd. p a ç, zvezati, lat. pac-i-sc-or, pax, slov. pas, goth. f o h a n. Nahajamo tedaj v goth. arb-aiths, sila, trud, starogorenjenemšk. arabeit, arapaiti, srednjevisokonem. arebeiti, anglosax.
*) Arceo, raka, conditorium, rakita, rakno, toga itd.
JD. T.
earfodh, staronord. erfidi, novonemšk. Arbeit, vse te besede pomenjajo delo.
Irščina v raznih narečjih ohranja to besedo, cymr. a r b e d, kornsk. arbednek itd., švicarsk. arben, truditi se, (obilniše Diefenbach, Vergl. Wörterb. der gotb. Sprache I, 25 seqq.).
Vidili smo, da latinska beseda labor k tej koreniki spada, na labor pa se naslanjajo cymriski llafur, kornsk. laoyr, bret. labour, italj. laboro — lavoro delo.
V slovanščini je iz korenike arbh lepo drevo izrastlo. Ker se indoevrop. bh v slovanskih narečjih v b spremeni, dobimo arb; in po metethezi rab-rob. Navajam najpoprej iz staroslov. samo-stavnike: rab t, ser vus, = Arbeiter, raba, rabica, ancilla, rabota, ministerium, glagole: rabiti, in servitudinem redigere, rabotati, servire itd. Srbščina ima rob-če, rob-čad, češč. robo-têÈ, polšč. rob-iè, robo-cizna. (Druge glej Miklošič Lex. 766.) Litvanščina nam kaže: lob-a, delo, lob-i s, posestvo". Tako g. prof. Glaser.
Iz teh primerov se lehko prepričamo, da beseda roba v pomenu: ital. tela, *) Zeug, Stofl, Greräthe, je edino slovanska oblika, in da latinščina ni stvarjala iz korenike arb-rab-rob pozname-novanj za robo, temoč le za — moč, silo — robur —; za poznamovanje dela pa ima: labor, laboro. Tako tudi ne grščina, v kateri besede, ki obznačujejo: delati, pridobiti, se nam predstavljajo v obliki: laß in ahp germanski arb in erf, earf. Roba tore ni prišla iz nobenega omenjenih jezikov v italščino, nego iz slovenske venetščine, v kateri obznačuje po Boeriu : beni mobili, immobili, merci, viveri, enako nemšk. Zeug, Oerath, Stoff, na primer: roba da cusina, roba za kuhinjo — so piskri, sklede, pekve; roba magnativa, roba za jediva je moka, zelje, grah, roba umida, roba sicca je mokra roba: vino, pivo; suha roba: leseno orodje za pohištvo itd. roba da merci je roba za trgovino, Waare.
Kakor se nemško Zeug stavlja k sansk. : takšami, mache, verfertige, arbeite aus einem Stoffe, in temu odgovarja gršk. tsî^w, ex rix Fa, slov. tik-a ti, texere, in se Zeug rabi za orodje — Werkzeug — za tkanino — Weberzeug, Tuch-zeug itd., isto tako venetskoslov. roba. Drugi arjanski jezici teh nazorov ne poznajo, kar pričuje, da roba ni plod italskolatinskega ali grškega jezika. Ker so starodavni Veneti sloveli kot izvrstni tkalci, kot trgovci, in profesijonisti v obče, so gotovo tudi uže rabili poznamovanje roba za izdelke svojih rok, za izdelke umetnosti, in ker beseda r o b a v poménu : Zeug, Stoff, Waare, Geräthe, pri severnih Slovanih ni znana, je ta beseda izključivo tvarina starovenetskega jezika, in ker je oblika besede izključivo
*) Tela (veuetsk. italj.) Zeug, Stoff, iz texla, gršk. trii/-og, Zeug, lat. t ex o.
slovanska, kakor smo se prepričali iz primerov vseh sorodnih arjanskih jezikov, — so Veneti bili Slovani.
Biava,
obznačuje Venetčanu: Kost, Futter, biava de 1'omo je: juha, biava dei cavalli, je zob, oves, seminar de biava izraža obse-minare campum granis, biavarol, chi vende grano, venditor da farina. Biava tore sploh izraža to, kar lat. frumentum, in slovensk. žito, — živež, jedivo, zato trdim, da je biava nastalo iz biava, in to iz brava. Iz them. brav imamo v starostov. EpaBT>, victima, Speiseopfer itd. Miklošič primerja sansk. bharv, comedere, tore analogično besedi: Bpanif.HO, brašno, cibus, victus in farina, iz korenike braš, sansk. bhrakš, comedere. Sorodno zend. baourva, Speise, gršk. goo/?r/, Weide, Speise, starolat. forbea, Nahrung, Speise.
Gaso, in-gas-iar.
To je beseda, da človek lehko veselja poskakuje, ko jo bere. Gaso v venetščini pomenja v jeziku krojačev: „punto addietro, il quale si fa introducendo 1 ago nella stoffa", Nadel-stich, in-gas-iar, cucire a spina, in-gas-ia-dura, impuntura, lavoro di punti fatti coli' ago sul collaretto sopra i solini delle camicie, tedaj v vaeh besedah pomen zbadanja. Kam bodemo to besedo djali? Nikamor inam, kakor k onej koreniki, iz katere je lat. ha s-ta, Spiess, h os-tire pri Plautu, schlagen, schlachten, proprie stechen, zato h o s -1 i a, Schlachtopfer. Ker imamo v venetščini živo besedo gaso, gaseto, punto, Stich, smemo iz korenike g ha s, pungere, tudi izvajati keltsko: gesum, gaesum, o katerej Servij piše: Pilum est hasta romana, ut gaesa Gallorum, sarissa Macedonum. Fick priravnava tudi goth. g a s d a, Stachel, imena G e i s e - r i ch, Lanzenkönig, in kaže na sansk. hims, hin s, za prvotno ghims, g h i n s, tedaj n&zalirana oblika. Bopp iz te korenike izvaja staron. geis-la, flagellum, novonem. Geisel, in reče da hin s obznačuje, laedere, violare, vexare, affligere, offendere, pulsare ; Fick postavlja indogerm. prakoreniko ghas s pomenom, stechen, stossen, schlagen, in venetščina pričuje, da je pomen zbadanja prvoten. Isti pomen izraža tudi srb. JEaijaTH, ž a c - a t i, imperfect. stechen, pungere, žac-anje, das Stechen, punetio, žac-nuti, stechen, von der Biene. Žac-ati, žac-nuti pa je nastalo iz žas-t-nuti, žas-a-ti, ker srbšč. soglasnika st in s spremenja v c primeri srb. IJE.IO — cklo za CTtKJIO, cvekla za svekla. To tudi stori slovenšč., primeri :cmerekazasmereka — ma-ces-en, rusk. sos-enj, larix, cmoknoti za smoknoti, cmola za smola, kocmovec, Baummoos, za kosmovec. Kakor smo se gore prepričali so poznamovanja za zbadanje, pobijanje stvarila
duševne pomene za pobitost, žalost, nevoljnost, *) tako nagh;— nogia — vnožati se; ednake nazore tudi najdemo pri besedi gas — žas, srbsk. žas-nuti, žac-nuti, horrere, žac-anje, horror, in v tem prenešenem pomenu najdemo tudi v starobolg. ali cirkvenoslov. žas-i ti, nrofiv, schaudern, in Schrecken setzen, terrere, žas-ati se, perterreri ž as-nonti, stupefieri, goth. geisnan, us-geisnan, sich entsetzen.
Bliže prvotnemu pomenu stoji staronord. : geisa, stürmen. Istega them. gas je tudi ime češkega mythičnega bitja: Has-ter-man, Hastroš, dalje priimek, ki ga ima polabsko - slovansko božestvo K are vi t na retranskej podobi: G as-to, dalje staro-slovanska osebna imena: GaBan, Hasko. Hasava. Sem spada tudi staroslov. mutato s in z ace3Jn>, ßaxTrjQia, virga, baculus. primeri goth. geisl, baculus, atE3JrE virga, novoslov. žeslo, Scepter, ki je bil iz prvega šiba; dalje gornjeluž.: žah-adlo, Stachel.
Iz venetsk. gaso, gaseto in gasiar se zopet prepričamo, da je jezik starih Venetov soglasnika g ni šče spremenil v 2, kakor litovščina, kder najdeš gailus, wüthend, staroslov. 3BJTB, heftig, genu, treiben staroslov. žen^, geriu, trinke, staroslov. žr^, verschlinge, gel t as, gelb, starosl. žltfrs. Vendar je tudi slovan-ščina v mnozih besedah prvotni g ohranila in ne v ž spremenila, tako litov. g e s - a u, auslöschen slov. gaš% = gasj^. primeri šče starosl. trgati in trzati, vellere, nasproti indogerm. g je v litov. postal ž, v slov. pa ostal g, na primer sansk. gadati, sprechen, gadas, Rede, Spruch, slov. gadati, pregadati, litov. žadas, Sprache, žodis, Wort, zadeti, versprechen. Iz korenike ghas — žas je tudi starosl. žestok, asper, durus, crudelis, ox1i]q6?, Btarr = spitzig, rçaps, stachlig, rauh, uneben, wild, erbittert, žestoč, Impetus, primeri staronord. geisa, impetum facere, stürmen, menda tudi srb. žesta, žestina, acer tartaricus, vrsta javora bržkone po špičastem listji, primeri lat. acer, Ahorn iz korenike ac, acuere. Žestok izžešti, žeg^ izvajati se ne more, kakor je Vuk mislil. Priravnaj lat. gesatae, gesi, fortes viri, dalje sansk. hinsra, internecivus, perniciosus, atrox, saevus, iz h in s. Tudi glagol gbaš, laedere se najde v sansk. iu slovašč. pozna gaštriti, česk. ha št er iti se, schaudern, erschrecken, tedaj sorodno s h in s in gas — žas. Menda tudi gorenjeluž. gas a, žolč, prvotno pomeni laesio, offensio, kakor sansk. hin s a, onensio, h a n s a, invidia, iz hins, hans, laedere, violare. Mi tore imamo
*) Ednako staroslov. jeza, Krankheit, Schwachheit, novoslov. j e z - a, ira, morala je koreniko ag-eg v pomenu zbadanja, kalanja imeti, ker se ne dâ ločiti od staroslov. azva, incisio, od ežB, j-ež£, animal pungens, i g-la, instrumentum pungens, in latvijsk. i g-1, innerlich Schmerz haben, ig-ne t, sich eckein, ig-nis, verçlriesslicher Mensch, gotovo sorodno lat. aeg-er, verdrossen, krank, in gršk. aijM> Spiess. Jeza, igt, aeger, so tore uže preneseni pomeni.
dovolj dokazov, ka je korenika gas — žas v slovanščini nekdaj bila živa i životvorna. Sansk. ešče ima prvotno obliko ghas-ra, zlobni.
Gogia
za goglia —golja, postelja, primeri latvijsk. gola = gol j a, litovsk. g val-y s, Lager eines Thieres, gui t i, liegen, slov. žoli, plural, obešena postelja konjskega ali kravjega hlapca v hlevih gršk. ycohôs, Lager.
Mota,
greto, trockener, sandiger oder steiniger Rand am Ufer, ma-tar, niedersenken, niederwerfen, starosl. meta, jacere, odkoder staroslov. motyla, fimus — odmetnota stvar, smet, tore mota ono, kar je voda metnola, pesek, kamenje. Kakor v slovanšč. m o t-y la obznačuje govno, fimus, tako tudi v venetščini in iz venetšč. v italšč. meta,*) Menschenkoth, Kuhdreck.
Tergeste.
Starodavno, slavnoznano to mesto se sicer pri Strabonu veli „vicus carnicus", ali mi je najdemo v posestvu Venetov. Kakor je Diez dokazal, je denešnje Trie ste po prestavi glasnikov pravilno iz Tergeste, in ako je iz skaženega italjanskega Trieste se izobrazil slov. Trst, tako vendar ešče kranjsko ljudstvo govori o okolici Trsta: na Tržaškem. Imena ne moremo naravniše razlagati, kakor iz slov. 'trg, forum, Tergeste, Marktplatz. Tpirt v staroslov. obznačuje forum, trgar, mercator, trgovanie mercatura. Korenika trg pomenja reissen, zerren, ziehen, zupfen, tedaj je pri stvarjenji besede vladal on nazor, kateri pri latinski merx, mercator, mercatura. Fick reče: merx, merces, die Fassung, Packung, was man einstreicht, sansk. març, mriç-àmi, ich fasse, streiche, packe, primeri : emere = sumere, demere. Na pomen jemanja, zgrabljenja opominja ešče slov. o tržen, bepackt, vendar trh, Last, Gepäck ne spada sem, temuč k sansk. trkša, sila, Kraft. Trg se najde v litovsk. turgus, v islandskem torg, forum, item mercatus, macellum, Fleischbank, skand. torg, idem. Ker germanščina ni ohranila debla trg, vtegnete te besedi iz slovanščine biti. Vendar meni se dozdeva, da bistroumni Fick ima prav, ki trdi, da narečje Friesov (in prebivalci Islanda so kolonisti Friesov), je zelo blizo litovščini, tedaj izlandsko torg se lehko izpričuje. V sansk. najdemo tarh za targh, reissen,
*) Primeri ešče litov. a t - m a t a s, Mist, proprie Auswurf, goth. smeitan, bismeiten, beschmeissen.
zerschmettern, gršk. &qô.<jg® to je : #ç«xj<a za rça^-jca. brechen Ooa-/ij.6ç, das Zerbrechen. Na sejmih se blago trga in se za blago trgajo, tedaj poznameno vanje trg celo naravno. Primeri ruski ploščad, Markt, starosl. ploštiti, ulterius producere.
Gabano,
vrsta plašča slov. kaban, kabanica iz korenike k ab, litov. kabu, kabeti, haften, hangen starosl. skoba, fibula, sansk. skabhnôti, heften, tedaj kaban Umhang, Haftkleid priravnaj sagum. Od kod pa je slovensko muta (Murko), eine Art Pelzkappe aus Lammfellen, srb. mutavdžia, Verarbeiter von Ziegenwolle, litov. mut-ura, Kopftuch der Frauen, staronord. motr, Frauenkopfputz ! ?
Scovolar,
za scobolar, setolar, bürsten, scovoletta, Bürste iz korenike s k ab, nemšk. schaben, primeri slov. skobelj, Hobel, gršk. c?(orzlg, Kraetze, lat. scobina, Feile, goth. skaban, schaben. Besede so prasorodne.
Mutria,
facciadeforme, ein hässliches Gesicht, staroslov. motriti, spectare, conspicere; analog, nemsk. Gesicht, in italj. viso, litovsk. mat au, sehe, schaue, latv. mattu, wahrnehme, grški fiarm, forsche, suche, (idrog neut. das ForscheD, Suchen.
Scorozza,
adj. lugubre, scorozzosi, vestiti a lutto, in Trauer gekleidet, scorozzoso, sdegnoso, traurig, unwillig. Boerio je mislil, da iz italj. corrotto, ali ta razlaga je preveč prisiljena, bolje se primerja starosl. k ar i ti, lugere srb. raz kar it i, moestum fieri.
Scorlar,
hin und herbewegen, zend. çkar, springen, drehen, runden, gršk. amiQw, springen, sansk. skhal-ati, springen. Venetska oblika je bila skarlam, skarlati, slov. škriliti, mit den Händen hin und her bewegen. Iz te korenike s kar je gršk. xvq-xôç, y.vl-lôq. lat. cur-vus, gebogen, axcd-r/vö-g, uneben, slov. Skril, schräge (Murko), gršk. cxtl-og. Schenkel, umI-ws, krumm. V li-tovšč. najdemo skrëju —skreti za s k er ju, rund drehen, tanzen, skritas, die Radfelge.*)
*) Corlo v venetšč. tudi motovilo, dalje toppo, ein starker Klotz, srbsk. in slov. kri j a, ein Block, Holz, Bollen cylinderförmiger Block.
Macar,
pestare, Verstössen, macaura za macatura, contusione, macaroni, vivanda fatta di pasta. Korenika mak se najde v mnozih indogermanskih jezicih, vendar, ker tudi iz te korenike je stvarila litoslov. razne besede, je tudi pravenetska. V sansk. m a č a t e, kneten, zu Teig, Mehl, Staub machen, grsk. jiârram za ft«x-j«, lié-fiax-a, kneten, zerdrücken, lat. mac-er-are, zerreiben, mürbe machen, slov. z nazalcem mencati, mancati, zerreiben,mfjk-a, Mehl, mek-iki, weich, litovsk. manlt-stau, knete, slov. ma-celj, tudi ruak. tudes, Schlägel, srbsk. mak-ljati, schaben, schlagen, rusk. macovat, schlagen, stossen.
Chiepin,
Scheinheiliger, Gleissner, srbsk. k Jap iti, scheinen, ^prideni šče sansk. krp, Schein, najde se v instrum. krpâ, schönes Aussehen, Schein.
Macca,
abbondanza, Ueberfluas, primeri litov. m6k-u, vermögen, zend. maç, mächtig, gršk. /u/.-/.tw, vermöglich, reich, glücklich, selig.
Spacada,
bulada, Aufgeblasenheit, Angeschwollenheit, primeri staroslov. panč^ se, inflor. V slabi obliki slov. Pa k a, ime reke, tedaj die Anschwellende.
Logorar,
putelo, che sempre me 1 o gora, fanciullo, che sempre me c rue i a, tore logorar, peinigen, quälen, staroslov. logataj, xarnamno?, Untersucher, explorator, je najbrže: Spanner, in staroslov. logia, katere besede pomen Miklošič ne zna razložiti, bode menda Spann-bank, Folterbank, primeri sansk. argh, recken, strecken. V srbščini je tudi beseda, ki ima sorodni pomen, in sicer logov, der Beispanner, logoška, vitis suspensa, rozga, ki je napeta, kise ovija dreves, die sich an Hütten und Bäumen hinstreckt, hinanrankt.
Nogia.
Boerio razlaga to besedo vincrescimento, Verdruss, nogiar, verdriessen, stuccare, ristuccare. Diez misli, da je nogia skvar-jeno iz lat. „in odio", ali Italjan ima iz venetske nogia, — noia, iz nogiar, — noiar, kakor iz trogia — troia, sagia — saia, bogia —boia, lat. odium, odire izgovarjata in pi-
Letopis, H. 1875.	2
šeta Venetčan in Italjan: odio, o d i a r e, o d i o s o, odiosjtâ, o die vole, glasnik g je Jore v besedi nogi a koreničen. Čudovito je, da kraj Mure in Sčavnice je znana beseda: vnožati se, vnoža mi se, lästig sein, Widerwillen empfinden, verdriessen, Eckel haben, unaufgelegt sein (glej Murko s. v.), Kranjski in Ko-rotanski Slovenci, ki so najbližji sosedje Venetčanov, te besede ne poznajo, tedaj je nogi a pravenetska in vnožati praslovanska. Venetska nogia izraža isto, kar slov. vnožanje, vnožljivost, secada, seccheria, seccagine, straccagine, strachezza, improntezza, importunitä, Ueberdruss, Lästigkeit, Eckel, Müdigkeit itd. Mi imamo tukej z metaforičnim pomenom opraviti. Jaz trdim, da je nogia, unožanje, iz glagola : nagh, kipomenja: zbadati, srbeti, vrtati, sansk. nagha, svrab, litov. neža, Krätze, gršk. : j>jW« iz rvjQco, stechen, vvyfia, Stich, litov. neže-ti (imperson. kakor v slov.) stechen, jucken, staro d. nbz^, durchbohren, odkoder noži>, Schwertmesser, nemšk. nagen. Iz korenike nag je noga, Fuss
So pravem Kralle, Fussnagel, nogttB in nemšk. Nagel. Tudi emec reče, ako se mu kaj vnoža, gabi : Es jukt mich, es kratzt mich, sticht mich. Ker vnožati je samo pri panonskih Slovencih znana beseda, ki niso nikdar z Venetčani v dotiko prišli, je ta, kakor venetska nogia prestar ostanek obojih jezikov, in ker lat. in italj. imate iz te korenike nag premeknjeno obliko ung-ungv-is ung-ula, je nogia ostanek iz starovenetskega, to je slovanskega jezika.
Da iz materielnih poznamovanj se stvarjajo duševna, je znano ; da je iz teh poznamovanj eden jezik ohranil prvotni, drug prene-šenipomen, pričujejo primere; tako sansk. rudž obznačuje pola-mati, potreti, pa tudi bolečino pripraviti, in sorodni latinski glagol luge o uže samo je ohranil pomen žalosti, bolečine, med tem ko litovsk. luz-u ešče izraža pomen polamanja, in slovašk. luz-nuti pomen posekanja. Tako italj. stuccare izraža, verkitten, übergipsen in fig. verdriessen. *) Primeri latvijsko : gnëga, unlustig sein, proprie nagend, slov. gabiti se, Eckel, Abscheu haben, iz korenike gab, beissen, dalje Srb. žacati, pungere, žacanje, punctio in horror.
*) Ako pri izpeljavi besed nogiar — vnožati, ne drži korenika nagh, stechen, kratzen, bohren, ponujamo koreniko: nagh v pomenu binden, knüpfen, sansk. nahyati za naghyati, binden, knüpfen, lat. nec-to, nexum, nexus, binden, knüpfen, schnüren, nemšk. näh an, nere, sarcire, novonemšk. nähen. Da je tudi v slovanščini ta korenika znana bila, pričuje srb. neg ve (plur.) Fesseln, Ketten in rusk. niz-at, binden, knüpfen, poljsk. s-noža, kamba. Vnožljivost, gablji-vost — Verdruss, Eckel, Widerwille, Müdigkeit, Unaufgelegtheit se slo-bodno priliči vezanju. Iz te korenike menda tudi venetsk. neghe, Hinterbacken, gotovo pa venetsk. negossa, die Reuse, Garnsack, tedaj nexum instrumentum, prim. ruski sčt, Netz iz si, binden.
More,
Ragazzo da scopa, fantič ki ladje pometa; tudi more izraža: Ehi tu! srbsk. More, More! Marko ne ori drumova, More! Turci ne gaz'te oranja !
Gora, Görna,
Wassergang, slovašk. garat, Wassergraben, garaj, Kanal, g o r n a, Wasserröhre, polsk. gara, dira v tulu, Loch am Köcher. Vse te besede so iz korenike gar, sansk. džar, sich nähern, herbeikommen, gršk. à-yiÎQ-co, sammeln, d-yoQ-ii, Versammlung, litovsk. mctath. gra-t-as, dicht beisammen, sansk. grâ-ma, Schaar, Haufe, Verein, Dorf, staroslov. rpa-Mt, caupona vel domus, grom-eni-ca, idem venetsk. gare ta, Wachstube, staronemšk. kër-an, wenden, Richtuüg nehmen. Latinščina ni nobene besede ohranila iz te korenike. Primeri ešče slov. g ar i ti, bežati, česk. harati, idem. Kam pa slov. g ar i ti se, die Füsse umherwerfen, auseinander strecken, gar i ce, die Wagenleitern? k sansk. har, tollere, ca-pere, prehendere, aufferre, rapere?
Ghebo, Gebo,
rivolo, ghebi, gebi, quei piccoli canaletti, che a guisa di vene minori portano 1' acqua per tuta la Laguna; primeri staroslov. rr>r>aHie, motio, rusk. gob die Bai, latv. gibt, curvare, menda ešče bolje k sansk. gabha, Spalt, staroslov. zeb^, zerreissen, zerspalten.
Sgarbela,
adject. gerunzelte Augenbrauen habend, prim. slov. grba, Runzel, staroslov. grba, convulsio, qua corpus retro flectitur, Krampf, grbat, contractus, novosl. grbast, rugosus, staronord. krepp a, zusammenziehen, krümmen, staronemšk. k rim fan, srednem. kr impfen, Krampf, staroprusk. grab-i s, Berg = Rücken, Buckel, primeri slov. grba, gibbus, starosl. grbi, dorsum, Rücken, grb a ti, contrahere, irski gerb ach, rugosus. Grkoitalščina ni ohranila nobene besede iz tega debla.
Sem spada venetsk. sgarbaria, impolitezza, hrv. grb avec, pravus, litovsk. grubus, asper, s g ar bar, das Flussbett von Gestrüpp und Sumpfpflanzen reinigen, die den Lauf des Schiffes hemmen, tedaj grbati, zusammenziehen, grbančiti, nag r bančen e obrvi, gerunzelte Brauen. Tudi venetsk. sgarba, Spreuhaufen, in vse kar se zmlačenega pograbi, je iz grbam, tudi sgorbar, portar sul dosso alcunpeso, na grbu, hrbtu, kakošno butaro, breme nositi, dalje venetsk. : caveli in-garb-ugiai, vlasi koštravi, capeli disordinati.
In-gat-olarse,
verwickeln, česk. h a t i t, verbinden, verknüpfen. • Sem spada nemški : Gatte, conjunctus, Gattin, srednjenemšk. getling, socius, Begattung conjunctio carnalis, die Gaden, das Gadern anglešk. to gather, colligere, gornjeluž. bat, Teich, Damm.
Gabia,
Käfig, Hühnersteig, česk. kabelka, kletka, slov. kobača, Hühnersteige.
Gatolo,
scolatoio, Abgussort, smaltiloio, Gosse, condotto d' immondizie, primeri slovašk. za-gata, Abort, slov. rusk. gata, draga, srbsk. gat, curiculum, Mine, Ableitkanal.
Boerio piše: Gatolo codotto d' immondizie, che v'élateral-mente ad ogni strada o calle di Venezia, dove si perde 1' acqua piovana. Ta beseda je gotovo tako stara, kakor mesto Benetki.
Gatolo tudi obznačuje graben, ki se vreze črez ogone, da lahko voda preteka.
Seleno,
apium graveolens, rusk. š e 1 e n, Epich, gršk. oéhvov.
Grezo,
greggio, unbearbeitet, fig. rude, slov. grč a v, knollig, klumpig, greza v jeziku zidarjev rinzaffo, das Zustopfen, srb. grči t i se, zusammenschrumpfen, „lana g r e z a", greggia = lana sudicia, zottig, knotig, grča v len, slov. grči t i, zusammenschnüren, würgen, staroslov. grčiti, contrahere, venet, z praepoz. aggrichiare, beri agričiare, zusammenschrumpfen, verstopfen.
Coglione,
Hodensack, litovsk. kul-ys, Hodensack, rusk. kuli>, Sack, škand. kul, Sack, gršk. xovfoog rijs xaçôiaç, Herzbeutel, lat. cul eu s, Sack, Hodensack, primeri šče slov. cula, Ranzen, Schleppsack. Ker je beseda tudi litovskoslov., zna coglione pravenetska biti.
Cigolo, Cighignola.
Te besedi ste pravo zlato in neskončno veselje za jezikoslovca venetščine.

Patriarch! (Dizion. del dialett. Padov. s. v.) in tudi Boerio (pag. 171) pravita, da cigolo obznačuje: „vinacciolo e noeciolo" quel granel sodo, che si trova entro il grano deli' uva, acino slov. hrv. in ruski pa po Belostencu in Dalu čiger, Tresterwein, Wein aus Trestern, vinum ex vinaceis, vinum aeinaticum; srbsk. po Vuku ëinger, Tresterwein. Cighignola pa je po Boeriu: „arnese di legno impernato nel telaio delle finestre, che serve per tenerle chiuse, fatto quasi a guisa di saliscendo", eine drehbare Klinke, dalje: „Cighignola, dice si nel contado ala girella (Rollrädchen) scanalata, che serve per trar 1' acqua del pozzo, ro-tella, moleta (Wellrad) di pozzo". Kdo more trditi, da bi te besede ne bile slovanske? — primeri slov. č i ga, trochlea, catadromus, turnus, trochus, Kreisel, Wellrad, „c i g a, s kojem se voda vleče iz zdenca" (Belostenec) „čige, na kojih se hudodelniki vleku, scalae gemoniae (Belost.)" staroslov. čigot, lictor, proprie: ki pomočjo čige na vesela vleče, rusk. eigen, Schiffswalze, polsk. ciga, valček, srbsk. čigra, columba gyratrix, čiga, riba, po nemškem Störr, ker zmerom ciga, se vrti, srbsk.||čigr a slov. čigee, trochus, Kreisel. Dovolj dokazov, da ja beseda slovanska.
Ta beseda nas pel ja na ci s i um, zweirädriger Schubkarren. Najprvlje se najde pri Ciceronu, potem pri Festu, in pozneje Ulpian šče ima ci s ar i u s, vozotaj.
Besedo imajo jezikoslovci za keltsko, ali v novokeltskih besednikih ni nič sličnega najti, pač pa je šče beseda živa pri kranjskih Slovencih in sicer Ribničanih : cize, zweirädriger Schubkarren, pri Srbih čez-e, dvokolnica, na Štajerskem ciz-le, kan-kole, zweirädriger Schubkarren, in od Slovencev je beseda prišla k avstrijanskim in bavarskim Nemcem, pri katerih jo najdemo v obliki: Zeisel — Zeiselwagen. Zehetmayer je Ciceronov cisium poskušal izvajati iz cito; da to ne gre, spozna koj vsak kritičen jezikoslovec, in nemškega glasoslovja ne smemo rabiti pri latinski etymologiji, kakor je pri tej besedi storil Zehetmayer.
Naj naravniša razlaga je iz čig, rollen, drehen, wälzen,*) vsaj primere kažejo, da so stari narodi poznamovanja za kola stvarjali iz nazorov gibanja in vrtenja, tako currus, Karren, kola, traha itd. Cisium so tore Rimljani, in tudi Venetčanom sosedni Kelti prejeli od Venetčanov; v denešnji venetščini in ital-ščini sploh beseda ni več znana, pač pa šče gori omenjeni besedi cigolo in cighignola, v katerih je zapopaden pomen vrtenja in valjanja. Ker Venetčani in Italjani sploh besede cisio ne poznajo, je Slovenci in Srbi niso mogli dobiti od njih, temoč besede cize, cizle, čeze morajo biti stare praslovanske. V sansk. najdemo khadž, agitare, in iz khadž je postalo ci g — čig, kakor iz sansk. kadž, ki pomen ja tudi singultire, slov. ciga ti,
*) Mantuansk. zigotar, scuotare, schütteln, rütteln.
cigotati, schwirren, kreischen,*) katero besedo zopet v venet-ščini nahajamo : cigar, stridere, acutamente gridare, c i g h o , grido, cigheto, piccolo grido. Iz khadž, agitare, je sansk. khadžaka, instrumentum, quo lactis flos agitatur ad butyrum conficiendum, tore = slov. čigec. V nazalirani obliki nahajamo v sansk. k and z, claudicare, har ]e tudi valjanju, čiganji, čego-lenji podobno, pa da ne bi nam kdo rekel venetsk. cigolo in cighignola sta indogermanski besedi, ter postavimo semkej , v kakošnih oblikah se sorodne indogermanske besede pokazujejo, in sicer sansk. khadž, khandž, khandžati, claudicare, karid-žana, motacilla, tresorepka, gršk. c/mL-m, za amy-jw, hinken, crxâÇuv, hinkend, staronord. skakk-r, hinkend, starogorenjenemšk. hinkan, hinchan, srednjenemšk. hinke, hank, hunken , hinken. Latinščina ni ničesar ohranila. Brez dvombe je iz ko-renike kag — kadž tudi slov. koza „wegen des steifen Ganges dieses Thieres" (Fick), sansk. châga, idem, latvij. kaza, anglo-saks. hecen, dalje koža, Haut, Fell, proprie: Bockshaut, kakor starosl. a3H0, ß v orra, Fell, Vliess iz agne, Lamm, tedaj azno, Lammfell. Agne, agnus pa zopet iz ag — adž, agere, tedaj animal agibile, sansk. adža, Ziege, iz ag — agilis.
Biliar,
venet, in patav. lellare, ninnare, tentenare, sich besinnen, zögern, schaukeln, schwanken, in sicer slednja dva pomena sta prvotna ; bi bi a, ein schwankender Mensch, bi bi o so, schwankend, unschlüssig, träge. Vsi ti poméni počivajo na koreniki bib, ki ob-značuje oscilirajoče gibanje ; sorodno je nemško : beben, staronord. bifa, bewegen, erschüttern, agsak. beofian, staronemšk. bibên, srednjenemšk. bib inen. Latinšč. ima oblike: feb-ris, Fieber, das Beben, fib-ra, Faser, gršč. qüßofiai, zittern, (poß-og, Furcht, (foß-rj (flatterndes) Haar, Mähne; slov. bib a, polž, bib a die (wackelnde, schaukelnde) Ente, bebec, ein feiger Mensch, biba, die Gezeiten (Ebbe und Fluth), venetsk. bibaron, conchiglia di mare, poLinèeu: mactra solida, ker na morji biba ali pa ker je bebasta, zato jo tudi imenujejo mactra stultorum. V slovenščini se je tore prvotni pomen zibanja ohranil, in ker grkoital. besede imajo/, smemo bib i ar za pravenetsko obliko in besedo imeti.
Biassar,
iz b i a s c a r, in to iz b 1 a s c a r, il masticare di chi non ha denti, mühsam kauen, slov. blaskati in mlaskati, idem, gornjeluž. mlaskac,
*) Korošk. čež-inj, zvonček.
schmatzen. Zmena glasnikov m in & je navadna, primeri beka in meka.
Biato,
impallidito, erblasst, biato iz blato in to metath. iz balto, litovsk. baltas, ali pa iz blëd; biate, parti bianche del fegato, tedaj zopet balte. To je zopet slov. imé za barvo, primeri s ur i an, sau ri an, suri, russo = rusi, gornjeluž. rysi, die Mitte zwischen rothu.gelb, zalo — žel — žit; — bigio — bizo, grau, pa je iz staronemšk. bis, grau.
Barban ,
Termino antico, ma usato anchora dai Chioggiotti e in altre isole deli' Estuario, dalla voce barbarica barbanüs e vale zio, tedaj stric, in res se v latinšč. srednjega veka tudi najde barbanus, stric, in sicer vLeges longobard. Po takem bi se dalo misliti, da je beseda longobardska, vendar nastane več pomislikov ; in sicer je eden ta, da se beseda je vzdržala na otocih, tedaj morski Ve-netiji, gder so naj starejše naselbine venetske, dalje nema Venetčan, druge besede za strica, tretjič ne najdem v germanščini nič sličnega. Poznamenovanje barban za strica vjema se tudi z nazori, ki so ga Slovani imeli o tem sorodniku. Ako najstarejši sin po smrti očetovi ni' bil ešče sposoben za gospodarstvo, je nje vodil stric, in ta ni bil ravno vsmiljen in dobrotljiv ; zato so Slovani dali celo bodečim zeliščem imena: stric, hudi stric, pasji stric, dalje šče pri Jugoslovanih nahajamo poznamovanja za strica, kakor čiko, čiča, dundo, ki imajo pomen kazni-telja, pretepavca, šibavca, itd. (glej razlago besed : a chico ! in dondaro). Isto, kar čiko, dundo, obznačuje tudi barban; po Stull icu bar bati, trgati, pukati, reissen, zupfen, primeri sansk. bharb, kauen, nagen, verzehren, tudi bharv, iz ktere korenike je slov. brav, vervex in porcus, tore žival žvekajoča, gršk. <j)«(>/?«, er weidet, qooßrj, Weide, starolat. forbea, nekakva hrana po Festu, ki se je mogla vroča jesti. Germanšč. ni od te besede nič ohranila. Test, tešča, Schwiegervater — mutter, je tešeči, der tröstende, beruhigende, želva, moževa, soprogova sestra, je glasna, vesela, primeri sansk. nandini, exhilarans in filia, lat. avus, iz avere, gern haben, sich göttlich thun. *) Primeri st&ronord. fadh, Base, proprie die hassende, gehässige, faedb, Hass, Feindschaft.
*)'Z avo je soroduo : uj — uj-ec, in gornjeluž. v-ov-ka, Grossmutter; v to narečje pred samoglasnike rado predstavlja, n, pr. v-on, ille, v o 1 š a, Erle, v o t = od, von wannen.
Castagna — kostanj.
Kostanjev med rimskimi pisatelji prvi omenja Venetčan Virgil v Eclog. 2, 52.
„castaneaeqe nuces mea quas Amaryllis amabat."
Za njim sadu ali lesu iz tega drevesa omenjajo : Plinij (oleum castaneum) Vitruvij in Collumella. Pri grških pisateljih najstareje, in stareje dobe, tega imena ne najdemo. Hotli so narodoslovci in jezikoslovci iz edne vrstice grškega pesnika Nikandra, ki je cvel v drugem stoletji pred Kristom, sklepati, da on imenuje ta sad, ki je redil mesto Kastanis, katero je stalo v thesalskem pri-morji na podnožji Peliona, a ta vrstica ne dokazuje, ka bi bili tam kostanji rastli, Nikander govori o „xaçvoio"
„ävgleniog xaçvoio, to Kaatccvîg ûtçicptv ata", in xàovov je jug-lans, Wallnuss. Glossatori v zadregi in nevede, kaj bi s tem imenom storili, so iskali geograficno ime, da bi po tem ta sad razložili. Tudi redko drevo dobavlja ime po mestih, pač pa naopak, — Bukovica po bukvi, Crešnjevice po črešnjah, Kostanjevica po kostanjih, Orehova po orehih itd. Razlaga besede kostanj ab urbe Kaarctvalu, torej ne bo obveljala. Domovina kostanja ni bila Thessalia, in Nikandrov glossator sam kaže na Pontus kot domovino kostanjev. Južnozapadno od mesta Sinope v nekdanji Paphlagonii ešče, vbyzantinski dobi najdemo mesto : Kaarafiwv (Ritter, Erdkunde 18, 414. itd.) in to je menda isto, o katerem Nikandrov glossator govori : rj nohg Tlovrov, o nov nfoovâÇu to matâviov. *) Za to domovino govori poznamovanje : bendak, pande k = nux pontica, pri Arabljanih (Zeitsch. für Kunde des Morgenl. 7,110.). V onem okrožji pa so bili prvi sedeži adrijanskih Venetov; ne bode se nam torej neumnost oponašala, ako se besedo kostanj drznemo iz slovanščine razlagati, in trditi, da so kostanje starodavni Veneti iz Ponta v Thracio in v Adriatiko zaplodili. Mi ponudimo thema : kost, iz katerega so besede : k o s t r a v, hirsutus, rusk.inslov. kostrit, kostret, srbsk. lana caprina, k o s t r e š i t i, hirsutum fieri, kostrela, kostreba, kost reva gramen hirsu-tum, kostur, polsk. palica, na katero je nabita železna špica, kosturica, hrv. špičasta sablja, starosrb. košturica, koplje Spiess, kostreš, Stachelfisch. Primeri gršk: xtarog, gestochen, mot gor, subula, Grabstichel, xetTrçtvg, riba, die Meeraesche, xectQWTog, zugespitzt, sansk. ça s ami, ferio, slov. ko s-i ti sansk. ça str a, Schwert. Kostanj bi torej bilježičast sad, diestachlicheFrucht, vsaj šče Slovan kostanjevo skorjo imenuje jezico, Venetčan pa:
*) Macrob. (Sat. 3, 18, 7.) po Theophrastu kostanj tudi imenuje: nux Heracleotica. Heraclea pa je bilo mesto s pristanom (Hafen) ob Črnem morji, in je kostanje zopet dobavljalo iz Paphlagonie, domovine adrijanskih Venetov.

r î c c i o, kar je iz lat. ericius=herinaceus, primeri : j e ž, heri-naceus, in jezica, spica mutica. *)
Grki in Rimljani nemajo individualnega imena za ta sad, in ker Venetčan Virgil prvi to ime rabi, je drevo in ime moglo biti v Venetii domače, in pri pomanjkanji točnih imen se ne d si misliti na splošno kulturo tega drevesa o Catonovi in Plautovi dobi ; jihovi „nuces calvae" in „nuces graecae" — so mandeljni, o čemer se iz Macrobija prepričamo (Saturn. 3, 18, 8). Nux graeca haec est, quae et amygdale dicitur.
Drugo koreniko pa ima ruslc. in slovenski k o s t e r, celo island. : köster, strues, rogus, in sicer stavi jam to besedo k sansk. kaštka, lignum, korot. po navadnej izmeni soglasnika k zli, hosta les. Beseda les, sylva, s katero je v zavezi: leska, Haselstaude, lešnik, Haselnuss, lesa, craticula, ni šče razložena, in tudi jaz ne vem za njen prvotni pomén **). Grk lešnik imenuje xapva, Latin iz gršk. corylus, h katerej besedi so nekteri jezikoslovci nemšk. hasal, hasel, stavili, katerej razlagi pa ne priglasujem.
Lešnike so torej Slovani uže v svoji azijanski pradomovini mogli poznati; jeli tudi orehe? V persinščini najdemo: aragh, oreh. Grk ima tudi za oreh ime: xaçva, Latin: nux = nukis Nemec: Nus s, laški oreh Latin imenuje jugi an s — to je: Jovis glans = Dioskoridesovemu Jiog ßalavog — Zevsov — Jovov želod. Ker Plinij (15, 88) piše, da so orehi iz Ponta v Grecijo in Perzijo prišli — „in Asiam Graeciamque e Ponto venere ideo-que ponticae nuces vocantur", in isto trdi Dioscorides (1, 178) ,,t« Öi novuxtt., a svioi hnroxàçva xalovaiv" in ravno tako Athenej (2 pag. 53), bi smeli trditi, da perzinski aragh je iz slovanščine, in Miklošičeva razlaga imena: orêh, litov. r i e š u-t i s iz korenike: rêh, unde rešiti, je prav prikladna, in oreh riešutis označuje die zu schälende, lösende Frucht. Ako je persinsko aragh iz slov. or ah, oreh, so Persini ime zopet mogli dobiti od Venetov, ki so stanovali v Paphlagonii in Armenii — ob Pontu, in ta beseda je nova priča za slovanskost onih Venetov. V Italii šče Cato proti sredini drugega stoletja pred Kristom ne pozna ne laških orehov (juglandes) ne kostanjev, ne mandeljnov. Da so orehi iz Male Azije in posebno iz Papblagonije prišli, poročajo vsi stari pisatelji, naravnost pa Hermippus (apud Athen. 1, pag. 28.) „rag âè Alb i ßalavovg — Ilmjhiyôytg naoé'/ovai. —
Jeli ne tiči v besedi: ÔQoxâçvov, katero besedo rabi Strabon za poznamenovanje nekega drevesa, skaženo slov. orah? „?/ dt Hivon-
*) Hehn (Culturpflanzen, str. 341.) sam piše: Nicht in semitischen, wohl aber wie wir glauben in iranischen (?) Idiomen, besonders im Altarmenischen würden Kenner dieser Sprachen die Erklärung des Namens Kastanie entdecken können.
**) Gilferding primerja sansk. rasa, vinculum, dolenjeluž. reso, Geflecht, pleten, za vezanje pa se leska rabi, tedaj razlaga prav naravna.
mtiç ml ircptvSa/ivor è'%u xcd oqoxuqvov, i'Ç m rài TQctnéÇcti Téfivovffiv". (12, 3, 12.)- -2!<)Psvda/ivog je acer arbor, drevo, ki ima trd les, iz katerega so mize delali. Orehov les šče sedaj čislajo mizarji. 'Oqoxk-(jvov bi znalo popačeno biti za: orahorovo seil, drevo.
Sinopljani so bili naseljeni Grki v primorskem mestu Sinope, ki je stalo na severnem boku Ponta euxina, in spadalo v Paflagonijo, tore so drevo in jegovo ime lahko dobili od paflagonskih Venetov.
Orahar bi po obliki označevalo ogromno — silno orehovo drevo. ,Da pokrajine južno od Kaukaza in ob severnem kraji Male Azije rodijo vse sorte orehov in kostanjev v največi popolnosti, pričujejo stareji in novejši potniki. Kolenati je videl v Armeniji leske, katerih deblo je merilo tri šolnje, torej je celo naravno, kako so nastala ednaka poznamovanja za: les, sylva in leska, lešje, Hasehvald. Ker se vitre iz leske rabijo za pletivo, tudi bi se iz te okoliščine razlagala poznamenovanja: lesa, aus Ruthen geflochtenes Thor, lesa, culmen, s vis le, craticula, crates, Flechtwerk, venetski: lesena, sporto, Erker, Einlassthür. To pozna-menovanjekaže na lesene hiše starih Venetov se spletenimi akri (Erker), kar tudi pričujeta Strabon (1, 6-), ki mesto Ravenna imenuje: ^vXonayrjg, in Vitruvij (2, 9, 11), daje stalo na kolih. Ime Lesena, geflochtener Vorspruug, sporto, je torej tako staro, kakor mesto Ravenna, beseda je pravenetska, in ker le slovanščina pozna to poznamenovanje, — so bili Veneti Slovanj^.
Brusar
iz b r u c i a r, rosten, dörren, braten k sansk. bhradždž, bhard-žate, rösten, braten se pravne priklada, pač pa k srb. buknuti = blknuti, auflodern, tedaj k sansk. bhrâk, flimmern, leuchten. K bhardždž spada slov. bržolica, Rostbraten, primeri sansk.: bhargta, part. perf. pass. geröstet. Italj. venetsk. bruciar, brusar ne moremo grškoitalski jezičnej edinosti pridevati, ker grškoitalšč. ima: qiQvyai, röste, dörre, cpgvystQor, Rostgefass, lat. frigere, frictum, rösten, ({.qvxzôç, geröstet, dalje yoqxoç, weiss, leuchtend, q>)Jyv>, leuchte, qpiôf, genet. cp koy-ôç, lat. flagro, flamma za flagma, fulgeo, fulgur itd. Indoevropski bh je v grekoitalšč. skoz in skoz cp — f; tedaj je italj. bruciar iz ve-netoslov. brk, brek, bik, primeri litov. brek-st-a, es tagt. Isto prikazen najdemo v venetsk. bagia, ital. baia, slov. burla, buffa*). Tudi tukaj nastopi v grkoitalšč. ep — f mesto bh svojo pravico, in mi najdemo cp ijfii — for, far i — fabula itd. Take prikazni strogo branijo Venete prištevati k gerškoitalskemu plemenu.
*) V slovensc. nahajamo: zbaglati, abbetteln, überreden, rusk. dialek. b a z - a n i t, kričati.
Sem spada tudi venetsk. bus a, buca, bochetta, Loch, staroslov. bok, cavitas, sansk. bhûka, Loch, Oeffnung, lat. fauc — fauc-i um, Loch, Oeffnung, Schlund. Priravnaj ešče far, genet. farr-is, Dinkel, Spelt, Mehl, staronord. barr, Gerste, slov. ber, vrsta prosa; staroslov. bran i. das Ringen, Streiten, Kampf, iz borj^, brati, kämpfen, lat. fer i o, bylie in folium itd. Lat. bu epa, Blase, Backe, bucinum, Kriegshorn ital. bocca, Maul je iz korenike buk, starosl. buč^, niženemšk. pochen, puchen, lärmen, pogge, Frosch, hrv. pukaô, idem, staronem. pfu-chôn, schnauben.
Sgalonarse,
guastarsi le coscie, sgangherarsi, fehltreten ; ta beseda se vjema s sansk. skhala-ti, straucheln, grik. axaiqw, springen. Beseda je gotovo šče se ohranila iz starovenetščine. i
Spegazzar,
fare scorbii, Tintenklexe, Tintenflecke machen, spegazzin, cattivo pittore, primeri starosl. pêg, bunt, novoslov. pegat, Perlhuhn, pegam, Seidenschwanz (Schmetterling) sansk. pindž, malen, pinga, braun gršk. ni'yyaXo? Eidechse, tedaj po barvi, nemški Fink. Peg ni tujka, kakor Miklošič misli, ki pêg izvaja iz goth. fai-chus, staron. fêh, varius; to spada k sansk. piç, gršk. ant, slov. pis — pisati. Tako trdi Fick, in jaz mu priglasujem. Novoslov. pêg, pêga, macula, pegast maculosus, ogrskoslov. pigučav, idem, česk. piha, polsk. piega, dolenjeluž. pega, Sommersprosse-Severna slov. narečja so pomen rjave barve bolje ohranila. Grško nomXoç, bunt, tudi spada k koreniki piç, ne pa p i g — p i d ž. Ve-netsko spegazzar se bliža k slovenskim pomenom besede peg.
Drap i,
vestiti, vestimenti in genere, sansk. drâpi, Mantel, Gewand, litovsk. drap-an à. Kleid, Gewand. V druzih sorodnih jezicih se ta beseda ne najde, venet, drapéto, stoffeta leggera.
Galàna, Gagiandra.
Razve poznameno vanja : tartarugaza želvo ima ešče Venet-čan tudi: Galana i Gagiandra, drugi Italjani pa lat. testudine, testuggine. Sicer bi se misliti dalo, da je G al an a sprejeta beseda iz grščine: %ilo)vrj, vendar ni verjetno, da ne bi stari Veneti, ki niso samo v Malej Aziji, nego tudi v Evropi kraj morja stanovali, imeli lastnega poznamenovanja za želvo. Jaz imam venetsko ga-
lana za pravenetsko besedo, dasiravno ima isto koreniko, katero gršk. :	yÜMvrj. Ako si različne izraze za to žival pogledamo,
nahajamo različne uzroke jenega poznamenovanja. Trdo pokrivalo, katero ta žival ima, je dalo Nemcu povod jo imenovati: Schildkröte, Srbinu: kornjača, iz kora = skorja, Rusu: čere-paha, izčerep = črep, Schale, Scherbe, Latinu: te s t ud o, iz testa, Schale.
Slovenec, Bolgar in Poljak rabi ate.TBBfc, želv, željva, ž o 1 «, (polsk.), ž e 1 - k f, (bolg.) staroslov. tudi ye.lHT> *) in acejTBKa.
Miklošič (Lexic. palaeoslov. s. v.), Curtius (Etym. pag. 188, 3tia edit.), Schleicher (Formenlehre, 111) stavljajo ace.rfcBB h gršk.
plcovrj in oboje k sansk. har-mu-tas. Curtius 1. c. piše: „Das Suffix ist verschieden als Wurzel vielleicht mit Hugo Weber (Zeitschrift IX. 256.) sansk. ghar zu betrachten, die in ghar-ghar-a-s, Geknister, Gerassel, und ghar-ghar â, Laute, Glocke, erscheint, so dass das Thier von dem quackenden Tone benannt wäre, den es von sich gibt".
Za to razlago ne govori samo slično poznamenovanje : tar-taruga, nego tudi druge besede iz te korenike pomene: glas, šum, pisk izražajoče; vendar o teh malo pozneje.
Mi bi torej imeli koreniko ghar (sansk. tudi d ž ar, knistern, rauschen, tönen), v pomenu : sonare. Ta se je v slovanščini tudi ohranila in sicer staroslov. g ali t i omqt&v, schreiend, singend, lärmend tanzen, venetsk. galoria, allegrezza eccessiva manifestata con gesti, goth. g olj an, gaudere, nemški: gellen, zato: Nachtigall, noctesonans; iz tekorenike je tudi lat.: hirundo, lastovka in gršk. xehdoiv, idem, tedaj : die gellende, primeri Bansk.: ghar-ghara, strepitus in ulula. Pa kako je to, da v venetščini nahajamo: galana mesto: gialana ali gelana, kar bi bliže stalo k slov. žal-žel-? To nas nič ne moti, v venetščini ni se še glasnik g pogreznil v z. To prvo stopnjo glasnika tudi najdemo v drugih besedah, postavim: grlo in žrlo, srb. g a lit i, **) čeznuti, begehren, verlangen, goth. gai ran, rusk. zarit, uzbujat želanje, (Gilferding, o srodstvc jazyk. slav. s sansk. 186) staroslov.: želeti Kakor srbski g al i t i, starosl. žel-eti, rusk. z ar-i t so iz edne korenike, ki se vjema s sansk.: h ar y a ti, iz prvotnega: garyati, begehren (primeri ešče ž ar i ti, zarja, zora, iz korenike gar — goreti), in kakor je ešče srbščina ohranila prvotni g, tako tudi venetšč. v besedi: galana. Sansk. je prvotni glasnik gh
*) V stari češčini pa želva obznačuje mariti soror; ta beseda se vjema z lat. g 1 o s proprie g e 1 o s- yû.-matt, yâXwç,, die laute, heitere, primeri test, teša iz teh, teš, der — die Beruhigende, sansk.: nan-dinî, glo», proprie pulchra, illustris, franc, la belle soeur, lat. a vu s ex a v e o, sansk. a v a s, favor, auxilium.
**) Spomni se šče na : Tergeste meBto Teržeste (na Tržaškem).
spremenila v h, zato har-mu-ta za gharmuta. V gršč. je aspirat gh sploh jj, zato:	vt\. Pruskolitov. Šče je tudi
ohranila prvotni g, primeri: prusk. gana, slov. žena. Korenika ghar, sonare, pa je tudi stvarila poznamenovanja za instrumenta sonantia*), tako sansk. reduplik. ghar, -gharâ, Laute, Glocke, gršk.: yß.vg, lyra, rusk. : žel-ejka, duda, ßohrpfeife (Gilferding, 1. c. 221) primeri šče gršk. %ù.vaaco, jplvco, hrgoliti v prsih, sikaje kašljati, **) sem spadajo tudi poznamenovanja : gršk. xéXvg, fistula, die Fistel (bolezen), ulcus, slov. želve, Skrofeln, ***) venetsk. gale, tumoretti linfatici. Ker skorja želvina je obočnata (gewölbt), se je v gršč. stvarilo: jjdcomoi>, Wölbung, in tudi v staroslov. se je beseda „acervi" — nam altaria eorum qua3i a c er vi super sulcos agri -— prestavila v: „želvi". (Oseas, 12, 11.) Želvina trda lupanja je tudi služila za poznamenovanja: Schilderdach, Sturmdach, gršk. : lelmvri, dalje : Schemel, Fussbank gotovo, ker se je za podnožne stolce rabila, primeri staroslov. aceJTLBa, fulcrum.
A vokal pričuje, kako prestara je beseda gala, gala na, gršč. in slov. uže imate vokal, e: %ê,hi-s, želva. Venetčan pa šče tudi želvo imenuje: Gagiandra — Gagliandra = Galian-dra, in jaz trdim, da se to ime vjema s grškim: -/JXvôçog, Wasserschildkröte, vendar z venetsko obliko. Ker je prvi del besede uže razjasnjen, ostaja nam šče drugi: an dr a. Ker je v grškem v Sri o g (primeri: svvôqiç, Fischotter) thema vd, in ta odgovarja lat. ud v močni obliki und, odtod udus a um, udor = vdeog, dalje un d a, sansk. u n d - a n a, humectatio, u n d - â m i, humecto, u n d a, aqua, goth. vatan, aqua, anglosax. ydha, unda, litov. w-andu, staronord. vatn, voda, vâttr, feucht, tedaj je oblika an dr a izključivo slovanska, in mi jo najdemo v imeni: And r i c a, bistra reka pri Gradcu, Wandritsch-bach na „gorenjem Stirskem", ad Undri-mum fluvium v pismih lOga stoletja, novoslov. Vodreš, Vô-drešina = B,yvT,pEun>, imena vasi kraj deročih, bistrih potokov. Galiandra je torej slovanska oblika, ker iz gršk. iHvôqoç bi se težko stvarila Galiandra, ker Venetčan in Italjan sploh gršk. v ohranuje čist in popolen.
Uže Bopp je omenil, da je ud — und nastalo iz: vad-vand. Ta « in va je Grk spremenil v: v ali v, zato ima them. vd — vd, italska narečja so ohranila obliko: ud — und, nemško slabo obliko: vat, Slovanolitvani slabo in močno obliko: vod —
*) Sansk. gala, ßohrpfeife, gal, sonare. Tudi reduplik. glagola t i sem spada.
**) Venetsk. gagioni = gaglioni, stranguglione, malattia del cavallo, Kehlsueht, tedaj sopet po galenji, sikanji, hrgolenji ; bliže šče stoji venet, giavardo = gialardo, fistula.
***) Miklošič novoslov. želva, fistula. Želve, (Fisteln) so cevim podobne frohrartige) otekline, poznamenovanje torej po želvah — želejkah, primeri lat. fistula, Rohrpfeife in Geschwür.
v and; ali glasnika v na početku neodbacajo samo Venetčani (primeri ose = vose = voce), nego tudi korotanski Sloveni (primeri las, la da t i), zato nahajamo obliko: andra — novoslov. odra, Venetčan pa ešče posebno glasnik v med vokaloma rad izpaha, postavim: paon za p a von, in tako se nam razjasnuje oblika Galiandra mesto: Galivandra. Phryžski jezik ima obliko ßedv, voda, in ta oblika nam pričuje, da Venetov ne moremo k trojanskemu plemenu, kije po točnih poročilih bilo sorodno fryžkemu, prištevati. Ker korotanski Slovenec va in v o izgovarja kot u a ali u o, tedaj u a d a, u a d a, ali pa v odvrže, in reče : a d a, zato se gorenještirska rečica, ki teče mimo admontskega kloštra in se zliva v reko Anas (Ens), najde v starih listinah v oblikah : Ada, O u d a, Uda, U o d a, in ime kloštra : Ode, O u d e, Uode, Udemund to je Ada — Vodamündung.
Vogar,
die Kräfte beim Rudern anstrengen ; Diez je mislil iz nemškega wogen, ali ta priličnost je nenaravna; moment djanjajemoč, torej vogar mora obznačevati : moč pomnoževati ; v rusk. narečjih vaga, sila, moč, sansk. v a d ž a, Raschheit, lat. v i g - o r gršk. vy-irß zdrav = močen staronemšk. w ah h ar, novonem. wacker, menda tudi polsk. viželj, Windspiel, bistri pes, srbsk. viž-ao, Wachtelhund.
Spmtonar,
spignere, stossen, schieben, drängen, litovsk. brez nazalca spitu, drängen, part. perf. pass. spistas, gedrängt, venetsk. s p en t on, Stoss, Schub, s p e n t o, gedrängt. Razve litovšč. ni v nobenem indogerm. jeziku slične besede najti, ako ne morda lat. spissus, dicht, iz spittus.
Speron, Spiron,
Sporn, fig. Antrieb, staronord. spirna, mit dem Fusse in die Erde kratzen, staronem. spirn-jan, mit dem Fusse anstossen, gršk. analQm, zucke, zapple, vendar, ker tudi litovšč. pozna spiriu — spirti, mit den Füssen tretten, ausschlagen, rusk. šporju, calco, zna speron, spiron, pravenetska biti in ne nemšk. Sporn, primeri šče lat. spernere, verachten = weg-stossen, sansk. s p h u r, zucken, hinten ausschlagen, zend. ç p a r, treten, zappeln, zurückstossen.
Scueleta
za scudeleta, laguncula, starosl. s k a n d ë 17>, testa, laguncula, tectum, novosl. šk an de la, skedela, staronord. s k util, novo-
nem.: Schüssel, lat. scutella, starosl. skandêlnik'E, figulus, odkod? V slovanščini ima troje pomene, tedaj prasorodno.
Eenzenar,
klaffen, Maul aufsperren, sicer tudi v lat. ringi, Maul aufsperren, rima za rigma, Spalt, vendar bliže šče lit. riženti, Zähne weisen, novoslov. režati, starosl. regn^ti hiscere, rega Spalt rag7>, Schimpf, rigati, verhöhnen, staronemšk. rach-o, Schlund — Rachen.
Ghea,
za ghega, voce del contado verso Padova e vuol dire grem bo, mettere in ghea, faciendo del grembiale ripiegato come una tasca, slovaški : g e g a, po Sreznievskem trjaset, slov. z e z a t i, beuteln, schütteln, srbsk. gegati, segni gradu incedere, slov. zez, pišek, alias škofova kapa pri kokoših, goskah itd., sansk. gah, za gagh, tresti, schütteln. Torej gega kraj, kamor se kaj trosi, in to je krilo, Schoos.
Ancrogia,
bi stalo k staroslov. ,y,Kporia, s; je praepoz. kakor v besedi «V.po^t entartet; iskati torej imamo thema Kp'br in ta obznačuje fragilis, mollis, staroslov. krgost, mollities. Ancrogia tolmači Boerio persona cagionevole, eine sieche Person, tedaj vjema se s pomenom krgek, krgost.
Cuzzarse,
dicesi dei cani per dormire, slov. kučiti, pes k uči, mačka kuči, to je dremlje, dalje cuzzarse parlando delle lepri, quando si pongono in postura di sedere, tudi v obliki: cuchiarse, dice si del coricarsi (sich niederlegen) de cagnolini, slov. kučiti, sorodno je nemšk. hocken, kar slov. kučiti tudi izraža. Iz venetščine je beseda vzeta tudi v italšč. cucciare, hinlegen, in franc, coucher. Kučiti na Stirskem kraj Mure obče znano v pomenih hockend schlafen in hocken. Sorodno je tudi lat. coxim = cocsim, nieder kauernd — hockend, con quin i o, sich bücken, neigen, perf. conquexi. Conquinio stoji za con-quic-nio, torej kučiti iz kvučiti po izpadlem v, primeri storiti, za stvoriti, tor za tvor, skoz za skvoz, motoz ; za motvoz, sem spada kvečiti, kveka, pokvečen, gebogen, gedrückt. Venetska tvarina chuchianje le iz slovanske oblike kuč — kvuč, ne pa iz lat. quic mogoča. Nemšk. huckepack tragen, hocken, hucken je prasorodno. Drugi indogerm. jezici te besede niso ohranili. Vslovenšč. tudi sklučen,
zusammengekauert, gebückt (Murko), z vrinjenim ž-om kakor v besedi ploditi mesto poditi, jagen staroslov. ponditi.
Beseda je bila v venetščini zelo životvorna, ker najdemo več besed, tako cuzzo, covaccio, letto, cuzzo da cani, luogo, dove riposa il cane, cuzzo da tera, kraj kder lovci kučijo in ptiče čakajo, cuzzolon, 'sedere sulle calcagna, cucchio, Hundskotter. Tudi srbšč. pozna: čučati, hocken, kauern, čučovac, phaseolus repens, čučnuti, conquiniscere.
Rognon,
arnione, argnone, Niere. Uže bistroumni Fiele je spoznal, da so te besede zelô skažene. On jih primerja k gršk. vsqçôg, Niere lat. v praenestinskem narečji: nefrones. Arnione, argnone je po odpadlem pričetnem n in izpebnenem b nastalo iz nefrone, n a fr o ne, vendar ker v slov., lirv. in srb. najdemo bubreg, Niere,je indo-germ. praoblika bila nabhra, in iz te nafra, nefra. Izmena glasnika m in n v b je navadna, b tudi staronord. izpeha, primeri : biorza biber, castor. Naj ešče tukaj omenjam znamenitega tvorenja besede pečen, starosl. hepar, jetra, rusk. česk. pečenka, ren, slovaški: črna pečenka, jetra, gorenjeluž. pjeéen, brv. pečenja. Uže bistroumni Miklošič je omenil : „hepar ab assando *) nominari" in res italj. fegato, jetra, je izfeg, gršk. c/wyco, rösten, anglosak. bacan, staronem. pachan, backen, peči, pekfj po Miklošiču, iz nemšk.,**) sansk. b h an d ž, leuchten, sprechen, venetsk. bagia, italj. iz venetšč. bai a, Spass, Scherz, staronemšk. bagan, wörteln, zanken, venetsk. begar, zanken, slov. sbaglati (Murko), überreden, abbetteln.
Bula,
loppa, guscio delle biade, Blatt, Kraut, Sprosszweig lat. fol i um, gršk. (fvlo-v, (fvhj, staroslov. bylt, novoslov. byl, bylje, bula, bul a da, Beschimpfung mit der Zunge, menda k sansk. buli, weibliche Scham, After, litovsk. bulis, Hinterbacke. Pudendorum nominibus fit increpatio et objurgatio.
Chiocar del sole,
il riscaldare, che fa il sole estivo, slov. čučati, čučkati, lichtein. Na Blaževo se Slovenci kraj Sčavnice čučkajo z blagoslovljenimi svečami, to je sveče užgejo, in je vrtijo okoli nog, rok, pojasa, da jim kačji pik in bolezen sploh ne škoduje; slovašk. čuča, megla, iz katere se zmerom bliska; primeri še čučkrlj, čičkrlj, wohlriechende Rauchblätter, sansk. in zend. çuc, brennen.
*) Menda bolje po barvi.
**) Menda pa k sansk. in zend. pač, kochen?
Spanio,
adject. sbocciato, aufgeblüht, spanir, aufblühen, sich entfalten, aufwachsen, iz korenike spa, sansk. sphâ, sp b âyat i, ausdehnen, schwellen, gedeihen, staroslov. spejfy proficere, spëjanije, increm entum.
Scapar,
fugire, scapinante, Cursore, menda lc sansk. k šip a ti, schnellen, kšap, Geläufigkeit, srednjenemšk. schuf-t-en, galoppiren, sansk. kšipra, rasch, grški <rxr/?r-r-co, schleudern, venetsk. scapolar, liberarsi, evadere, srbsk. skapulati, retten, srb. skapavati, umkommen, tudi sansk. kšipati pomenja niederwerfen.
Scantinar,
non potere star fermo in piede, proprio dé vecchi, dè convalescent!, e degli ubbriachi (pijancih); primeri litovsk. skes-tu, skendau, sinken, gršk. ^«fw, iz ff/«(5-jw, sinken, fallen * machen, sansk. s k an dati, sinken, fallen.
Nicchio,
Nische, nichiar, collocare in nicchia. Nekteri filologi zagovarjajo italj. nicchio nemšk. jeziku; ali se da dokazati, da je Nische nemška beseda? Nische je iz ničke slov. plur., Mulde, in korenika je ni k, neigen, staroslov. nič-a t i, geneigt sein, ni et, adj. geneigt, novoslov. vnic, verkehrt = umgeneigt, sorodno je nemšk. nicken = neigen, bav. naucken, nickend schlafen, dremati, lat. nic-ere — nuere, winken = neigen, co-niveo za co-nicv-eo perf. conixi = c o-nie-si, zato po-nik-va, Wassermulde. Nicchio torej zna tudi iz lat. ni eu I a biti.
Berta.
Venetčan in tudi drugi Italjani imenujejo opico: berta, ber-tuccio, v latvijščini pa se opica veli: perte, pêrtikis. Ker je opičina domovina v jugu in ne na severu, je to ime gotovo prišlo po italjanskih trgovcih in lutkih (histriones, Lustigmacher) It Latvinom. Bertar pa v venetščini označuje tudi: burlare, scherzare, buffonare, sgufare, scherzen, Possen treiben, äffen, in mi najdemo v slov. hrv. in srbšč. p rti j a ti, schwätzen, plappern, äffen, pertjenje, Lippen verziehen, Maulrümpfen, in ker take lastnosti ima opica, ni neumno, ako besedo: berta prvotno: per ta iz tega themata razlagamo, saj jo tudi Grk imenuje: fiifim, quia lufuîroj, imitatur aetiones hominum, primeri nemšk. Maulaffe. Ker so starodavni Veneti gotovo opice uže poznali, je poznameno-
Letopis. II. 1875.	3
vanje: perta, pertika = bertuccio pri njih nastalo, in je pravenetsko. Boerio pa piše, da „berta dicesi in gergo per tasca, scarsella, saccocia, in sopet v srbšč, lirv. in slov. najdemo: pi'titi, auf den Rücken laden, prtljag, pertljaga, das Gepäck, p a r t e k a, Fracht. Najde Ee še v venetščini : b e r t o e 1 a, bandella, eisernes Band, srbsk. (v Srëmu) prcije iz: prtjije, uzdice. Bert on pa v venetščini pomenja: bardassa, primeri,-bagage, bagascio, Huren-pack, tedaj sopet iz onega themata slovanskega iz katerega: prti j ag, Pack, Bagage.
Šče edno drugo besedo najdemo v južni Italiji, ki ee tudi najde v severu pri pruskolitovskih rodičih, in sicer: ßgiräog, kar je pri Messapijancih označevalo jelena (Mommsen, Unterital. Dial. str. 70),primeri staroprusk. braydis, Elen, litovsk. bredis, Elen, Hirsch, latv. breedis. Je-li je ta beseda prišla od Venetov k Messapijancem, ali je prasorodna? Tako tudi latvijski: 6rms, opica se najde pri italskih' Tyrrhencih kot àni/nog. (Strab XIII.)
Sgubia, Schabeisen,
slov. s k o b e 1, Btaronord. : s k a f a, Hobel, rusk. : s k o b 1 i t i, schaben, skobelj, Schabeisen.
Susina.
Venetčan slive imenuje s usina; nili to sušina Dörrobst? primeri srbsk. sušenica, ficus torrenda.
Bola.
Bola po Boeriu : quella vescichetta o ringofiamento, che si fa sulla pelle degli uomini e degli animali per ribollimento di sangue o malignitâ d' umore; primeri slov. bula, češki: bau le, nemško: Beule, lat. oblika je: follis, cognât. cpàMoç, tumescena, bavarsko : bellen, tumescere.
Astio.
A s ti o, invidia, livore, ni li iz staroslov.: asti, edere, primeri hrv. j a d, slov. jadliv, j a do vi t, iracundus, rabidus, iz j a d, edere, dalje: ješč, Grimm, Zorn, Bissigkeit.
Caminar.
Beseda caminar, andare ni šče razložena ; ali je slov. k o ma rat i, auf Vieren gehen, z italijansko caminar v kakšni zavezi, ne upam si razsoditi; (komarati, menda bolje k sansk. kumâra, dete, tedaj kot dete, po štirih hoditi), gotovo pa spada h goth. quam, venire,
nemški: komme, in k sansk. gam ire, adiré, abire, gadh. ce im, passus.
Carogna.
Carogna, dicesi a cadavero d'animali, allora, ch' è fracido e fetente, primeri slov. k ar mi ne, Leichenmablzeit.
Cataizza,
voce antiq. rissa, contesa, Zank, staroslov. ko t-er a, rixa, sorodno je: staronemški hathu, pugna, anglosaks. headh-u, Kampf, gršk. ■/.oitco, zürnen, sansk. č a t - r u, Feind, novonemšlc. : Hader, armorsk. cat, pugna; cataizza stoji ali za catarizza ali catavizza. Pri tej priložnosti omenjam slovanskih suffiksov v venetščini, tako suffix: un j a, postavim: Gregugna, voce bassa, disprezzativo di Gr e co, odgovaija slov. onja, unja, primeri imena: Ritonja, Hamonja, in rusk. Marunja, Katunja, Pribunja. Tudi v glasniških postavah se nahaja po gostem sličnost, primeri venetski Nezzo, i tal. nepote, nez z a, la figlia di fratello, in slov. srb. nečak, nečakinja iz: n ep tj akin j a, Neffe, Nichte, nezzetta, piccola nezza.
Vertaura.
Apritura, v e r t i n a, bocchetta, Loch, hrv. vert, foramen, slov. ver te-p e, staroslov. vrtep, spelunka. Vertaura je za verta-pura, glasnik p Venetčan izpaha, prim. ceola = cepolla, čebul,
Bolza,
iz boltia, specie di valigia, ruski: boltat, quirlen.
Langa, langurus.	/
Že v prvem oddelu svoje razprave : „Slovanski elem. v Venetščini" (glej Letopis M. S. 1874 str. 49) sem omenil, da Plinij poročuje, ka so nekdaj verjeli, da se jantar napravlja iz scavnice živali, ki se veli langa ali langurus, in katera se je zdrževala : „circa Padum". V denešnji venetščini : 1 a n g u r o, 1 e g u r o označuje vrsto guščera, in jaz sem ime razlagal iz korenike: lag, lang rusk. .laraT = staroslov. langat, lengat, skakat, brsat, smuknot, got. laika, salio, sansk. lag h, langb, salio, odtod: lay-wç, lepus, proprie saliens, kakor sansk. çaça, lepus, iz çaç-âmi, salio. Iz te korenike: lang, leng, sem izvajal rusk. Jisr-ynrea = starosl. lang — leng-uška, Laubfrosch; pa šče tudi drugo besedo je iz te korenike ohranila ruščina, in sicer: asra = staroslov. jl^ra ali ji Ara, langa, len ga, .HaaE-Ea — starosl. M-aiica ali ji,o>Ka, Hakse, M3raT = lanzgat, lenzgat, bežat, tedaj sopet pomen: saliens. Nemec ima iz te korenike : lah-s, salmo, anglosaks. le ah,
3*
tedaj : piscis saliens, primeri šče gršk : hxx-tlÇsiv. Ker sta v slovanščini šče živi dve besedi iz korenike : lang in tudi glagol : jiaraT = starosl. langat, je tudi mogoče, in ker lastnosti guščera prikladno poznamenovanje venetske besede: langa, langurus iz: lang, skakati, brsati, smuknoti. Sorodno staroirski: lingim, salio, nemšk: lingen, ge-lingen, vorwärtskommen litovsk. laigyti, umherhüpfen, goth. laik an, springen, hüpfen, laik as, Tanz.
Gendéna.
G e n d e n a, uovo del pidocchio, gendenoso, adj. ; G e n d e n a je po prestavi glasnikov iz: gnedena, gnidenav latinščini je gutturalec odpadel, in mi najdemo: lendisza: glendis, litov. gl in das, proprie: glends, das Ei der Laus. Latinščina in litov-ščina ste torej glasnik n zmenili z glasnikom l, kar se tudi v druzih besedin zgaja, primeri: lat. alius, sansk. anyas, sansk. dhênu = ■O-rjXvç, primeri še anima, hišp. alma, venetsk. veleno, za veneno, Hâvoouaç = Palermo, oQyavov — Orgel antilopa iz dvOtvona itd., venetski: a/zana iz: anzana.
Tudi v nemščini je gutturalec odpadel, primeri angl. the nit, nemški: Nisse iz nitte, anglosaks. hnit, v gršč. najdemo: xnô, in tudi prosthetično : xovid.
Ker stari Veneti gotovo tudi niso bili prosti gnid, in drugi Italjani rabijo lat. lendine, in ker je oblika: gen d, gnend edino slovanska, je gendena pravenetska beseda in Veneti so bili — Slovanje.
Lappa, lappago.
To besedo sem izvajal iz: lapa, ungula, in sem primerjal poznamenovanje besedam: kopitnjak in: Huflattich. Imamo šče tudi v slov. lep en j, die Klette.
Grimm (W. 1235) stavlja to besedo k nemšk. in sicer ba-varsk. kleppig — klebrig, srednjenemšk. klembern = klammern, starobav.: chlipa, die Kleppen, kleppen = klettern, zato nemšk.: klette. Lapota, lapuh bi torej sorodno bilo z: lepiti, lêp, viscum, bulg.lepkl, Klette*) česk. lepik, asperugo procumbens, in korenika: lap, lep je prvotno pomenjala: klammern, kleben, fassen, in lapa ungula, in lapota, lapuh, lep en, izražajo pomen: die Klammernde. V slov. bi torej bil gutturalec odpadel, in tudi v latinščini, ako je lappa, lappago pralatinska
*) Rusk. : r e p e j , Klette, 1 i p k i, klebrig, primeri vedsk. r i p, schmieren, kleben, lat. ima lippus, triefäugig gršč. â-hîcp-o), beschmieren, torej lappago ni latinsko.
Musso. a.
Venetsko besedo: musso, osel, sem izvajal iz: m us ci o, in* to iz starosl. MB CEI, in sem priglaševal Miklošičevi razlagi iz korenike: mm, tako, daje MBCKt v pomenu — vrša, irrigans seminans. *) Ta nazor vlada tudi v stvaritvi besede : /iv/log, Zucht-Springesel. Mvylog je po flesychiji phokajska beseda, Phokajci pa so bili betva Aiolcev, torej Pragrki, in Fick in Zehetmayer imata prav, ako lat.: mulus Maul-esel, slov. mul, izvajata iz: fivjloi, in rečeta, da je z besedo pvjMs sorodno gršk fiay-log, lasci-vus **), fiax-fy, mulier libidinosa = sansk. m a h i 1 â, üppiges Weib, litov. meg-us, wohllüstig. Ker v deblu pragrškega jezika najdemo : (iv/ — fiax, — in na tem deblu je zrastla tudi stara illyrščina, ter albansko in rumunsko: m u š k i—M8CK0B) ni starotrasko ali staroillyrsko, nego iz slovanšČine izposojeno. Ako litovščina in poljščina te besede ne poznate, šče to ne dokazuje, ka ne bi bila slovanska. Mul izhaja, kakor Homer očitno reče, iz pontske Male Azije od Venetov, in Homerov scholiast opazuje: „da so Veneti zmešanje osla s konjem zmislili." Ezechiel (27, 14.) pripo-veda, da je domovina mulov — Thogorma, tedaj: Armenija Paphlagonija, Kappadocija, kder v stari dobi Venete najdemo. Plinij (8, 173) piše: Theophrastos volgo parere in Cappadocia tradit, sed esse id animal (mulum) sui generis. Drugi pisatelji pravijo, da je ta žival rodovitna, „yovi/ios", od yovrn semen, „iv Kannadoxût (patri v tj fi lôvov g thaï yovl/iovç" — glej Pseudo Aristot. de mirab. ausc. 60 (70.) tedaj poznamenovanje, MBCKX, mezeg, celo naravno ; ***) zato uže omenjeni Hesychij piše : <l>wxûg âè xaî orovg to v g trti oysiav (Geilheit) mfittofiévovç. Pri semitičkih in polusemi-tičkih narodih je mešanje kobii z osli bilo prepovedano (glej He-rodot. 4. 30. Pausan. 5, o, 2).
Izvorno pa je MB CEI — muscio — musso, le označevalo osla, in ako je pozneje obviknolo pri Slovanih tudi za mula, je postala denominatio a potiori — genitore. Venetčani še sedaj osla imenujejo: musso.
*) Fick in Johannes Schmidt MBCEt izpeljavata iz meša, m ës i t i, litovsk. m i s z t i, miscere, mischen, tako da bi MBCE'B bil der Mischling. Ali venet, musso je osel, ne pa mul.
**) Hesychij ima /iv-Aog = hïyvog, geil, in fiv-/log — dytvrr[g, Myvrjg, fior/ßg,
***) Zavoljo obilno svoje rodivne moči je osel postal symbol rodenja in rodovitnosti (primeri Ezech. 23, 20. Jerem. II. 2, 4.) Obširniše Schtvcnck, Sinnbilder der alten Völker str. 91 itd., Friedreich, Symbolik der Natur stran 467.
Poznejše poznamenovanje : osel, gršk. ovpg lat. a sinu s izvajamo z Benfeyem iz hebrejsk. a thon*), Eselin, in slov. osel, got. as i lu s, litov. asilas, je iz lat.; Herodot (4, 129: ôt.à tà ipv%ea) očitno reče, da v Skythii ni csla ni mula, ker je zemlja za te živali premrzla.
Srbsko in hrv. m a g a r, m a g a r a c je, ako ni iz m a g = MLr, nastalo, iz novogršk. : yo/iaçi, Lastthier, iz: yô/iog, Last, Fracht po prestavi glasnikov, kakor gamazin iz: magazin, gomila iz: mogila. Keltsko as s al je tudi iz lat. asinus, in bistroumni jezikoslovec Stockes (Irisch glosses, str. 159.) nema te besede za indoevropsko, temuč za orientalsko, to je semitično.
Rulturohistoriki in naravoslovci trdijo, da. je prvotna domačija oslova — Afrika. V epični dobi, v kteri živinoreja in poljedelstvo nadvladujete, ni še osel navadna domača žival; v Iliadi se samo na edinem mestu prilieno imenuje, v Odysseji, kder bi dovolj priložnosti bilo ga omenjati, ni mu sluha ne duh a, tudi Hesiod ga ne pozna.
Musso, b
osel, iz muscio, MB3F6, MLCKt, MMITA. Zraven gršk. fur/ha, üppig, geil, sansk. mahilâ, geiles, üppiges Weib, ešče priravnaj, litovsk. m a n g a, Hure, m e g - u s, wollüstig, m e g t i Lust, Wollust, Ge-fallen haben, tedaj lehko srb. magar, magarac, osel naravnost iz mag izvajamo; slov. (Murko) magaš, Zwerg, je po pravem hotiv, nothus, primeri venetsk. magasso, bastardo, vrsta rec po Linéeu anas marita, m a g o g a, carampia, Schlampe, Hure. Odkod je Kirschius dobil svoj m an s er, unehelich geboren, ker je to besedo sprejel v svoj Cornucop. ? — Isto, kar litovsk. megti, označuje tudi staroslov. maguliti se, adulari = Lust, Gefallen haben.
Sualiternicum.
Plinij piše, da je jantar bil znan pod imenom sualiternicus, ali sualiternicum = sualiternik. Uže v prvej razpravi sem rekel, da je to ime slovansko, in sem je izpeljal iz korenike s var — s val, leuchten, glühen, latvijsk. svelu, svelti, brennen, sengen, sansk. sur, surati,izsvar, leuchten, glühen, zend. qare —tha, Glanz, h v are, Sonne. Da je ta korenika bila tudi v slovanšč. živa, pričujete imeni božestev SvaroginSvarožic. **)
*) Zméno dentalca in sibilanta razlagajo nam imena : À t h u r in As s ur, yhwtzri in y/Mcrorj. Nekteri asinus izvajajo iz sansk. as i ta, dunkelgrau.
**) Primeri šče rusk. sver-k-nut, blitzen.
Sorodno je gršk. cèhte, adâvtj, Fackel, J£tl-ijvrj, Mond, anglosaks. svëlan, glühen, svol, Hitze, novonemšk. schwül. Svaliternik je obraženo kakor v i t e r n i k, nož za kalanje viter (Windenspleussen).
Chîetin,
Scheinheiliger, menda iz kleptin po izpahnenem p, kar venetščina rada stori, iz korenike klap, ki ep, heimlich, verborgen thun, gršk. y.Unra>, lat. clepere, goth. hlifan, stehlen, staroprusk. au -k 1 i p - tas, verborgen, slov. po —klopi, operculum, Deckel.
Gomena,
Ankertau, menda iz korenike g am, fassen, festdrücken, gršk. yé/ico, vollgedi tickt sein, yo/iog, Ladung, Last, Gepäck, ysfiîÇco, vollpacken, befrachten, staroslov. ž t m comprimere, žentelt za žemtelB, collare, Seicher.
Baile,
za badile, Grabscheit, slov. b o dgraben, stechen, litovsk. be du, idem, lat. fodio, gršk. ßo&-vv-og, Grube, ßo&Q-og, Grube, latvij. bedre, Gruft.
Sbregar
zerbrechen, zerreissen, gotovo ni iz uemšk. brechen, goth. brikan, temoč je pravenetska in se vjema z lat. frango — fr actum, flagr um, Geissel, fligere gršk. cptißa> iz cphyFco, drücken, menda slov. blazen, närrisch, irrsinnig, proprie afflictus.
Senta, sentiera, sentina,
Weg; najde se sicer v staroirsö. sét, kambr. hint = sint, anglosak. s i d h, Weg, Richtung, s i d h ô n, gehen, reisen, wandern, iz korenike indogerm. sant, sent, eine Richtung nehmen, zato lat. sentire, sententia, staronemšk. sinnan, za sindan, sinnen, seine Gedanken worauf richten, lat. sentina, Schiffgrund, wo sich der Unflath sammelt; vendar ker je staroslov. ohranila šče senštB za sen tj B, aocpoi, proprie sentiens, Je tudi korenika sant, sent, v pomenu materialnem „eine Richtung nehmen" mogla znana biti, primeri srbsk. s et i ti, erinnern sedati iz se-tjati, reminisci, se ta, setno, Wehmuth — proprie traurige Erinnerung.
Scagiola,
za s.cagliola, specie di petra tenera, staro- i novosl. skala, petra, goth. skalja, Ziegel, lat. cal-cu — lus, Steinchen, gršk.
yjo.-tï, Bruchstein ; korenika je skal spalten, gršk. <tx«X)m, schüren, graben, behacken, litov. skeliu, spalten; iz te korenike je tudi venet, scagia za scaglia, Schuppe, in pa scagia, sverza, Splitter, Spann, slov. skala, Spann, srb. skalje, Splitter, Holzabfälle, tedaj venetske besede sopet stojé na slov. dnu in obliki.
Dandaro,
piccolo fanciullino. Ta beseda se vjema s srbsk. dunda, dundara, dickes, wohlgenährtes Frauenzimmer, slovašk. dudati, dun dati, säugen, tore dandaro, Säugling, goth. daddjan, säugen, sansk. dadh an, mleko, staroprusk. dadan (acc.) mleko, staronem. tuto, novonemšk. Zitze; iz te korenike je tudi menda dtždt za dt dB, dež; dad — dand so redupl. oblike iz dha, säugen, staroslov. dojfj. Sem spada srbsk. dudati, kakor duda, dunda iti, schwerfällig gehen, dudukati, flöten, duduk, svirala brez piska, Flöte, ker se mora glas dudati, izdudati, aufsaugen, aussaugen; drugo koreniko pa ima srb. dundar, kar ni tujka, kakor Vuk misli, Haufen Leute, primeri sansk. d an d a, exercitu», iz dand h, schlagen, rusk. d un dat, schlagen, srbsk. dundjer — dundžer, Zimmermann, hrv. dundo, stric pa je percutiens, pu ni en s,*) primeri sansk. dan d a, baculus, poena. Latinske oblike so: fend, vof-fendo, anglosak. dynt, ictus, anglež. d in t, Schlag, staronord. datta, schlagen, štajerskonernšk. dottern , erdottert, d'erdottert, niedergeschlagen.
Coccia, coccola, cocuzza.
Vsa ta poznamenovanja označujejo sad, ki se po slov. veli : t y k v a, buča, na Goriškem (Görz) koča, kocka, Kürbis. Naj s tarejo pričo za eksistenco buč najdemo v 4. Moses, 11, 15. „Spominjamo se rib, katere smo zastonj jedli, buč i dinj, čebula i česnika".
V epični poeziji Grkov — pri Homeru in Hesiodu, ne najdemo poznamenovanja za ta sad. Pri Grkih omenja buč najpreje Phanias, učenec Aristotelov (Athen. 2, pag. 68), in tykev imenuje : xoloxvvirt, kar Hehn (Culturpflanzen, pag. 273) stavlja k besedi : xoXoaffôç, tedaj po kolosalni velikosti. Rimljani bučo imenujejo : cucurbita, in Fick (Beiträge, T, 383.) misli, da se ta beseda vjema z grško: y.v'jßig, drehbare Säule, goth. hvairban, drehen, tedaj: die gedrehte, runde Frucht. Sansk. čarbhata m. in čirbathi, f. cucumis. Venetčan in tudi drugi Italjani bučo imenujejo: coccia, coccola, cocuzza, zraven: cucurbita, tudi: zuca, in te besede nas peljajo na Hesychijevo : xvmov, xvxviia, ylvAtiu xoXoxvv&u. Skoda, da Hesychij ne pove, odkod je
*) Primeri srb. čiko, čičo, čič, stric iu cikati, schlagen.
to besedo dobil ; on je le mogel to besedo slišati na illyrskem polotoku, in tako utegne biti praslovanska. *) Že oblika xvxvïÇa = kukvica, govori za slovanskost.
Za razlago imen coccia, coccol*, cocuzza bi menda služilo slovaško kuko, jajce bolg. kokuč-ka, zrno, in prvotni pomen je vtegnil izražati okroglo reč, vendar primeri tudi rusko kuča, tumulus in venetsk. coccia, Geschwulst; primeri razlago d un j a pri besedi Dune.
Cocuzza = kukuca, xvxvi £«, bi tore bile slovenske besede, in ker so Latini za pomen tikve rabili le cucurbita,je coccia, coccola, cocuzza pravenetsko in Hesychijeva xvxvifa je menda v grščino prišla od onih Venetov, ki so bili sosedje Makedoncev in Dardancev.
Tako tudi grški : àyyoiçiov, katera beseda je pa Dioscoridesu **) paflagonska, — vtegne lastina paflagonskih Venetov biti, primeri ruski: ugjirec, brv. slov. ogurek, polsk. ogôrek, iz katere nemšk. kakor oblika kaže — Gurke. ***)
Angur, ongur, ugur, ogor bi imelo isto koreniko, katero: ogurek, der Aal, in bi označevalo sad o g ur ki podoben, ali pa gladki sad, calvus fructus, fructus lubricus, bila bi tore posebna vrsta, v nasprotji : krastavcu, scaber, scabidua fructus, die rauhe Frucht. Znano je, da Slovenci, Hrvati in Bolgari ogurke tudi imenujejo: krastavce. *#**) Da so Slovani ogurke, calvi, lubrici, in krastavce, scabidi, razločevali, vidimo iz starosl. 1 u b, cucurbita, in calva der kahle Schädel. Ker so uže Rimljani cucumeres in Cucurbitas poznali, in so Venetčani ohranili posebna poznamenovanja: coccia, coccola, cocuzza tudi anguria, dalje zuca, Kürbis, kar se vjema s srbsk. cik, calva, Schädel, primeri slov. buča, Schädel in Kürbis, hrganja, Schädel in Kürbis; srbsk. lub, Schädel in Kürbis, so te besede pravenetske.
*) Hesychij ima šče drugo besedo : xéçxoç tihxtqvmv, petelin, tudi ta je mogla biti na polutoku Haima (Hšimus-Halbinsel) doma, ker znana je po Kurelcu tudi med Jugoslovani v istem pomenu, primeri osetski kjark, gallina.
**) Slovenci ogurku (Gurke) pravijo tudi kumar a, kar je neredupl. oblika lat. c u - c u m e r. Ako cu-cumer se izvaja iz sansk. k m a r a m i curvus sum, imamo v slov. k a m u r a, eine Kuh mit krummen Hörnern ; isto besedo rabi Virgil v ednakem pomenu ; menda so cucumer, kumara in kamura pravenetske.
***) Apropos ! Kako je prišel Dioscorides do slovanske besede Cco/iaçi'nov, helleborus. slov. čemerika, čemerica litovsk. kemerai, weisse Niesswurz, gornjenemško : he m er n plur., Niesswurz?
**'**) Na Štirskem tudi : 8 r a b 1 j i v c e.
Uže Columella (11, 3, 49) piše: „nam sunt (cucurbitae) ad usum vasorum satis idoneae"; zato ednaka poznamenovanja za tikve in posodve, primeri slov.: buča, Kürbis, in Krug, krastavec, srabljivec, Gurke in Weingefiiss, cucumis, Gurke, cumera, bedecktes Gefäss, *) Cucurbita, in corbis, Korb, Gefäss, corbita, Lastschiff, slov. hrganja, eine Gattung Kiirbiss, in hrganja, Schöpfzug, sypho, thema je : hrg, nodus, knotten, knorpel ; menda tudi sta si àyyovQiov in àyysïov, Gefäss v kakšni zvezi. Nemec ima Kürbiss iz lat., Melone iz grsk., Gurke iz slov. Znano je, da so ogurki narodna hrana Slovanov. „Ohne Gurken kann der Gross- und Kleinrusse nicht leben, in Salzwasser eingemacht, verzehrt er sie den ganzen Winter und schlägt sich mit ihrer Hülfe durch die langen strengen Fasten der orientalischen Kirche durch", piše Kohl v svojem delu : Reise durch Russland.
Böthlingk in Roth v svojem sansk. slovarji angtlis in an-guilla, s katero se vjema slov. ongor, onžB,ugor, Aal, izvajata iz sansk. andži, Iubricus, tedaj lat. unguo sorodno, primeri sansk. an d ž an a, lacerta domestica, die schlüpfrige, staro-nemšk. une, die Unke, dalje Anke, vrsta ribe — Rheinanke, Innanke, lllanke. Tako menda tudi starosl. smokt, anguis, li-tovsk. s maka s, se sme stavljati h gršk. «wjfw,	Drugi te
besede zvezujejo s sansk. anh, za angh, curvari, tako da ogur, oži, ruski už&, Otter, bi bilo: das sich krümmende Thier, in tudi anguria, angurek, ogurek, Gurke, bi znalo označevati: fruetus curvatus, ker znano je, da se ogurki radi krčijo, — krivo izraščajo. Korenika angh — anh — je stvarila v slovanščini obilo besed, kakor anglt, auvib, = angulus, onže — <?>aCE, novoslov. v-ože, Seil, St'ick = «7/ - ovrj, funis, das be-eng-ende itd. La-tinsk. redupl. cucumer nekteri jezikoslovci stavljajo k sansk. k m aram i, curvus sum.
Maroni.
Venetčan kostanje imenuje maroni. Ker mu je „color monachino, cioè scuro tendente al rosso, — color de niarôn, je ime maroni nastalo po temnorudeči, rjavi barvi, in mi imamo v ruščini: marit, žarit, primeri sansk. mar-ut, auriim, mariči, radius, proprie: fulgens, splendens.
Ker uže Virgil (Eclog. 1, 82.) omenja : „castaneae molles", so tedaj uže takrat na Venetskem kostanji rastli, in maroni so : castaneae fuscae, fulvae, fruetus fuscus, fulvus. Sploh pa je Virgil prvi lat. pisatelj, ki kostanjev omenja.
*) Priravnaj šče staroslov.: kukumar, poeulum, kokma, vas quoddam, venetski cogoma, polsk. banja, Wassermelone im Gefäss, starobolg. tyky, buča, tykvica ampulla.
Peata, Gragnostorto.
Peata, barcaccia di molta capacitâ, alla cui estremitâ délia prora, la quale è alquanto elevata, diceva si antica-mente : Gragno - storto. Peata je skažena slov. pleta, rusk. plot, Floss, hrv. plitva, rumunski iz slov. pluti, ratis, in ker je prednji konec bil pripognjen (storto, verdreht, krumm, schief), in temu koncu se pravi : g ran, staroslov. granB, caput, angulus, lime3, je temu prednjemu pripognjenemu delu Venetčan dal slo-venskoitaljansko ime: Gragnostorto, Krummkopf. Gallicioli pravi, da so te ladje stareje od gondol. Glasnika r in l Venetčan pred vokalom zatere, primeri : p u i n a iz p r u i n a. Gragno ni kje iz cranium, Hirnschale, Schädel, ker to se glasi: cranio, v venetščini.
JSunar.
Sunar, cogliere, pflücken, abbrechen, sammeln, sunada, raccoglimento, Sammlung, Ernte; primeri srbsk. su netiti, beschneiden, su nu t i, schütten, staroslov. s un on ti èxyBLv, reichlich geben, wegschütten, novoslov. s un o t i, stossen, sunar, dicesi anche per abundare, adunare, rassetare.
Strissa di pano.
Tuchschnitzel, srbsk. striza, idem, strisciare, hineinkriechen, primeri slov. str igla, striglavica, Ohrenscbliefer.
titropa,
ligame, primeri slov. strop, in analogično lat. laqueus in la-quear, strop in laquear je tore: zvezano, das Verbundene; venet, stropa, ein aus Weiden (vimini) gemachter Thürring, tudi gož, s katero se ladjino veslo priveže, staro in novosl. strop, laquear, stropar, turare zustopfen, primeri: natrpati, srbsk. trpati se, intrudor.
Sloncà.
Sloncà, add. sciancato, lendenlahm, che a rotti lombi. Ascoli sloncà izvaja iz lat. dislocare, pa kaj dela rhenizem v besedi sloncà? tudi Venetčan i Italjan sploh ima iz lat. loco — luogo, dislogare, slogare, venet, d es logar ; slancà je tore staroslov, CJWWB, inflexus curvatus.
Picdgia,
za picaglia, frattalie, Geschlinge, interiori spiccati dal animale — il fegato, il cuore ed il polmone, srbsk. pikat, obje džigerice,
oboja jetra, picagio, Stengel, gambo, primeri srbsk. pik al j, die Hakse, „svaka k^za za svoj pikal j visi".
Lunte,
ime ribe, po popisu vse podobne ribi: lin, linjak srb., hrv. in slov. 1 é n, die S c h 1 e i h e.
Lessar,
v kropi kuhati kostanje, je iz lat. them. lix, glühende Asche, sorodno je gršk. hy-vvg, fumus, sansk. rdž-iti, glühend, nemšk. Lauge, in slov. lu g, lixivius cinis.
Cesto.
Cesto pomenja : Staude, Büschel, Zweig, ces tire, sich be-zweigen, cesta, ein aus Zweigen, Ruthen geflochtener Korb. Vse te besede so iz venetščine prešle tudi v pismeno italjanščino. Cesta je iz kesta, in to iz kosta, kusta, virgulta, v staroslov. v barantanščini, v kterej se glasnik k glasi kot h, ho s ta, Gestraüch, Gehölz, klein gehackte Aeste zur Einstreu. Cesta, Korb je kakor nemšk. Zeine, in goth. tanjô, canistrum, staro-nord. teinn, arundo. Iz nemškega je slov. cena, Korb, in italj. zana, Korb; nemšk. zein, virga.
Berga.
Berga izraža pomen: visoki jez, breg, Ufer in slično. *) Ruski bereg, Ufer, staroslov.: brčgi, ripa, litus, praecipitium collis, srbsk. brijeg, Ufer, Hügel, španjolski : barga, franc, berge, hohes, steiles Ufer, persinsk. barg, Damm, anglosaks. beorh, goth. bairgs, starogorenjenemšk. bere, ripa. Slovan-šČina rabi metath. obliko, katere šče v venetšč. ne najdemo. Beseda
Sprasorodna. Beseda Berga nas pelja na ime mesta: Berga, inij (3, 17) piše: —„in hoc situ interriit Berga, unde Bergo-mates Cato dixit ortos, etiam nomine prodentes, se altius quam fortunatius sitos". — Plinij je tore pomen imena zastopil, da Berga pomenja mesto na bregi stoječe, in Bergomates prebivalci brežnatega sveta. Ali katere narodnosti so bili Bergomates? Pa nam zopet Plinij na omenjenem mestu pove: „O r o b i o r u m stirpis esse C o m u m atque Bergomum et Lic i-niforum, auetor est Cato, sed originenf gentis ignorare se fatetur, quam docet Cornelius Alexander ortam e Graecia (!)
*) Berga quel terreno rilevato sopra la fossa, che sovrasta al c&mpo, e che »i fa per difenderlo dalle inondazioni. (Boerio Dizion. pag. 45.)
interpretatione etiam nominis, vitarainmontibus de gentium", tore iz opoç in ßiw, ali moj dragi PHnij in njegov poročevalec Cornelius Alexander nesta premislila, da je Cato dobro grški razumel, tore bi on tudi grško narodnost opazil v Orobiih, ako bi ti res bili Grki. Tudi grščina čisto nič ne pozna besed berg, brëg v pomenu : litus, ripa, Collis, ravno tako ne italsčina (franc, berge in špan. bar ga so iz romansČine, v katero so iz venetščine prišle) in vendar je to ova beseda pomenjala v jeziku Orobijev, ker njihovi naseljenci so mestu B ergo m um dali ime po visoki, brežnati legi. Jaz imam te Orobie za betvo Venetov; mogoče je tudi, da so se v oni okolici noriški Tavriščani naselili. Mesto Komo leži pod bregom. Kom obznačuje v ruščini : Klumpen. Bregove z imenom: Kom, Kum, najdemo na Kranjskem in v Črni gori; Kom obznačuje prvotno: okrogel hrib. Na vrholci hriba, pod kterim Komo stoji, so razvaline Bardello, kar opominja na bardo — brdo, špičastbreg. Jedno predgorje komskega jezera veli se šče denes Crnobio = Crnobil, ali Črnovo, reka iz jega tekajoča se veli Breggia = Brežia; topičnaimena najdeš: Vele so, primeri Velesovo na Kranjskem in v Bosni, Coreno = Koreno, primeri : K o re no na Kranjskem, S ta v i no, Leno, staroslov.: stav, stoječa voda, ribnik, stagnum, Ser hello ni, Belano itd. Znamenit je lastivni adjektiv teh krajev: Comasco = Komsko, Bergomasco = Bergomsko, Cr e-masco = Kremsko itd.
Gorenji del Komskega jezera, okolo kterega so Orobiji stanovali , imenovali so Rimljani : lacus verbanus, menda po vrbah, ki rade rastejo kraj jezer, in še dendenešn j i po slovanskih zemljah jezera po jih nosijo imena, dolenjo stran pa lacus larius.
Da so pod triaentinskimi Alpami do Bernhardske gore slovanske naselbine bile, pričujejo slovanski ostanki v dolini Anniviers v vališkem kantonu. Vtegne biti, da so bili orobljeni in tje posajeni, in _zato ime Orobii. Nemci te prebivalce imenujejo: Hunen, Safarik misli, da zaradi tega, ker so Slovani po svoji družbi s Huni dobili to ime, a jaz mislim, da Hunen tukaj označuje Rirsen, staronemšk. liaun, hun, altus, fortis, hune, ingens, robustus, vtegnilo se je ime L ep ont v nemščino prestaviti.
Bruscar.
Bruscar i albori, potare, beschneiden, bruscar le vide, Reben beschneiden, bruscar i boschi, stipare, abästen, b r u s c h e, sarmenta, stipa, Reisholz, proprie, odrezki, Abschnitzel, b ru s c h e ta, festuca, Splitter, proprie: rezanica, bruscaor za: bruscador, potatore, Winzer, proprie : Schnitter, rezač, bruscadura, 1' atto potare le viti.
Niti v grščini, niti v latinščini ne najdemo sličnega themata za razlago teh besedi, pač pa v slovanšČini, in sicer staroslov. BpCH<T>TH, brsnonti, Çvqûv, scheeren, radere, iz katerega je br u s, cos, Wetzstein, menda tudi brysati, abstergere, bržkone tudi staroslov. br s elj, ôatQuxov, Scherbe, proprie: das Schneidige. Iz tega themata je tudi venetsk. bruschin, bruscheta, set>la, spazzola, Bürste, proprie : radens instrumentum, angleški b r u s h , krtača franc, la brosse, idem, iz romanščine, dalje bruse o, rigido, austero, proprie : schneidend, rezen, iz venetščine franc. : brusque, menda tudi: bruscandoli, hmelj, lupuli, Hopfen, po ostri, rezni, bridki lastnosti te rastline; na lat. labrusca, wilde Weinrebe se ne more misliti, ker je razloček med obema rastlinama prevelik. Vpraša se, jeli so starodavni Veneti uže poznali hmel ? Jaz mislim, daje Plinijev „lupus salictarius" ein im Weidengebüsch wachsender lupus, ki je služil za „oblectamenta", roditelj italj. lupoli, Hopfen (Plinij 21, 86), kakor je slovanski hmelj*) srednjelat. humulus. Znano je, da so uže tudi stari Rusi v dobi Vladimira (985 po Kr.) iz hmelja si napravljali pijačo. Ker je prvotni pomen besed bruscar itd. rezati, strgati, praskati, in je Venetčan iz te besede stvaril poznamenovanja za ščeti, krtače, kot orodje, katero strže, reže, praska, nemore bruscar v nikakoršni zvezi biti z lat. labrusca, ta spada bržkone h gršk. laß, ergreifen, fassen, sich woran halten, in poznamenovanje je nastalo po lastnosti divje rozge, ki se objema druzih močnejih dreves, primeri vitis iz vieo, winden.	,
Ker so starodavni Venetčani sloveli tudi kot izvrstni vino-rejci (primeri vinum pucinum), je beseda bruscar gotovo ostanek iz stare venetščine. Primeri šče slov. brstiti, pšenico, rž brst i t i, das Unkraut ausschneiden, ausrupfen, srbsk. brstiti, abklauben, „koza brsti, goveda brste".
Slov. šče t je orodje iz ščetinj, Borsten, krtača iz korenike krt, tedaj kakor krt, die Aufwühlende, lat. se ta, razlagajo jezikoslovci iz korenike s i, ligare, tedaj : ligata, nemško : Bürste, bržkone se vjema z Borste, ščetinje, in to iz staro-nemšk, p ar z an, rigere, bavarsk. b arzen, hervorstechen, štajer-skcslov. kefa je iz keha (primeri no/t za noAt,/lod za /ilod), in to iz korenike: kah, k e h —Čeh, čohati, kratzen, tore je naravno venetsk. br uschin, ščet iz bruscar, izvajati. H kore-niki brs gotovo spada bolg. BjTBC-EaiffL, ferire. Bruscar je iz: brusk-ati, in to iz brskati po methatezi kakor strugati iz strgati.
*) Hmelj je menda sorodno s gršk. <riuileta, Zaunwinde , das sich windende, rankende Gewächs.
Crêpa.
Crêpa, detto per lesta, far de le crepe, rompere unapen-tola in pezzi, einen Topf in Scherben zerbrechen, primeri slov. črep, črepanja, Scherbe; ednaki nazori, kakor v venetšč. tudi v slov.: črepanja, Scherbe in Kopfschädel, rusk. čerep, idem. Korenika je krep — črep v prvotnem pomenu razplosknenja (Knall) razpoknenja, kije združeno s pokom, zato krepnoti, crepar, zerbersten, zerplatzen, lat. crepare, crepitus, crépu 1 u s, knallen, krachen, primeri slov. poknoti, knallen, schnalzen in bersten. Ker Latin in drugi Italjan nista ohranila pomenov : Scherbe in Kopf iz themata krep, je to izključivo venetskoslo-vans'ko. Primeri šče latvijsko : sprâgt, dissilire, in spregati, knallen. MutatorinZ šče slov. pozna: klepetati, klepetanje, klepetalo, sonitus crepitaculi.
Nana, Nena,
Kindswärterin, rusk. njan-ka, idem, njan-čit = nen-čit, ein Kind warten. Nana prvotno pomenja pevajoča; lat. nenia, venetsk ninar ein Kind zum Schlafe einsingen.
Tartaruga.
Tartaruga, testuggine, animale terrestre e marino, Schildkröte, po Primorji sploh tartaruga = želva. To ime je po ko-reniki in obliki (primeri vlačuga) čisto slovansko. Boerio piše o želvi, kateri Venetčan pravi tartaruga: „i maschi di questa specie si battono fra Ioro come gli arieti, e i colpi si sentono anche da lontano", — samci se butajo med seboj kakor ovni, in butljeji (colpi, Schläge) se uže od daleč slišijo. Naravno je tore bilo, to žival po štropotanji imenovati, ki uže razve butanja sè svojo koro črepeče.
Nobeden drug jezik pa ne pozna izraza: trtor za strepitus, sonus, nego slovanski, staroslov. trtor, sonus, TpBTOpt H.lH TOJTLHB, srbšč. ima trto s i ti, schnell plappern, in venetščin, tartir, voce di gergo, krachen — cacando scilicet,tartitorea Kracher. *) Ker so starodavni Veneti uže v Mali Aziji kraj morja stanovali, so se že tam mogli sè želvo soznaniti, in njeno iastnost butanja spoznati, tako daje beseda tartaruga gotovo pravenetska. Venetčan šče ima: tartagia, barboton, **) Plapperer, Patavčan : Tartagin, hirundo riparia, tedaj tudi po trtošenji. Priravnaj razlago: G al a na.
*) Zato Venetčan tudi na ti ehe — Hinterbacken imenuje: tartane. Primeri šče litovsk. tarti, laut, durchdringend sprechen, durchdringend tönen, rusk. taratorit, plaudern.
**) Ruski: barabotit, lärmen,
Matizar,
Gaukeltänze treiben. Uže sem v prvi razpravi to besedo stavil k slov. motati, rusk. motora, Rolle, slov. motovilo, die Weife, rhombus. Krožno dviganje obznačuje tudi rusko: motat, in sansk. math izraža krožno dviganje pri zbivanji masla, zato slov. motil nie a, Butterkübel. Matizar = moticati tore znači okrog se obračati, skakati, in venetsk. matačin = motačin, giocola-tore e saltatore maseherato, izraža: koloplesač. Primeri šče lit. ment-ure, Quirl, starosl. MATa, menta, Drehholz, gršk. fi6&-og, Schlachtgewühl, hoV-ovqk, Drehholz, slov. mat-uda, Rührmilch.
Tromba,
tuba, strumento notissimo da suono. Ker slovanska narečja rabe glagol: trombiti, trobiti, trubiti, blasen, v rog trobiti, trdim, daje tromba — troba, truba izvirno slov. beseda in iz slovanščine prišla v nemško (trumba) italj. franc.: tromba, Dro-mette, Trompete. Potem nastroji franc, la trombe, Wasserhose, siphon, italj. tromba, Wasserpumpe; slov. trobelika, cicuta, hrv. trubac, fauces, venetsk. t r onabe, rivolte, Empörung, Aufruhr, srbsk. trubnja, praska, Lärm, Aufruhr, srbsk. truba, tudi: Rolle, primeri franc, tromper, im Kreise führen, tedaj tromba, troba, truba metathetična oblika in = lat. turbo, Sturm, in tromba, troba, prvotno pomenja: verticillatum instru-mentum,rotundum instrumentum, primeri franc, turbot, rhombus,
tršk. ööfißoi, turbo, impetus, rhombus, iz noiißta, wie ein Kreisel rehen. Naj se premisli, da so prve trobe bili rogi in ti so zviti. Po izgledu rogov šče so le se narejale medene trobe.
Parpagiola.
Parpagiola = Parpagliola diminut. iz parpagli$ = parpal, prpol je redupl. oblika korenike: pr, pl,î schlagen. V venetščini obznačuje mola, die Motte, tinea, in v srbšč. (Vuk, s. v.) prpol, limax, die Wegschnecke. Veli pa se ta živalica zaradi tega prpol, ker se v prašini bije; zato se tudi o ribah reče: „ribe se prporijo" in Vuk prporiti naravnost stavlja k: biti se, tedaj se prvič stavljeni thema. prp zavrže.
' Tudi lat. pozna koreniko pel v tem pomenu, in je stvarila iz nje obilo besed, postavim: pel-lo pe-pul-i, pul-sus, pal-p-i-to, pal-pebra, pa pil-io, Schmetterling, tako tudi ime kruha prprn j a k, venetsk. parpagnaco, nome, che si da al pane di farina di formentone condito con diversi ingrendienti, je iz korenike pr in obznačuje oplani kruh, primeri: kruh plati, dekla v slamnjačici kruh polje, srce polje, das Herz schlägt, v krepkejši obliki staro- in novoslov. prati — perem, xoovm, pulso.
Da parpagia ni edno isto s lat. papilio, se prepričamo iz tega, da lat. papilio se v venetšč. glasi : p avegia = paveglia. *) Pač pa je iz korenike pr staroslov. nprl>lipHii,a, trochus, Kreisel, npinpHlUTe, stadiuin. Parpagnaco zna tudi skaženo biti iz poprt-njak, Hochzeitsbrod.
Baita,
stanza di frasche o di paglia, dove ricoverano la notte al coperto quelli che abitano la campagna e specialmente sui monti. Razve venetščine šče je beseda znana v južnih Tirolih, pri vseh koro-tanskih Slovenih, nikakor pa ne pri panonskih. Diez besedo ima za gotiško, vendar primeri staroirsko b o t h a n, die Hütte, both, das Haus, prusk. buttan, litovsk. buttas, das Haus, an-gležki booth; ai bi vtegnilo biti dialektično za t, ë, primeri bail o, laipo = bëlo, lëpo, toraj b'ÏJta; bržkone je pa beseda kel-tiška, in se vjema sè slovansko : "b ud a, budka Hütte, iz slovanšč. nemšk. Bude, sansk. bud, tegere.
Bozzo.
Bozzo tudi bus o, iz b o cci o , alveare, Bienenstock. Uže sem omenil, da so stari Venetčani marljivo gojevali bčelorejo. Iz prvega so bčele svoj strd nanašale v votle pečine, v vrhunce smerek, šče le pozneje so tudi iznašli ule, vendar ti so bili prosti drevni porobi, zatoednakapoznamovanja: panj, penj, Baum — in Bienenstock, pasëka, Baum - in Bienenstock, bort ausgehöhlter Baum, in Bienenstock, bortnik, Zeidler, polsk. in rusk. Prvlje nego so ljudje prišli do umetno narejenih ulov, spletenih iz slame, rogoževine itd., so izdolbili in izvotlili hlode dreves, in je rabili za panje. Tako so delali tudi Venetčani, kar beseda bozzo, buso pričuje. Thema b o k, iz katerega je venetskoital. bozzo, obznačuje votlino v starejslov., novoslov. bokast,**) bauchig. „Si e bozzo fatto a doghe (fassförmig) chiamasi bugnou, mogoče da je to skaženi slov. panj, ali pa bunja, bunka, Wulst, tedaj štor, porob, pasëka, panj iz dreva. Fiorenčani panj imenujejo arnia, Sienezi pa copile, to je dialect. eubile, venetsk. coviglio.
Bozzo in buso sta ostanka iz jezikov starih Venetov, ki so panje uže poznali, ker stari pisatelji poročujejo, da so bčele gor po reki Pad vozili na pašo. To, kar Italjan imenuje : gomitolo di api, Bienenknäuel, klopka bčel, imenuje Venetčan: schiapo de ave. Kaj je schiapo drugega nego slov. sklap? sklapati, zusammenfügen, srbsk. sklapanje, conjunctio.
*) Venetčan p spremenja v v, govoreč a v a, a v e = apis, apes.
**) Ednak nazor v lat. alveare, Bienenstock, iz a 1 v u s Bauch : iz them. bok je tudi štajerskoslov. b o c a, vulva.
Letopis. II. 1875.	4
Schiapo se tudi rabi na primer: schiapo de piegore — sklap ovac, schiapo de osei, sklap tičev. Primerilitov. banda, Viehheerde iz band, vezati, srb. j a to, agmen, iz j enti, staronord. ridhull za vridhull, novonemšk. Rudel, goth. vrithus, Heerde, iz vrithon, binden.
Pustoto,
add., voc. agr., campo lasciato sodo per aeminarvi 1' anno vegnente, brughiera (Heide) terra incolta piena di pruni o d' altre piante spontanee, tore slov. pust, pu s to ta.
Ceva.
Kakor sem uže v prvej razpravi omenil, so Veneti „vaccas humilis staturae lacte abundantes" imenovali ce ve. Ako ne drži trdenje, da se mesto CEVAS ima brati GEVAS, tedaj gave, geve (prim. gove-do), in komur se druga moja razlaga ceva = sansk. ça vas, Junges, ne dopada, in kdor ni zadovoljen, da k sansk. ça vas, stavTjam staroslov. kav-ka naTlazr/, Buhlin, concubina, novogršk. xavxa, iz slovanšč. arnica, xav%oç, amasius, xavxnÇa, an-cilla, temu ponujam sansk. ç i v a, çeva, traut, freundlich, gütig, kterej besedi Fick primerja lat. civis, starolat. ceiv-is, civi-cus, civitas, nemšk. h i v a, Angehöriger, anglosaks. h i v a n (plur.) familiares, domestici, srednjenem. hiwe, Gatte, Hausgenoss, in Knecht, hi viskj a, Familie, tudi hirath, heurat h, je iz h'iv-rath, tedaj v familijo stopiti. Prvotni pomen vseh teh besed bi torej bil : traut, freundlich, in kav-ka bi bila die freundliche, traute. Ako so venetske male krave obilo mleka dale, so žnale dobiti priimek keve ali če ve, die gütigen, trauten, freundlichen, familiares, amasiae, amicae, ancillae, primeri šče rusk. čivyj, freigebig, milde. Pa šče edno ponujam. Ker so te krave dosti mleka dajale, -so gotovo bile močne, in tako bi vtegnilo se ceva, keva vjemati s sansk. ça va s, Kraft, iz korenike khu — çu v sansk. stark sein, stärken, fordern, nützen*), schwellen, in iz pomena schwellen se je razvil pomen hohl sein. Mi imamo iz te korenike gršk. xv-qoç, Gewalt, Macht, v pomenih: schwellen xv-eiv, Kind tragen = schwellen machen, xv-[iar- Schwall, Woge, lat. cav-us, hohl, cav-ea, Höhlung, cu-mulus, Haufe, Anschwellung, litov. k i aura s, hohl, slov. cev, tubus, Röhre.
Ker so živali tudi dobivale imena po svojem glašenji in vri-šanji, kakor postavim sansk. vâça, lat. vacca, iz vaç, mugire — vaçra, mugiens, gâvas plur. boves, sansk. gavâmi, mugio, znalo je keva — ceva tudi nastati iz ku — sansk. k a va te
*) Tudi zend. çu, schnell sein, stark sein, nützen, causativ. çav-aya, nützen.
sonare; zato — kavka, čav-ka, monedula, srb. oavrljati, undeutlich reden, starosl. kuj a ti, yoyyvÇuv ; primeri šče sansk. čamara, bos, slov. čamer, bos, iz korenike kam — čam,^gru-nire. Tudi malorusk. čab-an, vol, zelo pozvanja na ce va. Caban pa brez dvombe stoji za čavan, i to se vjema sè sansk. ça[vas, Kraft; po moči pa imajo živali tudi imena, tako sansk. balin. 1. zdravi krepki, silni, mogoči; 2. velblod ; 3. bivol; 4. bik; 5. meresec. Tako tudi rusk. k ab an, meresec, je isto, kar čaban, in obznačuje silno žival. Tudi luž. čivi, zdravi, krepki, vtegne pristajati k ça vas. K sansk. çi-çu, Kind, Junges, šče primeri rusk. čik-uš-ka malo jagnje, korošk. čuha za čuka, ker Korošci k spremenjajo v h, junge Kuh, štajerskoslov. čika, čikica, mlado tele. Vendar venetska ce va, keva, najbliže stoji k sansk. çavas in çeva. Vuk navaja v svojem srbsk. riječniku tudi žensko ime: Keva; staročesk. imena so: Kava, Kavoj, Kavon: vse to kaže, daje thema kav slovansk. Ce va ni bilo poznameno-vanje sploh za kravo, temuč le za posebno vrsto malih krav. Kako so Venetčani kravo imenovali, ni znano, sedaj jo imenujejo lat.-italj. vaca; s to besedo poznamljajo tudi prostega neokretnega človeka; Boerio piše: „vaca", detto per agg. a uomo vigliacco, vile, poltrone, in pristavi, da takega človeka tudi imenujejo: Crava. Sicer Boerio misli, da je crava iz c a v r a = capra, pa nema zato nobenega dokaza. Ker smo v besedah ci veta junica, m an z a, našli čiste slov. besede, zakaj bi dvomili nad besedo: crava?
Ker je Columella pisal ce va s in takrat šče se je c pred e in i kot k glasil, so mogli Venetčani izgovarjati: keva. Diefenbach primerja škipetarsko kâ, krava, pa če so Škipetari nasledniki starih Illyrov, in ti oddelek pragrškega, pelasgijskega debla, tedaj ne moremo pri njih oblike k a iskati, nego: ßov-g, ßoF-ög, kakor vsi jezikoslovci dosle trdijo. Albansko k a, ako je domače, je znalo nastati iz korenike k a — ku, schreien, ki je tudi v grščini znana bila, kakor pričajo besede: xnv-ax-, xav-tjx-, xqv-x-, schreiender Vogel, xwxvta, heulen. Ravno tako je ohranila litov. glagol gau-ju, gau-ti heulen, in da je glagol bil tudi v slovanšč. znan, pričuje beseda: gov-ort starosl. sonitus, strepitus ; tudi vnemšč. chu-m o, Klage, gi-ke wen, nennen, heissen, sansk. ga v-ate, tönen, schreien.
Cotonia.
Uže v prvej razpravi sem omenjal, da so stari Veneti, kakor Plinij poroča zel Solidago, consolida, imenovali cotonea po drugem berilu cotonia, tedaj slov. k o t o n j a. Tej zeli pravijo Slovenci gavez, in v celjski okolici si-kot-nik. Rekel sem, da ime je menda dobila, ker polamane koti — tako imenujejo Čehi okrogle kosti — sceli, zveže. Ker ima moč potrupane kosti sceliti, jo tudi Nemec imenuje Beinwurz, Beinheil. Slovenec in Horvat tudi ude
\	4*
— sklepe imenujeta kotrige; kotrižen, gliederig. V srbščini najdemo k o t u 1 a c, jugulum, Schlüsselbein. Vsekako je besedi c o t o u i a, korenika kot; in ta obznačuje slov. kotati, volvere, staroslov. kotbh;, eylindrus, kotaČ, potač, kolo, Rad, srbsk. kotrljati, rollen, kollern, kotur, glomus, Koäul, Kugelfaden, tudi Wachsstock, ko-tuljač, svitek, ein zusammengerolltes Tuch, das man aufs Haupt setzt, um darauf irgend ein Gefäss zu tragen, koturanje, das Rollen, vo-lutio, kotrl j an, Feldmannstreu, eryngium campestre, ruski : katit, walzen. Nemec zel Solidago tudi imenuje Wal würz, in val v grmanščini sopet pomen ja volvere, volutare, staronord. völr, Rundholz, anglosaks. valu, vibex, ein runder Pflock, litovsk. valus, cylinderformig.
Deblo kot v pomenu valjati se je šče v denešnji venetščini ohranilo. Tako pravi Venetčan: chiapar una cota, in Boerio tolmači ta rek : riscuotersi dal ubbriacatura, vor Rausch zusammenfahren, zusammenfallen, toraj tako se napiti, da se pijanec kota. Tudi slov. ljudstvo pravi: „tako smo se napili, da smo se kotali." Iz istega debla in isto obznačevajoče je kotiti == valiti, brüten, srbsk. kot, Brut, ko to ban j a, Hühnerkorb, gallinarium ad ova ponenda, slov. kotiti, brüten (Murko). Poznamenovanje je vzeto od kotanja, valjanja živali po jajcih, zato se tudi reče: kokoš vali, je izvalila.
V istem pomenu je tudi v venetščini beseda znana. Boerio piše: Cota, quella quantita d'uova, che in una volta cova l'uc-cello o la chioccia. Tore cota, das Eier legen, werfen. Kokoši letos slabo kotijo se pravi, kedar slabo nesejo; tudi o mački in psici se reče, da koti, Nemec pravi : Junge werfen. Mi torej imamo dovolj dokazov, da je cotonia venetska, to je slovenska beseda, ravno tako pravenetska je cota, ker gotovo so, imeli uže stari Venetčani svoj izraz za kotanje; Latin ima: ova gignere, edere, arere, ponere, Italjan covarè, covata, Brut iz lat. cubare, cu-atus, das Sitzen auf den Eiern. Da venetsk. Cota ni gde iz italj. covata, se prepričamo iz tega, da italj. covare Venetčan izgovarja coar, in covata — pacoada, prav po vlastovitosti narečja venetskega, katero glasnik v pred dvema vokaloma izpe-huje, na primer paone za pavone, in glasnik t v d spremenja, dogado, ducatus itd.
Uže Plinij je poznal moč gaveza pisaje (H. N. 27, 7.) „Lu-xatis (verrenkt) imponitur — ossibus quoque fractis medetur — zato se veličesk. kostival — in stvalnik, kar isto obznačuje, kakor slov. sikotnik, ker valjati, valiti in kotati imata ednake pomene : wickeln, wälzen, walken, winden, drehen, ringeln, primeri sansk. valli — vall-ari, Schlingpflanze. V češčini je tudi v besedi kot zapopaden pomen cylindricus, ker po Jung-manu kot obznačuje: vysedla a kulata kost. Srb, kakor je uže omenjeno bilo, imenuje Schlüsselbein an der Kehle — jugulum,
k o t o 1 a c, ker pri požiranji pomaga jedi ko tati u žrelo, lat. ju-gulum od j u g u 1 o r, würgen = drehen. Drugega tudi ne more pomeniti nemšk. Walwurz, germ. : v a 1 -1, walken, wälzen = wickeln, drehen, goth. val v-j an, idem, litovsk. velu, vel-ti, wickeln, gršk. tl-v-to, winde, wälze, lat. vel lere in vol vere. Slovensko ga-vez stark bindend; ga se predstavlja za poznamenovanje velikosti, moči, primeri: vran i ga-vran.
Cataradeghi,
garoso, litigoso, litovsk. katilinti, plaudern, staronord. hâdh, Geschwätzigkeit, sansk. katthate, viel Lärm machen. Drugi del besede deghi pa se vjema s slov. degati zanken.*)
Asià,
Asiao, che in antico trova si scritto: Azio, pešce di mare, cono-sciutissimo del genere degli Squali, detti cani di mari, chiamato da Lineeo Squalus achantias. F u detto asià, perche s'usa venderle scorticato.
A s i a r, scorticare, ammanare, preparare ; v staroslov. nahajamo : azno, corium decorticatum, venetsk. asiar, paobznačuje: schinden, schälen, Haut abziehen, slovensk. na Koroškem: azLn, stimulus, železna špica, s katero lene vole zbadajo in v beg priganjajo, staroslov. a z va, incisio, tedaj azno, corium decorticatum, iz korenike a g — a z, schinden, schälen, kakor dêgag, déços, SÎQfia, Haut, Fell, iz ôéoco, derem, schinden, staronord. skinn za skind, Haut, Fell, in s ein t an, schinden.
Smogie,
za smoglie, smolje, rannata, schmutzige Lauge, acqua tratta dala conca (Waschkessel) piena di panni succidi, hrv. smol, fuscus, zato tudi venetsk. smolachia, donna smolachiada, che negli abiti usa soverchia negligenza, s m o 1 a č a, schmieriges, schmutziges Weib, tudi smola, Pech, izvirno pomenja Schmer, Schmier, sem spada tudi srbsk. smoljo, demisso naso, komu izpod nosa visi — smola, Schmutz, Schmier.
Tachente,
tenente, appiccicoso, haltend, angeheftet, angehängt, primeri srbsk. tač-ka, Stütze, fulerum, statumen; sorodno je gršk. zaaaa za Trty-jro, ordnen, litov. causat. t ai k-y ti, fügen, sem spada tudi venetsk. tachir crescere, vegetare, slov. tekniti, prosperare starosl. t t, k - a t i, weben = ordnen, fügen, zato : dober tek! = Gutes Gedeihen !
*) Menda iz katilinti, iuie Catilina?
Teta,
mamella, poppa, rusk. ti t k i, idem.
Pelatier,
pela tir, kožar, coriarius, sicer tudi lat. pell-is, gršk. nilla, Haut, litov. metath. plene, Haut, goth. fil la, nemšk. Fell, pa tudi slov. pel-en-ica, (Janežič) Darmhaut, Darmfell, tore zna, ker je pra-sorodno, tudi pravenetsko biti, primeri srb. pelen-gače, lederne Hosen, p e 1 e n e, Windeln, proprie : Felle, venetsk. p e 1 um e, Flaumfedern, Milchbart, srb. peleš, Haar, perčin, Haarzopf, venetsk. pelar, die Flaumfedern rupfen, spiumare.
Sbisà,
Btolido, sciocco, rusk. dial. byzun, insipiens, bezumen (Gilferding o srodstvë etc. pag. 249) slov. bezjak, Tölpel (Murko.)
Sbianzo,
iz s b 1 a n d i o, spada k staroslov. b 1 e d aver sbianzo, pomenja : vider schiancio, etwas schief sehen, schräg sehen, beurtheilen, staroslov. bledfy deliro, erro, sblç-d^, sbl^-d^, idem.
Smozzegar,
iz smocciacar, s mue ci a car, non proferir parole articolamen te, slov. muck a t i, mucljati, zmucljati, idem, sansk. muč, govoriti, zato m u k h a, os, der Mund, venet, musa, ker venetšč. c spre-menja v s, primeri bus a, foramen, za b u k a, starosl. bok, foramen.
Snasar,
farsi deridere, burlare, menda znašati, „kaj vse znaša"! se pravi o človeku, ki šalo dela, burke uganja, primeri štajerskonem. „er macht seine Sehn as en", — Scherze, Possen.
Baise,
fauci del pešce, branchie, Fischkiemen, dalje: „quella porzione de carne, che nel taglio resta attaccatta allalingua de' manzi." Bai se stoji za badise, kakor bail za badile. Ker beseda obznačuje grlo , žrelo, golt, moramo iskati thema, ki bi bil primeren za to poznamovanje, in mi uže v venetščini najdemo: badial, star a b a d à, Maul aufsperren. Za razlago besede pa nam more le edino služiti sansk. badhas, Tiefe, Schlucht, Schlund,gršk. ßä&og, Tiefe, -wog, Grube, slov. bed-en-ica, jama, kder se repa po zimi hrani, beden, votlina, luknja v drevesu, srb. badanj canalis,
šupla ali votla klada, badnjara, mlin, na kterega kolo voda skoz b a d a n j teče ; rusk. b a d j a, Wassergraben ; korenika b a d pomenja kopati, litovsk. b e d u, grabe, staroslov. b o d 3,, lat. fodio — odkoder fossa, Grube. Baise v drugem pomenu je torej Schlund-Rachen -fleisch. Sem spada srb. beden in bedem, Festungsgraben, dalje poljsk. badac, forschen, proprie grübeln, venetsk. badar, attendere, in sb a d agi ar, aprir la bocca, Maul aufsperren, zijati, zehati, gähnen. Sb adagio se rabi tudi v pomenu s barra, Schlagbaum, ali gotovo izvirno obznačuje jamo, ki se pod zagrajo izkopa, tedaj tukaj je šče pomen globočine, jame vidljiv, sbadagio v pomenu frenella, Maulkorb, je pa poznamovan po badi, bedi, b e d n u, ustih konja.
P agio — Pageto,
Page: Kam bomo djali to besedo? P agi o, Edelknabe, tedaj mal, mlad fantič, slov. pa pažek, Zwerg! (Janežič s., v.) V besedi pagio — pažek torej tiči pomen male osebe. Ceščina ima paže, brachium, tore pagio — pažek der Armige — ali Kurzarmige? Jaz mislim, da se vse te besede imajo izpeljevati iz korenike p a g, fügen, festhalten, verbinden; zato česk. paže tudi v pomenu : stolo, der Nebenspross am Stamme oder der Pflanze, srb. pazia, pazjak, pitomo zelje, ki ima listje, kakor pri blitvi (rothe Rübe) runi. Iz pag je tudi staroslov. paz-uha, dorsum, sinus, axilla in pinna, Flossfeder*), dalje česk. paz-our, poljsk. paz-or, Kralle, proprie das sich fest haltende, fügende, p a ž - n o h t, ungula, Klaue, proprie pangens ungulam, po tem paz-duh, pangens bra-cbium**), sansk. dos, brachium, slov., hrv. paž-iti, das Haus mit Moos, Farrenkraut etc. verstopfen, tedaj zusammenfügen, staro-siov. pažište, cespes, tedaj das Verbundene, Zusammengefügte, rusk. pazf,, die Fuge, srednjenem. fouge, novonemšk. Fuge, goth. ga - feh - aba, füglich, lat. pango, pe-pig-i, dalje pig-11 us, com-pages, pro-pag-are, pagus, Gau, Dorf, proprie das Gefäge, gršk. nijy-fia, Gefügtes, nay-tj, Schlinge, ^ nr/y-og, fest gefügt, verbunden. Nekteri paggio, le page, izvajajo iz gršk. naiSîov, puer, ali tedaj bi se nam venetskoitalske oblike morale pokazati v paiggio — paizo; menda v besedi pagio — pažek je zapopaden pomen nrjyog, ein fester, gedrungener Knabe, in ker so magaši (Zwerge) sploh trščati, je obviknolo poznameno-vanje pažek — Zwerg. Jaz sem samo besedo tukaj postavil, da mi je bila priložnost pokazati, katudi slovanšč. pozna koreniko
*) Pazuha, FloBsfeder po istem nazoru, kakor lat. ala, axilla, Fliigel in Achsel.
**) Isti nazori vladajo v lat. ar mu s, Schulter, Oberarm, gršk. ibjfiôg, Gelenk, Schulter, iz korenike ar, fügen, lat. artire, artare, fest einfügen, rusk. artčlj, družina, občestvo = pagus, das Gefüge.
pag — pangere; za svojo razlago besede pageto, paggio pa se ne kapriciram.
Ciesano.
Boerio (str. 170-171 subvoce: cigno) piše, da venetski lovci lesnega laboda imenujejo : Ciesano, „il selvatico cigno chiamato da nostri cacciatori Ciesano, e da Linee: anas cygnus".
Ta beseda se vjema s rusko: céae3eHB, sélezen, Enterich. Glasnik I venetščina vokalizuje, primeri : peata, za p lata, fiore iz flore, tako tudi siesen, siesan iz sélezen. Sicer nahajamo v venetski besedi: ciesan mesto: siesan, a Venetčan rad glasnik s na početku spremenja v c, zato govori: Cisarin in sisalin, cisila*) in iisila, cigno za segno, signum, primeri slov. smreka in cmereka mesesenj in mecesenj, cvreti in svreti, cmola in smola, tudi nemški jezik s spremenja v z, tako iz Selnice — Zelnitz, v «Selcab — Zeltschach, 6'ura, Zeier, ßurnik, Zeiring, iz „suhi dol" — Zauchen-thal i. t. d.
Uže Servij (ad Aeneid. XI., 457) pripoveda, da „Padusa, pars Padi plena est cygnorum", in Claudian (in epistola ad Sevenam) poje o reki Padu: „o lo ri fer i ab amne Padi." —
Ciesan skaženo iz: sélezen**) je tore gotovo ostanek iz jezika starih Venetov. Ne sme nas motiti, ako s e 1 e z e n v ruščini obznačuje recaka in v venetšč. laboda, take prikazni najdemo celö v slovanskih narečjih, da edno isto poznamenovanje ravno ne izraža iste živali, nego večkrat žival istega roda, tako postavim ime: vypl, obznačuje: larus, noctua, in graculus, lužičkosrbsk: pata, kurica, crkvenoslov. : p a tka, reca, ruski: klop, Wanze, slov. klop.: Zecke, crkvenoslov. (starobolg.) jašter, lacerta, Eidechse, gorenjelužičko ješcer, Otter, srb. prpolj, Wegschnecke venet, parpagia, Motte. Sélezen bi se menda tolmačit dalo iz sansk. : saladžan, der Wasserbewohner, Wasser — Seegeborne. Ednalce nazore najdeš v sansk. džalapad, anser, proprie in aqua pedem habens, v â r č a, anser, proprie in aquam currens. "***)
Biada.
Biada obznačuje Italjanu: setva, Saat, vjema se slov.: BiiaTa, primeri: vlat, arista, korenika: vrdh, crescere, vjema
*) Posebno v tujih imenih venetski jezik s na poeetku spremenja v c, primeri : cismatico = schismatieus, cisma — scisma, nasproti pa c zopet zmenja z s, na primer : cesera, za cecera, eicera, čiček (grah.)
**) Glasnik I veuetšč. vokalizuje, primeri : avearo = alveare, Bienenstock.
***) Primeri anglosaks. seolh, staron. selah, Seethier, Seehund, izsal plavati, gršk. trélayoç Knorpelfisch.
se dalje z gršk. ßhiattj, Trieb, Keim, Wachsthum, Zweig, primeri šče staronord. blad, Frucht, menda iz tega franc, blé, Getreide, v juridičnih latinskih spisih srednjega veka: blada, Getreide.
Bar ca.
Diez bar ca izpeluje iz gršk. ßägts, Nachen, a ta je po He-rodotu egiptska beseda, koptiški : bari, ki pa po Meieru (Hebr. W. pag. 733) iz semitskega jezika izhaja. Tudi staronord. b a r k r, navis nomen.
Astor.
Diez astor franc. 1' autour, izvaja iz acceptor, „wobei indess die Laute gleichfalls nicht ungestört sind", opazuje Hehn (Hausthiere, pag. 526). Latinsk pt navadno se v italj. spremeni v zz tako: cazzare, iz captare, nezzo, nez z a, iz n ep ti s, tudi se lat. acceptor v italj. obliki glasi accettatore, acceptare pa accettare, tore primera besede astor, astur, provençal, au sto r, ostor z acceptor ne drži, io pravilniše je astor, astuf stavljati k slov. aster, prejotov. j as t er.
Četo,
condizione, ordine, qualità, grado, e dicesi di persone e fainiglie, Rang, Stand, Ehre, Würde, Ansehen. V sansk. najdemo čit-čet-ati, beachten, erscheinen, gelten, glänzen, ketu, Glanz, Erscheinung, Gestalt, Erkennungszeichen (Feldzeichen, Banner) v goth. haidu-s, Art und Weise, staronord. heid-r, Ehre, Stand, Würde , anglosaks. : h a d , Rang, Stand , Ehre , Würde. Fielt primerja mutato k in t gršk. rtu — rt. - j m, schätzen, ehren, rt-ftij, Schätzung, Ehre, zaradi prelaza glasnika k v t primeri sansk. k i s = Tt'ç—Tt, lat. q"uis. Prvotnejša oblika je ki-či, wahrnehmen, apa-či, respeetieren, apa-čita, geehrt, iz te je staroslov. 'IBCTL, veneratio = sansk. čitti, veneratio, honor, signum, pietas, dalje cë-na, Werth, Preis, či-nt, ordo, agmen, grex.
Z dalnjim determinativnim suffixom staroslov. čit^, či-s-ti, numerare, legere, auserlesen = herauszählen, dalje čisti, colere, slov. čislati, ehren, schätzen, beachten. H koreniki čit —čet stoji četa, ordo, numerus, cohors, četanije, comparatio, ČBtBCfc, lector, člti, numerus, prvotni pomen korenik či — čit — čet je tore numerare, eolligere, legere ; pomeni : colere, beachten, gelten, glänzen, erscheinen so uže drugotni. Po bistroumnem Ficku se b temi korenikami vjemajo lat. quae-so, quae-ro, litovščina ima s-kait-yti, zählen, lesen, s-kait-lu s, Zahl, Jatvijšč. škitu, škist, dafür halten. Venetsko c e t o tore stoji na slovanski glasniški stopnji, in tudi obliki = WTB. Iz tega debla je tudi če t as t, „ludi ce-
tasti" (glej o teh igrah dalje zadej v članku: Antenor vodja pa-flagonskih Venetov) ; te igre so tore bile uspomene na ono dobo, ko so se Veneti v Čete — agmina, cohortes, ordines — zb'rali, ko so se četali — jungebantur (primeri starosl. četati se, jungi, in če ti ti se, àofiôÇeiv, ordnen, zusammenbinden) — uredovali, bodi-si za vojsko trojansko, ali za preseljevanje iz domovine. Adjektiv če t as t obznačuje položaj, ustroj — primeri bedast stu-pidus, lasast, haarig, rusast, bärtig; ludi cetasti, četaste igre, tore tudi zna obznačevati die schaarigen Kampfspiele, igre v četah, ali pa igre, v kterih so se igrači čredili — četili, četali. Filiasi (memorie storiche de Veneti III. 140) popisuje te igre tako-le : Celebravansi fuori delle mura con corse, lotte, sfide di canto e suono e sfide pure di versi. Vi erano anche le corse de' cocchj, e tant' altre cose che facevansi oltre ogni credere dispendiosi, e magnifici, e insieme celebri e religiosi. Il vincitore saliva su di un carro trionfale tirato da cavalli bianchi, e coli apparato piu pomposo. —
—	Con sceniche rappresentazioni e 1' origine de' Veneti, e le an tiche avventure de loro Eroi dovean celebrare in tali giuochi. Vi accoreva la folla da' luoghi piu lontani" etc. Te igre so se šče ohranile noter do srednjega veka pri Patavčanih, kakor Pignoria (Origin. di Padov. Tom'. II.) piše. Maffei (Veron. illust. Panvin. Oper.) poročajo, da so te igre v četah — „ludi cetasti" — tudi pri Rimljanih našli dopadenje, in edna četa se je velela veneta. Kočijaši so bili zelenkasto oblečeni, in sedaj zapopadamo, kaj obznačuje Plinijevo poznamenovanje: „factio prasina", to 3'e bila četa, ki je imela oblačila p ras o ve barve. Beseda pras (porrum, Lauch) se najde v staroslov. in gršč. nnanov; čigava je?
—	naj odločijo naturohistoriki. Uže na drugem mestu sem rekel, da so rimski pisatelji z besedo „venetus" tudi izražali pomen: viridis, meergrün, lauchgrün. Stari Venetčani šotore zeleno barvo v oblačilih posebno ljubili. Venetsko besedo četo iz lat. coetus, ne moremo izpeljevati, ker po občnem mnenji je to starolat. oblika in se ima iz coeo razlagat', zato tudi izraža poméne : Zusammentreffen, Zusammenkunft, „eos primo coetu vicimus", Versammlung, Kreis, „hominum, ludorum coetus", Vereinigung, Verbindung, tedaj čisto različno od venetsk. ce to, ordine, grado, qualitâ, condizione. Pri starih Slovanih so se te igre velele trizne, in sodniki iger: triznodavci, igralci pa t r izniči. Pri severnih Slovanih pa se najdejo h ar ci, Kampfspiele zu Pferde, in pri Slovencih medji-murskih, zagorskih Hrvatih, in sosednih štirskih Slovencih se reče o kobili, ki se goni: ^kobila se harcuje, tore harc ni tuja beseda, kakor se od nekaterih jezikoslovcev trdi.
Pataca,
plettro, primeri srb. pati ti, ziehen, tedaj pataca orodje, ki se vlači po strunah, primeri tudi srbsk. patalica, deščica.
Tumbe,
Filiasi piše: (Memorie storiche III, 328) „Col primo nome (Tumbe) i padri nostri chiamarono le paludi piu alte e cretose, ad anche i dossi arinosi, dove rarissime volte saliva la marea, bencbe nell mezzo della laguna situati." Ker Venetčan glasnik p rad spremenja vb, so tumbe = tumpe, litovsk. te m piu, tem p ti, spannen, dehnen, recken, staroslov. ti m pa, Sehne am Körper, tamp, to m p, tum p, obtusus, crassus, tore die gespannte, sich hinstreckende Erdlage, Slovenci pravijo takej višini: tum pel. Iz venetščine je prišla v latinščino krščanskih pesnikov ta beseda, pri katerih tumba pomènja: Grabhügel, v cerkveni latinščini je t u m b a, Katafalk.
„Paludi di gramigne acquatice vestite" so stari Venetčani, kakor isti Filiasi piše, imenovali: Bar ene; bara pa v vseh slovanskih jezicih obznačuje močvirno. Tudi starim slovanskim Pa-nonom je bila ta beseda znana, ker Plinij kraj med Savo in Odro ležeči imenuje: Metubaris, to je Medjubare, in res je šče dandenešnji ta okolica nad Siskom v medrečji Odre in Save močvirnata. V staronord. nahajamo thamb, Anspannung, t h am bar, etwas Aufgeblasenes, Gespanntes, dicker Bauch. Drugi indogerm. jeziki niso ohranili te besede.
V srbšč. šče nahajamo: tumba, Fass, wenn es aufrecht steht, tum bati, umdrehen, hinstrecken, tore zopet pomen penjanja, vzviševanja itd.
Dune,
chiamansi que' monticelli di sabbia, che restano quasi sempre sco-perti dall' acqua. Ta beseda je tudi znana ob primorji baltiškega morja: die Dunen, angetragener Sand am Meeresufer, ali ker te besede ne pozna stara nemščina v tem pomenu, temuč le v pomenu: Flaumfeder, je gotovo ostanek iz jezika polabskih Slovanov, ki so nekdaj tam prebivali. Korenika, dhii, dhûnâti obznačuje anblasen, anhauchen, anfachen, heftig bewegen, schütteln, stürmen, sansk.: dhûnâti, gršk. &v-co, anfachen, rasch hin und her bewegen, lat. fio v sub-fio, sub-fi-mex, goth. dau-n-is, Dunst, starogorenje-nemšk. tun-ist, Dunst, Sturm, staronord. dy-ja, bewegen, schütteln, staronord. dünn, Flaumfeder, litov. duje, Flaumfeder, duja. Staub, slov. duti, blasen; srb. in slov. dun- o ti, blasen dunja, cul-cita plumea, dunjac, mali cydonii genus, Quitte, starosl. dynia, cocurbita ruski : d u-1 - j a, Quitte, tedaj naduti sad ; tore dovolj dokazov, daje korenika du tudi slovanska, in lehko stvarila pomene nadutega peska, des vom Seesturme zusammengeblasenen Sandes, kar tudi pričuje litovsk. duja, prah. Da so Venetčani prvlje, nego so nemški Gothi in pozneje Longobardi rogovilili v tej pokrajini, imeli pozname-novanje za napihani pesek, je gotovo. Ker so na take višine stari Slovani
stavili svoje vare (Burgen), so to ime pristavljali svojim gradom, zato Borodyn, Varadyn, Petrov Varadyn. Var je slovanska beseda iz korenike var, schliessen, vor a, saepimentum, toraj Varadyn, eingeschlossener Hügel, zagrajen brežuljak; primeri Belovar = Beligrad. Čuda, da besede d u n a staronord., starogo-renjenem. in frižčina ne poznajo, samo anglosak. jo je ohranila v pomenu: Sandhügel am Seegestade, päd pa keltščina.
Pilar,
spogliar il guscio e mondar il riso, il miglio, 1' orzo o altra simil biada, slov. puliti proso, Janežič ima puljiti, ausreissen, ausrupfen, italj. pilucare, abbeeren, iz tega franc, ep lu cher, ausklauben, ako ne iz germ. pflücken.
Procoio,
Pferch, kraj, kamor se več živine stlači, nemšk. Pferch, primeri lat.farcio, odkoder farcimen, gršk. (pQây-vvpi,, schliesse ein, mache fest, (pçay-fios, Zaun, litov. bru k-ti, i-bruk-ti, hineindrängen, das Vieh in den Stall treiben, primeri analog, atjxö-g, Hürde, Pferch, starosl. o-sckt, starogornemšk. sweiga, štajerskonemšk. : schweig, die schwoagerin = Sennerin, sansk. svak, san-cire, umfassen; tedaj mjxd-ç za crFtjxog, o-sëk za-o-svčk. Procoio tudi v pomenu Rinderheerde, kakor swaiga. Procoio je zopet bliže litovsk. nego grškoitalski obliki.
Pilon,
Brückenpfeiler. Wasserbehälter, Becken, menda se vjema litovsk. p i 1 -1 i, aufschütten, p y 1 i n i a s, Damm, p y 1 i m a p i 11 i ,*) einen Damm aufschütten, piliš, Burg, Schloss, slov. pil (Janežič), Kapelle.
Graspo,
Kamm der Weintraube, obrani grozd, petlika, iz craspo, slov. krašpati, krišpati, rupfen, nakrišpan, gerunzelt, staronem. hrëspan, rupfen, lat. crispus, kraus, gerümpft.
Po odpadlem gutturalcu na početku besede ima venetšč. r a s-polare, nachlesen im Weinberge, tedaj krašpati, zupfen, rupfen, raspin za graspin = krašpin, Reibeisen, nemšk. Raspel za : Hraspel, kakor raspôn za hraspôn, zusammenraffen. Izkrišp slov.
*) Druga oblika je pal, sansk. par füllen, odkoder staroslov. pol'fc, Schöpfgefäss, primeri vodo polem, napolem sod, nemšk. fol an, füllen, fola, bokal.
imena: Krišpar, tudi v obliki ruspar za gruspar, razzolar, scharen, wie Hühner, ruspio zagruspio, scabroso, aspro, se najde ta beseda, znamenje, da je prav stara. Tudi v slov.: kure so ajdo razkrišpale, zerrupft, zerzaust. Venetšč. ima večkrat glasnik a, gder slov. i, na primer : r a g h i a r, wie ein Esel schreien, slov. rigati, idem, glasnik i pa stopnuje v u, na primer: russa = rissa, lat. rixa.
Braga,
spranga, Riegel, Spange, braga delle bestie, straccale, Schwanzriemen, braga de le porte, Gegenpfeiler, Riegel, contrafforte, braga d'un baston, Zwinge, gorbia, calzuolo, Stockschuh, b r a-gagna, rete, che a il ritroso (Oeffnung).
Korenika brag je metath. sansk. bargh, fördern, andrücken, goth. praggan, staronem. p fr engen, drücken, drängen, tedaj braga, Riegel, Spange, als das drückende, braga, Zwinge, isto bragagna, mreža ednak pomen, ker ribe stiska, poriva. V ne-metath. obliki mutato r in l, ima staroprusč. baignas, Sattel, das drückende, b a 1 z i n i s, Kissen, p o - b a 1 z o, Pfühl, litovsk. : b a 1 n a s, za baignas, Sattel, slov. blazina, Kissen, venetsk. : bragag-n a r, gualcire, zerdrücken. Braga, stoji na litovskoslov. glasniški stopinji, grkoital. ne pozna te besede. Tudi starosl. blazna, impe-dimentum, je iz te korenike.
Trippa,
ventre, trippe, busecchie, (Gedärme) aperte nettate, tagliuzzate, cotte e condite ad uso di vivanda, tripada si dice de mangiare eccessi-vamente, tripper, quelli, che vende trippe. Uže sem vse te besede razložil v prvej razpravi in kazal na lito v. t ar p-au, tarp-ti, gedeihen, dick -werden, sansk. tarpati, sättigen, slov. trepa, ein dickes Weib. Trippa, ventre, in trippe, čreva so tore satiandus, sa-tianda, zend. ima traf-an h, Nal lirung, grsö. tpéqioo, nähren , füttern, ttomo, befriedigen, zato sem spada tudi goth. traf-s t-j a n, nemšk. trösten. Latinščina ni ohranila te besede ; primeri šče srb. trba, venter.
Tatarar,
lavorachiare, wenig, langsam arbeiten. Jaz mislim, da je korenika tat nekdaj pomenjala delati; v sansk. najdeš deva-tati. Gottesdienst, v zend. pa tati, fem. das Machen.
Buretelo,
ciecolina, Blindschleiche, primeri sansk. bhur, zappeln, zucken, gršk. qvn-w, rühre um, slov. burja, Sturm, Aufruhr, staronord.
byr, veter, iz te korenike lat. fur or, furia, „dar una buratada", agitare, muover con violenza, buratar, beuteln, posebno moko, zato lat. intens, fur-fur, Kleie, kar se pri mlenji odtrosi. Grko-italšč. kaže strogo glasnik /; tedaj venetščina ni zrastla na grko-ital. deblu.
Baza,
buona fortuna, Wohlstand, Glück, iz b a g i a, sansk. b h a g a, Wohlstand, Glück, gornjeluž. z-bo ž o, Glück, litov. bagas, begütert, nebagas, unbegütert, slov. bog — ubog, litov. b ago t a s, slov. bogati, begüttert. Grščina in lat. niste nič ohranile iz korenike bhag, tudi ne keltšč., germanščina pa v besedi: and-baht-ja, Dienst, baht-as, Diener, Ergebener, proprie Zugetheilter; iz and-bahtja je novonemšk. Amt, Beamter, sansk. bhag, zutheilen. Iz te korenike je tudi slov. Bog, tedaj Zutheiler, Brodherr.
Branca,
la quantité, di materia, quanta si puô tenere e stringere in una mano, tore iz staroslov. berq,, brati, capere, fassen, branca, die Fassung, branca, v jeziku Ikalcev, fascio di un certo numéro di tili, primeri srbski brani ca, das nicht abgeschüttelte, sondern mit Händen aufgefasste Obst; iz branca je glagol bran-car, prendercon violenza, tedaj sopet pomen branja, der Fassung; Brancin, riba, ker rada druge bere, zato jo Plinij uže imenuje: lupus ; branco*), rebbio, una delle punte délia força, Gabelzacke, toaa : das fassende. Indogerm. korenika bhar znači v sansk. tragen, führen, fahren, med. halten, fassen, zato sansk. b h a r - i š a, raublustig, sansk. bhar t i, Dieb, proprie capiens, gršk. qpœg, lat. fur, idem; grekoitalšč. zopet strogo ima glasnik/, goth. bairan, tragen. Branca tudi Klaue, Kralle, tore capiens, b r a n c o, Heerde, Menge, torej nabrana živad, primeri starosl. brati, colligere. Čudovito je, da so italjani poznamenovanja za kremplje iz slovanščine in nemščine sprejeli, nemško je: sgrafar, stracciar la pelle colle unghie, sgrinfa, sgranfia, granfia, zampa davanti colle unghie, sam Boerio pravi „dal tedesco greifen, grifagno, rapace. Iz venetšč. je nemško Pranke, die Adler-p ranke, tojekrempelj Kralle; bral sem jo v starih heraldičnih pismih.
*) Tudi slov. brana, Egge, gornje-luž. bron, Waffe, sem spada, vendar tudi se lebko branca, ungue, b r a n c o, rebbio, izpelujejo iz bhar, schneiden, bohren, lat. for are, fri-are, zerreiben, anglosak. briv, staro-nemšk. pri, p r i o, brio, novonemšk. Brei, proprie das zerriebene; gršk. cpàçoç — das Aufreissen, der Spalt, odkod slov. : b r i t - v a, Scheermesser, venetsk. britolin, britola, cottellino temperino, Federmesser. Brane o v pomenu grex, pa bi bilo : Klauenthiere.
Lizza,
iz liccia, Schleife, specie di barella peruso di tirar da un luogo ali' altro, menda iz rikh, sansk. reissen, furchen, litov. rek-ti, einen Acker zum ersten Mal pflügen, Furchen ziehen.
Chiompo,
monco, cionco, verstümmelt, razve srb. kl o m pav, primeri litov. kl um bas, hinkend, latv. ki i bas, lahm, sansk. klîba, verstümmelt.
Copa,
nuca, Nacken, prim. litov. kup-ra, Genick, gršk. xvcpog, Buckel, zend.kaofa, Buckel, slov. k u pT>, anglosax. kop, nemšk. kûfo, Haufen.	,
V an ga,
Spaten, Grabscheit; k tej besedi šče prideni litov. vaga, Furche, gršk. Fuyr[, Bruch, &yvv(ii, breche, za Fay— staron. vekki, Keil, slav. permutato v cum m, man ga, eiserne Stange, um die Erde aufzulockern.
Erto,
hoch, razve lat. a 11 u s in slov. r t, Spitze, prideni šče zend. e r e t a, hoch.
Matizzar.
Prideni šče gršk. fio&og, Getümmel, in litov. men ture, Drehholz, sansk. mat h, drehen.
Giada,
Knoten, nocchio, iz glada, in to iz prvotnega grata, sansk. gr an t h, knüpfen, gratitha, geknotet.
Bogia,
carnefice, pomenja prvotno: der fesselnde, bindende, iz staroslov. bu gl, armilla, torques, iz bogia je ital. boia, in tudi lat. boiae, Fesseln, Bande so iz venetsk. bugie, bogie, kakor troia iz trogia, sansk. bhoga, Windung, Ring, staronord. baugr, Ring, slov. pognuti, goth. biugan. *)
*) Sorodno je sansk. bhudž, biegen, gršk. tpevyta, ausbiegen, — fliehen, lat. fuga, fugio, litovsk. bug-ti, bauginti sich erschrecken, scheuchen, venetsk. boghe, Spannketten,
Regata.
Komur se razlaga te besede iz raga, ruga, ryga, salarium sansk. arghâ, Verdienst, Lohn, lito v. alga, Lohn, staroslov. ružiti, salarium pendere, ruž-lo, depositum, armenski aspir. h - ar g $ h-arge 1, preisen, schätzen, — toda regata, Preisfahren, Preiswettfahren, ne dozdeva naravna, temu šče predložimo drugo tudi naravno, in sicer koreniko ragh, sansk. rag h, ranghate, rennen, eilen, springen, überspringen, katera je v prvotni obliki, in mi smo jo uže pri razlagi besede Lang uro, leg uro, Eidechse, našli in rekli, da se z njo vjemajo slov. langati, rusk. .laraT, jura, jiara, aar-8ma, Frosch.
Poglejmo si jo bolje. V sansk. šče nahajamo: ram h, r a nihati za ramgh, ramgh a ti, rennen, rinnen, intens, part, rârah-âna, eilig, ranghas, ramhas in rahas zaraghas, Schnelligkeit, Eile, ragh u, rennend, dahinschiessend, leicht, wandelbar, superlat. lagištha, rasch, schnell, leicht, laghaya, erleichtern. Zravenoblika je sansk. argh heftig bewegen, beben, s ktero se vjema gršk. : ooyß — Q%éet, ooytetai, sich heftig bewegen, ri starih Longobardih arga, Feigling, proprie der Bebende, itternde, nemšk. arg pa uže v pomenu: hudoben, menda slov. arga, Maulheld, bolje sem spada, nego k argh a, pretium.
Grščina je ohranila i-lax-vg, = raghu, leicht, klein superl. i-Xây-tiTTOç, Ü.MGUV za t-layynv.
Latinščina ima levis za: legv-is, levior, levare, za legvare, leicht machen, ital. leggiere, leicht, leggerezza, Leichtigkeit.
Poglejmo v nemščino. Tukaj najdemo staron. ling-iso, das Gelingen, prosperitas, ling-en, anglosaks. Iung-re, rasch.
V keltščini in sicer v irščini, ling-im, salio.
Litovščina ima 1 e n g - v a s, leicht, p a -1 e n g v - i n t i, erleichtern.
Slovanščina in sicer rušč. Jiarat = .lAraT, ali pa £%raT, hüpfen, springen, mit den Hinterfüssen ausschlagen, toraj v istem pomenu, v katerem sansk. — rang h — langh, slov. langat wackelnd = hüpfend gehen. Primeri šče rusk. laznut, davonrennen. Dalje v slabi obliki staroslov. iLrMt, levis, jitrOTa levitas, iiLr-OCTL, idem, JU>3-a, prosperitas, srb. lag an, leicht. Regata (zaradi sufï. primeri lopata) bi tore bila legata, .TtraTa das Rennen, Eilen, leichte, schnelle, rasche Fahren.
Iz istega debla zna tudi biti ragazzo, regazzo, Knabe, ragazza, regazza, Mädchen, in obznačevati, lehki — lehka, brza, brhka, skakajoča, die leichte, rasche, laufende, rennende analogično sansk. čari, junge Frau, čari-ka, Dienerin, zend. čaraiti, Mädchen, gršk. xag-og, xovç-og, Diener, Jüngling, xoqu, y.ovoK, junges Mädchen, xovotjZ — Jüngling, y.onaawv, Mägdlein, lat.
cal-o, Trossbube, goth. s-kalk-s iz čarak-as, novon. S c h a 1 k, slov. cura in čura, Mädchen, proprie currens, primeri na enacih nazorih slonečo staronemšk. drëgil = thrael zathragel, fa-mulus iz goth. thragjan currere, dalje italj. g ar zon, Knabe, Jüngling, Diener, franc, garçon, iz korenike kard, krad, kurd, schwingen, springen sansk. kur dat i, springen, gršk. y.çadâco, schwingen, goth. halt-s, hinkend, lat. car do, Angel proprie Umschwung, staronem. scërdo, Angel, scherzen, springen, pa ne iz Carduus Kratzdiestel, in garçon ni Strunk, Stengel, kakor Diez misli. Litovšč. ima metath. obliko skland-yti, schweben, schwanken.
Ker iz korenike ragh — rangh — lagh — langjh, je slo-vanščina ohranila več besed, je tudi mogoče, da je nekdaj kakor venetščina tudi poznala besedi regač, regačav pomenih fant, dekle.
Besede se zgubljajo, ali pa se le v ednem ali drugem indo-germanskem jeziku ohranijo, tako lat. pusus, pusa, pusio, p u s i o 1 a, Knabe, Mädchen, pozna latvijščina puis-is,puis-en-s, Knabe, Junge, in pa korotansko narečje, puža, Mädchen, na Stirskem po edinem Pohorji puža, Mädchen. Venetskoit. put a, putana*) puella in obscoeno sensu, lat. pri Festu putus, puer in obscoeno sensu, Schandbube, hrv. pu ca iz noyrija, put ca, (kakor kaca, iz Kaftija dimin. od kad) je se v prvotnem pomenu besede pu ta, Hode, le ohranilo v litoslovanščini, litovsk. paut-as, (v gunirani obliki), Hode, slov. kraj Sčavnice p u t a v e c, der Stier, oder Mann, der grosse Hoden hat. Putana inputcaje torej dekle, ki pute ljubi, hodenfreundlich. Sansk. pôta, pullus, ca-tullus, ne spada sem, kakor Bopp in Fick mislita, tudi pullus ni iz putillus, nego spada h gršk. nw).o-g nem. Fohlen, Füllen iz them. pâla. Pôta bržkone iz pâ, nutrire.
K lat. putamen, Schale, Hülse, in putillus, pellis, qua tegitur glans membri virilis, šče primeri slov. znano kraj Mure in Ščavnice — : put an, Kropfsack, Kropfbeutel bei Geflügelthieren, besonders beim indischen Hahn, menda iz korenike put sansk. amplecti, conjungere, ligare ali putt, vacuum esse. Srbsko pu-titi, koješta govoriti, pa se vjema s sansk. put, loqui ; **) srb. pu tin a, Scherz, Tändelei. Venetščina ima p Uta, femina nubile, giovane damarito, putana, meretrice, putanazza, idem, puta-nela, meretricola, putanezzo, meretricio, putana r, meretri-
*) V lat. srednjega veka puta, Schamglied des Menschen (Scaliger) putagium, Hurerei, putilla, pars pudendi muliebris, (Horat.) putillus, pellis ea, qua glans membri virilis tegitur, primeri putamen, Schale, Hülse.
**) P u t v sansk. tudi 1 u c e r e, primeri srbsk. putalj, putono g, konj, ki ima liso (lichten Fleck) na nogi.
Letopis. U. 1875.	5
care, p u t a z z a, filia ben cresciuta, p u t e 1 o, *) fanciullo d' etâ fra I' infanzia e 1'adolescenza, pu ti na de 1'ochio, Augennetz, pannicolo, che circonda 1'umor ostreo del occhio. Sorodno je staro-nord. fudh, cunnus, novonemšk. fut t, fott v besedi Hunds f o 11 cunnus canis. Tukaj sopet pridemo na pomene putamen, pu-tillus, putan, tedaj enako coglione, lat. culeus, ruski kulj, Sack, škand. kul, Sack. Primeri enake nazore : lat. scortum, Fell, Haut, Schleppsack, unzüchtiger Balg, Hure. Ednako lit. erg e Ii s latv. erzelis, Hengst, slov. erg olia, Gestütt, ergolan, Hurenkerl, zend. erezi, Hode, Hodensack, gršk. oq%o?, jiôvoçxog, Hode.
Euga,
Strasse, Gasse, zato v Benetkih ulice : R u g a dei bresi, R u g a dei specieri; itd. franc, iz romanšč. rue. Ruga bržkone stoji za rova — ruva, Graben, ker venetšč. glasnik v rada spremenja v g in govori se : ugiola za uuola, serpente za seruente itd., ali pa iz rüg, brechen, zerbrechen, litov. luži s, Bruch.
Pinco,
bastimento de piane molto appianate, vtegne biti gršk. aîva!-, genet. nivaxoç, Balken, Brett, sansk. pinâka, Stock, Keule, vendar tudi slovanšč. pozna iilhl truncus. Latinšč. in nemšč. ne poznate te besede.
Algvaro,
solco, primeri sansk. ardžate, recken, strecken, gršk. ôçsym, litov. r a ž - y t i za arž-yti, sansk. a r d ž û g â, gerader Weg ; tedaj a 1 g v a r, = argvar, das sich gerade hin streckende.
Slapa,
cianciona, Plauscherei, slov. žlapati, idem, s Jap ar, pappare, slov. po-žlepnoti, verschlucken, slepar, colafizzare, si epe ta, ceffatella, Maulschelle, slov. žlepnica, žlepetalo, Plappermaul. Ta beseda je sorodna s sansk. džalpati, murren, reden, staro-nord. klifa, schallen, novonemšk. kläffen, litovsk. žlep-tereti, murmelnd reden. Latinščina in grščina ne poznate te besede. Venetsk. ceffatella je iz klefotalo, klofuta, Ohrfeige, in spada k nemšk. kläffen.
*) Enako slov. jajčavec, mošnjavec, mlad, bister, prevzeten fant, coglione.
Gradada,
scalinada, Treppe, Stufe, sicer lehko iz lat. grado — gradior, vendar tudi slov. pozna v močni obliki : g r e d ^ — gresti, schreiten, goth. grïdis, Schritt, Stufe, sansk. gardhyati, ausgreifen, streben, gierig sein, grdhnu — hastig, gierig, grdhya, Gier, slov. gladi, iz gradi, Hunger, žlid-aja, begehren, srbsk. žudim, idem. Ker v besedi gladi imamo slabo metath. obliko za gradi, je vtegnilo tudi znano biti gradi v pomenu, Schritt, Stufe, in staroslavno mesto starih Venetov Grado ime dobiti po stopnicah, po katerih se je v nje prišlo, dasiravno nam tudi ime slov. gradi, Mauer, Hürde, Stadt, Haus, daja naravno razlago, primeri zend. geredha, Höhle, lito v. garda-s, Hürde, slov. ogradi ca, Schafpferch, slov. graditi, umhegen, von Zäunen, gradnjak, eine Eichengattung, deren Zweige und Holz vorzüglich zu Zaunpfahlen und Zaunwieden geeignet sind. Venetčan mesto Grado imenuje G r a o in Gradeana — Graesan, abitante di Grado.
Glasnik d izpahne venetsko narečje, zato Pao in iz tega Po — P a d o — P a d u s, ime reke.
Iz grand — menda tudi slov. greda, Gartenbeet po podobi, ki jo slogi imajo stopnicam podobni.
Grapa ,
erpice, Egge, brana, grapegia=grapeglia, Klette, sorte d'erba i cuifrutti s'attaccano altrui alle vesti, grapela, ramponi, laminetta di ferro con punte, eiserner Rechen, Hacken, Harke. Vse te besede so iz korenike grab. Grapa = graba, brana, ker grabi, ogreba njivo, grapegia = grapelja, ker se sgrabi oblačil, in grapela, železna kljuka, ki tudi stvar grabi. V indo-evropskem jezičnem zakladu se je deblo grab v pomenu grabiti, sgrabiti edino ohranilo v litovšč. grebiu-—grebti, ergreifen, raffen, erfassen, packen, graibyti (durativ), nach etwas greifen, latvijsk. gräbt, greifen, goth. greipan, novonemšk. greifen, staroslov. grab-l-j^, grabiti, raffen, fassen, packen, novosl. grabiti, fassen, packen, rechen. Ker je to deblo stvarilo troje po-znamenovanj različnih predmetov, je imam za pravenetsko.
Carpia,
v patavščini pomenja pajek, Spinne iz korenike kar p, wenden, drehen, starosl. krpa, textura, tedaj Jcarpia, die Dreherin ; litovšč. pozna metath. kraypiti, wenden, drehen, sklep as, Gewölbe, slov. sklep, Handgelenk = gršk. xaQnôg, Handgelenk. Iz te korenike ime reke Kolpa, Kolpinka, dalje imena: Krapina, anglosax. metath. hrof, Gewölbe. Latinščina ni nič ohranila iz te korenike. Menda tudi luž. k o 1 p, labud , ker se po vodi pla-
5*
vaje sem in tja obrača. Slov. k loj), Zecke, Schaflaus, metath. iz kol p, pa iz korenike karp, škarp, zerschneiden, litovsk. krapsztyti, kratzen, gršk. axoQniog, scorpio, litov. kerpu, schneiden, scheeren, venet, scarpello, železno orodje za pečine tesati, lat. scalpere, sculpere, gršk. xoXdnzoi, behauen.
Bega,
rissa, contesa, contrasto, Zank, Streit. Korenika je bag, beg, sprechen, rühmen , brüsten, sansk. bhadž, b h a n d ž, leuchten, sprechen, venet, bagia, Posse, Scherz, italj. iz venet, bai a, gršk. cpéyyw, leuchte, (fiyyog, Strahl, anglosaks. bâg, das Rühmen, Brüsten, starogornemšk. bâk, Streit, Zank, bâgan, pâgan, zanken, hadern, streiten. Latinščina nema sorodne besede; irsk. faighim, i speak, talk, govorim, faigle, words, conversation, faigh, a prophet — prorok ; iz te korenike staroslov. Barpi, purpura, tudi byssus, naj svetlejše platno. Ker seje pomen svitlobe pri Slovanih ohranil, je gotovo tudi bil znan pomen govorjenja,*) primeri srbsk. bajem—sunce baje = sveti, in slov. bajati, incantare, ureči, zato baje, bajda = bajo-da, dicitur, „Na Vincencevo b a j e lepo vreme za grozdje," govori se kraj Mure.
Pizza, Pinza,
Schichtsemmel, prideni šče razve sansk. pitu, Nahrung, Speise, zend. »rem — pitu, iz arem, gotov, tedaj čas, kedar je jed pripravljena, dalje ra-pithva, Mittag, litovsk. pëtus, Mittag, Essenszeit, slov. pitam, ich füttere. Lat. in grščina neste ohranili tega debla.
Lopa,
scoria, Metallschlacken, gršk. ltn-og, Hülse, litov. lup ti, schälen, slov. lupim, ich schäle, staronem. louf-t, äussere Nussschale, lat. über, Bast.
Guanza, guancia,
iz guandia, Backen, Wange, primeri sansk. g a n d a, Wange, litov. ž a n d a s, Kinnbacken. Litov. čestokrat g spremeni v ë, čestokrat pa prvotni g ohrani, postavim sanek. g a d a t i, sprechen, slov. ga d a t i, pre-gadati, conjicere, litovsk. žadas, Sprache, Rede, latvijsk. gâdât, cogitare, ravno tako v slov. je sansk. g, gli na početku čestokrat, g, čestokrat z, na primer staroslov. ganst, litov. ž an s i s, staroprusk. zansy, sansk. hamsa iz ghamsa, nemšk. gans, staro-prusk. gabavo, slov. žaba, Frosch. Ta prikazen nam razjasnuje
*) Slov. zb a g 1 a t i, überreden, abbetteln (Murko).
oblike venetsk. gala, Schildkröte, in slov. [žely. Guanza, guancia tudi zna biti nemšk. Wange, ker se g pred v rad v ital. pritekne, primeri guastare = vastare.
Ganzo,
Haken, Spange, iz gandio, ganzo, raffio di inetallo, che attacca per afferrare, chechesia, primeri sansk. gandh, fassen, festhalten, à-gad h-it a umklammert, grški ysvzo, er fasste, lat. pre-hendere, got. gat, fassen, staroprusk. sen-gid-aut, empfangen. Ganzo — gandio stoji na slov. glasniški stopinji.
Gazarar,
verderben, vernichten, schänden, gazarar je iz gadiarar, primeri staroslov. gažd^ = gadj^, beschimpfe, beschände, litovsk. gadinti, vernichten, gen du, ich verderbe, geda, Schande, sansk. gadh, gandh, verletzen, gršk. xo&m = ßlüßrj po Hesychiji, Schade, Verderben, srbsk. gadara, sablja, die verderbende, verletzende.
Scarabazza,
kurva, nesramna ženska, scarabachiar, beschmieren, staroslov. skvara, Schmutz. Drugi indogerm. jezici niso nič sorodnih besed ohranili. V besedi scarabazza za scvarabazza je v izpadel, primeri slov. oskrunoti, starosl. CKBpMHU.a, meretrix, CEBpiHB, macula, CEBâprB, iniquinamentum, vendar primeri tudi rusk. s k a r - e d, ein unfläthiger Mensch !
Patacheö,
vivanda composta di farina, mele, noci etc. sansk. pathyaiti, anfüllen, zend. beschütten, bestreuen, ali pa iz pat, ausbreiten, srbsk. patiti, patisati, ziehen, nachlassen, menda potice?
Grola,
corvo, iz starosl. grajq,, crocito, litovsk. groti, staronemšk. krâjan, crocitare, zato Krähe, rusk. graj, crocitatio, slov. grajam, vitupero. Grola je tore crocitans, primeri krokar, corvus iz krokati.
Tukaj naj omenim edne posebne navade pri starih Venetih. Aelian pozivaj e se na Theopompa piše: „Theopompos]inquit Ve-netos circa Adriam positos, cum tempus arationis tertiae et se-mentis faciendae aderat, monedulis placentas munere mittere. Lycus cum haec vera esse fatetur, addit etiam loros rubros eis proponere". Te navade tudi omenja Aristoteles (de mirab. add.),
da so Veneti poslali posebne ljudi krokarjem nasproti, ki so jim darovali pogače z oljem namazane in strdom napolnjene, in krpice kožnate rudeče pobarvane. Ce so krokarji te dare sprejeli, na nje zleteli, in jih snedli, so poslanci veseli šli domov, če pa so žrtve odbili, povrnoli so se žalostni, ker to jim je bilo znamenje slabe letine. _ Krokarji so bili v slovanskej religiji bogu solnca posvečeni ptiči, božestvo solnca pa je pospeševatelj in varuh setve, zato so jegovim tičem dare prinašali. Pobožnost Venetov hvali uže Homer in reče, da jena to ljudstvo z dopadenjem gledal Zeus; tudi Tacit in drugi hvalijo njihovo pobožnost. Šče denes slov. ljudstvo misli, da krokarji ob Jakobovem odpotujejo v posebni kraj, gder imajo svoje pogovore, io dobavljajo poročanstva. Pravi ljudstvo, da krokarji gredo ob Jakobovem v Galicijo na božjo pot. Galicija ni drugo, nego krokarska dežela — Rabenland, ker galica iz gal, sonare, obznačuje v več slovanskih narečjih krokarja. V ruščini se je ohranilo samo s drugim suffixom iz te korenike: gra č, die Saatkrähe. Menda venetska grola tudi obznačuje Saatkrähe, in vtegnili so Venetčani baš gore omenjene za setvo kobne krokarje grole imenovati.
Julian (Imper, orat. II. pag. 72) omenja, da so šče za njega Veneti opravljali svoje stare pobožne navade; in to nam tudi pričuje rimsk spomenik najden v Torcellu, ki ja eden venetskih koncev, in ki se po Filiasi ju (Memorie storiche HI. 330) tako glasi : .
LOGIVS PATROCLVS SECVTVS PIETATEM COL. CENT.
HORTOS CVM AEDIFICIO IVNCTO VIVVS DONA VIT.
VT EX REDITV EORVM LARGIVS ROSAE ETESCAE PATRONO SVO ET QVANDOQVE SIBI PONERENTVR. *) Sicer iz Vegetia zvemo, da se je glavar črez sto vojakov velel „centenarius", vendar tukaj se imenuje posebna oblast „Colle-gium Centenariorum", in te ne najdemo v rimskem upravništvu.
Uže Filiasi je dokazal, da so Rimljani, ko so se jim Veneti podvrgli,Jim pustili svoja starešinstva, vtegnil je ta collegium Centenarium biti „setništvo", Hundertschaft, katero ne najdemo
*) L o g i u s je brez dvombe starovenetsko ime, primeri staropolsko : Logislav (Codex Poloniae 1231. 34) Logod, Logodij itd.
samo v staroslovenskem pravu, temoč ga tudi Tacit pri starih Germanih omenja. Logius Patroclus je daroval vrte svoje s hramom vred, da bi se iz njihovih dohodkov njegovemu patronu obilniše postavljale rože in jediva. Tukaj tore nemoremo misliti na rimske „centenariae coenae", ki po licinski postavi (lex licinia) niso smele več nego 100 sestertiev znašati. Te večerje so se naprav-ljale živim, a Logius Patroclus želi, da bi se nebi samo jegovemu patronu, ki mu je dal svoboščino, ali je bil jegov odvetnik, to naimer pomenja lat. „patronus", temoč tudi jemu samemu obilniše rože in jediva postavljale.
Kakor Filiasi piše, je to bil groben spominek, tedaj se želja Logia Patrokla odnaša na smrt.
Pri Rimljanih ne najdemo navade, da bi na grobišča mrtvih bili postavljali jediva; pač pa pri Slovanih Gebhardi piše: „Die Meissner und Lausitzer zogen am ersten März früh Morgens mit Fackeln aus jedem Dorfe nach dem Begräbnissplatze, und opferten Speisen ihren Vorfahren," in Stella o Polacin in Litovcih (Hart-knoch pag. 186). „Quo more usque nunc sepeliuntur, addito etiam potu melleo aut ex frumentis facto in testaceis vasis". Obilniše beri pri Hanušu (Slaw. Myth. 408 - 409).
Te žrtve so se pri Polacih velele s type, menda sorodno s lat. s tip s, ki tudi obznačuje, Opfergabe, Versöhnungsopfer, tudi strave.
Šče drugi symboli na tem spomeniku kažejo na slovanske religiozne nazore. Filiasi piše : „Sopra di un alto piedestallo ella è incisa, né lati del quäle scolpite vi sono una riga, una squadra, ed altri instrumenti, e diversi rami di alloro con degli u c c e 11 e t i, che vi scherzano sopra. Quegli uc ce Iii ni simboli gia furono della vita futura".
Sopet v staroslov. mythu nahajamo, da so si duše umrlih mislili kot ptiče, kar sopet lehko se bere pri Hanušu (pag. 277).
Tore tudi religiozni spominki pričujejo za slovanskost Venetov.
Tudi Filiasi je mojega mnenja pisaje: „Ella si dice, che al Collegio de'Centenarj di Altino quel Logio vivente dono degli orti colle annese fabbriche, aggravandoli di un legato, perché morto egli sul sepolcro suo e del suo Patrono c i b i fossero posti abbondanti, e rose ne' giorni anniver-8 ar j".
Kaj je za prav „collegium centenariorum" bil, ni dognano, nekteri mislijo, da so bili rokodelci, ki so opravo „centones" grobe Bauernkittel, za vojake oskrbljavali, drugi, da so v gozdih drva sekali, tretji, da so kamenje tesali, meni se dozdeva moje mnenje nar tehtnejše, da je „coliegium centenariorum" bil polatinčeno setništvo.
Cisara, tudi zisara,
brina, mraz, pata vinska beseda za* ci car a, ker to narečje, kakor venetsk. c spremenja v s, ruski čičerin čičera, hlad, mraz, sansk. çi-çir-a, mrzlo, zend. brez redupl. çare-ta, kalt, litovsk. tudi brez intesiv. oblike: szalu, szal-ti, trieren, staronord. hél-a, Reif, z rom litovsk. szar-ma, Reif, starosak. in staronord. h rim, Reif, angl. rime, Reif. Drugi jezici niso ohranili nič od te besede. V intesiv. obliki tore samo sansk. venet, in rus. Prusč. šče je ohranila p a-sa lis, Frost in der Erde, = litov. pa-s zal-s. Beseda ta je gotovo pravenetska.
Ramarro,
Eidechse, italj. lacerta. Kakor je lat. lacer ta sorodno s lacer-tus, Oberarm,gršk. Uxça-vov, Ellbogen, in lacerta je Oberarme habend (menda tudi Eid-achse stoji v kaki zavezi z besedo Achsel), tako je tudi ramarro iz rame, humérus, brachium, tedaj isto, kar lacerta. Grekoital. oblike so: dou-og, Gelenk, Schulter, lat. a r m u s, Schulter, Vorderblatt, Oberarm, goth. a r m s , starogerm. aram, novonem. Arm, iz lat. ram us, Zweig, težko. Italj. pozna ar mi le, Armband, armen to itd., tedaj neso se glasniki prestavili, kakor v slov. V sansk. najdemo irma, Arm, Vorderbug des Thiers, zend. a r e m a, Arm, vse iz korenike a r, fügen ; v prvotnej obliki je slov. j-arimt, jarem, Joch, tedaj das fügende, tudi lat. armentum, Spannvieh, je iz te korenike. Menda je tudi iz te korenike venetsk. arnaso, sod, proprie, das Gefügte, primeri s^dt, iz cum, in de, thun. Iz korenike ar, s drugim de-terminativnim suffiksom je gršk. ùqtv-ç, Verbindung, Freundschaft, nerval, füge zusammen, artus, Glied, proprie Gefiige, primeri člen, sklep, das Schliessende, rusk. artélj, družina, občestvo, tovarištvo, proprie Gefüge, primeri pagus, paže, pazuhaiz pag, pangere, pažiti. Fick tudi iz te korenike izvaja Arya, Arier, in reče, da obznačuje: Genosse, Max Müller iz ar, arare, in j emu so Arya s, Ackersleute, Haugu in drugim so Aryas, die Ehrwürdigen.
Ancin,
uncino, Haken, venet, bliže stoji k sansk. anka, Haken, Klammer, zend. aka, idem, lat. un eus, anglosak. an ga, onga, Spitze, gršk. oyx-og, gebogen, Haken, tudi v slabi obliki zend. aku, Spitze, lat. acus, slov. Ok, Okič, Ukvica, Ukovice, Acnik, Acelj, imena rtastih hribov, Acula, Ucalnik, imena prebivalcev na rtastih bregih. Z predpostavljenim v — V-okle, ponemč. Hülben, za Hüblen, bavarsko Hiibel, rtast brežič.
Arredi,
termine colletivo, ch'esprime una quantità di cose ne ce as a rie, e arredi e piu proprio delle cose, che servano per abbellimento (Putz, Schmuck); jaz stavljam to besedo k srb. irudje, staroslov. orodij e, apparatus, in v tem pomenu se vjema tudi venetsk-arredi. Miklošič ima sicer to besedo za tujko iz nemščine vzeto, ali ker jo najdemo v starobolg., novoslov., češč. in polščini, v pomenih apparatus, negotium, instrumentum, nuncium, je gotovo domača. Germanske oblike so: staroškand. erindi, örendi, Geschäft, Verrichtung, anglosak. ärende, starosak. arundi, starogornjenem. a r u n t i, srednjenem. erende, arant, Bothschaft, Auftrag. Fick izpeljuje to^besedo iz korenike ar, sansk. ar no t i, treiben, rennen, slov. na Stirskem po prestavi glasnikov: ronjati, prironjati, von woher kommen, gršk. oQvvai, oçvvtai, erregen, sich erheben, zato oqveov, oqviç, ptič, lat. or-ior, sich erheben, staronord. arna, gehen, fahren, rennen, iz te korenike so dalje sansk. ara, bereit, ar-am, zur Hand, bereit, starosak. aru — bereit, sansk. a r a t i, Diener, primeri slov. posel, Diener, in Geschäft, zend. aurva, behende, schnell, slov. o reit, brzi ptič, itd. Arr-edi — irudje, or-ondje, orodje je tore to, karje hitro pri roki, kar je ročno, in ročnost, priročnost velja za pripravo, apparatus, posel, nuntium, in za opravilo, negotium. Venetska oblika arredi kaže na samostalno stvarjanje besede; v venetščini se tudi najde: arri, arro! modo d' incitare le bestie da somaal camino, slov. are, bista are! toda urno! vsaj tudi urno je iz ar, tudi staroslov. ort, konj, primeri sansk. ar v an, konj, proprie Renner, der schnelle, dalje ko t-urna, podleska, = sansk. čata-arna, der schnelle Vogel, tudi or-onžije, orožje, instrumenta etc., samo s drugim suffiksom — ong — onž — ug — og, kakor or-ondije suffiksom ond — od — ud, primeri: lab-ond, labud, labod. Suffix ong — og — ug najdeš v pe-stranga, Forelle, rusk. pestrugt iz pestri, pisan, bunt, bjeluga iz bjelanga, vrtljug iz vrtljang itd.
Gombina,
v patavskem narečji, porca, Furche, quello spazio délia terra nel campo, tra solco e solco, nel quale si gettano e si ricuoprono i semi. Mi to besedo moramo nazaj peljati na koreniko gamb, v slabi obliki gab, in ta pomenja : schnappen, beissen, klaffen, tief sein, sansk. džabh, aufbeisseu, gab h-ira, tief, g ab h a, Spalt, d ž a m b h - a, Bissen, gršk. ßan-zm, einsenken, eintauchen, zend. gaf-ya, Abgrund, d ž a f r a, klaffend, tief, zaf-ra, Mund, Rachen, gršk. fuficfrilai, Kiefern, staronord. kaf, die tiefe See, starosak. kafl-os (plur.), Kiefern, anglosaks. ceaf-el, Schnabel, Schnauze^ camb, pecten, staronord. gap-a, gaffen, klaffen. Kakor v sansk.
in peraČini nahajamo sedaj glasnik g in sopet dž, tako v Blovansčini. Z prvotnim g je staroslov. gomb-a, srb. gub-a, novosl. gob-a, spongia, proprie das Klaffende, slov. gob-ec, Schnautze, primeri anglosak. ceaf-el, Schnautze, česk. hub-ič-ka, Miindlein, primeri zend. zaf-ra, Mund, rusk. guba, Lippe, g je pre.lazil v z-ï litovsk. žeb-ju, beissen, staroslov. zeb^, zerbeissen, zerreissen, z^bi — zob — zub, dens, proprie der beissende, žaba, proprie die schnappende, klaffende, staroprus. g a b a v o, idem, rusk. ž a b - r y, die Fischkiemen ; *) menda sem spada tudi rusk. guba, die Bai, venetsk. ghebo, „ghebi, piccoli canaletti che a guisa di vene minori portano 1' acqua per tutta la Laguna". Ednake nazore smo našli v besedi baise = badice = badiče, badike, iz bad, stechen, graben , in iz pomena jame, grabe, b a d i s e, Fischrachen, Fischkiemen, sbadagio, Maul, Maulkorb itd., glej pri besedi baise. Gombina sopet stoji na slov. glasniški stopnji.
V slov. se žabry, Kiemen, velijo: s k ar ga, menda iz korenike s k a r g, kreischen, staroslov. s k r g - a t i, frendere, kreischen.
i
Spilon,
Stecknadel, slov. špila, lange hölzerne Nadel, je težko tujka, ker v ruščini nahajamo: špila, die äusserste Spitze, venetsk. spilar, anstecken, slov. špiliti, zašpiliti, mit der Stecknadel ein Kleid zuheften, nemški Spal — Splitter; gotovo spada sem nemško: S p ë r, staronord. s p i o r, Speer, proprie špilasto orodje, die stechende spitzige Waffe.
Aida !
audar via, slov. hrv. ajd, ajdi = pojdi.
Beàn, Beàna,
zabedan, bedana, stordito, scimunito, unbesonnen, betäubt, dumm, slov. bedan — bed-ak, litov. b e d - a, Elend, staroslov. bëd-a, Elend, Bedrängniss, Qual, Noth, Leid; sorodno je gršk. nà&-oç, Leid, 7itv-&og, Kummer, lat. fas-tu-s za fad-tu-s, foed-us, eckelhaft, staroslov. bëid^ = bëdj^, bëditi, zwingen, nöthigen.
Glasnik d venetšč. med dvema samoglasnikoma izpehuje, na primer piochio za pidochio, uš, Pao za Pa d o, flumen Pa du s.
*) Sem spada rusk. dialek. 3HEpa = zembra, eine Vertiefung, in welcher sich das Wasser ansammelt, polsk. z a p, Spalte, ruski z e p, slov. žep, Tasche, žepno (ne žekno) Krater, Schacht.
Paltan,
za pantan, ker glasnik n spremenja venetšč. in italsč. sploh v l, primeri veleno za veneno, alzana za anzana. Paltan obznačuje : fango o porcheria, che generano le paludi, paltanoso = paludoso. Deblo je pan s suffixom ta + an o, kakor ptaroslov. pjj —to -panto, Fessel iz pin, pan, flechten, staroprusk. panne-an, accus. Sumpfbruch slov. Pan-eče, Pan-ov-je, imena vesi v mužnatih krajih, goth. fam, Koth, anglosak. fenn, staronem. fenna, Sumpf, srb. pan-ac, avis quaedam palustris, odtod Panovina, Panonia, terra palustris, sansk. pan-ka, Sumpf.
Anzana,
quella fune, che serva per tirar le barche per 1' acque, staroslov. ^za, vinculum, novoslov. o ž e, zend. a g h a n a, Strick, gršk. àyxôvr/, Strick, venet, ansia, Beklemmung, staroslov. ^zina.
Chiuchiar,
beri čjučjar, succiare, saugen, chiuchiada, il succiare, chiu-chio, il buon vino, chiuchion, gran bevitore. Sorodne oblike so lat. su eu s, Saft, sugere, saugen, latvijski : sucu = sukju, saugen, svak a s, Harz von Bäumen, staronord. s juga, anglosaks. sûcan, starogornemšk. sugan, starosl. sek-n^, fliessen, s o kl, Saft, soČBni, von Saft, srednjenemšk. souch, litovsk. sakas, Harz, zato sacrium, jantar, kakor seje v Scytbii, to je, v severni Evropi po Plinijevem poročilu jantar velel, sacrium je torej ska-žena litovska beseda iz sakas, Harz, kakor lat. sucinum, venetsk. sukin, sučin. V venetski besedi pa nahajamo to vla-stovitost, da se je glasnik s spremenil v c—c, to stori tudj slovenščina, primeri cucati, saugen za sucati, cecati za sesati, zizati, cmereka za smereka itd.
Chiecco,
lo stesso che aloco, ulula, slovenski čuk.
Schianzar,
leggermente bagnare, spruzzando del acqua; schianzar, je iz schiandiar, tedaj thema s k 1 a n d, primeri gršk. nlad-àa, xlad-âaaa, schütteln, vendar bliže je šče litovsk. sklandau, sklandyti, schütteln, schwingen, schweben. Drugi indogerm. jezici niso nič ohranili od te besede.
Lazzo,
iz 1 a c c i o, Strick, težko iz 1 a q u e u s, dasiravno je sorodno, ker Italjan qu čisto izgovarja, primeri acqueo, wässerig. Jaz lazzo stavljam k staroslov. leč^, lec-ati, illaqueari, fangen, bestricken, po leči», laqueus, vendar tudi primeri lat. lac-io, verstricke, verlocke ; menda sem spada tudi gršk. Xayx-uvw, erlangen, primeri starosl. po leč^, po-leč-i ti, Xccygarsiv, tedaj zna venetsko lazzo ravno tako domače biti, kakor lat. lacio in laqueus.
Poza,
Stütze, Lehne, puzar, stützen, anlehnen, ital. poggia, idem iz them. pag, festigen, gršk. nfo-vvfii, i-nây-tjv, slov. paž-iti, lat. p a n g e r e ; tedaj se prva razlaga popravi. Primeri sansk. p a d ž -r a, fest.
Cozzonar, scozzonar,
iz scoccionar, cavalcare un cavallo non ancora avezzo al freno, scozzon, sensale da cavalli, Pferdemäkler, scozzonar, sachetar, sbardelar, figur.iniziarealtruine viziie nelleturpitudini, scozzeta, Wiesenlerche, s coco, sfreno, ungezügelt. Ta beseda, ki obznačuje: konja vpregati, brzdati, osedliti, je zelo znamenita. V litovščini nahajamo v močni obliki: kink-au, kink-yti, anspannen, gürten, sansk. kač, kač-a te, gürten, binden, kanci, Gürtel, srbsk. kanč-elo, Bund, posebno fasciculus filorum tortorum, sorodno je nemšk. h a g, Umzäunung; grščina ima iz te korenike edini xâx-uXo-v, Ringmauer. Ker so stari Veneti sloveli kot imenitni konjerejci, so gotovo uže imeli vsa poznamenovanja za pripravljanje in vpreganje konjev, tore imam besedo za pravenetsko. Latinščina ni nič ohranila iz te besede — ako ne kje cingo? — Sem šče spada bolg. k a č - u 1, Kopf-bund, k â č è, vezat, slov. k y k - a, Zopf, das Gebundene, goth. hak-ul, staronem. hach-ul, plašč, tedaj oblačilo, ki se opaše, primeri sag in kaban, pri razlagi teh besed.
Canota,
pastocchia, dummes Zeug reden, primeri srbsk. k e n j - k at i, raunzen, zato v Hercegovini : k e n j - a č, osel, k e n j - i c a, oslica, proprie : die Raunzerin.
Coconar,
trogliar, stottern, undeutlich reden, primeri litovsk. k a u k - i ù , heulen, starosl. skyč-^, bellen, venetsk. cocon, balbus.
Cocolin,
bimbo, cecino, Knäbcben, primeri zend. kaçu, klein, gei-ing, srb. kukav, miser.
Coger,
beri kodžer, Ochsenhaut, die die Schiffer ausbreiten, slov. koža, rusk. kožan, lederner Küttel.
Bmonarse,
perdere la voglia, s m o n à, entmuthigt, s m o n a d a, Verdruss, iz praepos s = ex in korenike man, sansk. man as, Muth, zend. mananh, idem, gršk. utvog, Muth, Sinn, staroslov. MBHI/k, sinnen, litovsk. miniu, idem, gotb. ga-mun-an, gedenken, staronemsk. minnia, Minne, Liebe, primeri šče srb. mani, neidig, m an is a t i, jemandem etwas aussetzen, gršk. iuijr-i-e, Groll, tedaj, ker obče indoevropsko, pravenetska beseda.
Smorcagio,
ßuzareto, magrino, sottilino, tedaj smorkalj — smrkljavec, Rotzbube, primeri venetsk. s m orzin, smrkelj, Rotz.
Sogeto, sogeton,
mož močne postave, naj se popravi iz suggeto = lat. subjectus, primeri nemšk. ein untersetzter Mann.
Spinazzo,
fecciaccia, sod, kamor se smeti in druga nesnaga (feccia) meče, primeri staročesko spina, Schmutz.
Sponchiar,
far forza per mandar fuori gli escrementi del corpo, tiskati, porivati, zend. çpaç, drücken, gršk. <rguyyw, drücken. V sansk. najdemo çpaç'-ati, binden, knüpfen, kakor tudi gršk. ffcptyyw ob-značuje, binden, würgen, schnüren, in v tem pomenu najdemo besedo sopet v srbščini : s p u č a t i = staroslov. s p tt č - a t i, zuschnüren, zubinden, zuhäkeln, zusammenziehen, sponchiar, figur, dolarsi, mostrarsi non soddisfatto intieramente ; tedaj gedrückt, geschnürt, beengt sein. Latinščina ni nič ohranila, Nemec ima iz te korenike: Spange, torej = Band.
Stibio,
sciochino, Dummkopf, iz CTLEIO, truncus, primeri venetsko p i n c o, truncus et stultus.
Stropom,
vincastri, Bindruthe, primeri staroslov. strop, laquear, das Verbundene, srb. stropnica, funis stramineus, A. (Jellius rabi struppus, Band, brez dvombe iz venetsč.
Cabare,
guantiera, Milchschale, Milchgefäss, srbsk. k ab Ii ca, vasis genus lacti aut caseo adservando.
A chico!
appena con difficoltâ, schwerlich, es wird Kampf kosten, primeri srb. čikati, ad pugnam provocare, čik! komm heraus! ruski <IHET> B-u,HK0>, toč — vtoč, slovašk. čikutat, sich schlagen, rusk. čikat, schlagen, hauen, chiapar una chico na, ubbriacarsi, primeri einen Teps, Wichser bekommen. Iz čikati je srbsk. č i k o, *) čiča, čič, Vetter, proprie percutiens, primeri dun do, venetsk. bar ban; razlago glej v prvej razpravi; venetsk. tudi chicona manicamento, primeri slov. koline gostija, kedar se svinje kolejo, toda chicona, manicamento, das Durchfressen, ob-značuje to, kar nemško dreinhauen = tüchtig durchfressen, ali pa slov.: Tak smo sekali, mlatili za: silno jedli. .Sem spada šče slov. „konja čiknoti", das Pferd mit der Peitsche hauen, in tudi madžarsk. čikoš, Aufseher der jungen ungezähmten Pferde auf der Pusta, je iz slovanskega čikati, in prvotno obznačuje percutiens. V sansk. se najde čikk, laedere in vexare, tudi ligare, rusk. narečno čikanje, pletenje vrvi, das Strick flechten, čku — čkat, an einander schlagen.
Sgusso,
Scorza di noci, za s gl u s ci o, ker Venetčan ne more gl — Ij izgovoriti, srb. ljuska, putamen, polsk. luska, česk. luska, slov. luš-ina, staroslov. luska, involucrum. Tudi brez praepoz. s
*) čudovito, da stric ima pri Slovanih zmirom hud pomen in ima poznamenovanja kaznitelja, med tem, ko test, tešča obznačuje consolans, tröstend, beruhigend.
se ta beseda najde: gussa = gluscia, to je: lušia, lus-ka, lus -ina.
Bizarin,
tudi Bezerin, agnelletto, slov. bi ca; pridenišče Watz, Wetz, verres, v švicarskih narečjih, gotovo iz venetskega, primeri srb. bekati, slov. becati, blocken, be ki ca, Schaf, srb. bekelj en je, Maul fletschen.
Bodai,
Grossbauch, primeri starosl. botëti, pinguescere.
Bogiure,
scintille, quelle ch' escono dal ferro rovente quando si batte, primeri sansk. bhandž, leuchten, b h a d ž, lucere, gršk. cpwya, rösten, anglosak. bacan, peči, bogior, erstickende Hitze, afa, caldo affannoso.
Carogna,
bestia di tri sta razza, rozza, Schindmähre, primeri staroslov. kariti, moestum esse, srb. razkariti se, moestum fieri, staroslov. k ari j a, Schlechtigkeit, scurrilitas ; venetsk. tudi carogna, cadavero d'animale, allora, ch' è fracido efetente, slov. krmine, Leichenmahlzeit, anglosaks. karôn, beklagen, kara, Leid, Be-trübniss, Kummer.
Sepa,
si vuol dire ad un uômo nel significazione: grullo, mogio — schläfrig, staroslov. CblMiiR, dormio, novoslov. zasip iti, einschläfern, litov. sap-nas, Traum, starosl. CLIIHIC za CXnHHlfi, somnium; s e p a tudi v venetšč. obznačuje femina paffuta, ein träges, fleischiges verschlafenes Weib, s ep a pomenja tudi ubbriacatura, Berauschung, ker pijanost spanje privabi, prim. Schlaftrunk; s ep a dalje izraža schiaffa, Ohrfeige, menda, ker se na sence — Schläfe — aplikuje, menda italj. schiaffa iz nemšk. Schläfe? Sorodne so sansk. s va p, schlafen, staronord. svefja, in sef, schlafen, starogor.-nemšk. ant-swebjan, einschläfern, lat. somnus, za sopnus, tudi s opor, vendar s ep a ni iz lat., nego je venetsko-slov., ker italščina besede s ep a ne pozna, in tudi venetšč. rabi latinskoitalsko sopir, sopio, assopito, preao da sopore itd.
Dalje je šče sorodno zend. qafna, keltsk. armorsk. hun arm. q'un, tedaj je v zend. in keltšč. s prelazilv h in k, kakor v več druzih besedah, gršk. vn-vog.
Zotar,
hinken, srb. cotav, hinkend, venetsk. zoto, zotin, zoppicante, hinkend, slov. cotati, pes po treh nogah cota, sansk. kat fallen, lat. cat-ax, hinkend, stolpernd.
Zatta, Zattera,
tavole o legnami c o 11 e g a t i insieme in modo , che possano esser condotti galleggiando di giu per un fiume, italj. chiatta, flacher Kahn, primeri srb. čatlov, die Querstange beim Leiterwagen. Menda slaba oblika in sorodno sansk. kunta, Stange, gržk. xôvrog. Stange, iz kant, stossen, stechen. Slabo obliko tudi najdemo v besedah : nemški h a d a r a, h a d e r, Lappen, Fetzen, sansk. k a n t h a, geflicktes Kleid, gršk. xsvt-qow Flickwerk, lat. c e n t - o, idem, slov. cota, iz iste korenike kant. Venetsk. zata, Klaue = die stechende, stossende, schlagende ?
Carasa,
favomele, favone, Honigseim, Wabenhonig. Ta beseda je sorodna z lat. cera, Wachs, gršk. xrjoog — Wachs, xr/giov, Wachskuchen. Vendar tudi litovsčina ima koris, deblo: k or j a, in latv. kâri, Wabenhonig. Carassa = karaša je tore samostalna beseda venetska. Drugim arskim jezikom je neznana. Za besedo vosek rabi Venetčan lat. cera.
Celente,
medico della nave e dello Spedale, barbiero, odkod inod, ako ne iz cell, heil, sansk. kalya, heil, gesund, gršk. xalôg, schön, goth. hailas, nemsk. heil, starosl. cëlj % — celiti, goth. hailjan, heilen.
Cevente,
iz cebente, kakor fava iz faba, il crescere regolare dell' acqua del mare, marea, flusso, primeri cebati, cibati, agitare, schauckeln.
Cochia,
beri kočia, Schlepp — Streichnetz, menda iz k oči ti, hemmen?
Copeta,
vasetto per cimentarvi 1' oro e l'argento, staroslov. kupona, statera, lanx, Wagschale, starosl. kuponi t i, ponderare, primeri šče sansk. kampate, hin und her und niederbewegen, gršk. xâfiTt-z-m, biegen, slov. koinpoš, Engerling, gršk. xaunrj, Biegung in Raupe, ker se lazé pripogiba.
Calaia,
pot, prideni šče razve lat. cal-lis, Weg, litov. kélias, Knie, Weg, ke lian ti, reisen, srbsk. izkalavat, gršk. xw lov, Bein, Fuss, Glied, slov. kol-eno, Knie, kola, Wagen. Venetska calaia torej zna samostalna beseda biti, ker najdemo sorodnice v slov. in litov.
Fera,
Geruch, Wind, vohanje psov, italj. sentore, menda slov. para, Dunst, tudi Nemec pravi, kedar pes zajca zavoha ; der Hund hat schon den Dunst, prim. tudi srb. piriti, duhat, blasen, tudi spiriti.
Marezana,
renaio, Sandbett am Flusse, Meere, iz indogerm. korenike mar, marnati, zermalmen, gršk. fivllm, lat. mola, molere, litovsk. malu, malti, starosl. meljq,, latv. malu, goth. malan, staro-nem. mulj an, staroirski melim, molo, slovenski melina, syrtis, Sandbank, Sandbett, hrv. melo, arena, staronord. m er ja, zer-stossen, goth. ma Im an, Sand, slov. Melje, Melnik, Melovje topična imena kraj rek, gder se melo, melina nabira.
Marezana torej stoji na prvotni glasniški stopnji. Suffiks ezana menda k slov. ezen — bolezen, mladezen, ži-zen, ali maredžana, iz džan, sansk. d ž ayate (med.) werden, entstehen, tedaj aus Sand geworden, entstanden ?
Gritar,
rosicchiare, nach und nach abkratzen, srbsk. grtati, rodere, corradere, grtanje, corrasio.
Garbo,
razve litov. garbe, honor, gloria, sansk. garva, Hochmuth, gar-vara, hochmüthig, garvâya, Dünkel zeigen, šče prideni gršk. ycàçoç, stolz, yavQom, stolz sein, staronemšk. g e 1 f, jactantia, g e i b a n, gloriari.
Letopis, n. 1875.	6
Pavnpalugetho,
scemo, zughetto, Tölpel, iz korenike p a m p, anschwellen , gršk. nofiçpoç, Blase, latinsk. papula, Blattern, lit. pâmpti, aufdunsen, dick werden, pämpalas, aufgedunsen, dick, pämp-lys, dicker Kerl, štajerskoslov. p am p er lie, ein dickes Kind, štajerskonemšk. sich anpampsen, sich voll anessen. Venetščina ni več ohranila prvotnega pomena, temoč z besedami pampalugada, pampa-lugetho izraža lastnosti debelih, nadutih otrok, ki so veči del neokretni in butasti. Vendar ravno ta poznamenovanja pričajo, da je korenika p am p v pomenih naduti, odebeleti bila nekdaj znana. Brez nazalca latvijski : papa, Blatter; sem spada tudi slovašk. pupa iz pampa, ein dickes, hässliches Weib. Iz te korenike je staroslov. p^pekt, Nabel, polsk. p^pie, Knospen, 3rb. pupa, lilika, pupav, grossbäuchig, pupčast, convex, bržkone tudi italj. bambino, primeri litovsk. bamba, utnbilicus.
Spienza,
Milz, gršk. onlr}v, Milz, anlàyyvo-v, Eingeweide, lat. spien, in lien, skaženo iz splihen, sansk. plihan iz plighan, zend. çpereza, Milz, slov. sklezena, siezen, slezene, staroslov. siezen a. Glasnik p je torej v slovanšč. izpadel. Ker venetšč. ima obliko spienza, se je beseda v jeziku starih Venetov glasila splenzia, tore to besedo sopet vidimo na slovanski glasovski stopnji, ker venetsk. spienza je iz splengia = splenža — spienza. Italjan ima nemšk. smilza, Milza, Milz.
§
Seca,
se cher a, gršk. ix/iaç, ix/iaïoç, feucht, ixuaivu, ixpâÇa), befeuchte, staroslov. s b ca ti, seigen, srb. seka, Untiefe, slov. od-sek, staronemšk. sihan, si g an, sansk. sič, ergiessen, seka, Erguss. Latinščina ni nič ohranila iz tega debla. Ker so Veneti kot prebivalci kraj morja gotovo uže imeli izraz za bibo (Gezeiten), je seca, sechera, pravenetsk. in poznamlja kraj, kamor voda samo s B č e.
Trincarin,
grosse tavole e correnti posti sopra d'ogni coverta, che circon-dano et collegano la nave coli incinta e coi bagli, lito v. trinka, Block, Pfosten.
Otela,
sicinto di cannucce nella cogolaria, ove fassi concorrere il pešce per prenderlo piu facilmeute, Erschliessung, Umfassung von Hohr-
stäben in einem Netze. Otela stoji za votela == vatela, ker venetščina v na početku rada odmetava, primeri ose za vose = voce.
Votela, vatela iz korenike vat, einschliessen, umfassen, binden, polabskoslov. vaten, plot, tedaj das Eingeschlossene, ru-sinski: va teh, Oberschäfer, načelnik vate, ovčje ograje, po Slovenskem so vesi : Vat o vi je, večidel ograjene živim plotom.
Poltra,
Wade, litki, meča, poltron, Faulenzer ; je Ii ne spada ta beseda k litovsk. p al t-as, Speckseite, staroslov. pliti, caro, novoslov. polt, Schmutz, dalje koža, tedaj poltron, po istem nazoru, kakor nemšk. auf der faulen Haut liegen, sich den Speck wachsen lassen, srb. putnjevina, putnjica, squalor, zato imena krajev z mastno zemljo: Pultsk, Pultava na Ruskem, Pultavia v Panonii, denešnjaPultskava, v najstarejših listinah : Pulcka, Pultska. Uže Hahn je spoznal to besedo za slovansko, in je rekel, da so uže za Strabona vtegnili S1 o v a n i v Panonii živeti. (Alban. Studien, pag. 239.)
Doa,
za d o ga, Daube, Fassdaube, dogare, Dauben einsetzen oder ausbessern, dogamento, Einsetzen der Dauben, fato a doe, do-gato, dicesi di arnese composto, come una botte. Uže v prvej razpravi sem omenil te besede, katera se tudi najde pri latinskih pisateljih zelo pozne dobe, pri Ammianu (370) in Macrobiji (395). Ker se v srbšč. nahaja oblika du ga, sem besedo izpeljeval z Miklošičem iz litov. dengiu, tego, vendar mi smo v venetščini našli več besed brez nazala (primeri s paca d a), da slobodno trdimo, da je nazalec ne bistven faktor pri razlagi besed. Tudi v sansk. nahajamo po gostem edno isto besedo v slabeji in močni obliki. Beseda se tudi najde v skipetarščini v obliki 8oys-u, Bret, Diele, *) brez dvombe iz slovanščine ali pa italščino sprejeta, kakor obilo druzih besed v tem jeziku. Victor Hehn (Culturpflanzen und Hausthiere pag. 497) piše o tej besedi sledeče vrstice, katere so vredne, da se uvažavajo : „Mit den Holzgefässen trat noch ein anderes weit verbreitetes Wort auf: Daube, Dauge, welches durch alle romanischen und slawischen Sprachen geht, und auch im Magyarischen, Albanesischèn, Walachischen und Neugriechischen nicht fehlt. Diez fuhrt alle vorhandenen Formen desselben auf ein der sinkenden Latinität angehörendes doga, zurück. Das
*) Druge besede za desko so: öeooaffta, niraßQSK, za sod pa Ški-petar rabi italj. bote — ßovr-t, geg. fto'Çut iz ßozjea. Ker ne pozna lastnega poznamovanja za sod, tudi ni dogea njegova.
Wort ist in's Germanische nur vereinzelt gedrungen, wuchert aber in den slawischen Sprachen üppig. Der Verbreitungsbezirk des Wortes ist das waldreiche Donauland, und dort war auch die Sache einheimisch. Noch jetzt kommt das Holz zu den Fässern, die der Orient gebraucht, grösstentheils aus Ungarn, und auch die Reifen dazu aus corylus pontica werden über Konstantinopel eingeführt" itd. Hehn govori čisto istino, uže Plinij imenuje Panonijo glandifera, in mi smo za slovanskost Panonov toliko dosle ne šče opovrženih dokazov v svojih različnih spisih na svetlo spravili, da nam ni treba jih tukaj ponavljati. Komur se izpeljava besede doga iz dengiu ne dozdeva trdna, mu ponujamo sledečo. Fick bistroumno staroslov. dliva, Fass, tudi dly, Fass, sod, izpeljuje iz korenike dal = dar, spalten, behauen, sorodno je lat. dolium in dolare iz iste korenike.
Tudi korenika dag je mogla v slovanščini iste pomene izražati, ker iz nje imamo staroslov. dtgna, tudi dogna, ovir), ci-catrix, in Miklošič sam kaže pri razlagi te besede na sansk. dagh, ferire Dalje v staroslov. nahajamo deg-ba, rixa, Zank, Hader = Spaltung, novoslov. deg-mati se, zanken. Doga bi torej bilo: das Gespaltene, Behauene. Dagh pa je stareja oblika od digb, 'in iz te so: sansk. dehi iz deghi, Erdaufwurf, Damm proprie Ausstich, dehali, Aufwurf vor einem Hause, zend. pari-daêza, Umhäufung, Umwallung, proprie das Umgestochene, ker prvi vali in jezi so bili iz nakopane, izbadane, kalane zemlje, gršk. roï^-og, Wand, reî%-og, Mauer, srednjenemšk. Deich, novonemšk. Teich. Primeri šče dhag, in dagh v sansk. stechen, hacken, gršk. &fj-co, schärfe, wetze, litovsk. deg-ti, stechen, dag-ys, Dorn, das Stechende, dygulis, Stachel, gälsk. di g, dagr, nemšk. Degen, tudi staronord. d e n g j a, schlagen, hämmern, novonemšk. dengeln, in t enge In, iz te korenike, dalje rusk. in slov. de za, Baktrog, proprie das ausgehauene, ausgestochene Gefäss, primeri korito, krnica, Trog, Mulde, iz korenike kr, scindere. H koreniki dhig stoji lat. figo — primeri: trans — fig —o, durchstechen. Mi smo naveli prikladovdovolj, daje korenika dag v pomenu spalten, stechen, behauen, bila v litoslov. živa in stvarjala različne besede, tedaj tudi d o g o. Grško öo%r; ni z besedo d o g a v nikakošni zvezi, Soyji je iz gršk. do^og, fassend, aufnehmend, po istem nazoru, kakor Fass, Gefäss iz fassen.
Slavni Miklošič slov. in srbsko: doga — duga stavlja k staroslov. d ^ g a, rôÇov, arcus, Bogen, in iris, Regenbogen, polsk. deg-a Bztaba u wierzei, in reče: prima significatio est daube. Meni se pa dozdeva, da so stari Slovani mavrico (iris) preje poznali, nego dogo (Daube), in torej tudi poznamovanje za njo iznašli. Kaj pa bi se reklo, ako bi se trdilo, da d^ga, arcus, je iz one korenike, iz katere staroslov. flflrfi, ifiaç, Riemen, Zugseil, prvotno
vrv, Band, Strick, Seil, v obče, kar pričuje šče beseda RAFMJI& — d e g - y 11,, salix, proprie der Bindbaum, vsaj Hrvati mavrico tudi imenujejo trakača, Band, Streifen? Sorodno tema besedama je staro nord, tengja, verbinden, tengsl, Seile, mit denen die Schiffe mit einander verbunden werden, anglosaks. g e -1 a n g, verbunden. *) Tako bi tudi staroslov. d^g-att, yMQrtwtôi;, variorum fructuum figuras habens, variegatus, bilo stvarjeno po onih| nazorih, kakor nemšk. gestreift, iz streifen. Kam pa spada staroslov. d^gt, dfjž-anie, audacia, d^žB, adj. robustus, srbsk. dežmekast, untersetzt? Mislim, da Miklošič ima prav, ako primerja goth. dugan, taugen, staronord. duga, von Nutzen sein, helfen, dygdh, f. Bravheit, nemšk. Tugend, sansk. duh za du gh, Ertrag geben, speciell Milchgeben.**) Sem spada staroslov. ne-d^gt, morbus, slov. osebna imena : Ne do g, Taugenichts. K besedam degt, Band, Riemen, in staronord. tengja šče priravnaj : srbsk. d u g m e, globolus fibulatorius, Knopf, proprie das Verbindende. Evo na izbor razlag samih naravnih za d^ga, dïjgi, degylB, degi itd. Naj jšče tukaj omenim ednejkorenike, iz katere je slov. degnoti. Na Stirskem kraj Mure in Sčavnice se pogostem čuje : „Denes je oblačno, le redko solnce skoz oblake degne", — „malo je solnce degnolo, pa se sopet hitro za megle skrilo". —
Jaz to besedo stavljam k sansk. dah, dahati, za dagh, daghati, brennen, litovsk. degti, idem, dag à, heisse Zeit, Erntezeit, staroprusk. d agi s, Sommer, daga — ga y dis, Sommerweizen, j litov de ga s, Feuerbrand, rusk. d ego t, Theer, goth. daga s, nemšk. Tag.
Gumbara,
vrsta ladje, staroslov. kubara, tudi v grščino iz slovanščine prišla xov/iBâçwv, navis longa, pri klasičnih grških pisateljih neznana, srbsk. kom pa, Fähre, ponto. Obširniše dalje zade v „Dodatkih".
Ancin,
Strumento di ferro per attacarvi che che sia, Haken, staroslov. ^kotB, idem, več dalje naprej.
Pigna,
barca fatta in figura conica, pignata, pentola, Topf, pisk er, lonec, pignater, pentolaio, lončar. Za razlago teh besed ne najdem
*) Vendar ne goth. tiuhan, ziehen, kakor Miklošič misli, ta spada k duco, starolat. douco,|gršk. âioîxco, staronord. tog, traetus, toga, ziehen, tygill, Ziehband, staronemšk. zugil, Zügel.
**) Primeri srbsk. dižva, Melkkübel.
druge korenike, nego litovskoslovansko: pinu-pin-ti, p B n o — pen ti, winden, flechten*), knüpfen, odkoder starosl. p e-tel j a, Knoten, slov. p in-j a, Rührkübel, motilnica, litov. pin-kl-a s, Geflecht, venetsk. pinzo iz p in-ti o, cocca, lembo, Saum, rob, proprie das Gewundene, dalje novoslov. peca iz petja, peplum, calantica, Schleier, ker se opne, pečica za petjica, involucrum intesti-norum, p e či c a die geschlungene Halshaut beim Hornvieh, štajersko-nem. Goder, lit. p in ti, restis, Strick, das Gewundene. Greko-italščina ni ohranila nobene besede iz te korenike. Tudi lit. pantis, starosl. p^to, Fessel, je iz korenike pan = pin. Lat. figulus se vjema s staronord. dig-ul-i, novonem. Tiegel, sansk. dih za digh, bestreichen, verkitten. Iz iste korenike pan, pen, pin, je srbsk. panica, Schüssel.
Zampa
ungue, piiî davanti ali' animale quadrupede, Kralle, Klaue, slov. č a m p a t i, svinje čampajo, die Schweine fassen das Futter, srb. čamprage, fibula, latvijski: kampju —kampt, fassen, greifen, rusk. v slabi obliki čapat, sobirat, hrv. čapati, z nohtrni dreti, hrv. č a p e t, noht, srbsk. čaporki, Krallen. Latinščina ima slabo obliko: capere, venetsk. chiapar, prendere, italj. chiappare, fassen, greifen, kar pričuje, da je zampa iz posebne venetskeko. renike ; grščina ima xaint], Handhabe, Griff, staronord. h a b a, h a f d a'" goth. h a b a i, nemšk. haben; v druzih arskih jezicih se ne najde.
Tracola,
striscia di taffetta, che portano cavalieri al collo o ad armacollo, tracolla dicesi pure quella striscia di cuoio o d'altro, che portano ad armacollo i militari; tracolla, bandaliera itd. Ne dâ se ta beseda iz druzega jezika razložiti, nego iz slov. trakt, Band, fascia, staroprusk. tarkne, Binderiemen, menda tudi gršk. ta(iyâvrh Geflecht, je sorodno. Drugi arski jezici ne poznajo te besede, srb. trak, der Streif, Band, Binde.
Cola,
Leim, pozna grščina: xolln za xoi-ja, Leim, litovsk. klijej m.plur. Leim, starosl. klij, klej, srb. klija, Leim, slov. keliti, pin-keliti, leimen, anleimen, gršk. xoklccco, leimen. Lat. besede ne pozna.
Cheba,
testa, Kopf, slov. keblača, Kopf, če banj a, idem, sansk. kap âl a Hirnschale, Schädel, gršk. xeqiaXr/, Kopf,' anglos. hafala, Kopf'
*) Primeri: slov. lonec, Topf, lončar, Töpfer, starosl. lono, schoos, iz korenike 1 a k po Ficku, biegen, tedaj za 1 o k n e c, 1 o k n o, gršk. xsçttftevç, iz xbqciw, xinâvvvfii, mischen, vereinigen. Starosl. ima gm čar iz korenike ghr, brennen.
cheba, gabbia, Vogelbauer, Vogelhaus, slov. kobača, Hühnersteige. Sem spada tudi korošk. huba za kuba glava na žreblji, tudi kepa.
Ciesa,
česale, Zaun, menda iz onegathemata, iz katerega slov. češulja, racemus, če s, lignum fissum, česvina, ilex, Steineiche, cesek, Pfahl, primeri analog, tym>, Zaun in Planke, Pfahl, litov. tuinas, Pfahl, nemsk. tainas (goth.) Zweig nov. Zaun, plot.
Ua, Uga.
Sicer italščina rada menja glasnik v z glasnikom g, vendar uga, zna pravenetska oblika biti, primeri litov. uga, Beere, Traube, starosl. j-aga, Beere, j-ag-o-da, idem, in tudi lat. uva stoji za ugva.
Doroni, doronzini,
gangheri, Handhefteln. Beseda dora pomenja roka, dlan, pest, in sicer starogršk. doron, dlan, po Pliniji (35, 14), illyrsk. (al-bansk.) dorre, manus, v novokeltsk. narečjih dorn, durn, manus, pugnus, latvijski dure, Faust; doroni so torej oklepi okoli pesti. Beseda je prasorodna. Primeri šče staroirsk. d e a r n a , Hand, latvij. delna iz derna, flache Hand, slov. metath. dlani, iz dal nt, d ar nt.
Soma, Somaro,
carico, che si pone a' giumenti, Last, somaro, asino, giumento, Lastthier. Soma, somaro, je iz sogma, sogmaro po izpah-njenem gutturalcu, kakor jumentum iz jugmentum. Čijega naroda
[>rva vlastina da ta beseda je, se bode dalo težko določiti ; jaz tukaj e hočem dokazati, da je tudi beseda sag slovanska. Podajmo se najpreje v sansk., tam najdemo sag v pomenutegere. UžeBopp je iz sansk. sag izvajal gršk. trAÇto, aàyrj, câyfia, asaàyfievos, a narrai, packen, beladen, aufschirren, aüyri, Geschirr der Thiere, aäyfia Packsattel, Ladung, Masse, Haufen, anyog, Mantel vom groben Tuch ffaypàçia, Saumthiere. Sagum v pomenu plašč je tudi znano pri Keltih, in je oblačilo in ime prišlo kakor Strabon (IV.) piše po Gallih v Rim. Tacit (Germ. XVII.) piše, da so tudi Germani rabili za obleko sagum, vendar beseda ni bila domača, Strabo poroča, da je aayog plašč, ligurska beseda, najde se tudi pri Kelto-. Ibercih v Hišpanii, celö v Afriki pri vseh novoromanskih narodih
v oblikah sayia, saj a, franc, saie iz sagi a, tudi v novokeltskih narečjih : kymr. saé, habit, rob.*) Razve grščine ne pozna nobeden drug jezik glagola v onih pomenih, v katerih ga v grščini najdemo. V latinščini zelo pozno pri Vegetiu (300 po Kr.) sag m a, Saum-sattel, sagmaricus, Saumross, todaizgršč., nemšk. Saum pa je iz italj. soma. Beseda sag um torej ni lat. Staroslov. sam ar, onus, bulg. s a m a r Tragsattel, hrv. s a m a r, clitellae, česk. s o u m a r, so iz grščine, vendar čudovito je, da hrv. in srbšč. rabite sag v pomenu tapes, Teppich, tedaj zelo blizo v pomenu sansk. sag, te-gere **), kar bi kazalo, da je bèseda vtegnila tudi pri Slovanih domača biti, ker ako bi bila iz italj. izposojena, bi se mogla glasiti sadž, sad ž i a, ali saj a, zraven ače so slovanski vladarji imeli posebnega dostojanstvenika nadzornika sagov, ki se je velel cariHft. Ker gutturalec tudi v slovanščini se rad izpehuje, zna samar tudi slov. tvarina biti, in (plur.) ià aayfiaQM, samar, obznačuje isto, kar novogršk. yo/iaçt, Lastträger iz yôfioç Last. Celô v rusk. narečjih najdemo razsamar j et, erleichtern, entlasten. Zaradi suff. primeri kos-ma, kuk-ma, kuč-ma. V pradobi niso poznali lesenih sedel, temoč so živinče pokrili z razno robo, da ni jahača tiščalo, zato so sedlo imenovali sagma, pokrivalo, in tovorno živinče sag m ar. Ker smo se uže prepričali, da so Veneti bili izvrstni konje- in mulorejci, in mule rabili za tovore, ni predrzno, ako beseda soma in somaro prilastujemo Venetom. Iz te besede pa se tudi prepričamo, da glasnik a se je pri njih povišal v o, kar smo uže našli tudi v besedi trogia mesto t r agi a, katero prikazen šče danes najdemo slišeči ljudstvo izgovarjati: moti, grod mesto mati, grad.
Drugači nego Bopp izvaja aâyt] in sag um, venetsk. s agi a, učeni Fick, in sicer iz s a d ž, anhängen, haften, s a d ž d ž a, Kleid, Rüstung, in primerja staroslov. flOCai'L — po-sagl, compages, in litovsk. segiu, segti, schnallen, um- anbinden. Ako se ta izpeljava sprejme, imamo v slovanščini popričano besedo, in si lehko svojimo sag, in sagmar, primeri šče latvijsk.: sagt-is, Verknüpfung, Hafte, Schnalle. Iz te korenike je tudi padovanska beseda soga, Seil, Strick, Leine. Da so se sagi prikapčali, vidimo iz Livija (27, 19.). Trebellij, Polij pa govori o sagis fibuljitoriis. Primeri nemšk. Umhängtuch.
Bibiar,
v patavščini obznačuje leliar, schauckeln, schwanken, wackeln, slov. biba, polž, venetsk. biba vrsta morskega polža, slov. biba, reca
*) V sansk. tudi sadždža, ein Kleid zum Umhängen.
**) Tudi v kymršč. in anglešč. se g an, covering, segiad, envel-oping, »taroslo?. tudi sažište, Busssack, Busskleid.
proprie die wackelnde. Sorodno je gršk. ^iß-o^m zittern, schwanken lat. feb-ris, fib-ra, Faser, 'starogorenjenemsk. biba, beben primeri šče slov. beba, bebec, ein furchtsamer Mensch.
Broda,
juha, primeri šče anglosaks. brodh, starogorenjenemsk. prod, Brühe, gršk. ßgirov, Bier, lat. defrutum, der eingekochte Saft, angležk. broth, Brühe, slov. brodim, die Suppe verzetteln, iz korenike bhru, wallen, schwellen, brauen, litovski brada, Jauche, ruski brodit, gähren, dansk. fraade, schäumen, škand. fradgas, schäumen, slov- broditi, in einer Flüssigkeit herumwühlen. Broda stoji na slov. in nemšk. glasniški stopnji, tedaj niitaljanska beseda.
Sbragiar,
far gran rumore, slov. obregniti se, anreren, anschreien, primeri gršk. qiQvy-D.o-i, mal ptič, lat. frigere, schreien, frig-ulare, frig-utire, zwitschern, murmeln, anglosaks. beorcan, bellen, staronord. b er k-1 a, prahlen. S-bragiar, stoji torej na stopnji slov. zvočnih postav.
Camarus.
Festus je zapisal besedo camarus v pomenu: bos. Brez dvombe je prešla iz venetščine v latinščino, staroslov. čamer s pridevkom: trtor, sonans, slov. čamer, Ochs, sansk. čamara, Grunzochs. *) Korenika kam obznačuje sonare, lat. g e m o, litovsk. k a mane, Waldbiene, proprie sonans, primeri: bučela iz buk, sonare, staroprusk. kamin, Hummel, slov. čtmel, čtmrl, Hummel, srednjegorenjenemšk. h um m en, — summen, humbal, novo-nemšk. Hummel. Popolnejšo obliko najdeš v staroslov. skom-1-jaj^, brummen, grunzen, skymati, flüstern, novosl. kumkati, grunzen, litov. kimus, heiser, sansk. čam, camati, schlürfen, primeri lat. g umi a, Schlemmer. Ča m a ti v pomenu srebati torej izraža glas, ki se pri srebanji sliši, rusk. dial. čam-kat, čavkat, schlürfen.
*) Panoni so tega vola imenovali bunasalibunaš iz buniti dumpf tönen, rusk. bunjet, — on ô ßovraaog tv Tlaiovia ûtjqîov ècrri fitya, mq ßoog (pvrjv êfmy xat elâog. rô ôt avtov Séojia xaXvnzsi oXov oïxov. Timotheus Gazaeus ed. Haupt. Tudi Plinij ga omenja in imenuje b o n a s u s, rekši, da je v Panonii doma, in kedar se začne gnusiti, tria jugera fimi spr*zni. Primeri vacca iz vakh, brüllen, gov-govedo sansk: gavayaini, brüllen, bykt iz bučati, brüllen.
Carpia,
Schuh, Stiefel, slovašk. krpky, Schuhe, slov. krplje, Schneeschuhe, litovsk. kurpe, staropruski: kurpe, Schuh, lat. crépi da iz gršk. xçtjm-d, bržkone lat. carpisculum, eine Art Schuh, iz venetšč.
Cesta,
iz prvotnega k es ta, Korb, staroslov. kusta, virgulta, primeri šče lit. kasz-us, kaszele, Korb, slov.košB iz kos-ja-s, lat. qua-lum iz quas-lu-m, kakor diminut. quasillum, Körbchen, kaže. Korenika k as pomenja spalten, tedaj kusta, das spaltbare Reis, Zweig. Znano je, da se iz razkalanih viter pleterke pletejo. Uže sem omenil, da je iz te korenike korotansk. h o s t a, rusk. kostyl, koster, rogus, sansk. kâstha, kos dreva.
Blatta,
Wanze, Schabe, sicer tudi lat. ; ven dar vtegne iz venetšč. izposojeno biti, in stati za bi acta, primeri latvijsk. bloktis, Wanze. Latin ima tudi cimex.
Rapa,
grinza, ruga, crespa délia pelle, srbsk. rapa v slovašk. rapa v, mit Schorf bedeckt, primeri šče latvijsk. rep pu, rep i s, dieHeil-haut über Wunden, starogorenjenemšk. raf-jan, verharschen, Schorfbildung zeigen, bavarski räpfen, Schorf einer Wunde, Grind, Räude. Ta beseda manjka v vseh druzih indoevropskih jezicih, poznajo jo le slovanšč., nemščina in venetščina, torej je pra-venetska, ker poznamenovanje za krasto so gotovo uže stari Veneti poznali, in si ga ne izposojevali. Ravno ista razmera vlada v besedi:
Canevin, Canevetta,
piccola cantinetta, dove si custodisce il vino, starosl. konobt, pel-vis, konobar, Schenk, rusk. konob, Kessel, starogor. - nemšk. hnapf, novonemšk. : Napf. Iz venetščine v latinšč. pa uže zelo pozno in pri cerkvenih pisateljih canaba, canabula, Hütte, menda boljše: Weinzelt, Weinbude. Novoslov. konob a, cela, klet.*j Ravno tako edino germansko-slovanska beseda je :
*) Grško xävctßog, lignum tenue, cui fictores ceram vel linum cir-cumlinunt, fig. suh človek, Skelet, XKvaßsv[ia, Modell, ne spada sem, kakor Fick meni, to je iz xârrjg, Decke, Matte, Rohr.
Smučar,
schlüpfen, litovsk. smukti, gleiten, staroslov. smučati, kriechen, gleiten, novoslov. smuknoti, staronord. smaug, smjuga, kriechen, novonemšk.: schmiegen.
Bàlia,
nutrice; k tej besedi šče prideni rusk. bal o vat, verzärteln; veli se venetsk. tudi nena, rusk. n j a n - k a, Amme, Kindswärterin, srbsk. nana, mati kot prva rediteljica. V staroslov. pëstuna, novoslov. pestinja, gerula, Säugamme, Kindsfrau, po pravem: die stopfende, die schoppende, die stossende, ker otroku jediva razdrobi in v usta pše, primeri česk. pëst, pist, Stössel, gornje-lužički p e š t a, die Stampfe, litov. p a i s -y t i, die Gerste enthülsen ; = sansk. â- p il, contundo, pešana, die Stampfmühle, lat. pis tri-nu m, idem, p i s t o r, Baecker, venetsk. p e s t r i n, luogo dove si fa il burro in cacio, pestriner, lattaio, colui, che vende latte, Milchhändler, pestrinera, lattaia, lattatrice, Säugampie primeri srbsk. „nap is to sam vas" — nutrivi vos; poznejše tvarine so staroslov. pčstun, paedagogus, pëstovati, curare, pestunstvo, institutio puerorum. Slov. pestinja in venetsk. pestrinera, ste najbliže prvotnim pomenom phanja, trudere, stopfen, stossen, schoppen, tudi italj. p es tare, zerstossen. Nemec ima fesa, fese, Spreu, Hülse, gršk. po Boppu nt la a a pro nlatrco, odkoder ittiaâvti zerstampfte, ent-hiillste Gerste, und Trank davon, primeri enako tvarino v jeziku starih Panonov: xafiog po Juliu Afričanu ime piva pri Pano ni h, od njih je prišla pijača in ime na Atilov dvor, kakor Priskos pri-poveda (Hist. graec. frag. ed. Did. pag. 83.) srb. komljenje, das Auskörnen, Aushülsen, ko miti, enthülsen, schälen, komilac, der Schäler, Enthülser, xa/iog torej = k a m o s = nwràvri, miaavov, der Trank aus der gestossenen, enthülsten Gerste. V sansk. najdemo: çami, Hülsenfrucht çâmîla, Bohnenbaum, çimba, Schote, rusk. k o m - s i t, stossen, slovašk. k u m - n u t i, udarit. Reditelj in ob enem glavar se je pri starih Panonih velel Bato staročesk. bat, ruski: batjuška, oče, srbsk. bato, oče in stareji brat, quia fratris erat majoris natu mortuo patre nutrire fratres et sorores*), srb. bačica iz batjica, Sennerin, sansk. bhat, nutrire. Dio Cassij pripoveda, da so Pano ni pod svojim Batom se vzdignili na vojsko proti Rimljanom; Bato je bilo ime dostojanstva, on je bil glavar zadruge, vsaj rimski pisatelji poročajo, da „per familias habitant", kakor do denešnjega dne, primeri Homerovo jroi/ti?», Hirt, Anführer, Beherrscher iz noifiodrto, weiden, hüten, nähren,
*) Priravnaj sansk. bhrâtar, brater, brat, iz bhar, qpe'oco sustentare nutrire.
lenken itd. Isto kar Bat o obznačuje drugo panonsko ime Pin et, Penet, litovski pena, pen-eti, ernähren, lat. penum, penus, Speisevorrath, litovsk. penet o j is, Ernährer, p eno k a s, alumnus, staroslov. p i n a, paša, litovsk. p e n a s, Speise der Thiere, Mästung, p ene ti, ernähren.
Musa, Musana,
facciaccia, brutto visaccio, musariola, Gebiss am Pferdezaum, m us aro, Maulkorb, mus ata, Maulschelle, musardo, Maulaffe. Vse te besede se le dajo razlagati iz sansk. muk h a, os, vultus. V Venetščini c prelazi v s, tedaj je musa iz muca, kakor busa, foramen, iz buca = boka. Mukha v sansk. tudi obznačuje: cuspis, in s to besedo se vjema lat. mucro, staronord. moekir, mucro, in slov. HMl, iz prvotne oblike : mekij, goth. meki anglo-saks. meke. Staroškand. šče pozna moka, caedere*), in h kore-niki mukh-muč, spada tudi gršk. à-fivaa-at, zerreisen, stechen, ritzen, kratzen, verwunden, schneiden, tako da v besedi mukha — musa tiči izvirni pomen grizenja, primeri nemško: das Gefriess, v pomenu: usta, lice.
V	srbščini šče najdeš: tue — muc, što kuc, to muc, was einkommt, wird auch gleich verzehrt; tukaj muc opominja na mukha — muca — musa. Muk — muč pa tudi pomenja, auslassen, auswerfeo. Bopp iz iste korenike izvaja gršk. fiva<s<a ex fttixj», fivxog, fivxtr'iQ, lat. mucus, Schleim, Schimmel, primeri šče srbsk. mukljiv, humidus, nemšk. moken, mokln, meucheln, moderig, nach Feuchtigkeit riechen, staroslov. moknonti, made-fieri.**) Pomen ostrine se šče pokazuje v lat. mucro, Spitze, mucro dentis, folii, Schneide, Schärfe eines Schermessers, Spitze des Degens, dalje Spitze, das Aeusserste, Gränze, Ende, primeri analogičoe nazore v besedah os, oris, Mund, or a, Rand, in gršk. trto fia — os in ora. Ker so Slovani ohranili iz korenike mu k h, muč besedo: Mï>Tl6, so gotovo tudi nekdaj poznali muka, v pomenu: os, <TTo/i«, vendar so se v druzih narečjih zgubile, in le ve-netščina jih je ohranila.
V	sansk. šče imamo mukha, frons, mukhara, dux, prin-ceps, proprie, der an der Spitze stehende, primeri čelo, frons in čelnik, dux, mukhyä, excellentissimus, mukhatâs, abi-mukham, in conspectu, primeri lat. coramiz co-oram. He-sychij piše, da je pri Erythrajih pomenjalo fiôxQmv — 'o£vç, oster. Kakor slovanšč. ima besede: moknonti, mukljiv, ki se vje-majo z lat. mucus, Schimmel, Schleim, Rotz, venetsk. mozzo iz
*J Primeri venetsk.: smussare iz s-mucciare, die Ecken abschneiden.
**) V latvijščini : m u k -1, sich ablösen.
moccio, tako je venetščina ohranila, kar je uže bilo v prvej razpravi omenjeno, smorzin, moccio, escremento ch'esce da naso, staroslov. CMptEt, CMapn, mucus, Rotz, novoslov. smrkelj, pol. smark, smarkač, gorenjesrbsk. smorkac rusk. CMOpKHyTB, emungere, lit. smarkata; gotovo je ta beseda ostanek iz jezika starodavnih Venetov, kakor tudi smorzare, estinguere, e dice si da fuoco, del lume, della luce.
Ker je s na početku besede praeposit. = lat. ex, je thema mork — morcciar, in ne drugo, nego slov. JiptK — MpMBMH, mrknoti, oxou£e<rd-ai, dunkel, finster werden, odkoder je mrak, ca-ligo, tenebrarum effusio. Razve staroškand. in anglosaks. myrkr, mörkr, mire, rumunsk. in škipetarsk. M8pr, kamor je prišla iz slov., besede te niso znane.
Burello,
caviglio, spitziger Pflock, um etwas Hohles zu verstopfen, k tej besedi primeri lat. for o, gršk. (pàçog, rima, cpâçayi, Schlund, Schlucht, anglosaks. borian, bohren, rusk. polsk. bort, ein hohler Baumpflock, slovašk. b ura vi t, aushöhlen; tedaj burello ne iz lat. ali gršk. debla.
Mandossa
tudi mendossa, termino de'beccai, v jeziku mesarjev, coltellaccio, longo coltello, di cui si servono i beccai per tagliare la carne. To je znamenita beseda, in je ne moremo kamor inam djati, nego k lat. m an dere, beissen, zerbeissen, kauen. Pa uže Bopp je kazal na sansk. mar d, mutata liquida r in n, conterere, devastare, fri-care, kamor tudi spada mor de o. Iz te korenike je lat. mandi-bula, Kinnbacke, m and-o, Fresser, proprie Kauer, Beisser, zerbeissen, mand-ucu-s, Kau er, manduc-are beissen, dalje skaženo italj. mangiare, venetsk. manzer, franc, manger, grško fiatjâ-ofitti iz fiadaa-Oficu, kauen, fiâar-a^, Mund, pozneje Schnauzbart, in iz gršk. ital. mustachio franc, mustache, slov. m u s t a č i, venetsk. mustazzon, brutto visaccio. Od oblike m a n d ni ostalo nič v slovanščini, ne upam si torej te besede k pravenet-ščini prištevati, dasiravno se čudim, da v italščini je ne najdem, razve mangiare, kar je iz mandiare. Mandossa, Fleischmesser, pa pričuje, da je mandiare nekdaj obznačevalo razsekati, raztrgati, razčesati, razrezati, in to tudi mard — morde o, od katere korenike imamo v srb. ko-m ar da, mesnica, k o-m ar dar, mesar.*) Da se kaj velicega poznamlja slovanski jezik pred debla rad stavlja : ga — ka — ča, tako rebro in ko-rebro, luža in ka-luža,
*) V venetšč. šče najdemo sledove te besede; smer da, ein Stück Fleisch.
vorainko-vora, odelo, stršiti, sršiti se, in ko-strešiti se. V slov. najdemo mrdati, Maul und Nase rümpfen, m r da ti, stu-prare, srb. mrdati, inepte agere. *) Mandossa je torej iz man-duscia, manduška, instrumentum conterens, lacerans.
Montone
Schafbock, m on t are, belegen, sem v prvej razpravi stavil k staroslov. medo — m^do, novosl. mode, munde, Hoden. Vendar lat. me n tum, men tul a priča, da je to staroitalska beseda. Jezikoslovci razno tolmačijo to besedo. Aufrecht iz sansk. manth, agi-tare, starosl. motiti, Pott iz m i n e o, in iz mineo tudi mentum, Kinn in mont, breg, das Hervorragende, Zeyss iz mejere, mingere, in mentula za mejentula Fick stavlja medo, m^do, mode, munde k sansk. mandati, aufwallen von Wasser, mada, Brunst, Same, gršk. (iccdôg, triefend, fiadctco, zerfliessen, lat. madeo, man are za madnare, fliessen, starogorenjenemšk. mendjan, lüstern sein, froh sein, m e n d i, Freude, vendar mentula sem ne stavlja, in sploh ne razlaga. Vtegne ipak mentula in monton, montare iz starovenetščine v latinščino sprejeto, in odonod skaženo nazaj povrnjeno biti. Naj drugi razsodijo. Meni — mentula iz mineo in mejere izvajati ne zadovoljuje, ker je glasnik t koreničen in le ula suffiks. Mentula se najde pri Čatullu, ki je živel na meji Venetov. Kam pa srb. mu t vi ca, palmes, Rebenspross? ne bi li mutvica = starosl. mçt — m^t-vica gde opominjalo na mentula? primeri nemšk. die Ruthe, virga et mentula, tedaj vendar iz manth, agitare, srb. muč-kati, za mu tj-ka ti, schütteln. Italj. montare ima pomene, ki se zelo bližajo k manth-m^ t, in sicer bespringen, belegen, beitragen, sich belaufen, wachsen, zunehmen, nützen, helfen, zuwege bringen. V jeziku venetsk. ribarjev monta, concorso, molta quantità di pesci in un dato luogo, montadura za montatura Ausstattung, Ausrüstung, iz tega slov. in nemšk. skaženo Mon d ur, m on dura, vendar vse to uže iz pomena: monte, Haufen; ali pa ni kje v besedi mont močna oblika, in spada h koreniki: mat, metq, werfen in mont je Aufwurf? in m on t ar, dass sich werfen, vsaj actio coitus pri žrebcih, ovnih, kozlih, bikih je metnutje, ne pa prileženje, concubitus, Belegen. Tako se tudi pomeni montar, beitragen, sich belaufen, helfen, t nützen itd. razjasnujejo, ker tudi Nemec in Slovenec imata ednake nazore: abwerfen, oves je dosti vrgel, malo vrže itd. Glasnik t je v besedi mont, koreničen, to se ne sme prezreti.
Lugia,
la femina del pore o, che ha partorito. Naj naravnise se ta beseda izvaja iz korenike lag h, liegen, staroslov. 1 e g ^ in lež^,
*) Venetsk. smërdassâe, vana iattanzia.
liegen, lože, Lager, lože, ložesno, Mutterschoos, utérus, lož^, loži ti, legen, decumbere, litovsk. lasta za lagst a, staroprusk. las to za lagst o, Lager, staronord. leggja, legen, goth. lag j an, latinšč. ima edini lec-tus, gršč. te%-ûé!;ato, legte sich, Sip? in lô%og, Lager. Ker svinje se vležejo pri porodu, se reče: svinja je polegla, decumbebat, deposuit, Nemec pravi pri kokoših: „Eeier legen", Slovenec pa: „kokoš je znesla", pri živalih, ki stojé rodijo, se reče pometati, werfen, vrči, „kobila je po-vrg 1 a", die Stute hat geworfen. Srb imenuje pometino u živo-tinjah (Nachgeburt) — loža. Isti nazori vladajo v grščini, gder h)-/tvm obznačuje gebären, hr/tla, das Gebäi-en, die Reinigung der Kindbetterin nach der Geburt = srb. loža*), lopa, puerpera. Lugia je torej = loyja, die Legerin. Ker lugia = ložija stoji na slov. glasniškem stepnji, spada beseda v pravenetščino. Jeli je nemško Los, die Sau iz ložija, ložja, ne upam si določiti ; beseda je znana bolj v onih krajih, gder Nemci na Slovane mejašijo, postavim na Tirolskem. Visokoučeni dr. L. v Hörmann**) piše v svoji izvrstni razpravi: derheber gât in litun"
Eag. 35. Der grosse Dreschernudel heist Lös, in pag. 36. Wer eim Dreschen den letzten Streich thut, bekommt den Saukrapfen, tedaj los = Sau; primeri šče: Wer den letzten Schlag macht, hat die S a u". Tirolci so ohranili dosti navad in besed slovanskih iz one dobe, ko so na Tirolskem historično gotovo do podnožja gore Brenner Sloveni stanovali. Tako piše Hörmann: Wer den letzten Streich beim Dreschen macht, hat den Harer. Er wird abgerussigt. (Zilerthal.) Kaj je Harer drugo nego korotanska oblika slov.-srbsk. gar, Russ, garav, russig. Korošci pa g kot h izgovarjajo, prim. hovob — golob. Tako tudi je sledeča navada znana pri Srbih in Slovencih. Hörmann (pag. 46.) piše: Um Georgi haben die pusterthalischen Hirten den Brauch, nämlich der erste, der mit der Heerde auf der Weide ist, heisst Grasneid, der zweite Kaiser, dann kommen Kaisers Bediente, und der zuletzt mit der Herde kommt, heisst Pipo. Dieser wird ins Wasser geworfen, oder es wird ihm sonst etwas Arges zugefügt, und man schreit ihm nach : P i p o ! beiss'n Fackl 'n Zipfel o, lass es nit verblüeten, kanm — sehe's nächste Johr junge Fakln hüten." Slovenski pastirje tega počasneža imenujejo Pipec, od pipati, abzupfen, srb. pipec, Zipfel, Zapfel, slov. pipec Taschen veitl, skluček, nožek. Tako tudi tirolska beseda tous ch ***), vtegne ska • žena venetskoslov. trugia — truža biti, sicer se tudi najde v Kirschii cornucop. s. v. serofa Mohr, Los, Dausch, Zuchtsau, ali kako to besedo nemški jezikoslovci razlagajo, mi ni znano.
*) Starogor.-nemšk. lehtar, Nachgeburt.
**) G. L. v. Hörmann sedaj skriptor na graški vseučilišč, biblioteki, je tudi izurjen znatelj in prijatelj slovenskega jezika in slovstva.
***) Tousch je vtegnilo iz venetšč. v latinščino i odonod med nemške
Tudi venetsk. loza, Wohnung, bedeckter Gang ital. loggia iz italj. franc, loge je iz venetšč., primeri staroslov. lož i je, cu-bile, ložnica, cubiculum pa tudi porticus in conclave, ker lat. lo-geum, Zocke der Bühne, Rednerstuhl, Steuerarchiv, je iz gršk. loysiov, erhöhter Ort auf der Rednerbühne, tedaj iz loyâw, reden, loyi^ofiai, rechnen; venetskoitalj. loza — loggia pa ima pomene: prebivališča, porticus, kakor slovanska ložija, ložnica, lo-geum je kraj za govorjenje, loza — loggia pa za ležanje. Ker je lat. iz indoevropsk. korenike lagh, liegen, edini lectus, lectica ohranila je to znamenje, da je ta korenika imela slabo življenje vitalščini, tore je loza — loggia težko zrastlo na deblu italščine; tudi glasnik o, ki v tej besedi odgovarja indogerm. gli, pričuje zoper to, ker g h je grkoital. sploh x —
Trogia, Zuchtsau, svinja za pleme.
Uže v prvej razpravi (pag. 37 - 39) sem se lotil razlage tega imena, in po vsestranskem pretehtanji mi edino staroslov. trag, posteri, srbsk. trag, porodica, srbsk. traga, Thierraçe, genus, zadovoljuje. Nobeden drug jezik ni iz trag stvaril poznameno-vanj za pleme, in svinjo plemen j ač o, ki pomenja v venetščini trogia. Korenika je trag, ki obznačuje v slovanščini iti, gibati se, vlačiti se, sansk. trag in trang, gehen, sich bewegen, goth. tragjan, laufen, gršk. tQÎy.w, laufen, irsk. tairgim, „get away", tairgeadh, a going, passing, bolg. tri, g ni», ire, kelt. trag, noga, zato Vertragus, Windspiel, popravem ànkçoyog, valde cur-rens; iz te korenike je venetsk. traghetar, hin und hergehen, venetsk. tragante, cacciatore, lovec, slov. traglač (kraj Mure in Ščavnice) longipes, ein langfüssiger Bursche, trage, Beine, Füsse, staronemšk. d r ë g i 1, famulus, proprie currens, primeri gršk. tQÔxdos, Laufer, Bote, staronord. thrael za thragel, Knecht, der Unfreie. Dalje iz tega debla srbsk. trag, Fussstapfe, traž-i_ti, suchen = die Fussstapfen verfolgen, venetsk. trozo iz trogio, sentieruolo, semita, vietolla, Fusssteig, Pfad, srbsk. traž-ina, der Steig, semita. Edina latinščina ni ohranila te besede, katero najdemo v sansk. slovanšč. gothšč., staronemšč., v keltšč. in v grščini. Kakor je lugia, svinja, ki poleže sad, tako trogia svinja, ki se pušča za trag, za trag o. Primeri enake nazore v nemških besedah: Abkunft, Abkömmling, Nachfolger, v katerih tudi so pomeni izhajanja in sledenja zapopadeni. To izraža tudi zendsk. aipičare, Nachfolger, ]proprie: decurrentes, iz ai p i, de, in čar, curerre, lat. descendentes, slov. pleme genus, generatio, in soboles, naslednik,izthemata: slëd, gleiten, slëd, Spur, Fährte, kakor
Tyrolce priti. Ladinsko narečje rado r pred vokalom pogoltne, primeri puina = p ruina.
trag. Starim narodom je bilo pokolenje — hajanje — prehajanje; celo slov. beseda pokolenje označuje progressio, dozdevalo se jim je kot nit — ki se na dolgo vleče, zato v sansk. t an a s, filum, stamen, pa tudi Geschlechtsfaden, srb. pasmo, filum, in p as min a, genus, Race. Da so Venetčani v besedi trogia si mislili proplajanje (propagatio), spoznamo iz tega, da so iz iste korenike stvarili besedo troza *) iz trogia, kakor loža iz loggia. T r o z a je po Boeriu : quel rimessitieio (Sprössling, Schöss-ling), che fa la vite (rozga) dal pie del tronco, con cui si trans-pi antano et propagano le viti. Da so Veneti izgovarjali trogia spoznamo iz italsk. troia. Venetski g pred vokalom je v lat. i, j. tako maior : iz magior, ital. s ai a iz sagia. Primeri bogi a, in boja.
Da venetsk. trogia isto znači kar staroslov. in srb. traga, generatio, nam potrduje analogična mantvanska beseda: razza, svinja, plemenjača, venet, razza, generatio.
t
Truco, trucar,
tocar colla sua la palla deli' avversario, svojo kuglo proti nasprotnikovi potočiti, posebno v biljardni igri. Ta beseda mora se staviti h gršk. tciq(z(T(jco za raonyjm, drängen té-rqr^a, bin hingedrängt, lat. torque o, drehen, drängen, goth. threih-an, drängen, staronem. drah-jan, novonemšk. drehen, anglosax. thringan, dringen, drängen. Litovšč. ima tr en k-ti, drängen. Ker venet, rabi latinsko-ital. torcolar, premere, torchio, torcular, je truco, trucar, pravenetskaoblika. Menda tudi venetsko: trustante, accattatore, ein lästiger, zudringlicher Bettler, je iz korenike truk, in trus-sante za trucciante, trucavec. V zend. in sansk. tega verba (glagola) ne najdemo, nego samo besedo tarku, Spindel. Tudi srbsk. trk ulj, Trester, vinacea, trki j a, statumen, Stützstock, tr kij a t i, priticati, paxillis figere, pflöcken. V vseh teh besedah tiči isti pomen tiščenja, porivanja. Trucar tudi v venetšč. po-menja : correr via — odbežati, proč bežati, laufen, primeri litovsk. i sz-truk-ti, weglaufen. Sem spada tudi venetsk. tr o tolar, za troctolar, anfangen zu laufen, trotolo, Kreisel, trotar, im Trab gehen, traben. Gutturalec venetšč. i italšč. sploh rada izpe-huje, primeri tetto — za tecto, tatto za tacto. Jeli je traben nemšk. beseda? primeri srb. trapati, daherscblendern, te-mere incedere, litovsk. tre p-ti, zappeln, sfampfen, staroprusk. trap t, treten, srb. trap, Wagengeleise, ruski: tropa, Fusssteig^
*) Ker ta mladika se pušča za proplajanje, so jo Venetčani vtegnili rodovitni svinji primeriti, kakor Slovenci take trse imenujejo bike in konjiče. Vendar spomni se na nemšk. Trieb, Schössling iz schiessen, povsod pomen bistrega gibanja.
Letopis U. 1875.	1
gršk. tçanéœ, Wein austreten, menda iz trap; tudi starosl. trap, fovea, das ausgetretene, venetsk. trapola, Mausfalle, starosl. trapi, equi ornaipentum quoddam, menda k venetsk. trapelo, Riemenpferd, trapelar, auslaufen, srb. trap, neu gegrubter Weingarten, trap iti, Gruben im Weingarten machen, venetsk. fig. trapelar, betrügen, to je koga v past, v trap spraviti, in die Falle, Grube bringen.
Morgia,
Oelsate, iz korenike m.arg, gršk. «-^toym, streife ab, a-fiogy-os auspressend, lat m a r g - o, Streif, Rand, nemšk. marka, Rand. Iz te korenike je starosl. MJT63tt = molgiî| — morgig, melken = streicheln, litovsk. mélžu, streicheln, morgia tore: was sich abgestreift, ausgepresst hat ; iz te korenike je tudi gršk. fioly-ôç, pri Hesych. fialayag, Lederschlauch, proprie der ausgepresste Sack, slov. mauha, korot. oblika za malha in to za m al ga, Lederschlauch, Sack, nemško mala h a, malha je iz slovanšč., ker germanski jezik išče obliko malka ali marka, ker ima marka in melken iz indoevrop. korenike m ar g, sansk. mardžati, wischen, streifen, streichen, abstergere, purificare, m r g-y a ti, umher-streifen gršk. /j,agyog, umherstreifend, jiaQykrfi Landstreicher = slov. m a u h a r malhar, malgar, zend. maregh-aiti, umherstreifen, lat. mul g-e o, melken.
Morgno,
Morgnar, morgno, miagolare, miauen, srb. mernj-kati, mrmlati, morgnon, sorbone, Duckmauser, slov. mrnjavec, mürrischer Mensch, primeri: mürrisch iz murren.
Calalin,
metulj, ne iz grškega xaXôç, kakor Filiasi in Boerio mislita, temoč iz kal, rusk. in slov. blato, primeri metulj inmotyla, Kotli, nemšk. Schmettering = der Beschmeisser, Beschmutzer.
Coco,
uovo, ruski: koka, Hühnerei, slovaški: kuko, jajce.
Gugiera,
brazda, za glugiera, kakor gussazagluscia, izlug, litov. lužu, brechen, slovašk. luznuti, sekati, staroslov. luz-gati, mandere, tore lužira, Bruch, Spalt; sansk. rudžati, zerbrechen.
Meleo,
Rost an Weinstöcken, slov. mel, idem iz mel, črn, zato melina, m el i nice, Himbeeren, litov. me lin as, latvijsk. meluas, blau, schwarz, m e 11 i n i t, schwärzen, sansk. malina, dunkel, gršk. fiêXaç, schwarz, srb. malina, morum idaeum, Wegedorn, Himbeerenstrauch, slov. malina, morum, Maulbeerbaum, tedaj vse po črnkasti barvi, odonod srbsk. mel un, vrag, proprie črnuh.
Mamo,
Tölpel, Dummkopf, srb. mamitj, in Wuth bringen, srb. mamlaz, blesan, Dummkopf.
Mandra,
%
Pferch, ricettacolo del bestiame, Fick drugače razlaga nego Benfey, Mnys in Kuhn, in sicer iz korenike man d, weilen, stillstehen, zögern, warten, in kaže na slov. muditi, in reče, da je muditi noveja oblika stareje manditi. Slov. muditi se, sich aufhalten, goth. mot-jan, authalten, anglež. to meet, niženemšk. möt-en, aufhalten. Mandra je ravno tako slovanska beseda, kakor sansk., gršk. in lat.
Meliga,
Holchus, sorgum (Linée), zna ravno tako pravenetska beseda biti, kakor gršk. fisfoirj, Hirse, Schwaden, lat. m i Ii um, Hirse, litovsk. malnà, Hirse, Schwaden, iz korenike mal, melj^, mahlen.
Mela,
stecca di legno, che usa portare 1'Arlecchino, srbsk. malj, fistuca, StöSsel.
Melma,
— zaradi suffiksa primeri: kos-ma, kuk-ma, — terra, fango (Schlamm) che è nel fondo de' fossi e de' fiumi, litov. m o 1 - i s, Lehm, Schlemm, ruski m a 1-n i k, ein schlammiger Ort, sansk. mala, Schmutz, Schlamm, venetsk. mogiana za mogliana, slov. mulja, mulj a va, srb. mulj, voda kroz granje ili rešetku tekuča, venetsk. mogiana, acqua, che gerne dalla terra, e che la tien sempre umida.
Supplementum.
Ar go, voce di gergo, che vuol dire cielo, iz korenike: arg, sansk. a r d ž, splendere, slov. po prestavi glasnikov : r a g a, lisa, Blosse, svitlina. Argo ne kje za are o, Bogen, ker are o se samostalno nahaja.
Aatio, aspro, ruvido, slov. oster, scharf, rauh.
Astoni, cardus monspessulanus, slov. os-et cardus.
Bacin, arnese, che serve per lavarsi le mani e ad altri usi coli' acqua, srb. bačva.
Baraca, Barake, primeri ruski: v ar o k, Schiffsdach.
Barbazzon, specie di gabana, srbski barbeža.
Barila, vaso di legno fatto a doghe corne la botte, beloruski ba-rylka*).
Bati, voce padovana, coraela, das Geschlinge, Gekröse-, slov. bati, idem, dalje: Knoten.
Begiora, rigogolo, Goldamsel, slov. bežura, klic na ptico volgo, primeri klicotročajevpri zaslišanji vftlginega piskanja: „Stric motovilo si vidil mojo kobilo, teta bežura**), kde je moja pura"? Volga se tudi veli slov. kobilar.
Begolo, frugolo, unruhiger Knabe, iz: begati, currere.
Berechinaria, moltitudine di gente vile, srbsk. brča, Menge, br-čati, hitro rasti.
Borochia, lederne Weinflasche, srbski burača, bure, b u r a t, bauchig; boria, bota, Fass, srb. bure, idem.
Brula, giunco comune, slov. prula, prule, Sumpf, tedaj: brula Sumpfgrass, primeri: ločje, juncus, loka, Sumpf. Tudi več topičnih imen : Prule — vse v močvirnatih krajih — imamo po Slovenskem, tako pri Ljubljani itd.
Biodo, giunco palustre maggiore, staroslov. b lu d va, xâveov, ein aus Sumpfgras geflochtener Korb, tedaj je tudi v slovanščini prvotni pomen besede bi ud bil: juncus; primeri staronord. teinn, arundo, got. tain- j ô, canistrum, nemšk. zeinn, vir ga.
Bernia fu detto ad una veste di donna, srbsk. brnjica, prtena suknja, staroslov. brni a, lacerna, ftavôvng.
Buca, busa iz bucia, luogo cavato, staroslov.: bok, cavitas,*bo-cheta, foramen parvum. V venetšč. je c pogostem = s, primeri: buson = bucone.
Buzaro, persona giovane piccola, slov. bucek, idem, slovaški: b o c i k a, mlada krava, slov. b o c k a t i, sem in tja bežati.
Calar, cascar giù e stagnare, slov. kal, lutum.
Cazza, ein Wassergefäss, staroslov. Kafltqa.
*) A vykacu bocky mëdy i barylky gorëlky. Iz narod. pes.
**) Bežura, fugitiva, ker je ptica potovalnica, in se težko vloviti
dâ. Kakor jej Slovenec pravi: „Stric Motovilo" — tako Venetčan: „Compare Piero'1 — kume Peter!
Calo, pelle indurita, srb. kalavar, machina pellionum, Gerbebank.
Calo, diminuzioné, minorazione, srb. kalati, oslabeti.
Caparon, cardio spinoso, specie di conchigHa, primeri slov. thema: kop, spinosus, kopina, kopinsica, Stachel, Dornbeere, dalje: kopava, cardui genus.
Caroga, arnese contesto di carici, posodva iz r o g o z a, v besedi : rog-o z je k a odpadlo, primeri lat. car ex = caregs — caregis — caragas, primeri rog za krog, raki za kar k t.
Comagna, das Essen, Schmausen, starosl. kom-kati, rusk. dial. kom-kati, jesti, sansk. ca m, schlürfen.
Cotus, specie di abito, primeri: kontu s.
Crica, dissidio fra persone di parere contrario, primeri: krika, Lärm, ali pa: kreg, Streit.
Camito, angehäufte Sachen, primeri ruski kom, Klumpen.
Dardo, frezza, slov. darda, Spies, franc, darder, schleudern, slov. drdrati.
Frezza, arme da ferire, slov. p raca, praéka, starosl. p rai t a, korenika je prati, ferire, schlagen.
Gnasa za gnacia, voce antiq. percossa, bussa, slov. gnaca iz gnatia, gneca, Gedränge, gnetim, stossen, o-gnet, con-tusio. Nemec ima: kneten, staroprusk. gnode, Backtrog. Drugi jezici nimajo te besede.
Golzarina, la pelle pendente dal collo dei buoi, slov. golk, gl k, golt, Schlund, torej gol carina.
Grampia, gramola za grampola, orodje za omikavanje lanii, slov. kremple, kramplati, tudi nemšk. krempeln.
Greppa, si dice alla sommità del cigliare (aufgeworfene Erde) slov. in srb. hrpa, cumulus.
Imbugar se, eccitare o irritare la voglia, inuzzolire, sehr lüstern machen, slov. (Murko s. v.) vu ga, die höchste Lust. Pisati se mora: volga, primeri sansk. va lg, exsultare, starogor.-nemšk. v al g on, volvi, zato ime ptice volga, Goldamsel.
Ingropa, annodato, slov. grpa, hrpa nodus.
Lagno, Klage, staroslov. la j, Tadel.
Lascar, esser facile in parole, la sc o, fievole, slab, primeri starosl. last, facilitas, srb. las an, lehek, bolg. lesen.
Maregna, pokrivalo, s katerim se oltari pokrijejo, kedar se cirkva snaži, da se prah ne prime oltarjev, primeri slovaški moru-vat, privezati, sansk. mârajami.
Nata, Auswuchs, slov. na t, Auswuchs von Blättern bei Rüben, sansk. nata, rasten je v obče.
Nono, Grossvater, slov. nunec, Taufpathe, nena, nutrice, ruski nanja.
Pavero, stoppino o lucignolo, srb. paperje.
Pieta, rimboccatura, Umschlag, primeri: pie t, pletivo.
Pila, una specie di vaso, srbsk. pilo, gotb. fui, Becher.
Piriar, trennen, slov. parati, novopars. par i tan, zerschneiden.
Pistagna, Bug, Schoos, • Saum, Falte am Kle^d, slov. p izd an j a, hlače na p i z d o, primeri : p i z d a, Mutterscheide.
Plača, lama, staroslov. p la k a, odkoder nemšk. Blech.
Poreti, esulcerazioni, primeri česk. : pureti, aufschwellen.
Prazo, prač, primeri ruski pa-porok = pa-prak,|analog. 1 o-ket, Elle, in Ellenbogen, rusk. pa-porok označuje: die Achsel; zaradi: pa — primeri: pa-noga. K besedi: prač, prak, dodaj še štajersko nemšk. Prajtzen, Praksen, izraz za roke.
Prodezza, bravura, severnoslov. p rudi t, brennen, aufreitzen, prudky, heftig.
Racoleta, die Quackente, racola, Laubfrosch, primeri: staroslov. rakati, rakotati, rakoliti, sonare.
Radegar, altercare, radegheto, piccola differenza, radegoso, contenzioso, iz praepozicije: ra = lat. re, in slov. : degati, zanken, wörteln.
Ribola za: rivola, barra del timone, Ruderstange, iz: rivati, trudere, rusk. rulj, Steuerruder.
Sbigotio, spaventato, gescheut, slov.: zbegan.
Slapon, pappone, Vielfrass, slov. žlepnoti, požlepnoti, fressen.
Sborir, scovare la lepre, Hasen auflagen, slov. zburiti.
Sbrazzar, ricusare, non accetare, slov. zvračati.
Scachir, .stenuarsi, dürr, mager werden, srbsk.: s kači ti, abnehmen.
Scarcagiar — scarcagliar, lasciarsi cadere i mocci dal petto, dal naso, slov. shrakljati se, hrakelj, Nasen-, Lungenschleim, rusk. harkat, sich räuspern. Primeri tudi thema s k ar g, kreischen, skržit, stridere, litov. kregzde, Schwalbe.
Streghiar, kratzen, slov. strgati, strugat'.
Schiena, o dorso, slov. šija, šijek.
Surian, color lionato, lichtfahl, slov., hrv. suri.
Stiavina, schiavina, coperta da letto, slov. stlavina iz ste-ljem, stlati, postlati.
Schiocco, das Klopfen, slov. skluk, klukati.
Scorza, scorzazza, Schotte, Hülse, slov. skora, skorica, skorčica, staronord. skel, Hülse, staron. s cal a, Schale.
Stuoto za stupoto, voce del contado verso Padova, quegli che la\ora la lana cogliscardassi, srbsk. stupa, Maschine zum Flachsund Hanfbrechen.
Tina, Weinkufe, slov. tunja, Kübel, odtod nemsk. Tonne.
Togna, eine Art Fischnetz, ruski t o n j a , Fischzug, starosl. t o n o -1 o, t ene-to, primeri še nemško: Dohne.
Tramoza, pyramidenförmige Hütte, starosl.: trem, turris.
Chetarse a cavallo, sich auf's Pferd werfen, slov. hiti ti se na konja.
Totani, testiculi, srb. tutliči, eiförmige Kürbisse.
Tontonon, brontolon, borbotattore, starosl. tantinet i, sonare. Tatici, stanza da bestie, za stana, slov. stan, die Schweige, Viehpferch, v venet, je s odpadel, primeri : taminaza: s t a m i n a.
Pogled v mantvanščino.
Kakor rimski zgodovinopisci poročajo, so zemljo Venetov pred njihovim prihodom obsedli Etruri (Etrusci, Tusci) in etrurski Eu-gani. Ti so več mest postavili, ki so pozneje v last Venetov prišla. Edno takih mest je tudi Mantua, gder je za Virgilija četvero ro-dičev stanovalo, kakor on poje v svoji Aeneidi (10, 198). Ille etiam patriis agmen ciet Ocnus ab oris Fatidicae Mantus et Tusci filius amnis, Qui muros matrisque dedit tibi Mantua nomen, Mantua dives avis, sed non genus omnibus unum: Gens illi triplex populi sub gente quaterni; Ipsa caput populiš; Tusco de sanguine vires. Ti populi quaterni so bili Tusci, Galli, Rimljani in VeDeti ; zato Servij k gore omenjenim vrsticam pridene : „origo Mantua-norum ab Tuscis fuit, qui in Mantua regnabant, et a Venetis, nam in Venetia posita. Za Plinija (Hist. Nat. 3, 19) je Mantua bila etrursko mesto, ker piše: Venetorum Ateste et oppida Acelum, Patavium, Opitergium, Belunum, Vicentia, Mantua Tusco-rum trans Padum sola reliqua. V vesi Andes blizo Mantve je bil rojen Virgil, kakor Macrobij (5, 2) poveda, ki ga imenuje „Vene-tus rusticis parentibus natus" zato Silij (8, 594) Virgilijeve poezije imenuje „cantum Andinum" „Mantua Musarum domus, atque ad sidera cantu evecta Andino".
V denešnjem mantvanBkem narečji nahajamo besede, ki se dajo iz keltščine razložiti ; je jih tudi nekoliko, ki so gotovo staro-etrurake, ker niti keltščina, niti venetščina nima ključa za njih razlago, tudi ntf latinščina, pa ohranili so si tudi besede, katere na prvi pogled lahko spoznamo za slovenske. Nabral sem jih iz Biondellijeve izvrstne knjige: „Sagio sui dialetti galloitalici".
Take so :
Lanca,
seno di fiume, staroslov. l^k-a, sinus, no vosi. lôk-a, srb. luka, litovsk. lanka, alles Gebogene, Vertiefung, Niederung, Niederung am Flusse, itd. Drugi indogermanski jezici ne poznajo te besede v tem pomenu.
Gogin,
porco majale, slov. na Koroškem kok—koö-ej, Ferkel (Janežič s. v.). Mantvanščina, kakor venetščina glasnik c=k spremenja v g. Iz mantvanščine je beseda se tudi razširila v bližnje parmezansko in piačenško narečje.	*
Bosgat,
tudi porco, bosgat je skaženo iz bučka t, ker c prelazi v s, kakor v venetščini; srbšč. pozna bucati, derati, reissen, in me-resec se veli bucovan, tedaj bučka t, lacerans. Posebno kedar
J'e meresec pohotljiv spojenja (brünstig), mu Srb pravi bucovan, ;er vse hoče bucati.
Asiol,
= asiola vespa, asiol a je diminutiv, italj. oblika iz as i a, slov. osa, Wespe.
Pen,
mica, Broschen, koroškoslov. diminut. pin-ka, idem.
Pana,
crema, Milchrahm, slov. pena, Schaum, starogorenjenem. fei m, fâ m, zato tudi nemšk. Milchfâm = Milchrahm, panaerio, Milch-rahmgefäss.
Masti,
lordura, Schmutz, Fett, slov. mast, masten, idem.
Ghež, '
Eidechse, prešlo tudi v druga ital. narečja. Ni li to prva oblika slovanske gaš-ter, guš-ter, jaš-ter in ter tvarivni suffiks ? primeri kcsi-ter = kosec, prija-tar, ora-tar itd.
Caragnar,
piagnuccolare, wehklagen, trauern, tudi v venetšč. carogna, tri-stitia, staroslov. kara, idem, srbsk. raz-karati se, moestum fieri.
Strussiar. *)
dissipare, slov. tro siti, potrošiti, strošiti, raztrositi idem.
*) V paraboli o zgubljenem "inu se reče: „e lâ l'lâ strüscia la so sostanza, vivend da lüssiirios", et ille dissipavit suam substantiam vivendo luxuriöse.
Razza,
scrofa, Zuchtsau, plemenjača, iz radia — radja, radja ti generare, tore razza, generans, venetsko: trogia. V venetščini razza pomenja generatio, Raçe.
Plina,
rastrello, Raub, Beute, slov. plën, idem, plinar, rastrellare, stehlen, pleniti.
Gavetla,
Bindfaden, spago, cordicella, iz kabeta, glasnik b prelazi v t; v venetšč. in mant., iz them. kab, binden," heften, primeri s-koba, kabčiti itd.; venetsk. ga v, grossa fune, velika vrv, tedaj kab — k o b, litovsk. kabu, kabeti, hefteD, umbinden.
Zigotar,
scuottere, schütteln, rütteln, je tudi prešlo v sosedno parm. veron. in piačensk. narečje ; razlago besede poglej pri besedi Chigignola.
Lingör,
kuščer, rammarro, je prešlo tudi v veron. narečje in v narečje krai „lacus Verbanus" v obliki, luger, lugher; razlago poglej pri besedi Langa, Langurus; tudi v obliki rangol se najde. Zenothemis pri Pliniji pravi, da so se kraj Pada tudi risi (lynces) veleli lange ali languri. Ker ris ima navado, z drevesa na svoj plen skočiti, je langa, ali langur prav naravno pozna-menovanje.
Logia,
svinja, ki je polegla ; beseda je prišla tudi v piemont., milan, in parm. narečje, razlago glej pri besedi venetski Lugia; Biondelli-jeva razlaga iz gälskega: liugach, sordido, je preveč prisiljena in naša razlaga naravniša.
Sover,
vento di tramontana, tudi v okolici mesta Brescia znano, gotovo ni drugega, nego slovenski : sever. Filiasi (Memorie stori che, Tom. I. pag. 243) pripoveda, da brodarjijezera Benak (lagoBenaco) se-verno-iztočno stran imenujejo sploh : Venezze „chiamano pure V e-nezze il Nord Est" in veter Sover, Sovar. Krivec veter so
torej uže Veneti mogli imenovati: Sover, Sever. Slovenci severno zapadni veter imenujejo Pajeršak, ker iz Pajerskega pride, iztočni: Ogeršak, ker iz Ogerskega piše. Sorodno lat. caurus, staronemšk. s cur, no von. Schauer.
Carpia,
v mantov. klešč, v patavžč. pajek, srbsk. krpelj, Schaflaus, carpia je iz karpula, kakor nebbia, iz nebula.
Corlo,
fusajaolo, der Wirbel an der Spindel, srb. krlja, paniöum verti-cillatum, quirlförmiger Fennig, tedaj v besedi corlo — krlja tiči pomen vrtenja, primeri venetsko scorlar, srbsk. slov. kri j, Bollen, cylindertormiger Block.
Marezar,
ruminare, iz korenike mar = mal, mel, zermalmen, primeri razlago besede marezan.
Ighera,
brocca, Krug, primeri staroslov. igo t, Mörser in gršk. iydrj in-guera, truogolo.
Musa,
tudi venetsk. visaccio, sansk. muklia, os; milansk. narečje šče ima vizvirniši obliki moča, visaggio, znamenje, da je prelaz glasnika cvs poznejše dobe.
Oeza,
tudi v brešč. narečji, fraxinus, iz dialekt, auša, oša = alša, olša prejotov. j-alša, j-elša, v stirsk. narečji: j-oša, Erle.
Rogia,
tudi roža, gora, Wassergraben, koroškoslov. roja iz rodia, primeri tudi rusk. ručej.
Zagöt,
tudi veron. ježica, primeri srbsk. cagrije plur. corium.
Zigra,
ricotta, gelabte Milch, slov. ciger, tudi nemšk. Zieger iz cig, volutare ?
Dodatki in popravki.
Adano, Adeno, ASello.
Jaz sem v prvej svoji razpravi ime te ribe razložil iz rusk. ad i ti, anhäufen, ker znano je, da ta riba, ki jo Linée imenuje acipenser Huso, zelô odeblja in se močno zredi, da črez sto funtov vaga. Komur nebi se zdela ta razlaga verjetna, temu ponujam sledečo. Riba adano ima oster špičast gobec, in ostre pla-vute, zato ime lat. acipenser Zehetmayr razlaga v „acutas pennas habens", in reče: idem fere sensus in nostro Hecht, lucius, co-haeret cum germ. vet. hecchian, pungere, unde: dieHechel = svec. gädda, der Hecht, cognât, the gad, stimulus. Priravnaj slov. ščuka, polsk. ščupa, Hecht, in ščeknoti, ščipati, zwicken.
Rus to ribo imenuje oseter, bržkone iz them. os, spitzig, scharf, in suff. nom. agent, ter. Slovenec pa ribo Barsch imenuje ostrež ali ukun; oboje ime obznačuje: oster, špičast; Nemec pa Störr, pa menda je Störr rusk. oseter, ako ne kje storr, staronord. gross, stark, litovsk. štora-s, dick, grob, stark.
Tudi adan, aden, adel zna obznačevati špičast, oster, zbadajoč, in dasiravno v slovanščini ne nahajamo več glagola a dit v pomenu zbadat, vendar šče imamo v močni obliki v staroslov. fj d - a, ayxia tqov , Haken, d - i e a, ôyxivog, hamus, fuscina, novosl. ôd-ica. Litovščina pozna adatâ, Nähnadel, tedaj insttumentum pungens, ad-yti, nähen, steppen = pungere. Tudi sansk. nam je ohranila besedo, ki v sebi zapopada pomene : oster, špičast, in sicer : athari, Spitze, Sperrspitze, gršk. ù&rjQ, Hachel der A ehre, Granne, Pfeil, Sperrspitze. Plinij uže te ribe omenja in jo imenuje atillus, in eno ribo sovražnico clupea, v denešnji venetščini chiepa, to je klupa, klepa. Drugi Italjani jo imenujejo laccia, tedaj synonymon imena klupa, klepa, ker klupa, k 1 e p a, staroslov. klep-ca isto obznačuje, kar laccio, Schlinge, Falle.
Z staroslov. ^d-a, in litov.- a data, primeri šče staronord. o d dr, Spitze, ydda, mit der Spitze durchdringen.
Fossce philistince.
Plinij omenja mužnatih jam v okolici denešnjih Venetkov, katere imenuje fossae philistinae. Filiasi (6, 3) pa piše, da
se V naj starejših kronikah velijo: fosse pelestine. Jaz mislim, da je p e 1 e s t i n e naravniša pisava, in da beseda drugega ne pomenja, nego muže. Beseda pelesi v staroslov. obznačuje: fahl, grau, litovsk. palsz-as, idem, peleti, schimmeln. Mužnato jezero pa Slovani imenujejo plešo, tako so plesa na Slovaškem v Karpatih, in na Koroškem: gornje Plešo, kar so Nemci prestavili v Oberteichen. Pelestine so torej plesnate, plesnive, močvirne. Sansk. p a 1 v a 1 a, Teich, lat. p a 1 - u d, Sumpf, gršk. mjl-vg. Schlamm, Lehm, so iz iste kerenike,.zato sansk. p ali t a, grau, gršk. mi.it-voç, grau, nû.-w?, grau, lat. pull-us = litov. pal vas, falb, grau, slov. metath. pl a v, falb, starognemš. falo — falaw-er, falb. Stari slovanski Panoni so tudi.šče rabili nemetath. obliko, zato se je nizidersko (Neusiedler) jezero velelo Pelso, „lacus Pelso" po Pliniji in Strabonu.
Pepola
adj. statura d'una donna, che sia assai bassa, ma grassota iz korenike pap, pamp, glej raz'ago pampa-lugheto, prideni šče slovašk. pupa, iz pampa, odurna, debela ženska. Grška oblika nofKfôi, mftopis, Blase.
Dune.
K tej besedi šče prideni gršk. &iv-og, Oivoloyêca, am Ufer sammeln,	sandig, sansk. dhanu, Sandbank, Gestade,
Sandhügel, Strand; anglosax. dun, Hügel.
Gori sem omenil jezera v zemlji starih Karnov „lacus lu-geus"; čudovito, da se je v oni okolici ohranilo ime : Lož, in pa res prav peščenati kraj, ki se mu pravi: Dane. Ležijo Dane na pobrežji, in nižava pod Dan am i pričuje, da je tam nekdaj bilo jezero, tedaj Dane: Ort am Gestade, Dündorf, Diin-stätten, primeri: Dünkirchen. Mislim, da se beseda sme izvajati bolje iz dhan, zravenoblika : dhu, sich legen = dhâ, setzen, legen, nego iz dhû, hauchen, in dhanu, Sandhügel je popravem usad, ono, kar je voda déla (absetzte, ablegte).
Cotonia.
Pri tej besedi šče je opomniti, da je vtegnila zaradi tega dobiti ime kotonja, skotnik, svalnik, Walwurz, ker ima velike valj asto - z v on äste rdeče cvete. Denešnji Venetčan jo imenuje: orrechi di asello, oslovska uha.
Cesta.
Zraven sansk. kaštha, Holzstück in korot. h os ta šče prideni gršk. mato-v (Hesych.) Holz, litovsk. szekstas, Holzstück,
staroprusk. saksto, Holzkloben, abgebrochener Baumstamm, lat-vijsk. ziksta, Krüppel, ruski: k us ta, Büschel Zweige.
Chisdo,	.
izgovori: čisdo, Cornaron, accoucheur, Geburtshelfer, „voce che usasi particolarmente dalle donne", piše Boerio. Kaj je chisdo drugega nego človek, ki ima opraviti pri čisti. Staroslov. čista, Unterleib, sansk. koshtha, Eingeweide, Unterleib, koshtha pomenja tudi v sansk. Kammer, Vorrathskammer, slov. kašta, kišta, Getreidekammer, jeli ni nemšk. Kasten in Kiste iz slov. izposojeno?
Bruna,
notte, iz brun, oscuro e nereggiante, staroslov. bron (iz brodnT», sansk. bhradna, falb) falb, aschfalb, primeri patav. b uran a, caligine, polsk. burij, črn, venetsk. brunal, voce di gergo, culo, tedaj bronast del trupla. Mi smo torej našli v venetšč. sledeče poznamovanja za barve: bagio = balj — baljast, s ur i an —sur, russo == rusi, zalo — zelen, burana= burij, belin, glänzend, schön.
Procoio,
Pferch, primeri šče slov. p r ü k a, Fach, Bank, tudi p r u n k a. Pruka je po pravem tabulatum, Bretterverschlag, napravijo si jo zidarji, da v njej stojijo, kedar turne pokrivajo.
Bara, Barena,
priravnaj sansk. vari, voda, zend. vâra, dež, vairi, See, gršk. ovQo-v, Urin, lat. urinari, ins Wasser tauchen, litovsk. prejot, j-ures, Meer, staroprusk. w-ur-s, Teich, anglosak. vär, Meer, staronord. wör, Meer, bara, barena torej stoji na slov. glasniški Btopnji.
Tampogna in Stampogna,
Pfeiler, Pfosten, Zapfen, sansk. stambha, Pfosten, litovsk. stam-bas, Strunk, v slabi obliki stébas, Pfeiler, slov. v slabi obliki steb-lo, sansk. s t am b a, tudi breg^ in po Slovenskem obilo imen Gor: Stubnik, Stubica iz starejega: stambnik, stamb-nica staroslov. stublB, puteus, proprie ravno stoječ steber, iz katerega napeljana voda teče; s t ubit jesopet novejša oblika za: • stamblB.
Ako zaradi glasnika pseStampogna ne sme sta vi jati h koreniki stabh — stambh,jo znamo djati h koreniki stâp — iz sta, stehen machen, stellen, sansk. sthâpaya, stellen, fest machen, stützen, lat. stip-es, Stamm, Klotz, staroslov. stap-t, scipio, stap-ogB,' Pfosten, goth. stab-is, Stab, agsak. stef-n, Stamm. V venetščini pogostem nahajamo nazalirane oblike. Venetsk. stampogna nar bliže stoji k starosl. stapogB.
Tartana,
barca pescarecia a due alberi, gotovo iz korenike tar, übersetzen, ans Ziel kommen, iz katere sansk. tirtha, Zugang, in litovsk. tilta-s, Brücke.
Tarozzi,
sfilarze, fila di cavi o canapi vecchi, che ei disfanno per farle nuovamente filare ad altri usi, tedaj strte vrvi, zribane vrvi, iz terem, breche, reibe, lat. tero, litov. metath. trinu za tir-nu, reibe, schleife, cerkvenoslov. tru-ti, auireiben.
Tarina,
ein Geschier, primeri slov. tarna, Schatzkasten.
Spacon,
Prahlhans, s paed, adject. gespalten, fesso, spacada, grandezza affetata, spacadei, anguille tagliate, aperte per lo lungo e prosciugate al sole, spacadura, Spalte, Riss, spacar, fendere spalten, spaeazar, schleudern,,werfen, aufschneiden, brez s, paca, superbia, vana gloria, pacagnezzo, grosser Lärm itd., vse te besede so iz korenike pak, spak, inserta nasali panlc, spank, staroslov. p^č^, inflor, zato pomeni spacon, spacada Aufgeblasenheit, p^k-n^, rumpor, findor, zato pomeni spacar, fendere, razve sansk., gder nahajamo panč i pač, expandere, ni nobeden drug sorodni indogerm. jezik od tega debla ničesar ohranil.
Ghea,
gremium. Ker mantvanščina ima polno obliko: gheda iz gheta, tedaj ghea ne stoji za ghega, temoč za gheda = gheta, in «tedaj je sorodno s sanskr. džath-ava, venter, goth. githra, Bauch, gith - u s, Mutterschooss, angl. the q u e i n t, the c u n t,
nemšk. die Kun te, virginal, veretillum, Scham, primeri šče: die Kutteln, viscera, die K uttel - flecke, angl. the gut, der Darm. V slovanščini mi ni znana beseda, ki bi se vjemala z gore navedenimi, ako ne koroškoslov. gača za gat-ja, Hodensack eines Thieres, (Megiser). Tudi lat. venter je insertanasali iz gventer — džathara, Magen, Bauch, Mutterschooss. ^	,
Sudichio,
Koth, Schmutz, Unflath, sudicheria, Unfläthigkeit, sudichione, ein sehr schmutziger Mensch, v italj. po prestavi glasnikov: bu-cido, sucidiume, Koth, Unflath. Razve venetščine poznata edina litov. s z u d a - s, Koth, Dreck, in sansk. çâda, Koth, Dreck. *) Tudi v pismeni italj. se najde sudiciera, Unfläthigkeit, Schmutz.
Lapio,
impronto, schwach, ungeeignet, litov. alpu — alpsti, schwach, ohnmächtig werden, sansk. alpa, gering, gršk. Ictn-atjog, schmächtig, slov. lap, hrv. lopov, tudi v štirsk. nemšč. ein dummer Lap, ein Lape, ungeschickter, schwächlicher Mensch. Oblike alp in lap so nastale kakor: alčen in lačen, aldija in ladij a, arž, rž in rež, ardeči, rdeči in rudeči.
Sorar,
abkühlen, primeri zend. çareta, kalt, litov. szar-ma, Reif, staronord. hel-a, Reif; fig. sorar, procurar si refrigerio, razhla-diti se, sich abkühlen, tudi v slov. in nemšč. v pomenu odpočinoti si. Venetšč. ima pogostem mesto primitivnega a, — o; zato tudi trogia mest') tragia, soma mesto sama = sagma. Tukaj sopet imamo primer, da je sansk. ç v venetšč. s, v nemšč. h, v gršč. k. Latinšč. in gršč. ne poznate te besede.
Spada,
iz spat ha, sicer tudi grško ana&tj, nemšk. Spaten, pa tudi lito vsk. spat as, Grabscheit, staroslov. s pat a, gladius; korenika sansk. apath, findere, tudi p hat, pat, iz te korenike slov. peč, iz p e tj, staroslov. pesti, peštera iz petjera, Felsen, tedaj das Gespaltene, primeri kr, krn, Felsen, iz kr, scindere, findere. Spata ima se slobodno za obče blago indogerm. jezikov. Da je spata pravenetska beseda, pričujejo različni jeni pomeni, kakor striscia, costoliere, fusto, broca, coccia, puntale itd.
*) Tudi latvijski : s u d a s, Mist, Koth, dalje grško : xv&fôdijç, âvtroa/ioç, Gestank, (Hesych.), v-axv&-ov, Schweinemist.
Spatolar v venetšč. scotolar, s trlico len treti, tedaj tudi glagol znan, s p atola da lin, trlica, Flachsschwinge, slov. špata, der Leisten. Trenje je kalanje, zato naravno poznamovanje spa-tola, trlica. Tudi keltska narečja poznajo spat v pomenu findere, scindere; gadh. spoth, castrare, starobelg. spado, „mala a con-ditione castrati seminis spadonia apellant Belgae (Plin. H. N. 15, 14).
Orlo,
lembo, Saum, Falte, Bug, to je ono mesto, katero se dâ oriti, staroslov. orja, or-iti, trennen, lösen, litovsk. yr-u, ir-ti, auftrennen, srb. s-or-iti se, abkollern, sich ablösen. V drugih in-dogerm. jezicih ni se ohranilo, tudi ne v sansk. in zend., kolikor je meni znano. Orlo je sprejeto tudi v pismeno italščino.
V venetsk. besedi orial = taglio šče se je ohranil pomen litoslov. sličen.
Tudi slov. rob staroslov. r^bt, litovsk. rumbas, Saum, je stvarjen po istih nazorih, kakor orlo, iz rabiti, secare. Orial pomenja v jeziku mesarjev oni komad mesa, ki se odreže od ka-košnega poglavitnega dela živinčetovega trupla.
Bisegar,
frugare, durchstöbern, srbsk. b iskati, durchsuchen, posebno glavo, če bi kdo imel uši, cercare tastando, pošlatati.
Meta,
Mete dicevasi anticamente a Pali, che trovansi nelle Lagune, primeri litovsk. pâ-mata-s, Schwellbalken, Fundament, Grund, Basis, cerkvenoslov. po-most-l, pavimentum, korenika met, werfen. Ta beseda je gotovo t*ko stara, kakor mesto Benetke, latvijski meet, bepfählen, meeta-s, Zaunpfahl, sansk. mit, aufgestellter Posten, v lat. meta, die Säule am Ende der Rennbahn, iz tega prenešeno : Wendepunkt, Zielpunkt, Ziel.
Mona,
natura, conno, die weibl. Hülle, menda k sansk. môna, Bau, Gebäude, litov. pre-mena, Vorhaus.
Monin,
maček, koroškoslov. m u n a, mačka, menda iz mu, sonum edere, staroslov. m u m 1 j ^, stammeln.
Ninolar,
scuotere e dimenar le gambe, die Füsse bin und her wenden, sansk. nu, wenden, kehren, gršk. rsvm, idem.
Orzar,
iz o r t i a r in to iz r a t i a r, battere, chioccare, schlagen, stossen, primeri staroslov. reštsj za r e tj ^, retiti, streiten.
Petar,
affigere, staroslov. p^ta-ja, pqta-ti, knüpfen, srb. petljati, heftein, petljanje, aas Hefteln, peto Ioni, intrighi, srbsk. petij ar ica, Ränkemacherin, vse iz staroslov. p r. n !j, peti, flechten, winden.
Ponga,
gozzo, Kropf, in Geldbeutel, staroslov. p % g - v a, corymbus, glo-bulus, polsk. p^gwica, Kropf, staronord. pungr Schlauch, Beutel, anglosaks. pung, staronemšk. fung, Beutel, Geldbeutel, goth.
su g g s. Drugi indogerm. jezici ne poznajo besede; slov. pogelli, ügel, nodus terrae, italj. poggio, Hügel, Anhöhe.
Seminar,
rubare o uccidere alle strade, jeli iz saxinare, saxis occi-dere ? lat. ce je v italj. ss; pa menda šče bolje iz korenike sak, sansk. sačate folgen, nachgehen, lat. seqixor, gršk. taco, tnofiai, folge, litovsk. seku, sekti, folgen, nachgehen, tedaj sassin, ladrone, scherano, iz s a c c i n, der Nachgeher ; ako bi iz sasso, Felsen, bi se venetsko glasilo sassadore, ne pa sassin.
Sbregar se,
come fa un a'aquila, aprir labocca gridai|flo sforzatamente, tedaj za sbrecar, ker venetšč. glasnik k spremenja v g, slov. b reka ti, brečati, sbrečati, laut schreien, ruski brjakat, mit heftigem Getöse etwas gegen die Erde schleudern, primeri lat. fr a gor, Gekrach, staronord. braka, prasseln, agsak. brecan, fremere, venetsk. sbregada, irregolare taglio fatto senza l'uso della for-bice ; pomeni pokati, Andere, frangere in strepitare se vjemajo, primeri lat. fragor, Gekrach in frangere brechen, nemško brikan, brechen in krachen, staronord. bresta, brechen, bersten in brestr, Gekrach, venetsk. sbregon = s-brekon, chiaccherone, Schreier. Lat. oblika fragor, frango, gršk. s-ßQax-ov, ich krachte.
Letopis n. 1875.	8
Schiozzo ,
adjekt. vovi schiozzi, faule Eier, menda iz sklak, sklok, strepitare, primeri: žlapertek, sansk. džalp, schallen, slov. žl o po čem, žlopotati'.
Schizzar,
rompere, infrangere iz skidiar, gršk. auS-avvvfii, axtä-äata, zersprengen, sansk. skhad-ate, zerspalten, staroslov. sk^d'6, sk%d-a, Gebrechen. Uže pri druzih besedah smo našli prelaz glasnika a — v i; schizzar tudi compremere, schizzà, adj. com-presso, sansk. khid, bedrücken, tudi reissen, ziehen, srbsk. s kidati, herabreissen, herabziehen, gršk. xr;d-<a, quäle, bedrücke, litov. s k a u d - e t i, uže v prenešenem pomenu, schmerzen , wehthun, kakor grško xrjâco.
Sgianzar,
aspergere, iz sglia nzar,'in to iz sclandi ar, nasalirana oblika, sansk. čhard = skard, dalje klid, benetzen,litovski sklyd-u, s k 1 y s -1 u, tudi skrysti pro skrydti, benetzen; torej staro-venetsk. skland^.
Sgarlà,
ad. curvipedo, iz skarlà grsk. axol-io-q, krumm, slov. metath. škril, schief, schräge.
Tamisar,
stacciare, sieben, tamiser, stacciaio, crivellaio, rešetar, tamiso, rešeto. Ker venetšč. in italj. sploh, če glasnika sm, ms vkup prideta, med nju rada. postavlja samoglasnik i, primeri chresima zachresma =chrisma, pasima = pasma = pasmo, fantasima = fantasma, tedaj tamisar za tamsar, tamiso za tamso, in mi nahajamo v „litov. temriu (tesiu), schütteln, hin und her ziehen, t^s-au, = tamsau, zerren, česk. tasati, hin und her stossen, goth. thinsan, thans, ziehen, sansk. tam«, schütteln, rütteln gršk. nvaatTca za riw-ax-j», schütteln, schwingen, lat. tessera, za tens-era, Würfel, iz te korenike tudi srb. tes-tere, za tams — tems-tere (plur.) Säge, testerati, sägen, dalje tes-to, Teig, brez nazalca, sansk. ta s-ara, Weberschiff, venetsk. tas-a, das Hin- und herstossen, lat. ton-sa, Ruder, ker se sem in tja vlači, slov. tuns-t, tunš-t, Geburtswehen, t a s-a, eine grosse Menge aufgeschichteter Garben. Tasa je koroškoslov. beseda, to narečje pa starosl. /K ip A spremenja rado v a, kakor češčina in novobolg.
To tudi nahajamo v venetšč.: paca = panka iz pokna, zerplatzen, poč, fissum. Koroški t as a po istem nazoru, kakor nemšk. ein S to s s Holz, ein Stoss Garben.
Lizza,
iz liccîa, treggia Schlitten, Schleife, litovsk. rëk-iu, Furchen schneiden, sansk, lekha, Riss, Strich, Linie, Furche,gršk. š-qbUm, ze^reissen, zerspalten, slov. srb. lik, Bast, toje, kar se od drevesa oddere, odtrga, sem spada tudi ličiti, formare slikati, zeichnen, malen = einritzen, kakor tudi sansk. rikh ima ta pomen.
Peca,
segno rimästo in terra dal caminar delle bestie, pesta, vestigio, Spur, tudi ferratura, orma del ferro, Brandmal, tedaj iz p e k 3, brennen, iz tega pečat, sigillum, proprie das Eingebrannte, pečal, tristitia, proprie das Brennen, staroslov. peki, aestus ; peca, Fussspur, je torej topli, pekoči sled, srbsk. peča, Brandfleck.*)
Dado,
rinunzia de' beni ereditarii fatta agli eredi, tedaj kar je kdo po dadu — dedu dobil. Rus imenuje one dediče, ki so po o>oetu kaj dobili, — očiče, dediči so torej erbi po dedu. Sorodno je gršk. TrjOri, Grossmutter, litovsk. de das, Greis, Oheim, dede, altes Weib, ruski djada, Oheim, slov. ded, dedek, dedec, Grossvater in Greis, alter Mann, srbsk. d a da, mati, d ad i j a, Kindsfrau, dedič, Erbe, mant. dado, naj starejši brat. Iz lat. dato se ta beseda nemore razlagati, ker v venetšč. dato, obzna-čuje ipotesi, supposto di cosa, da cui si deduce una conseguenza, tedaj : das Gegebene, iz italj. dado, Würfel, tudi ne, preje bi šče se prikladalo staroslov. d a t r>, Gabe = ââfoig, lat. doti, kar pa sopet v venetšč. nahajamo v obliki: dota, dote, Heiratsmitgift. Kakor nemšk. Würfel je iz werfen, tako tudi italj. dado, Würfel iz dadhâti setzen, stellen, legen, litov. dedù, ich setze, staroslov. dežd^ za dedj^, ponere, gršk. nds (deblo), staronem. t u - a n, starosak. d u - a n, primeri lat. alea, iz aslea sansk. asyami, werfen, prasakaizpra-as-aka, Würfel. Venet-ščina ima po izpahnenem d dao, Würfel, in italščina je vtegnila iz venetsčine svoj dado si izposoditi. Ker Venetčan tudi z besedo dao obznačuje : base di colona, se vidi iz tega, da mu dado izvirno je pomenjalo stavo, positio.
*) Sorodno grško niča®, sansk. pacati, kochen, reifen, lat. eoquo za poquo.
Slîssar,
ausglitschen, ausgleiten, patav. sličegar, sem jaz v prvej razpravi stavil k slov. sklz, sklznoti, česk. sklznouti, polsk. sliznač; pa ker slissar je le moglo nastati iz slicciar, in tudi v patav. slicegar je thema slik, spada k litov. slikti, slin-kti, tudi sluk-yti, schleichen, starognemšk. slihhan. Razve germanščine in litovsčine ne pozna te besede noben drug indogerm. jezik. Slovansk. slizek, inserta gutturali, kar posebno tudi litovšČ. ljubi, sklizek, skliznoti itd. pa stavljam k lit. slystû, slysti, gleiten, ali pa k slaužu, schleichen, bolje pa šče morebiti k litovsk. slidus, schlüpfrig, prvotna oblika sladh, s 1 i d h, in d h je prešel v z, kakor se to v slovanščini rado godi, primeri zvon, sansk. dhvan, sonare, slov. zverce za dverce portula. Sorodno je agsak. slidan, gleiten, sli do r, schlüpfrig, staronord. s le d h i, Schlitten = der gleitende. Razve germ. in litoslov. ne pozna noben drug indogerm. jezik te besede.
Slovar,
— slapar, mangiar senza riguardi, slov. žlepati, po-žlep-noti, idem.
Sorba,
significazione antica, busse, percosso, Stoss, Schlag, sansk. çrbh, ferire, laedere, tudi s arb, s ar p, srp, iz te je slov. srp, Sichel, dalje ime Srb, primeri českonemško: serbeln, das Getreide, Korn serbeln = schneiteln, stutzen, grsk. äontj, lat. sarpio, sarment a, izsarpmenta, slov. srbotje, srobotje, srebota, sarmentum, Waldrebengesträuch.
Sperga,
serola, nek ptič, mergus serrator (Linée), primeri litovsk. spragu za spargu, rauschen, prasseln, sansk. sphurdž, rauschen, gršk. ircpaçayéco, rausche, litovsk. spregat, knallen, starosaks. s p r e c a n, starognemšk. sprehhan, aglsak. s p rac a. novonemšk. Sprache, tedaj sperga po svojem glasu, der kreischende, knarrende, zato mu je tudi Linée dal priimek: serrator, ker njegov glas je podoben škripanju žage (serra).
Sperga,
pertega, pertiga, Stab, Ruthe, primeri zend. çparegha, Sprosse, Schössling, Ruthe, gršk. d-tmdnayog, Sprosse, Spargel, litovsk.
s p u r g a, Sprosse, sproga za s p o r g a, Schössimg, rusk- dialek. p e r g a, staroslov. p r i g a, Körneransatz ; korenika : s p a r g, litovsk. sprog-ti, za sporg-ti, ausschlagen, sprossen, sansk. sphurdž, strotzen, schwellen, gršk. anagram, strotze. Poznamovanje je torej nastalo po istih nazorih, kakor pri besedi lat. virga, nemški : Ruthe die emporschiessende, sprossende itd.
Razza,
iz r a d i a, venet, razza, generazione, prosapia, schiatta, Geschlecht, Abkunft, Gattung, Art, v mantvanšč. Zuchtsau. Korenika je rad, r o d, crescere, generare, parere, latvij. radas, staroslov. raždati za radjati, parere, raždanie za radjanie, procreatio, partus, sansk. ardh, wachsen, gedeihen, fördern, pflegen, gršk. dXO-— äX&ti, ak&itcu, fördern, pflegen, heilen, goth. lud, crescere, iz te korenike po Boppu, ruota, pertica, virga starosak. ruoda, Ruthe, staroirski roid, „a race," — razza je iz radia, kakor razzo iz radio, radius rotae.
Paela,
za-padela, tudi italj. Pfanne, ne druga nego litov. pûda-s, Gefäss, staronord. fat, Gefàss, starosaks. fat|idem, staronord. fa ta, Kanne, iz korenike p ad, fassen, primeri staroslov. po-pad^., fasse. Kakor pa v staronord. fat, tudi pomenja Decke, tako tudi v venetšč. padiglione = Bettvorhang, Bettzelt. Iz te korenike je tudi sloV. in srbsk. pod, Tenne, Scheuer, Stockwerk, in nima nič z nemškim Boden opraviti, ta spada k sansk. bhudna, h gršk. ßv&-6$, ßvarrog za ßvü-)o g, iz korenike bhad, graben, slov. bed e n. Pod obznačuje v slovanšč. zmerom tabula-tum, strop ; pač pa sem spada gršk. nédri Fessel, in nemšk. f e t - i 1, Fessel, Gurt, tedaj das Fassende, lat. op-pid-um, Feste, kakor v sansk. pattana iz padtana, Feste, Stadt, pada,neut. Standort, Ort, Stelle = sloV. pod, zend. p â d a, Land, slov. tudi pod, Fussboden in lit. padaš, mase. Fusssohle, pedis, fem. Fussspur, sansk. tudi pada, metrische Einheit, Versfuss, in srb. pedice, symmetrisch angebrachte Puncte auf einem Tuche, okrugle šare na marami.
Sil. Ital. (Punie. VIII, 590. 606. XII, 212) pripoveda, da v bitvi pri Kanah (216) se je odlikoval posebnim junaštvom venetski vodja Pedian, kateri je ob enem tudi bil slaven pesnoslovec Venetčanov; tedaj nomen et omen.
Brula,
giunco comune, pianta cespugliosa, che alligna ne' luoghi acqui-trinosi, detta da Linée scirpus romanus. Tudi Dalmatincem je znana, vendar uže v venetski obliki brula „njom se ne pletu
samo brajde, nego i vršiče — nëke mreže riblje", piše Kurelac (Imena domač, život. 30). Ker je herba palustris,— gotovo iz prula, Sumpf.
Ruga,
.Runzel, litovsk. rauka, idem, dasiravno tudi latinska, vendar se tudi na Hrvaškem sliši narugati čelo, die Stirne runzeln, rugana trava, cincinnalis herba, ruga ti lasi železcem, ealamistro, Belo-stenec : ruganje oprave, nabor, das Falten des Kleides, primeri gršk. ôçvtTfîa) = 0-çtîx-jw, graben, lat. cor-rug us, ar-rug-ia, Kanal, Stollen, primeri starovenetsk. ruga, ulica, lit. ruk-ti, verschrumpfen. V slovauščini bi sicer mogli najti ruka, vendar hrv. rugati zna biti iz korenike rugj, brechen, zerbrechen, hrv. ružiti, strepitum facere, ker lamanje uzročuje pokanje, litov. lužu, brechen, tedaj bi rugana trava, r ugani lasi, rugana oprava bili : die gebrochenen Haare, Kleider, primeri pri hrv. pesnikih ,,briga ruži starost", die Sorge bricht das Alter, sansk. roga, Gebrechen, Krankheit, lat. lug-ere, gršk. ).vy-og, biegsame Ruthe, slovašk. luznuti, sekati, vdariti, lamati, litov. lauž-is, Bruch, gotovo tudi slov. luža, Sumpf, litov. lugas, idem zato „lacus lugeus" v deželi starih Karnov, jezero v Loži, staroslov. luz-gati, beissen = brechen, srbsk. tug, Sumpfrohr, primeri ločje iz loka, Sumpf, sem spada loža, vitis — Ivyog. K litov. ruleti spada srb. ručati, essen, tedaj prvotno abreissen, enthülsen, primeri kositi.
Penola,
bietta, Keil, slov. pen, sansk. pinâka, Stock, Stab, Keule, gršk. »«Vaj, Sparre, Balken, Brett, Tafel, staroslov. p B n B, truneus.
Pegio,
za p e g 1 i o, cipigliaccio, finsterer Blick, srbsk. piljiti, unverwandt anblicken, zato piljar, Höcker, ki zmerom ludi pilji, če bi kaj kupili, litovsk. p e r i u, hecken, brüten, menda tudi gršk. nen — movijfii, verhandeln.
Pilar,
spogliar il guscio (luske), mondar il miglio, prideni šče litovsk. pelas, Spreu , lat. p a 1 e a, litovsk. tudi p e 1 - u s , Spreu, staro-prusk. pelvo, Spreu, slov. plëva, iz pelva, Spreu. Pila, venetsk. tasca, saccocia, primeri litov. pil-u, füllen, tedaj posodva, katera se rabi za napolnjenje. Venetsk pio za p igli o, ein ver-driesslicher Mensch, primeri gore litovsk. periu, hecken, brüten, in srbsk. piljiti, zornig, verdriesslich blicken.
Piola,
za p i do I a, bandolo, das Ende von verwirrtem Garne, primeri sansk. causat. pidaya, drücken, pressen, drängen.
Pema,
Rahm, mantuansk., prideni šče litov. p e n a s, Milch, zend. p a ê m an, Milch der Weiber, venetsk. pana, fior di latte.
Piolar,
leggermente bollire, primeri sansk. pyâ-yate, schwellen, über-fîiessen, iz te korenike slov. pë-na, Schaum, peniti, schäumen.
Piron,
forchetta, vile, starosl. srb. pirun, menda bolje iz piriar, scommettere, parati, trennen, zerlegen, kakor vile za vidle, polsk.. videlky, iz korenike vid, spalten, nemško gabel iz gab, spalten.
Pochioso,
fangoso, limoso, ruski poč va, Koth, Lehm, Schlamm, sansk. panka, Schlamm, Lehm, venetsk. pochio, Terra fatta quasi liquida dalla pioggia, štirskonemšk. Patsche, slov. pac-kati, blatiti, blato mešati.
Pirleto,
una sorta d'ornamento, .che si usa in orlare, srbsk. pirlitati, bunte Farben einweben, pirlo, Aufzug, Zettel der Weber, sansk. pr-nati, par-ti, aufziehèn, pironera, Spulkasten der Weber.
Pisolar,
leggermente dormire, srb. pisnuti, mucken, dalje srbsko: jagne pisne, pislo mi djete, das Kind ist eingeschlummert, hat eingeschlafen = umreti.
Piopa,
topola, iz plopa, korenika parp, palp, nietath. prap, plap, litovski: parpiu, kreischen, Geräusch machen, iz te korenike slov. plopočem, plopotati, plepečem, nemšk.-plappern,
prepelica, Wachtel, srb. praporac, Schelle*), piopa torej die rauschende, venetsk. tudi piopio, aver piopio, aver lappe, sršene imeti, aver gran paura, torej stokati od straha.
Edron.
Uže je bilo omenjeno, da se je po Pliniju jedno venetsko pristanište velelo Edron. Da je to edino slovanska oblika, po-trdujejo primere. V "sansk. najdemo koreniko êdh, iz prakorenike ai d v pomenu schwellen, aufschwellen, ruski ad-i t, dialektično v jaroslav. guvern. (Gilferding, o srodstve etc. pag. 13) kopit, anhäufen, anschwellen, gedeihen, „žito a d it". Sorodno je gršk. idrj, old-fia, Schwall, oidâw in oiôâm, schwelle, oid-og, Geschwulst, staroslov. prejotov. j-ad-ro iz čd-ro, tudi v obliki : a d - r o, Bausch, Schwellung, Busen des Meeres, in pa n-ad-ra, dalje ad-ri-Io, velum, Segel, proprie das Schwellende j - a d - 'Jb, Gift, staronord. eitr, agsak. âtor, srednjegornem. eiter, novonem. Eiter, Gilt. Pomen Meerbusen se je edino ohranil v slovanščini. V hrv. in srb. je tudi oblika: j-id-ro, velum. Razlage in primere s sansk. adhara, pars inferior, (Zeitsch. 3, 36 in po tej Miki. Lex. palaeosl. s. v.) so neresnične. Fick je pravo zadel.
Parpagiola,
— parpagliola, Motte, se tudi lehko razlaga iz litovsk. parp-iu, par p-ti, kreischen, schnarren, parplys, die Maulwurfsgrille, slov. metath. plopotati za polpotati, plopočem, plärren in slično lat. p u I p - a r e, accipiter p u 1 p a t.
. Pezzo,
abete, Fichtenbaum, smereka, iz peccio, gršk. atvxrj, starogorenje-nem. f i a h -1 a, Fichte, staroprusk. p e u s e, Fichte, Iitov. p u s z - i - s, Fichte, proprie Pechbaum, kakor smereka iz smer = smol — smola.
Pa jeli se dâ dokazati, da so Slovani tudi smolo imenovali pek? Gotovo. Beseda je tako razširjena, da ne more se misliti na izposojenje ; staroslov. ntK-.lï, pix, brv: pak-al, pix, srb. pak-o, pak-lo, pix; paklina, aus Pech bereitete Wagenschmier, srbsk. „prodolina ognjene pekli", Feuerpech, litov. tudi pi k-i s, smola, lat. pix, iz pik-s, pic-is, pi-nus iz pik-nus, kakor lumen iz luc-men, lanio iz lac-nio, lacerans, Fleischer.
*) Tudi staroslov. prapore c, tintinnabulum, ker prapor, praporec tudi vexillutri, sceptrum, so stari Slovani morali imeti na zastavi šegelcc (Schellen), da so vojaci lehko slišali zastavnika, in se okoli zastave zbirali.
Krščanski misijonarji so podzemeljski svet, locus inferorum et maledictorum, predstavljali svojim vernim kot kraj, gder pogubljene cvrejo v ognjeni smoli, zato so obviknola poznamenovanja : pekel, inferi, tartarus, proprie ardens pix. Grška oblika jenLaaa. = mx]a, sansk. piččha, Schmier aus Pflanzen, Gummi, alb. p i si, tedaj se vjema s gršk. nima. Albanci so nasledniki starih Illyrov, Illyre pa imajo stari pisatelji za Pelasge, to je Pragrke. Sansk. glasnik ç v slov. s, v litovšč. sz = š, pa je v grščini sploh k. Ker sansk. besedo ça d a, Koth, Dreck, v venetščini nahajamo v obliki sud, in v litovšč. s z ud, v gršč. pa xv&, id tudi albanske besede imajo tam k kakor grščina, gder venetščina in slovanšč. imate s, tedaj uže zbog te glasniške prikazni niso stari Veneti mogli biti Illyri.
V celjski okolici in tudi po Gorenjskem na Kranjskem pravijo oni smoli, ki jo bčelice rade srkajo, in jej Nemec pravi : Bienenpech — p il p ah. Tudi osebnih imen P il p ah in P il pati ar je več. Ni li to pil p a k? Korotanci glasnik k na začetku in koncu spremenjajo v h, tedaj pah iz pak mogoče, pa kaj je pil iz p i — piti, ali rusko pil, prah, — menda Staubpech ? primeri šče srbsk. piljak, gröberer Sand.
Deblo pek, pak je torej tako dobro slovansko, kakor pech, germansko, in pezzo iz peccio je lehko iz slovanske oblike pek, in ker italj. rabi lat. pin o za smereko, je se pezzo kot samostalna tvarina, kot vlastnina venetščine izobrazilo, kakor gršk. Titvxr] litov. p u s z i s in nemšk. fiuhta, in omenimo šče, da staroslov. tudi pozna obliko nwçbJTB, pix. Obilna topična imena po Slovenskem v krajih smerek polnih: Pekova, Pekovo, torej obzna-čujejo isto, kar Smerekovo. Iz lat.-ital. pece, smola, ima Venetčan pegola za pecola, tudi to potrduje, daje pezzo venetska tvarina.
Melibeghe
cercar discordie, seminar discordie. Bega, discordia je uže gore razložena bila, meti pa je iz met, werfen, staroslov. m et-werfen, litovsk. met-u, idem, lat. mitto, goth. s-meit-an, schmeissen, gršk. pit. Metibeghe je torej der Zwistwerfer, zaradi tvarilne oblike primeri srbsk. pali-kuča, der Haus-- anzütider, tresirepka, die Schweifrüttlerin.
Celega,
fassara, vrabelj, celega paluana, motacilla, curruca, (Linée), ce-egheo, canto d'una moltitudine di passere, celegher.a, gabbia ritrosa. Uže Filiasi je omenil, da je to slov. beseda. Celega
gotovo, stoji za prvotno k ali k a, ker lat. icus je v venetšč. ego. *) Glasnik a se je oslabil v e, in i dobil veljavo glasnika c, primeri venetsk. cesta, iz kosta, kusta. Korenika k a 1 obznačuje tonnen, schreien, rufôn, sansk. kar, čakarti, gršk. xaXéco, nemšk. halen, lat. cal are, in je mogla nekdaj tudi v slovanščini živa biti, ker nahajamo česk. kal-us, sova, primeri šče slov. kal-in, Fink, rusk. kulik, sansk. kal-ika, vrana. Venetčan šče vrablja imenuje Cornaron, boter, chiacolezzo = klakolec izklak, schreien, staronord. hlakka, schreien, lat. clan-go, slov. klokotati, dalje petegolo iz petegolar —petkati, cantuzzare, tudi petolar, peti; chichi, onomatopoet. rusk. čikat, čičkat, zwitschern. V venetšč. chiacolar = klakolati, gracchiare, taccolare, schwätzen, plaudern, vse iz debla k lak, izdavati zvok, zato staroslov. k lakoti, Schelle, zvon. V srbščini šče se je tudi ohranila beseda čalakati, praesens, čalačem, čalakanje, lärmen, schwätzen, plappern, posebno kakor otroci čvikati, in k tej besedi nar bliže stoji venetsk. celegha = čalika, čeleka, der Zwitscherer.
Gusso,
tudi v pismeno italšč. prešlo: guscio, scorza o corteccio, ed è propr. di noci, nocciole, pistacchi etc. Gusso de ostrega, conchilia, conca, Muschel, Schale, gusso dei grani, lolla, loppa, veste del
frano, tedaj to, kar nemško : Schale, Gehäuse, Hülse, Behältniss. az sem to besedo priravnaval -gore slov. lusk, luski, ali pri-kladniše je jo staviti k litovsk. : kiausza-s, Schale, latvijsk. kau s-s, Schale, goth. hus, Haus, staronord. haus-s, Hirnschale, sansk. kôça in k6ša, Gehäuse, Behälter, Knospe, Schale,gemma floris, vagina, tudi Vorrathskammer. Gusso, guscio, torej za cusso — cuscio, ker tuji glasnik c venetšč. spremenja v g, na primer: gato iz catus, maček, graticcio iz crates, Flechte, Hürde, garzo iz Carduus, Distel. V grščini te besede ne najdem, slov. menda koš-ulj a, ein Körbchen aus Birkenrinde für Haselnüsse (Megiser).
Norcin,
specie di cerusico (chirurgo), che suol far brachieri (Bruchbänder), primeri litov. neriu, ner-ti, einziehen, einschlengen, nara-s, Gelenk des Leibes, staroprusk. nur-tüe, Hemde, slov. noriti — po- nor iti, eintauchen.
Adano, Adeno, Adello,
ein störrartiger Fisch im Po ; prideni šče gršk. stths, sparus, in priravnaj Varro pri Serviji „Sparum missile a piscibus ducta
*J Primeri: luganega = lucaniea.
similitudine, qui spari vocantur", tedaj po ostrini zobov ali plavut. Menda tudi je v kakošni zvezi litovsk. ati-s, oti-s, riba, kterej Nemec pravi Steinbutte,
Grapa, grapegia, grapela,
pri teh besedah šče prideni slov. grapa, Thalschlucht, tedaj ko-renika grap, ktero Fick stavlja h gršk. yçâcpi», kerben, einschneiden, = schreiben, in nemško: kerben. Grapa Thalschlučht, po onih nazorih, kakor slov. öreta, Thalschlucht iz korenike krt, črt, scindere, tedaj Erdeinschnitt, grapa, vrsta brane, je torej instru-mentuin scindées, grapéla, krempižlji,' Schuheisen, tudi po use-kanji, grapela, arctium, Lappa, Klette, tudi po urezanji ; primeri slov. torica, Klette za tvorica, litovski: tveriu, fassen, zato slov. torišče, srbsk. tor, zatvorišče, tvor, Hürde, ograja za živino, tudi staroslov. tvart, Werk, tvori, Form, Gestalt je iz te korenike, litovsk. su — tverti, formen, schaffen, slov. storiti in s t v o r i t i, primeri grsk. ^oçcprj, Gestalt, iz fiâçnteo, fasse.
Sginzar,
spruzzare, škropiti, sginzada, spruzzo, s gin z o, schizzo, Spritzfleck. Ker Venetčan gl spremeni v gi, in glasnik k čreda s glasnikom g, je sginzar iz sglinzar, in to iz sklinzar, in sklin-zar iz sklindiar, tore thema sklind, in v litovšč. nahajamo sklyndu, netze, benetze. Tudi v obliki sgianzar se najde in pomenja aspergere, iz sgianzar = skia n d iar. V sansk. najdemo s k ar d, netzen, kar d a, Sumpf, tudi sansk. k Ii d, benetzen, v litov. tudi brez nazalca, sklydu, sklysti, fliesseo.
Slodro,
polticcio, fango, Koth, Schlamm, slov. žlodra, idem, sansk. g al da, Ausfluss, Abfluss, staronord. kelda, Quelle. Korenika g al d ob-značuje v sansk. sonare, tudi v rusk. narečjih galdit,^ sonare. Isti pomen ima s'ov. žlodrati. V poniklanski okolici na Stirskem je kraj Žlodernik, zraven pa Klokočovnik po žlodranji in klokotanji vodâ. Tedaj galda — žlodra, der rauschende Ausfluss und Abguss.
Grisonada, Grisonaria,
batosta, sciarra, Wortstreit, Zänkerei, Händel, contesa di parole, far una grisonada, fareamorsi, bissig sein. Kaj je to drugega, nego slov. grizenje, staroslov. gryz^, m ordere, „v griži si biti" im Zank leben, grizti s e, sich beissen. Razve litovšč. grežu, prusk. grênsings, ne pozna noben drug jezik indogerm. te be-
sede, litovsk. oblike so graužiu, nage, ,,grauzti szirdi", das Herz nagen, v staroslov. tudi gryzati, verwunden.
Guchion,
za cuchion, uno di quegli aghi, che portano in capo le donne del contado, fatti per lo più d'argento, nrv. k uči ca, fibula, staroslov. kuki, uncus, das Spitzige.
Gogo,
za goco, melenso, dumm, närrisch, štajerskoslov. gok, Tölpel, anglosak. geac, Narr, staronemšk. gouh, koirh, novonemšk. g auch, Narr.
Stizzo,
iz stitio, Feuerbrand, sicer tudi lat. titio, Feuerbrand, ali zna tudi pravenetsko biti, ker tudi v litovščini nahajamo tit-na-ka-s, Feuerstein, sansk. titha, Feuer, Gluth, gršk. wrw f. Tag, Tit-ûv, Sonnengott.
Stordio,
Krammetsvogel, sicer ednako lat. t ur du s, Drossel, vendar bliže litovsk. strazda izstarda, ker glasnik z litovšč. pred d rada utika, srednjenem. drostel, sansk. tarda, ein bestimmter Vogel.
Germini, plur.,
termino antico, cespugli, Gebüsche, machia de virgulti, slov. grm, Gebüsch, Gesträuch.
Vargo,
passo, si dice quell' apertura, che si fa nelle siepi, slov. vrz-ele plur. in vrz-el, Zaunöffnung, (Murko, Janežič) vrznuti, Zaunöffnung machen. Korenika je varg, vrg, binden, schnüren, drehen, ker se lesa (Zaunthür) priveže k stebroma, in se pri odpiranji suče, vrti. Sorodne besede so litovsk. verzu, zusammenschnüren, fest andrücken, v ar ž-a-s, Reuse, staroslov. vriz-^, ligare, vr'tz-a, = litov. varžas, aenigma, Räthsel, das Geknüpfte, dalje v rt g 3,, werten, izvirno drehen, tedaj: vargo = vrtgt, Drehthiir, srednonemšk. wergen, warg, würgen = drehen, anglosaks. wringan, anglešk. wring, zusammendrehen, goth. vruggon, Schlinge, tedaj das Würgende, staroslov. metath. po-vraza, iz po-varza, ligamen, litovsk. verž-y-s, ein dicker Strick. Ražve germ. in Iitoslov. ni noben drug indogerm. jezik te besede ohranil.
Ker so lese primitivna vrata, in gotovo tudi starim Venetča-nom, ki so imeli lepo živinorejo, znana bila, je beseda vargo pravenetska. V pomenu lesa, Zaunthür, je le v slovenščini in venetšč. znana, in sicer jo nahajamo v venetščini s suffiksom h, med tem, ko v slovenščini uže vidimo sufFikse elt, ele, in g je prelazil v z.
Stari Veneti torej niso več vrza!!
n.
Antenor, vodja adrijanskili Venetov.
Najverjetniše je, da je pradomovina Arjanov bila visoka centralna Azija, in sicer po uspomenih Indov in Irancev — visoka zemlja pogorja imauskega z okrožjem virov velikih rek: Inda, Oksa in Jaxartesa. Odonod sosebetve arjanskega plemena razširjevale, in sicer ne samo proti jugu — v Indijo, nego tudi v prednjo Azijo — severno Afriko*), in v Evropo.
Iz te rodbine so tudi: Veneti po pisavi latinskih, Ene t i,. H e n e t i po pisavi grških, V e n e d i, V i n i d i, Vindi, Vandali, itd. po pisavi nemških pisateljev. Že Jornandes ') je resnico izrekel, ko je pisal: scriptores aequivalenter modo Vene do s, modo Ve-netos ac Vindos scripserunt, sedvsub hoc nomine semper Vin-dos seu S cl a vos intellexerunt". Že prezgoda umrli Gilferding2) je dokazal, da Veneti, kakor Tacit imenuje prebivalce baltskega primorja, je edino pravilna pisava, indaimé je domače, in označuje isto, kar Slavini, kar Arja-Iran, Sarmat — venera-bilis, in da so se sami tako imenovali, izvemo iz Eginharta, ki piše: „Sla vos esse eos, alias consuetudinario modo Wils i (Vlci), sed sua lingua Vandali dicebantur."
*) Že Creuzer (Symbolik I, 615.) je spoznal genetično zvezo med egiptskim in indijskim mythom. Pri Philostratu (Vita Apollonii, VI.) pa je zapisano poročilo o indijski koloniji v Aethiopii. O tej govorita tudi Syncellus in Eusebij (Nro. 402), da je za Pharaona Amenophisa Aethi-opia dobila kolonijo iz Indije, in indijski spisi poročajo, da je eden trojih R a m a -1 o v, ki je vladal v južni Indiji, Aegypt si podoblastil (glej Polier, Myth. des Ind. Tom. I. Introduct. pag. 51. seqq. Plinij (5, 8) piše, da so se P h a r u s i v severnozapadni Afriki imeli za persinsko pokolenje.
*) Jornand. beli. get. 2, 14.) s) Gilferding v svojem spisu: Drev-nejši period istoriji Slavjan v časniku Vestnik Evropi Tom. V. 1868,
Naj stareji pisatelj, ki Venetov omenja, je Homer1)- Na obali Ponta v zemiïi Paflagoncev je edna betva se naselila bila, in pod vodjem Paflagoncev — Pilemenom v trojanski vojski prišla Trojancem na pomoč.
Stefan Byzant. pa reče, da s s Veneti v Paflagonijo prišli iz Me die: „Ene ti nabitabant circa Paphlagoniam, nempe eo olim ducti ex Media".
Hygin4) pa poročuje: „ne daleč od desnega brega Eufrata v Paflagonii*) so bile naselbine Enetov". Iz Ariana3) pa zvemo, da jih je boj z Assyrci prisilil, izseliti se. To je le moglo biti v oni dobi, ko se je mogočna assyrska oblast pod Nin o m in Se-miramiso 2000. pred Kristom ustanovila, in ko so v boji 17 let trpečem pod oblast A s syrc e v prišle Media, Susiana, Baktria, Persia in Parthia, vsa mala Azia, Phonikia in Egypt. To ogromno kraljestvo je dobilo ime: Assyria.
Ker Herodot in Appian omenjata tudi Venetov v Illyrii 4) kot sosedov Dardanov in Macedoncev, so se mogli pri svojem izseljevanji iz medijske pradomovine Veneti razdeliti v dva oddelka, eden je koračil na desno med črnim in kaspijskim morjem v južno Rusijo, in se odonod naselil do baltijskega morja, drugi močnejši pa črez Eufrat v malo Azijo, kjer se je zopet i-azdelil v dve skupini : edna je nekaj časa kacih 300 let ostala v mali Aziji kraj reke Halys, in v Paflagonii kraj pontskega primorja, druga je potovala dalje črez Archipel, Trapezunt, Macedonio v Europo, se najpoprej naselila kraj rek Ti moka in Morave**), ustanovila mesta Ni sa in Ratara, odonod naprej kraj Istra v Panonii do Save, dalje gor kraj desnega brega Dunaja po vsem Noriku in Karnii do virov Kolpe in do Jadranskega morja. Iz Norika je pošiljala naselbine po gorenjem Tyrolskem do Bodensee-a, ki se je velel po Venetih — venetski, — „lacus ven et i eus". Na najskrajniših mejah je povsod ostalo ime: Venetsk o, tako kraj baltskega morja: mare ven et ic um, sinus veneticus, montes venetici, tako Veneti blizo Haima (Balkana), Venetski breg (Gross-und Klein- Venediger) na Tyrolskem, ve-netsko jezero, na meji Helvetie, venetske planine — Kras in Hruševica, kakor iz Ammiana Marcellina zvemo : „barbari deinde digressi sunt effusorie per aretoas provincias, quas peragravere li-
') Ilias, II. 852. 2) Hygin, Praef. 7. 3) Eustath. comment, in Dionys. Perieg. 378. Obširniše o teh Venetih glej moj spis: Sorodnost paflag., illyrskih, adrij. etc. Venetov v Letopisu Matice slov. 1871.
*) Duncker (Gesch. des Alterth. II, 409.) ima Paflagonce za se-mitsk rod.
**) Herodot te reki imenuje : T i m o k o s in M a r g o s, to je : T i-mok in Marga. Timok znači isto, kar T i m a v kraj Akvileje — lužnat potok, Marga pa to, kar Morava, motna mlačna, lužnata voda.
center usque ad radices alpium juliarum, quas v e n e t a s appel-labat antiquitas." Ammian govori o bojih v Illyriku. Pustimo zgodovino Venetov od Tanaisa do baltskega morja, in v Illyriku, o kterih Strabon piše: „Veneti longe claruerunt hic (in Illy-ride)"; in se zopet podajmo k paflagonskim. Ti so se, kar jih je doma ostalo, in ni šlo v boj proti Trojanom, skoro p o kapa d o č i 1 i *), kar iz Strabona ') izvemo : „H e n e t o s, qui expedi-tioni non interfuërunt, Cappadoces factos esse teste Menandro". Kapadočani, ali kakor so se sami imenovali: Kappaduka, so bili sorodni Persinom. Oni pa, ki so Grkom pomagali v vojski proti Trojanom, so se, ko so bili svojega vodjo Pilemena v boji zgubili, pod novim vodjem: Venetom pridružili Trojancu (?) Antenoru**), in z njim se podali na obale A dr i je. To poročajo Herodot, Strabon, Livii, Curtius, Pünij, Marcellin in Solin. 2) Še Servij, 3) ki je pred seboj imel dosti zdaj zgubljenih starih spisov o tem naseljenji pripoveduje: „q'uod inde venit quidam Henetus rex, qui Venetiam tenuit, a cujus nomine Henetiam dietam, posteri Venetiam nominaverunt." Kralj se je zmerom zval Venet in dežela Venetia. Servij je gotovo pobiral, iz grških virnikov, ki so imena: Ene t, Henet, Vene d, Ovsved mešali. O teh Venetih piše Polybij,4) ki je kot rimsk uradnik med nje prišel, in jih torej poznal: „juxta adriaticum mare alia natio ve-tusta habitat, quae veneta dicitur, atque distineto a Gallis sermone utitur; to raj Veneti niso bili Galli ali Kelti kakor Strabon5) misli, ki gotovo ni jih sam videl, drugači ne bi pisal: Veneti mei temporis ad mare adriaticum considentes fuerunt Galli seu Germani ejusdem nationis cum V ene ti s in Gallia et Britania habitantibus." Ker on Galle in Germane ima za ednak rod, tudi teh razločka ni poznal. On je slišal, da v Gallii Veneti in tudi Germani stanujejo, tedaj morali so mu adrijanski Veneti tudi Galli
') Strab, Geograph. 12. Herod. 5. Liv. 1, 1. 1. Curtius de gestis Alex. 3, l.Plinij 3, 9. Marceli, lib. 10. Solinus cap. 56. 3) Servij in Aeneid. I, 243. 4) Polyb. 2, 17, 5) Strab. Geog. 5.
*) Curtius (III, 1) vendar še poroča, da so za Aleksandra V. v Paflagonii Ene ti živeli, in ž rçjim se v vojsko proti Persinom podali. Kakor je uže omenjeno bilo, ima Duncker Paflagonce za Semite, Lassen pa za arjansko Phrygom sorodno pleme. Iz njihovega jezika so nam ohranjene te le besede: j uda, nekakšna riba solenača, ki jo Grki aansQda. so imenovali, dalje: ßo'ivoq, trobenta, gangra, koza; ßorvog menda iz sansk.: bhan, tönen.
**) Koliko je v teh poročilih historične resnice, in jeli je venetski Antenor res bil ednak s trojanskim, bodemo dalje dole pretresovali.
Tudi Gilferding misli, da je to bajka grških in lat. pisateljev. On ne verjame, da bi to isti Antenor bil, ki je v svëtu Trojancev imel mogočno besedo.
ali Germani biti ; ti krivi nazori so ga tudi zmotili, da je pisal : „Adriaticum mare cingitur illyricis et gallicis populiš." Da bi bili ti Veneti — Illyri, kakor nekteri hočejo iz Herodota dokazati, ni resnično, ker na dveh mestih, kder Herodot govori o Venetih, on tega nikdar ne izreče, nego na prvem pravi, da pri Venetih, ki stanujejo v Illyrii, je navada, kakor pri Babi-loncih neveste na sejmu izpostavljati, in vse na en den omožiti, na drugem pa pravi, da S y gin ni se razsirjujejo do Venetov, ki so k raj adrijanskega zaliva. T<rojanec (?) Anteno r in venetski vodja Venet sta torej po padu Troje*) paflagonskih Venetov vojno trumo v Venetio pripeljala. Takrat so ti Veneti že našli sorodne brate v Karnii in Noriku. Da je četa Venetov veča bila, nego četa Trojancev, se vidi iz tega, da je mesto Patavo dobilo venetsko slovensko ime. V oni pokrajini so prvlje stanovali etruraki Eugani, in te so združeni Tr oj ano-Vene ti pregnali, kakor Livij ') poroča: Casibus variis Antenorem**) cum multitudine Henetum qui seditione ex Paphlagonia pulsi, et sedes et ducem, rege P i lerne ne ad Trojam ammisso, quaerebant, venisse (constat) in intimum maris Hadriatici sinum ; E ugani s-que qui inter mare Alpesque incolebant pulsis, Henetos, Trojan o s que eas tenuisse terras, et in quem primi egressi sunt locum, Troja vocatur, pagoque inde Troj ano nomen est, gens universa Veneti appellati." Eugani so pozneje, ker so morali iz svoje zemlje pobegnoti, od Venetov dobili ime: Behuni, to je Beguni.4) Veneti so svoje glavno mesto imenovali Patavo, ali zakaj ? Štaroslovanska navada je bila pri naseljevanji izpustiti ptiča solnčnemu bogu posvečenega — sokola, in kder se je on vsel ali kder so ptiča solnčnega vstrelili, so postavili mesto. ***) Zato Servij 3) piše: Antenor urbem Pat a vi um condidit, id enim responsi ac-ceperat, eo loco condere urbem, quo sagittis a ve m petisset, ideo ex avis petitae auspicio Patavium nominatum".****) Po-znamenovanje: pat, irtTa, za obznačevanje ptice, je edino svojstveno Slavinom.
') Livij. 1, 1. 2) glej Ptolom. III. 1. 832 in priravnaj Forbiger Handbuch der alten Geog. III. 560. 3) Servij in Aeneid I., 242. 247.
*) Pad Troje stavlja Herodot v leto 1263, Thukydides 1266. parska marmor, kronika 1209, po aleksandrinskem učenjaku Eratostkenu pa 1183. pred Kristom.
**) Messalla Corvinus (de progenie Augusti) piše: Antenor e jonio aequorc ad dexterum flectens inter Dyrrachium atque Brundusium per latis-simas superi aequoris fauces hinc Dalmatas linquens, Illyricos ac Liburnos ad caput adriatici maris cursum tenuit.
***) Ime sokol se vjema.sè sansk. ç.akuna, kar izraža : avis, quae omina canit.
****) Isto znači ime panonskega mesta : Patavio, Poetovio, Peto vio denešnji: Petuj.
f-
Važnejšega dokaza vendar ni treba za slovanstvo Venetov. Pa še imamo druge. Že Gilferding je spoznal v patavin-skih igrah, imenovanih: „ludi cetasti" slovansk početek. Kakor vsi rimski pisatelji, se je tudi Taeit ponašal' s tem, da so Rimljani potomci Aeneasovib Trojancev; zato tudi te igre mu veljajo za trojanske, dasiravno imajo slovensko ime. V Pa t a vi so vsakih 30 let praznovali starinske igre ali barce. Bile so to bojne igre, „Kampfspiele", katerih so se udeležile čete, zato so se velele : če-taste. Še za Avgusta, ko je živel heroični in pošteni Patavčan T h r a s e a, so bile v navadi, ker Tacit ') piše : „T h r a s e a P a-tavi, unde ortus erat, ludis cestatis a Trojano*)(?) Antenore institutis habitu tragico cecinerat." Učenjaki so si glave trli, kaj bi „cestatus" pomenjalo, in so hotli dokazati, da se ima brati: „cestiči", od: cestus, Fechterriemen, a rimsk napis na nekem kamnu, katerega je Katančiča) ohranil, govori za berilo : cetastus, cetaestus. Zlomci napisa se glasijo -tako le :
Q. MAGVRIVS. G. F. FAB. FEROX. LVS. EPIDIXIB. ET. CETAES. I. II. III. IN. GREG. VETVRIAN. OVAE. ET. IVNI. ORVM. A. A. DICAVIT EVRAS. VIII. ET. PERTIC. VNCINOR. XII. N. CCL. IX.
Sicer se um in zmisel celega napisa težko razloži, vendar toliko je gotovo, da se tukaj govori o igrah (lus. — lusis) četastih (cetaes.), kar tolmačuje tudi beseda v napisu : greg. (grege). Kateri drug jezik pa pozna besedo: četa — četast, v pomenu: grex, agmen, turba, cpâlay!-, cohors, rüyfia, idt-ig, Ordnung, Schlachtordnung, Stellung der Soldaten in Reih und Glied, nego slovanski? Tudi ime Magurius,**) ki se tudi večkrat najde na noriških kamnih, je po koreniki in obliki slovansko, iz: mag, potentem esse, ali pa: ferire, secare. Da tudi ime Thrasea opominja na staročesko ime : T r a s, sem že na drugem mestu razložil. Mi torej imamo zgodovinske in arheoiogične dokaze za slovenskost starodavnih Venetov. Podajmo se še enkrat k Antenoru. V Iliadi se javlja Antenor čistim Trojancem, ki ni imel z Ene ti ničesar občega. Kot rodstvenik ki'alja Priama, je eden narodnih so-vetnikov, in zaradi priletnosti že nesposoben za bitve, vendar
!) Taeit. Annales,'16, 21. 2) Katančič. Geog. epigr. I. 171. Historie di Padova di Sertorio Orsato, 100.
*) Ako bi te igre bile trojanskega početka, bi se gotovo velele : ludi troici, ali t r o i i, troiani, kakoršne igre v istini v Rimu najdemo, a tudi te niso trojanskega početka, nego staroitalske iz: troare, hin und her sich bewegen, kar je Goebl do jasnega dokazal (glej: de Troj a ludo scripsit Antonius Goebl v Programm des Gymnasiums zu Düren 1852.
**) Tudi žensko ime Maguria najdeš na koroških kamnih v Ro-8endorfu (Eichhorn I., 59.)
Letopis. U. 1875.	9
izvrsten nagovarjalec k vojski. Po Iliadi (3, 148—154) An tenor sedi v grajski večnici med drugimi modrimi in z ženami gleda na pokončevanje in klanje, ki se godi pod stenami grada. Tak prileten in mehkužen mož ni več sposoben za vodjo naroda. Mogel je torej Anteno r — vodja Venetov — drug od trojanskega starca različen junak biti, ker tudi Euripides (fragmenta apud. Athen. XV. 665.) trojanskega A tenor a prispodoblja Ne-storu, tedaj možu, ki ni bil več za vojsko. Prvo zmešnjavo je napravil Sophokles, ki je hotel zvezati trojanskega Anteno r a z vodjo Homerovih Venetov, ne premislivši, da bezorožni starec, kakor je trojanski Antenor, ni prikladen zà smelega morskega plavatelja (Seefahrer) in polkovodca, ki je čestitljivo dovel ve-netsko družino iz Male Azije k bregom Adriatike. Ker je Sophokles grškim poetom bil uzor, se je ta bajka ukoreninila pri grških pisateljih, in dobila historično doverje. Ali že kritični Polybij (II, 17.) pišoč o trojanskem proizhojenji italakih Venetov, omenja: „da so sostavljatelji tragedij sočinili mnogo kakih basni, in da pripovedajo mnogo čudovitega." Strabon (XII., 3. §. 8.) poziva se na Sophokla kot na tega pisatelja, kateri v svoji (do nas ne došedši tragedii) : „ Vzetje II i o na" pripoveda, da je Antenor s svojimi sinovi stal na čelu ostavših Venetov, in se ž njimi podal v Trakijo, in jih po tem privel v tako nazvano Enetiko na adrijanskem morji". *)
Drugo so pristavili Rimljani, posebno Livij, katerega je kot rojenega Venetčana iz Pata ve zelo mikalo, daje zamogel zediniti zibelj Rimljanov z zibeljo svojega rodnega plemena, zato začne svojo veličestveno historijo, kak je Antenor zapustil razvaline Troje in našel novo domovino v Itaiii. To isto je trdil Cato, ki je Rimljanom veljal za orakul, zato Plinij na njega se opiraje piše: „V ene to s Trojana Stirpe ortos, auctor est Cato" (III, 19.) Ker so v gorenji Italii blizo Venetov našli mesto: Troja, je to ime še jih bolj potrdilo v mnenji, da jeHomerov trojanski Ante n o r postavil to mesto, in ne samo Livij, kakor smo že gore slišali, temuč tudi Virgil (Aeneis I, 242 seq.), Silij Italik (8, 604.), Justin (20, 1.), Aelian (Nat. anim. 14, 8.), Aurelij Victor (1, 1) in drugi so to bajko povzdignili do historičnega fakturna.
*) Kapadoške Venete pa pusti skoz deželo Kimmercev do Adrije priti Dion Chrysostom. (Iliae.) nasproti zavrže mnenje onih, ki trdijo, da je Antenor izpod Troje prišel v Italijo s svojimi Veneti. Naj še omenim, da Polybij (II, 16.) piše, ka so prebivalci kraj reke Pada vsi v črnino oblečeni, tako tudi ne samo. Slovani na otoku Krku, temuč tudi Slovani v pruskem Pomorji (glej Annegarn Geogr. 71.). „Schwarz ist bei den Wenden die Lieblingsfarbe" piše Burmeister v svoji knjigi : Obodriten - Wenden, Rostock, 1840. stran: 26,
Vendar celo tega poročila ne moremo zavrči. Med Veneti je gotovo živa bila tradicija, da sta jih na obale jadranske pripeljala vodji Antenor in Venet. Ako je Antenor bil Trojanec in vodja onih Trojancev, ki so se v družbi Venetov bili izselili, je gotovo bil različen od onega Antenora, katerega Homer omenja, ki je med trojanskimi ženami sedeč gledal na klanje pod stenami mesta Troje. Ali ime Antenor je tudi prav dobro venetsk o. Gilferding je mislil, da je bilo priimek vodje Veneta, in da po-menja: mož Antov*) — "Avzrjg dvtjç — kakor se je v stari dobi tudi edno pleme Slovanov zvalo. Ta priimek bi Venetu pr| bili vtegnili dati Grki. Ali ravno genetično ime An t nas napeljuje ime Antenor za slovansko imeti. An t bi se pq organičnih postavah slovanskega jezika glasilo v starobolg. <M\ rusk. srb. staro-česki Ut; slov. Ot. In res najdemo starorusko osebno ime: Ut-i n (leta 945), staročesk. : U t - a. Razve tega še topična imena : Ut, — Ut-y, Ut-inka, Ut-ovo, Ut-in, in sicer v takih krajih, v katerih so jezera, muže, močvirne. Zato bi trdil, da so ta poznamenovanja nastala po utah — utvah — racah, ki so se zdrževale v teh jezerih in močvirnah. Mi najdemo v starobolg. ff>TT>l, anty — onty, anas, tudi: <rta — ante — onte, rusk.: ut-ka, srbsk.: ut-va, fulica, Blasshenne, Taucher, Rohrhuhn.**) Kakor je staroslovensko pleme Rarožanov dobilo ime po ra-rogu (falco cyanopus), Vlčanov po volku, Sokoloveev po sokolu itd, tako tudi lehko Antini po anti, bodi si da je glavar plemena se velel: An t, ali pa da je pleme stanovalo kraj jezer in močviren, v kterih je bilo obilo an t; saj uže Jornandes piše o Antih : „paludes et sylvas pro civitatibus habent." Dalje poročajo byzan-tinski pisatelji o Antih, da so se, kedar so zasledili sovražnika,
*) Priravnaj : Aaßnayt^ng, 'Avzrfi dvtjç, za£îuQ%og, pri Agathiji.
**) Sorodne so besede staronemšk.: anut, litovski: a-ntis, Ente.
Jezikoslovci trdijo, da te besede spadajo k sansk. : s nanti, natans, gršk: vri<raa, iz vrjzja = natans, lat. anat-s dvazia. V slov.: anty, a n t v a je torej s n odpadel. Pri drugem delu imena Antenor bi se tudi dalo misliti na sansk.: nâra. mas, vir gršk: d-vrjQ, lat. ne rine, virtus, in Antenor bi pomenjalo: anasmas, primeri nemško: enterich proprie: an t rech o, iz rech o, recke, island: reka, vir,, heros. Primeri šče litovsk: nôreti, velle, starosl. nrav, virtus, novoslov : narav. Kar Hitzig piše o prestarih grških imenih : „Die Eigennamen der griechischen Mythologie haben wir aus einer früheren Gestalt der griechischen Sprache zu erklären, als wir sie in den ältesten Büchern vorfinden", veljâ tudi o prestarih slovanskih. Uže moremo zadovoljni biti, da šče smo ohranili debli a nt, in nor. Fick sam spozna, da je mogoče bilo, ka so se-veroevropski jeziki tudi besedo nar, ner v pomenu mož poznali, — ,,in den nordeuropäischen Sprachen nicht erhalten, doch ist ner anzusetzen, (Die ehm. Spracheinh. pag. 191.)
poskrili pod vodo bližnjih rek in jezer, in skoz dolge cevi si v usta napeljevali vzduh. Ko se je sovražnik jim ves brezskrben približal, puhnejo iz vode in planejo na nepripravljenega sovražnika. Vtegnili sojini torej sosedje zaradi ponorenja v vodo dati priimek: Anti, vsaj tudi so stari čehi od drugih Slovanov dobili priimek: norci, „čeh norec" = Taucher (glej Šafarik, Slaw. Alterth. II., 694.)
Kakor prvi del imena An te nor najde v slovanskem jeziku svojo razlago, tako tudi drugi. Korenika nor označuje: tauchen, untertauchen ; norec, mergus, česk. norec, polski nor, n u r e k, srbsk. no rac, gorenjeluž. norjak, litov. naras, Taucher, tudi nâras, tako da An tenor lehko izraža pomen: Tauchenterich. Uže je bilo omenjeno, da Messala Corvinus pusti Antenora po morji priti na Adrijo, in ako so adrijanski Veneti potomci paflagonskih, ki so prebivali ob primorji Črnega morja, so gotovo bili izvrstni morski plavatelji, in tedaj ni bezumno trditi, da je izvrstni brodnar nosil ime po oni živali, ki se odlikuje v norenji.
Meni se dozdeva, da venetski in trojanski Antenor niste edno isti osebi, le nevednost grških, in taštost rimskih pisateljev ste trojanskega in venetskega Antenora v edno isto osebo zlili, in v zgodovini Venetov veliko zmešnjavo napravili.
K tej zmešnjavi šeste pomagali imeni mest: Troja, edno v nabrežji Adriatike, drugo : „in Campo Laurente, agro Ardeam pro-ximo". Kakor smo slisali, sta Venetčana Livij in Virgilij, prvi historično, drugiepično izdelala bajko,*) da je Antenor Troja-nec na nabrežji Adrije, kjer je stopil na kopno, postavil mesto z iménom: Troja, pa enako mesto je tudi ustanovil Aeneas zapu-stivši Carthago in priplavavši v Latium. Da je te bajke kritična zgodovina že davno zavrgla, ni treba obširniše omenjati. V Latiji stoječe mesto Troja so staroitalski prebivalci Latija brez Aenea postavili. Tako tudi staroitalski: „ludi trojani" niso dobili po-četka od Aenea, ki bi jih prê bil kak pogrebno slavnost svojemu očetu Anchisesu vpeljal, nego so prestara italska navada, kar že tudi ime izraža: troare, truare, redantruare an-truare sem in tje hoditi, sem in tje jahati, zato: t rua, Rührlöffel, Quirl. Ravno tako venetsko mesto: Troja, dasiravno ima ednaki glas z maloazijanskim in latinskim, ima svoj domačij venetskona-rodni početek, in mesta s tem imenom najdeš na Češkem: Troja, Trojan, na Polskem : Trojan, Trojanovo, Trojanovice, na Kranjskem: Trojana, in ime poznamenuje ali mesto s trojnimi konci, kako so stari Slovani radi mesta stavili, ali pa mesto, v katerem se je čestil tr o edin i solnčni bog: Trojan = Triglav. Sama ednakost imen brez drugih historičnih razlogov nič ne dokaže, drugači bi tudi trditi mogli, da je Nitra v Aethiopii
*) Motiv početku te bajke sem povedal v prvi razpravi Letop. 1874.
naselbina Slovakov, ker se tudi na Slovaškem najde mesto: Nitra, aH pa Dublin, kolonija Cehov; ker na Ceskem tudi najdemo ves: Dublovice. Troja v Latiji je italskega, in venetska Troja venetskega početka.
Starolatinščina pozna : „truant" = movent, „truam" quoque vocant, quo permovent coquentes exta (Rührlöffel); „redan — tru-are" dicitur in Saliorum exultationibus, cum praesul antroavit, quod est : motus e d i d i t et referuntur invicem iidem motus (glej Festus s. v. antroare).
Goebl ima prav, ako piše : „quodsi nomen révéra Italum, Latinum est neque cum Priami urbe cohaeret, etiam ludum ipsum originis esse Latinae sequitur.
Venetčan Virgil je preveč bil zaljubljen v svojega trojanskega junaka Aeneasa, in v idejo, da so Rimljani potomci Trojancev. Vendar kritična zgodovina sodi drugače. Graški Vseučiliščni prof. dr. Johannes Weiss misli, da je Troja bila vazalna država Assircev, stari latinski historiki pa poročajo, da je Trojo postavil Dardanus, sin tyrrhenskega kralja Korijta, ki zapustivši domovino seje podal do Samothrake, od onodvPhrygijo in v pokrajino stare Troje. Helleni so Trojance spoznali za svoje sorodnike, in jezik Trojancev je bil grškemu zelo blizo (glej Ottfried Müller Dorer I. 10.), tedaj so bili 111 y r i. Po Dionysu Halik. (I., 61) je Dardanos izhajal iz Arkadije. Trojanski narod je torej iz Evrope ustavljen, in njegov glavni živelj je illyrsk, tedaj v italskih Latinih ne moremo iskati trojanske narodnosti, in ker „ludus Troiae" najde svojo razlago v latinščini, razpadajo vse domišljije Livijeve in Virgilijeve o utemeljevanji Rima in pro-izhajanji Rimcev od Trojancev. Ime Troja je Liviju in Vir-giliju isto preglavico napravilo, kakor Apolloniju ime: Aemona, katero mesto je dal po Jasonu postaviti in je po Ai m o ni i vThe-salii — domoviAi njegovi — imenovati. Rimci so toliko nasledniki Trojancev, kakor Franki, čijih narodna povest tudi pripoveda, da po padu Troje je en oddelek Frankov se preselil v Panonio, tam postavil Sicambrijo, postal velikim narodom, odonod napadal Gallijo in se potem na Rheni naselil bil (glej Grimm, Gesch. der deutsch. Sprache str. 519—524.) Tudi Bavarci so hoteli biti nasledniki Trojancev, in njihove povesti poročajo, da je Ulysses mesto Asciburgium kraj, Rhena postavil. To so prazne pravljice brez historične podlage.
Presodimo še druzega junaka v trojanskem boji, ki je zapleten v zgodovino starodavnih Venetov. Kakor so bajke grških in latinskih pisateljev Trojanca Antenora z zgodovino Venetov zapletle, tako tudi D i o m e d a. Strabon ') piše : „in ipso intimo sinus Adriatici Timavum est — to Tifiavov — Diomedis
') Strabo, 5, 143.
templum memorabile. Memoriae autem proditum est Diomedi apud Venetos esse aliquos honores décrétas, nam et albus equus ei immolatur". Stari pisatelji so nam ohranili imena dvojih Diomedov. Eden je bil mythicen kralj thraikih Bistono v , ki je imel ljudižeroče konje. Ti Bistoni so stanovali med rečicama ; Melas major in minor, v iztočnem primorji thraškega zaliva. Preller ') v teh konjih spozna osebljene burne morske vetre, ki morske plavce požirajo. Te nazore bi tudi potrdilo ime: Diome-des, kar Muys (Hellinica str. 30) prestavlja v „Himmelstürmer". Da so v stari dobi betve thraškega naroda bile naseljene gori po Istru in ob desnem bregu Save tje do mej Venetov, potrjujejo stari pisatelji. Tako^ se Istri imenujejo thrašk rod, in njihovi ostanki so denešnji Ciribirci. Dalje omenja Herodot,2) da. od Istra do veneških mej stanujejo Sigynni. *) Sigynnov pa tudi Apollonij 3) omenja le na dojenjem Istru med rekama Ordesaos in Naparis, Orpheus 4) pa ob Črnem morji v Aziji. Sosedi Sigynnov na dolênjem Istru so bili Sinei i5); bržkone je po imenu tega thraškega roda pri Jugoslovanih obviknolo poznamenovanje : S i n c a r, Cincar = Valachus Thrax.
Drug Diomed je znan iz Homerove Iliade. Bil je sin Tydea, vnuk Oineov, in eden glavnih junakov grških v boju trojanskem. Kot kralj Argosa, Epidaurosa in Tiryntha bil je s 80 barkami v družbi Âgamemnonovi pred Trojo prišel. Hraber in previden se v Iliadi predstavlja kot dovršena slika možkega značaja. Uže v prvem boji, o kojem Ilias pripoveduje, pogubonosno trojanske čete na-padne, vlovi Aineove izvrstne konje, rani na pomoč prišedšo Aphro-dito, bojuje se z Apollonom samim, zbode Aresa v trebuh, da zakriči kot 10.000 bojakov. Z Odysseom po noči preža» na sovražnike, in ubije Rhesosa. Ranjen svojim močnim glasom straši Trojance. Pozneje z Odyssejem vkrade palladium Troje, in je bil ž njim v lesenem konji. Po svojem povratu v Argos je bil pregnan od svoje nezveste žene, se obrne v Italijo, stopi v Apulii na kopno, se zveže s kraljem Daunom, oženi se z njegovo hčerjo, in ustanovi mesto: Arpi. Povest o njegovem poboženji je bila daleč v Italii razširjena, in Skylax piše, da so posebno Umbri mu božjo čast skazovali. Očevidno je, da so latinski pisatelji, ki so bili zaljubljeni v mnenje, da so Rimljani potomci Trojancev in grških juna-
J) Preller, grieeh. Myth. II. 141. „Diomedes Rosse sind Sinnbilder des Sturmes und der Wogen". -) Herodot 5, 9. 3) Apoll. Rhod. 4, 320. 4) Orpheus, Argon. 756. S trab, 5, pag. 295. •
*) Sigynni so sami trdili, da so prišli iz Medije, Strabo pa piše, da so imeli persinske običaje, Apollonij jih pa razločuje od Thrakov in Skythov. Ker jih pozneje v.soseščini Venetov nobeden star pisatelj več ne omenja, so jih vtegnili Kelti dalje dol na Ister porinoti, kjer jih Strabon in drugi omenjajo.
kov, to bajko ravno tako v zgodovinsko obleko oblekli, kakor Trojanca Antenora. Gilferding, misli, da je v Timavu se čestil nekakov domač venetsk božansk beros, Čijega mythißna legenda je imela slična heroična djanja z Homerovim Diomedom.
Latinski in grški pisatelji so povsod s svojimi božanstvi nado-mestovali domače; tako Strabon ') namesto da bi nam povedal, kako so Veneti rekali boginjam, poroča, da so čestili H er o, kakošna je bila v Argu, in pa Artemido, kakošnej so se poklanjali v Aitolii. Strabon piše, dà se je svetišče (Iiqov) Diome-dovo velelo: Timavo, Livij pa govori, da tam, kjer so svojo Hero in Artemido čestili Veneti, naimer ob reki Timavu, je bilo jezero, in še dendenešnji sta res tam dve jezerci — j ezero pri Sabliču, in jezero Doberdolsko. Isto, kar jezero označuje tudi : Timavo, staroslov. timjeno, palus, luŽičkosrbski tymenca, jezerce. Ker blizo virov Ti m a va stoji mesto : Devin, je venetska Artemis*) bila boginja: Deva, Devica, De-vana — Perunova in Letničina hči — kakor jo imenuje staro-česki glossator. Pà kakošno venetsko božanstvo je skrito pod Diemedom? — jaz mislim solnčno. Solnčna božanstva Slovanov so imela svoje veže pri jezerih, tako v Retri in na drugih mestih. **) Kult vode in toplote je bil v staroslovanskem mythu ozko združen. Da je bilo v Timavu svetišče solnčnega boga, prepričamo šče se iz tega, ker ljudstvo dendenešnji reko T im a v imenuje: „šti-vansko", to je: „šentivanska voda". Svetemu Ivanu Krsti-telju pa je narod naložil ostanke paganskega solnčnega kulta. Za solnčno božanstvo govori tudi daritva v čast Diomedu doprinašana, naimer: beli konj. Beli koüj je symbol božanstva luči, redil se je v čast Svetovitu v Arkoni, kakor Saxo Gramm. piše: huic idolo (Svetovitu) trecenti equi pascebantur, inter quos un us Candidus. Diomedes in Svetovit tudi imata dosti ednakih potezov v svojih legendah. Diomed je hraber bojak, tudi o Svetovitu poročajo, da se je boril zoper svoje sovražnike, to je, neprijatelje luči, oblačne daimone, in orjaše teme. Diomed je ponoči napadal sovražnike, tudi o belem konji Svetovitovem se poroča: „quodis nocturno tempore stabulo insistens, adeo plerumque mane sudore ac lutö respersus videbatur,
Strabon V, c. §'. 8. 2) Saxo Gram. Histor. Dan. lib. XIV. pag. 319, 320 ed. SS< Joann. Stefanii.
*) Preller (Griech. Mytb. I, 113) Artemis ist aber auch, dio keusche Jungfrau (Deva, Devana) ein Bild der Unschuld, edlen Scham, der sittlichen Mässigung und guten Rufes.
**) Diethmar (Cbron. I. pag. 8. ed R. Steinh.) piše o jezeru Glo-mazi: ,,hunc omnis incola veneratur et timet". — Baucer je videl spominek najden pri Timavu, kije imel napis: aqua Dei et Pons vita e, (Lib. I. §. 22), primeri gore štivanska voda.
tamquam ab exercitationeveniendo magnorum itinerum spatia percurrisset". ]J Diomed je imel vojno trumo, tudi o Svetovitu pišejo tadanji letopisci : 2) „hoc quoque iiumen trecentos equos de-scriptos, totidemque satelites in eis militantes habebat", dalje: „in hoc (albo equo) Svantovitus adversum sacrorum suorum hostes bella gerere credebatur". 3) Mi imamo tore v Diomedovem kultu s domačim venetskim božestvom opraviti, ne pa s thraškim Diomedom, ali pa z grškim junakom pred Trojo, ker, ako je traški Diomed s svojimi ljudi žeročimi konji osebljena burja, bi se mu gotovo ne bi konj bele, temoč črne barve daroval, ker črna barva je Symbol zlih božanstev, kakošno je traški Diomed bil. Povest o poboževanji grškega Diomeda je bila sicer v Italii razširjena, otoki na gargar-skem predgorji so se po njem veleli diomedski, pa kaj bi stare Venete primarjalo grškega junaka v svoj religiozni kult sprejeti ? Kakor je_ Strabon ve ne t ski boginji identificiral z grškima Uero in Artemido, tako tudi timavsko božanstvo z grškim Diomedom. *)
Uže sem omenil v svoji razpravi : „Slovanski elementi v Venetščini (glej Letopis Matice «lov. *1874, str. 43), da ime Diomed najde tudi v slovenskem jeziku prikladno razlago.
Da pa nemški in nemškutarski zgodovinopisci Venetov, Nori-čanov, Karnov in Panonov ne bodo mislili, ka samo slovanski zgodovinoslovci kakor : Surowiecki, Šafarik, Vodnik, Gilferding, Hitzinger in moja malenkost trdijo, da so med Karpati in Adrijo že v predhistorični dobi, predno so Kelti v teh pokrajinah se naseljevati začenjali, Slovani stanovali, navajamo tukaj nekatere odlične nemške pisatelje, ki so po vsestranskih preiskovanjih prišli do istega mnenja. Tako piše ' učeni Schlötzer 4) : „der ganze Strich vom adriatischèn Meere in gerader Linie bis an die Ostsee ist von Slaven bewohnt" v pradobi naimer, Schlötzer ima tudi Karne in Venete za Slovane. Bistroumni Konrad Mannerts) piše : „Nicht ohne Wahrscheinlichkeit darf man anerkennen, dass in jener Urzeit eine Kette slawischer Völkerschaften von der Ostsee bis zu den Wenetern in Italien reichte". Istega mnenja je Laube, in tudi bistroumni Hahn 6) ne dvomi, da so na jugu Dunaja že za Stra-bona med thraškimi in illyrskimi plemeni tudi slovanska stanovala. V novejšem času se je za slovanskost Venetov po-
])Glej Script, rerum germ. pag. 509. 2)" Sax. Gram. 1. v. 3) Histor. Episc. Camin. II. vol. 4) Schlötzer, Allgemeine Welthistorie 31 Theil II. str. 229. 5) Mannert Germanien str. 499-501. 6) Hahn, Albanische Studien str. 239. .	'
*) Nad Timavom je stal: „castellum nobile vino Pu ein um". Plinij poroča, da je: „vitis pucina omnium nigcrrima", Grki so to vino, katero je posebno rada pila Julia Augusta in je starost 82 let dosegla, imenovali: Pyctanon (glej Plinij III, 18. XIV, 3. XIV. 6.).
tegnil učeni Contzen, ') in mi tukaj damo v nemškem izvoru celi njegov pretres previden s svojimi posebnimi opazkami. *) Isti Contzen (lib. cit. pag. 48) je po vsestranskih preiskavanjih do tega resultata prišel, da'Kelti niso bili prastano vni.ki dežel, v katerih v historični dobi nahajamo Slov^ue; on piše : „klare Zeugnisse und auch der Umstand, dass die Einwanderungen (der Kelten) von West nach Ost geschehen, zeugen von einer früheren Bevölkerung der Donauländer", in goreomenjeni bistroumni Mannert (1. c.) piše : „durch die keltischen Einwanderungen wurde wahrscheinlich das Urvolk (katero je Mannertu slovansko) verdrängt. Zurück nördlich über die Donau ? oder gegen Westen in die Gebirge der Rhäter?" Resnica je, da je oni vlak Bojev, ki je prihrul črez lierkynski les, dalje, da so silne _ trume keitiških Tektosagov marsiktero naselbino slovanskih prebivalcev v noriških ia karnskih Alpah pofinole dalje naprej, in se v pra-domačiji Slovanov naselile, tako Boji po Bavarskem, Bohemskem in kraj levega pobrežja Dunaja, Skordiščani na panogah Julskih planin, ali do čistega niso nikdar noriški in panonski slovenski prastanovniki od Keltov iztrebljeni bili. Mannert je važno vprašanje stavil, jeli nebi kje pri upadu Keltov betve slovenskih prabivalcev tudi v rhaitske planine bile pahnene, in res mi sledove slovenskih naselbin najdemo na pobrežjih Adde in komskega jezera do sv. bernhardske gore. Tu je sedei rod Salašanov in Lepontov, katerega so rimski pisatelji prištevali k tavriškemu plemenu (tauriscae gcntes), med Addo in komskim jezerom O r o b i i, cijih narodnost celo učenemu Catonu ni bila znana, a jezikovski ostanki (glej razlago besede: Berga dalje predi) močno govore za slovanskost. Ti tauriški Leponti so uže učenemu Ottf. Müllem bili nerazrešljiva zagonetka o njih pisavšemu : „Um den Verbanus-See (gornji konec komskega jezera) bis an den südlichsten Rand der höchsten Alpen wohnten die Lepontiner, **) ein Volk, dem der Name Ta'urisker beigelegt wird, wie mehreren Alpenvölkern. Diess scheint aber nur eine Bennneung von Bergbewohnern zu sein,
1) Contzen, die Wanderungen der Kelten, str. 67 — 73. Leipzig, Verlag von Wilhelm Engelmann, 1861.
*) Za sorodnike ima baltičke in jadranske Venete tudi prof. Tschofen, glej njegovo knjigo: Germania von Tacitus pag. 4. Isti Tacitove Ose, ki so panonski govorili, ima za slovaško pleme. Tako so se začenjali nemški učenjaki zmerom bolj sprijaznovati z našimi trdenji, samo gosp. Dimitzu je vse to plod „schwärmerischen Nationalgefühls".
**) Caesar (Bell. gall. 4, 10) reče, da pri Lepontih izviraRhen. „Rhenus autem oritur ex Lepontiis, qui Alpes incollunt" — tedaj so Leponti stanovali na iztočni strani sv. Gotthardske gore. V sredovečnih listinah šče se v tej okolici omenjajo; „homines qui vocantur Win d i" (glej Kopp Vindiciae) , in najdejo se imena: Wendengletscher,
und lehrt dann über Abstammung und Nationalverwandschaft nichts, die überhaupt bei mehreren Urvölkern dieser Gebirge so wie des daranstossenden Donauthales ein Räthsel ist. Denn die keltischen Völker erscheinen erst als Eroberer; auch ging ihr Strom durch die Ebenen und stieg selten zu den Hochgebirgen hinauf (glej Ottf. Müller die Etrusker I. pag. 134, 135). Jaz sem v lanskem leto-isu v članku : „Komentari k zgovovini Salašanov" itd. točno dokazal, da mi imamo z dvojnimi Tavriščani opraviti, edni so bili ligurske, drugi slovanske narodnosti, prvi so stanovali v grajskih, drugi noriških in karnskih planinah, in ker v poslednjih nahajamo v historični dobi slovanske prebivalce, in Ottf. Müller, eden naj bistroumniših nemških učenjakov, sam spozna, da so Kelti redko-krat se naseljevali na visokih planinah, in nar višji ledovniki (Gletscher) tavriških alp šče den denešnji imajo čisto slovenska imena, tedaj nam ne ostaje drugcorolarium, nego priznati, da so prastanovniki omenjenih Alp bili Slovani. Vendar, ker smo o tem vprašanji uže mnogo pisali, in šče hočemo naseljevanje Keltov v Karnii, Noriku in Fanonii v posebnem članku razpravljati, predložimo čestitim čitateljem Contzenovo razpravo o Venetih.

Wendenthal itd. Te slovenske betve so mogle od pobrežja gorenjega Inna in badenskega jezera (lacus Venetus) od Keltov, ko so. se v Galii vzdignili in proti iztoku jo začenjali rivati, tje doli potisnene biti. Uže Dempster (2, 28) jih je imel za Sar mate, Sarmati pa so po tadanji šoli veljali za Slovane. Ime Lepontii bi se dalo razložiti iz lep, de-corus, placidus, pulcher, formosus. L e p o n t bi bila močna oblika Jlin^Tt novoslov. Leput, primeri Bogut, Blagtit, Borut, iz E0p<M"6. .Iz lëp so slovanska historična imena I; ë p u s , L č p a, Lčposava, L ë-poten, Lëpek itd. Močne oblike šče najdeš v imenih: Marant, Kurent, Labant, Juhant, Bregant. K imenu L ep an ti primeri ime nemškega roda: Ubii, die Ueppigen. Strabon (7) ima prebivalce rhaitskih planin za Illyre, pa da je on slabo bil podučen o teh krajih, pričuje njegova zmota, da ima jezero pri Bojih (lacus Pelso v Panonii), za identično z jezerom pri Helvetih (lacus Venetus), in da Boje pri „lacus Pelso'1 z Vindeličani kraj bodenskega jezera vkup stavlja. Tako ta mnogo hvaljeni „kraljevi geograf" tudi na drugih mestih krivo poroča, in ne morejo se vsa njegova poročila jemati za nezmotljivo istino.
in.
Professor Oontzen o slovanskosti starih Venetov.
Capitel VIII. Die Veneter.
§: 23.
Mit wenigen- Worten gedenken wir schliesslich noch eines ziemlich räthselhaften Volkes, der italienischen Veneter. Umgeben von den Wohnsitzen der cisal pinischen Kelten und dem adriatischen Meere waren sie sehr früh in Italien eingewandert und seit uralten Zeiten im Besitze ihres kleinen Landes, ohne jemals von irgend einer der einbrechenden Völkerwogen aus demselben verdrängt worden zu sein. *) Ueber ihren Einzug in diese Gegend haben sich jedoch nur Sagen erhalten, die man aber nicht von vorn herein als unbrauchbar ausschliessen darf. Auch der Sage gebührt ihr Recht, sie muss nothwendig die Lücke ausfüllen, wo die Denkmäler von Stein und Pergament uns verlassen und ohne ihre Berücksichtigung ist kein abgeschlossenes Ganze zu erzielen. Findet sie aber Anhaltspunkte in unverdächtigen Zeugnissen geachteter .Schriftsteller, so wäre es um so mehr Unrecht, ihr allen Werth abzusprechen.
Eine solche alte Sage nennt uns als Ursitze der adriatischen Veneter ') Paphlagonien in Kleinasien. In die Geschichte treten
*) Čudovito je res, da se je rod Venetov od svojega prihoda na obale Adrije po padu Troje do zmagovanja keltskih Bojev po Rimljanih 191 pred Kristom ohçanil. Ni se ga dotaknil naval Keltov, ki je pokončal Umbre in Etruske, ni mu škodoval gallskopuhski boj, le še, ko so Boji bili od Rimcev premagani, so se Veneti tudi brez vsega bojevanja Rimljanom podvrgli. Jaz si razlagam to prikazen iz miroljubivega življenja Venetov, ki so kot marljivi poljedelci in trgovci ne samo ne dražili nobenega sosednjega naroda v boj, nego tudi od sosedov bili pri miru pu-ščeni, ker so sosedje spoznali, da jim je sosed, ki trgovino povspešuje in zemljo obdeluje, od velike koristi. Že ta vlastovitost, ki je prav slovanska, pričuje, da v Venetih res smemo slovansko pleme iskati. Kako nasproti divji so bili Illyri, da celo Livij (X., 2.) jih divjost omenja: Illyrii, Li-burnique et Istri gentes ferae et magna ex partae latrociuiis maritimis infames.
') Ihr Name wird von den Alteu verschieden geschrieben : bei Hero-dot Eneter ÇEvsroi), ebenso bei Jornandes, Paulus Diaconus, bei Strabon
sie ein durch den trojanischen Krieg, an dem sie unter ihrem Fürsten Pylaimenes (Ilias 2, 851. 5. 576. 13 643.) Theil nahmen, wahrscheinlich durch innere Unruhen aus ihrem Lande vertrieben (Eustath. ad Dionys. Per. 376. Liv. 1, 1. Messala Corv. 10.) Nach Troja's Fall und dem Verluste ihres Führers zogen sie nach Thrakien herüber und liessen sich am adriatischen Meere nieder. Anderen Nachrichten zufolge waren sie in die kimmerischen Wirren hineingerathen und nach langen Wanderungen an den Adr.abusen gelangt. „Aber das am Meisten Anerkannte ist, sagt Strabon, dass sie der Paphlagonen beträchliphster Stamm waren, zu dem auch Pylaimenes gehörte. Daher folgten ihm zum Heerzuge die meisten Eneter, gingen dann nach Troja's Fall nach Thrakien*) herüber und kamen nach langer Irrfahrt in das jetzige Henetike." Strab. 12, p. 543.
Heneter ('Eviroi), bei Plinius und Curtius Veneter**) und Heneter, bei Livius, Mela, Polybios Veneter (Ovevetoi), ihr Land aber bei Livius, Pto-lemaios, Veilejus, Florus u. A. Venetia (auf Inschriften Venetiae.) Alle drei Namen sind aber nach ihrer Wurzelverwandschaft dieselben, wie dies auch von stimmberechtigten Forschern anerkannt ist; der Unterschied, der allein in den Anfangsbuchstaben liegt, lässt sich leicht durch das äolische Digamma erklären. Wo die älteren Griechen ihr Digamma haben und die jüngeren ihren Spiritus asper oder Ienis, da gebrauchen die Lateiner, Slaven und andere indoeuropäische Völker v oder w. Vgl. griechisch icnéna, lat. vespera, slav. wecer, gr. oivog, lat. vinum, slav. wjno. gr. oixog, lat. vicus, slav. wes. gr. eidoo, lat. Video, slav. widjm. gr. t)Uta, slav. wleku. In der Mitte griech. vsog, lat. novus, slav. nowy, gr. cpor, lat. ovum, vati — naves — nâwy. dar/Q — levir — dewer. Xaiôg — laevus — lewy. Vgl. Slowanské starožitnosti sepsal Pawel Šafarjk Oddjl dëjepisny (V Praze 1837.) I, 8.
*) Edna betva Venetov je pri tem preseljevanji zaostala na dolenjem Istru, ker še Appian, (Bellum Mithrid. 1. 5.) piše: „'Evttovg xaî Aaçda-véaç xat 2'ivtovg niowiy.a Maxeâorîwv êôvrj." glej obširniše o tem moj članek v Letop. Mat. Slov. 1871. str. 163—166. Naj mimogredé tukaj omenim, da so stari Ti m ach i, ki so ob reki Timoku (pri starih pisateljih Timacus) stanovali, vtegnili tudi venetske narodnosti biti, še v po-zneji historični dobi se je edna betva Slovanov velela: Timočani.
Ime reke Timok se razlaga iz iste korenike, kakor imé jezera: Ti m a vu s. To so menda isti Slovani, katerih omenja armenski pisatelj Moses Chorens, pišoč, da Trakija ima pet manjih dežel, in cdno večo, v kateri prebiva petero slovanskih plemen. Moses Chor, je umrl proti koncu 5. stoletja po Kristu, in se je v zemljepisnih rečeh držal Papposa, kateri je od leta 379—395. po Krist. živel v Alexandrii. Appian je starejši pisatelj od Papposa, in je bil tudi Alexandrinec.
**) Tudi na etrurskih grobiščih se nahajajo oblike: Venete, Venetia, Venetial.
Zahlreiche Spuren weisen bestätigend nach Paphlagonien zurück. Zuvörderst blieb hier der Stock des Volkes zurück, das sich in der Folge aber Kappudocker nannte (Maiandrios bei Strab." 12, p. 552.) ein politischer, von der Gegend übertragener Name, der jedoch den früheren nicht authob. Denn noch zu der Zeit, als Alexander der Grosse erobernd Asien durchzog, gab es freie mit den Paphlagoniern verbundene Heneter und noch später haben sie sich dort nach Mela 1, 2, 5 erhalten. Mela's Aussage ist um so wichtiger, da er die paphlagonischen Heneter weder an die homerischen noch an die adriatischen anknüpft, sondern eine rein historische Thatsache gibt. Hieher gehört ferner eine Aeusserung von Corn. Nepos (ed. Lugd. p. 418.), dass die Paphlagonier, welche von Henetos*) nach Italien übergingen, nachher Veneter genannt wurden. Ziemlich entscheidend endlich ist das Zeugniss des Vibius Sequester, der in seinem Werke eines Volkes: Phily-riden inVenetien Erwähnung thut. Philyrer aber waren ein Volk am schwarzen Meere in der Nachbarschaft der Chalyben (Dionys. Per. 766. Avien. 964. Apoll. Rhod. 2, 395, 1235.)
Wenn sich nun solche Chalyben**) den auswandernden He-
*) Cornelius Nepos je zajemal iz grških virov, zato mu je héros eponymos Venetov —: Henetos. Ime genetično se je ohranilo kot osebno, in sicer: Veneta, hči horvatskega kneza, Venata Stanislav 1501 Ak. Zap. Ros. Tom. II, Ven-ilo, Reg. Boh. 777, 4.; sem spadajo tudi imeua: Un-ata, U n - e t a, Un-eš, Une-slav, Une-vit, Une-gost, Une-boži, staroslov.: uni ti, iz v an i ti, velle, desiderare. Prasorodne besede so : lat. venus, sansk. v a n a s, Lieblichkeit, staronord. vin v imenih: Vin-sele, amicum atrium, V in-golf, amica aula (Grimm, Myth. 780), ednako z imenom: Aestii, got. Aisteis, die Geehrten, Bata vi got. bats, bonus, faustus, 'Aqtcùoi. Gori smo slišali, da Eginhard reče, ka so se Slovani „sna lingua'' imenovali V an d al i. Tako ravno gotovo ne, Eginhard germansko ime: Vandali pomešal s slo. Veneti, v nemšk; ustih, Wenedi : Germanski Wand al i so po razlagi nekaterih: Grenzbewohner, iz, wand, paries, proprie: margo. Slovenšč. šče pozna v an, Wunsch, Meinung, zend. van, vanaiti, lieben, schätzen, Venet je torej Vanita, der geehrte, geschätzte = Slovjen.
**) Chalybi so bili sosedje Tibarenov, in Mossynoikov in so stanovali ob primorji ponta euxina od Trapezunta do Pharnacije (Justin, 44, 3.) Ti maloazijanski Chalybi so bili za Strabona že narodna zmès, in so se stopili s Kaldejci, primeri Strab. 1. Steph. Byz. v. 'Alvßa. Mossy-noiki bili so brž ko ne K o le h i, katere vsi stari pisatelji imajo za egyptsko pleme. Prebivali so v lesenih stolpih, in beseda: fioaavv, turris, je prešla tudi v grški jezik. (Primeri Hippokrates de aiife, locis etc. 22, pag. 268 Ermer.).
Pomponij Mela (I., 2.) navaja tudi v Mali Azii Venete, „Medi, Armenii, Comageni, Murrani V ç n e t i( Capadoces, Gallograeci itd,, toda
neten anschlössen, so unterstützen sich die von einander unabhängigen Ueberlieferungen vollständig. Der Heneterzug erklärt uns 'die Philyrer am adriatischen Meere und letztere an dieser Stelle bestätigt ihn.
Die Abkunft der Veneter war schon früh Gegenstand des Zweifels. Kelten waren sie nicht, wie Polybios aus eigener An-echaung sprechend ausdrücklich versichert: T« ds noog tov Aàqiav j]ÔT] nQogrjxovra yévog ctllo nnvv naXumv ôiay.wiéofe. nçoghyogsvov-tcu öl Oveverol toîg per s&taiv xnl tcS xoct/im ßoayy ôiarptoovzeç KeXrcöv, y/MTTi] d' (iXloia iQcofiEvoi. Polyb 2. 17. Ebensowenig wie Kelten sind sie lllyrier, wie man aus einer Bemerkung Herodots hat schlies-sen wollen (Herod. 1, 196.*). Illyrienist an der betreifenden Stelle in -weitem Sinne genommen und der geografische Name des Landes auch auf sie übertragen; sie sind vielmehr Slaven. Zwar läest sich dieses nur auf dem Wege der historischen Induction, nicht aber aus den alten Quellen erweisen, aber wo ist auch die leiseste Spur, dass irgend ein Schriftsteller des Alterthums die Geschichte des europäischen Nordens in ihrer Gesammtheit umfasste und die Stamm- und Sprachverhältnisse der Völker klar durchschaute? „Ist nicht", sagt Paul Schafarik, in unserer Zeit wohl die grösste Autorität auf dem Gebiete der slavischen Geschichte, „das ganze Qehäuf der an der Grenze des griechisch-römischen Reiches zusammengerafften Nachrichten über das tausendjährige Treiben und Leben der Völker jenseits der Weichsel und Donau ein höchst mangelhaftes Stückwerk, dass nicht einmal des kleinsten Nordvolkes innere Geschichte aufzuschliessen vermag.
Desto klarer und ausdrucksvoller sprechen die Handelsverhältnisse der Veneter für ihre slo venische Abkunft. Die paphlagouischen Veneter mögen ein zurückgebliebenes Bruchstück des grossen Slovenenstammes gewesen sein, unerklärlich durch
ob desnem bregu reke Halys, proti virom te reke, kjer so stala mesta: Ibora, Zara, Zela, Terisa, Kamisa. Ti Veneti so gotovo tam zaostali, ko se je venetska rodbina na pot iz Azije napravila, in v Evropo preseljevala.
*) Herodot na omenjenem mestu govori leoHenetih, ki so v Illyriku stanovali, in ne reče, da bi bili ednoisto pleme z IHyri. Ker, kakor smo uže slišali, Appian še drugih Venetov v soseščini Dardanov in Makedoncev omenja, in te plemeni ste prebivali v zemlji Illy-rov, je vtegnil Herodot te, ne pa adrijanske na misli imeti, in pri teh babilonsko navado neveste na sejem postavljati, najti. Venetov kraj Adrije Herodot le omenja^lib. V. c. 9.), ko govori o Sigynnih, o katerih pravi, da onkraj Istra prebivajo, medsko oblačilo nosijo, kocaste konje imajo, ki niso za jahanje pač pa za brzo vožnjo prikladni, in da blizo do mej Venetov kraj Adrije stanujočih njih meje segajo. Strabo, ka-
welche Volkerfluth an diese Ostküste des Pontos geworfen. *) Als sie aber nach langer Irrfahrt sich in den Besitz der Gegenden am adriatischen Meere gesetzt hatten, knüpften sie auch bald Verbindungen mit ihren Brüdern in den hinterkarpathischen Ländern an und traten ihnen durch ihren Handel näher, dessen vornehmster Gegenstand der Bernstein war. Aus Venetien holte man die schönsten und grössten Stücke desselben,-dèr aber weit aus dem Norden von der preussischen Ostküste herkam. Die. erste sichere Nachricht darüber gab der berühmte Massilier Pytheas, der aufGeheiss seiner Mitbürger auf einem besonderen Schiffe n*.ch Samland hinfuhr, ùm glaubwürdige Kunde über jene entfernten Gegenden einzuziehen ; aber leider sagt er uns über den weiten Weg des Bernsteinhandels gar nichts, **') der auf drei Strassen unterhalten wurde. Eine uralte Strasse zog sich durch die Ebenen des heutigen Polens über die Karpathen hin durch das Thal der Waag und durch Pannonien bis zum adriatischen Meer; auf diesem Handelsweg wurde schon vor Herodot der Bernstein von der baltischen Küste nach Italien gebracht***); die Städte Calisia, Carrodunum, Cele-mantia und Carnuntum waren Hauptstationen ; auf demselben gelangte jener römische Ritter, den der Kaiser Nero an die Bera-
ten te Sigynne na kaspijsko inorje stavlja, zaslužuje več vere, ali o njihovi narodnosti pa besedice ne črhne.
Ko so Veneti na obale jadranskega morja prišli, so uže betve illyrskega plemena tam stanovala, kder jih v historični dobi najdemo, torej uže iz tega ozira ne moremo Venetov k Illyrom šteti.
*) Arrian (pri Eustathiu in Dionys, terieg. v 378) poroča, da jih je vojska z Assyrci pregnala iz svoje azijanske pradomovine: „zr/r de (irjOiîfjav 'Evstiar vvv filv Bivttiav rfautv, m&oti 'Aqoiuvoç (frjaiv ort 'Evttol Ttovrjouvttg iv ;<«/]? xutà siffoVQÎovç ml anonwMitvrtq êiç Evgcontjv itd.; Strabon pa omenja, da nekteri o Venetih poročajo, ka je bil uzrok njihovega izseljevanja iz Male Azije in preseljevanja na Adriatiko vojna Kimmercev, ki pada po Euzebiju 300 let do I. olympiade, kàr znese 1076 pred Krist. Strabon (I., 2. III., 2.) pa upad Kimmercev stavlja v Homerov vek. Poslednji in najvažnejši napad Kimmercevv Malo Azijo je bil za lydskega kralja Ardysa 700 pred Kristom. (Herodot I., 15. 103. Callimach. Hymn. in Artem. 251 itd.) Ker so K im m er ci se tudi T r e r i veleli, in T r e r i bili thrašk rod, tako so tudi Kimmerci thraškega plemena bili, glej Strabon XIII.
**) Primeri o tej cesti moj članek v Letop. Mat. Slov. 1869. str. 18-24.
***) Plinij (III., 16.) imenuje južno od mesta Altina pristana ali loki E d r o n in Brundulum. Jeli ni Edron isto, kar Adron iz a dr o, sinus maris, in Brundulum menda noslovana oblika za Brodu-lum, Brodovlje iz brod, trajeetus maris, ali pa iz brundati, ßQÜ-fieiv, tedaj Brundulum isto, kar nemško; Bremen, Brandung. Al-
steinküste sandte, von Carnuntum aus in das Weichselland und kehrte reicbbeladen mit der edlen gesuchten Waare heim. Genau bekannt war diese Strasse kurz nach Christi Geburt geworden, denn bis dahin hatte sie noch kein Römer betreten ; man hatte bisher den. Bernstein, unbekümmert, woher er komme und unbekannt mit den fernliegenden Gebieten, die er durchwandern musste, aus den Barbarenhänden empfangen und durch diese Un-bekanntschaft lange Zeit dem Glauben Nahrung gegeben, dass er in den Waldungen am Padus erzeugt werde (Solin. 33 ). Eine zweite Handelsstrasse lief nach Westen. Dass die Ostsee schon in früher Zeit von den Bewohnern westlicher Küstenländer viel befahren wurde und dass zwischen den Anwohnern der Nordsee und der baltischen Gewässer eine Handelsgemeinschaft bestand, kann nicht, bestritten werden, man denke nur an die mächtigen Flotten der Suionen (Tacit. Germ. 44.), an die Seekunde und die Seegeschicklicheit der Gothonen (Zosim. 1, 42.) an den Pelzhandel der Skandinavier nach Deutschland (Adam. Bremensis, de situ Da-niae. c. 227.) Es ist daher keinem Zweifel unterworfen, dass der Bernstein zu Schiff*) bis an die Mündung der Oder oder der Elbe gebracht wurde oder auch später blos nach Schleswig ging; von
t in um je stalo v muži, in kakor uže Vitruvij omenja, na kolih. Na Ruskem se nahajajo mužnate reke z imenom Alta, primeri litovsk. ardu, razlivam, menda je Alta isto, kar lata, česk. latovisko, Sumpf in po prestavi glasnikov nastalo, kakor aldija, alčen za ladij a, lačen. Konstant. Porphyrog. imenuje šče morski breg: Pri ste ne, Chronica Joannis in Sagornina imajo oblike Poštena, bodi si pristan, portus, ali Pri ste n e, ad scopulos, ad sasa, vse ima svoj naravni pomen. Porto di Brondolo piše Konšt. Porph. Brudum.
*) Čudovito je, da najstariša poznamenovanja za ladje imajo slovenska imena, tako G u n d u 1 a = Kuntura, Copano = Kopanja, L a n z a = L an d i a, in Filiasi (Memorie storiche VI,, 160.) navaja iz edne najstarejših venetskih kronik, da so Veneti ladje tudi imenovali G um bare, ,,triginta très naves, quas Gumbarias Veneti vocant.'' Kaj so gumbarie druga nego slov. K u m b i ali k u m p i, kakor se ladje velijo, na katerih mlini stojijo. Sicer je beseda sorodna sansk. k u m b h a, Topf, Krug, Urne, Aschenkrug zend. k h u m b h a Topf, gršk. xvfißog, Gefäss, Becher, >(vfißi], Kahn, xvßa-g, Urne, ali za poznamenovanje velike ladje se le rabi pri Slovanih, lat. cymba je iz grškega. Starovenetske ladje so se po istem Filiasiju tudi velele Cochi, to so kuki, ladje s krivim, pripognjenim klunom naves aduncae, dalje Buzi iz bok, votlina, primeri venetsk. ime ladje: Cai-chio iz čavichio. Filiasi šče omenja ladij, ki imenuje: S cri lie, to isto obznačuje, kar Cochi, slov. škril, tedaj škrile, naves declives, proclives. To, kar Nemec imenuje Raa = Rah a (slov. rag a, ragica, raglica, raj ca Stange). Mastende, .se pri Venetčanih veli dr o mon, slov. d r u m, d r e m e 1 j, Spitze eines Balkens, Pflocks, staronord, t h r ö m r, Raa, novonemšk. Trumm, korenika je dar, spalten.	*
dort gelangte er entweder auf Flüssen oder Landstrassen nach Massilia, wo die Phoiniker ihn kauften oder er wurde dort von den armorischen Venetern abgeholt, die ihn über den Bodensee ihren adriatischenStammesgenossen zugehen Hessen. Endlich die dritte Strasse ging nach Osten, durch Skythien, wo der Bernstein sacrium hiess, zu den griechischen Colonien am schwarzen Meer.
Als später die einbrechenden Kelten in stürmendem Andränge die friedlichen Donauslaven*) überflutheten, überwanden, unterdrückten, und zum Theil vertilgten, zum Theil verdrängten, musste nothwendig bei den adriatischen Veneten auch der Bernsteinhandel eine Unterbrechung erleiden; aufgehört hat er in-dess nie, nur schwieriger im Betriebe wurde er.
Auf das Engste hängt mit dem Bernstein der Eridanos zusammen. Eine uralte Ueberlieferung lehrte die Hellenen, dass der Bernstein von Norden aus dem Lande der Veneter komme, wo der Eridanos in das nördliche Meer münde (Herod. 3, 115.) Diese Sage war sicherlich keine Erfindung, da sie durch die Sitze und den Namen der Veneter, die wir aus Zeugnissen als Urbewohner jener Gegenden kennen, vollkommen bestätigt wird, wurde aber schon früh durch die eifersüchtige Handelspolitik unternehmender Kaufleute verheimlicht und entstellt. Dennoch suchte man die
*) Pošteni pisatelj dâ veljati, da so ob Dunaji že Slovani pred prihodom Keltov stanovali. Ako bi mu bila znana preiskovanja slovanskih pisateljev o pradomovini Slovanov med Adrijo in Karpati, bi v svojem spisu spravil še tehtniše dokaze. Razen Surowieckega, Šafarika, Gil-ferdinga so tudi nemški starinoslovci, kakor: Schloetzer, Mannert, v novejšem času Hahn spoznali, da od baltiškega morja do Adrije je stanovala nepretrgana vez slovanskih rodičev. Poljski letopisec Boguchval (1250) veli: Scribitur enim in vetustissimis codicibus, quod Panonia sit mater et origo omnium slavonicarum nationum. Strabon (7) sam si ni upal točno določiti narodnosti Panonov, in torej piše : Panonii ab Illyriis descendisse videntur. Tudi Anselmo Banduri v notah h Konstant. Porpbyrog. omenja, da so v Panonii v pradobi stanovala slovenska plemena. Istega mnenja je slavni hrvatski učenjak i starinoslovec g. Ivan Kukuljevič Sakcinski, ki mi je pisal o moji mu poklonjeni razpravi: „Slovanski elementi v Venetščini": ,,Vaše djelo vrlo meje razveselilo, Vaši dokazi dosta su jasni, a mi čemo mnogo vremena i borbe trobati, dok našim protivnikom iz glave iztepemo pogledom na Venete i na Nor i k — ludi Keltizam, a glede Pan o nie i Podunavlja Arbanizam." —
Naj šče tukaj omenim, da bi se Veneti, ako bi bili Illyri, gotovo tudi tetovirali, ali o tem no omenja nobeden klasik, pač pa Strabon pišoč o Japodih reče, da se tätovirajo, kakor drugi Illyri in Thraki — ôfioiwg toîg alloig 'DJ.voîotg xaï &tja'Çi, (VII., 5. §. 4.) Dve besedi iz jezika starih P an on o v najdeš razloženi piedipri razlagi besede Bali a.
Letopis. H. 1875.	10
Wahrheit der Eridanossage durh Uebertragung derselben auf die adriatischen Yeneter aufrecht zu erhalten, so schon Skylax: Mstà de Kü.rnvg 'Evetoi siai ëûvoç xai norctfioq 'Hnidavoq iv avroîç. p. 6. ed. Huds. Die elektrischen Inseln am Ausflus des Eridanos, das Vaterland des Bernstein, sollten am Padus sein, ein Glaube, der besonders durch die Dichter trotz der Gegenversicherungen von Po-lybios, Strabon und Plinius Eingang und Verbreitung fand. Allein nach näherer Bekanntschaft mit dem Westen fand man weder im Padus den Eridanos*) noch die elektrischen Inseln im adriatischen Meer; beide Punkte entzogen sich den Blicken in westliche und nördliche Ferne. Durch die Pyrenäen, durch Ligurien und Gallien folgte man der Spur, bis sie sich in die unbekannten Küsten der Nordsee und Grossgermaniens, ihrem Ziele nahe, verlor. Trotz der verworrenen Ansichten der Alten ist es aber unzweifelhaft, dass Sage und Erfahrung zu den baltischen Gewässern hinwies. Der Bernsteinhandel aber wirft ein klares Licht auf die Abkunft der Veneter; nur ein stammverwandtes Volk konnte aus so grosser Ferne so enge Verbindungen unterhalten ; andererseits haben die Sitze der hinterkarpatischen Veneter einst bis zur Ostsee und der Bernsteinküste gereicht; diese Strecken, so wie der Handel mit der edlen Waare befand sich so lange in ihrer Gewalt, bis sie von den aus Skandinavien landenden Gothen verdrängt wurden und mit dem Besitze der Küste auch der Bernsteinhandel verloren ging und erlosch.
Endlich gehören hieher die armorischen Veneter. Leider sind die Nachrichten der Alten über sie höchst karg und spärlich, so wie überhaupt die Geschichte der Stämme Westeuropas fragmentarisch und dunkel ist. Schon die Namensgleichheit beider Völker lässt auf gemeinsame Herkunft schliessen, **) denn so alte einstmals
*) Ta Eridanus pesnikov je menda ista reka, katere Aelian (Nat. Anim. XIV., 8.) omenja, in je tekla mimo Viketie. Aelian jo imenuje 'Hçércuvoç, pri drugih pisateljih ima reka ime Retron ali Medvacus minor, denes se veli Bachilone. Imenitna je bila zaradi obilnosti piskurov — ali jegulj. Bržkone je tudi Aelian ime popačil in prava oblika je Eridan = ari dan bistra reka.
**) Tudi prednost v mornarstvu in trgovini, ki je bila ravno tako slavna, kakor pri adrijanskih Venetih. Sam Caesar je to spoznal pišoč : Hujus est civitatis (nempe Venetum) longe amplissima auctoritas omnis orae maritimae regionum earum, quod et naves habent Veneti plurimas, quibus in Britanniam navigare consuerunt, et scientia atque usu nautiearum rerum reliquos anteeedunt etc (Bell. Gall. III. 8.). Ako ti Veneti ne bi bili od drugih Gallov različen rod, ne bi se moglo o njih pisati, da druge rodiče galske v mornarstvu presežejo. Vsaj je Gallia obdana od morja na severu, zapadu in jugu, tedaj bi mogli vsi galski primorci ednako izurjeni biti v mornarstvu ; ker pa po Caesaru niso
berühmte Namen, wie die der Veneter, Kelten, Germanen u. a. kommen nirgends zufällig vor, wenn man auch häufig den Zusamen-hang der damit bezeichneten Völker nicht mehr zu erkennen vermag, zumal da eine Zerstreuung und Trennung der Slovenen in uralter, vorhistorischer Zeit ebenso denkbar ist, wie bei den Kelten. Das Verbindungsglied zwischen den armorischen Venetern und ihren adriatischen Brüdern scheint der Bodensee gewesen zu sein, dessen oberer Theil auch lacus Venetus hiess.*) (Mela 3, 2.)
Auf Strabons Aussage ist in dieser Hinsicht kein Gewicht zu legen: denn die Alten waren, wo sie verwandte Völker antrafen, nur zu sehr geneigt, dergleichen Ueberwanderungen ohne alle Untersuchungen anzunehmen, um die ihnen auffallende Thatsache auf dem kürzesten Wege zu erklären ; so leitet er aufs Gerathewohl die adriatischen Veneter von den armorischen ab, und, weil er diese für Kelten hält, schreibt er auch jenen, wiewohl zweifelnd, keltische Abkunft zu. ')
Von den armorischen Venetern gingen wahrscheinlich Ueber-siedlungen nach Brittanien aus ; denn in ihren Händen lag die ganze Schiffahrt dahin (Caes. 3, 8.) ; aus Handelsrücksichten suchten sie Caesar von seinem Plane, das brittische Eiland zu betreten, abzubringen (Strab. 4, p. 194), endlich erstreckte sich ihr Einfluss soweit, dass die Briten sich eines mit dem ihrigen übereinstimmenden Schiffbaues bedienten (Veget. de re milit. 4, 37,). Diess möchten indess auch die einzigen Belege sein, die sich für die Existenz einzelner Colonien in Britanien anführen Hessen.
Tako Contzen o slovanskosti Venetov, eden nar novejših bistroumnih nemških zgodovinoslovcev.
bili, to dokazuje različnost Venetov od Gallov, posebno nadarjenost in izurjenost, in te posebno pokolenje.
*) Na nekdanje bivanje Slovanov ob tem jezeru še spominja pozna-menovanje : ladis, lädis, kako še denešnji prebivalci svoje čolne imenujejo. Ladis ni drugo nego ladja, dalje: tschinnakl, zille, kar Je pol. slov. pol nemško : čoln, (Čun) slov. cymba, in n a k 1, iz nemškega : nach en, nachl.
Tudi na meji severnih Slovenov od gorenje Dune do ilmenskega jezera v minskem gouvernementu se najde: Jezero slovenskoje, vesi Slovjani, Slovinsk, kot dopričevanje, da so do onod segali sedeži Slovanov (glej Šafarik, Starožit. II, 28, 2) primeri : Windischmatrey, Windisehgar8ten in slična imena, ki javljajo, kako daleko je edno ali drugo pleme segalo.
') Die Stammverwandtschaft der armorischen und adriatischen Veneter liegt ausgesprochen bei Skymnos, wenn wir in seinem Periplus v. 193,
10*
Dodatki in popravki.
Tavava,
coccia, cocciula, Geschwulst, piccola enfiatura per lo piu de morsi-catura di zanzara, vespa, ortiche e simili. Uže dalje pred sem rekel, da se tavara ima izpeljevati iz korenike tav, sansk. tu, tav-iti in tau-ti, Macht, Geltung haben, tuv-i, stark, mächtig grsk. zuvg, zav-g za zaF-v-ç, stark, mächtig, zav-v-w, mache stark, goth. thiv-an, übermögen, bewältigen, dienstbar machen, t he vis, Knecht, thivi, Magd. Bopp söe iz te korenike izvaja lat. tueo,
réurj statt « '/.cd lesen, ebenso v. 194. die alte Lesart "Igzqov, statt: "lazimv beibehalten. Letztere wird dazu auch von v. 664 unterstützt, wo nach dem. Glauben der damaligen Zeit, dass ein Arm des Ister in das adria-tische Meer falle, o Tlovzixog "Ictoog dem 'ASçlag "lazqog gegenübergestellt wird. Eine ebenso ungezwungene Erklärung findet dann zugleich die vielfach mit grossem Aufwand von Gelehrsamkeit gedeutete Nordsäule (orr/hj ßoQuog), als die Nordwestspitze von Gallien oder als das nordwestliche Vorgebirge der Bretagne.
Die Stelle lautet demgemäss also :
Tov Trn v (seil. Kslzäv) âs y.ûtai fayofiévr] tig tny/tri] JSrrilr] ßoguog iazl d' vîprfXr/ nâvv Eig xvpaTcödeg nélayog àvarslvovo ïixonv. Oixovai tîjg trzrjhjg âè tovg èyyvg rônovg Kû.z&v 6(701 lijyoviri ôvzsg êc/azoï 'Evszoi, zéxt] zâv èvzog èg tov 'AiSniav /' azqov xa&rjxovziav.
Scymuus 188 ff.
Dalje omenja Skymnos (in Peripl.) :
Henetorum vero quinquaginta sunt
Urbes, et in illo sinu sitae,
Quos transgressos ajunt ex Paphlagonia regione
Habitasseque juxta Hadriam.
Heneti finitimi sunt Thracis Hystri dicti.
Illyrica post hoc porrecta terra
Gentes continent multas itd.
Skymnos torej Venetov nima za Illyrae, in očitno reče, da šče le se začne dežela Illyrov za thraškimi Istrani. Kar Herodot piše o svatbeni navadi Venetov, ni imel na mislih adrijanskih, temoč „Vene-tos ex Illyriis", to pa so bili oni pri izseljevanji zaostali bratje, za katere je šče Appian znal, in jih selišča zaznamoval v soseščini illyrskih Dardanov. Da so Veneti v Illyridi bili ustanovljeni, ve tudi Strabon povedati: Veneti longe claruerunt hic (in Illyride) etc.
tu-tor, staroprusk. tawas, pater, tawiska, paternus, tauta, Land, kambrobrit. tyv-u, crescere, pers. tavân, potestas, oskijsk: tauta, touto, sabinsk. touta, tôta, Gemeinde, latvijsk. tauta, Volk, staronord. thjodh, goth. thiuda, novogorenjenemšk. Diet, Volk, staroirsk. tua d, tüath, Volk, iz te korenike tudi imestaro-keltskega božanstva Teutates, imena Tuotiorix itd. Ali indo-evropska korenika tu, tîv, t a v, ki je gotovo prvotno identična z gore omenjeno tu, obznačuje tudi: schwellen, stark, fett werden, in iz te je sansk. to-y a, *) Wasser, Regen, tav-iša, Meer, Fluss, tedaj das Anschwellende, tumra, strotzend, kräftig, tîv-ati, fett werden, grški rv-lo-g, rv-lrj Anschwellung, lat. t u - m - ê r e, schwellen, tum-ulu-s, Anschwellung, Erdhaufe. Litovskoslovanski jezik ima iz te korenike in sicer: litov. t v-in ti, schwellen, tv-ana-s, Fluth, tyv-aloti, fett werden, tyv-ala-s, fett, starobolg. ty-j% ty-ti, fett werden, srb. tov, crassitudo, pinguitia, staroslov. to-bolia**) iz tovolia, Mast, tu-ča, tu-kost, tu-k-ota, pingu-edo, — tu-kt, adeps, srb. tov-iti, česk. tav-iti, fett werden, fett machen, maesten, slov. o-ta v-a, Grummet, srbsk. t o va ri a, bauchiges Wassergefàss, tovljenje, das Mästen. Ta korenika je dalje stvarila poznamenovanja za: res magnas, crassas, tumescentes, turgidas, kakor staroslov. tov-ar, onus, novoslov. tovor, idem, tovornik, Lastträger, hrv. tovarac, tovarni k, Lastträger, in osel kakor gršk. yofiôg, Last, in novogršk. yoaag, osel. Iz pomena: „onus", se je izobrazil pomen: merx, facultates, zato starosrbski tovarmerx, facultates, rusk. tovart, Waare, merx, facultates, iz te ogerski: tavernicus, tavernik, Schatzhüter; staroslov. to-varištB, novoslov. tovaruš, tovariš, tovarih, je proprie so-cius mercium, Handel — Saumgenosse, ki pomaga tovore nositi, ali to variti, zato tudi v slovenšč. : tovornik, Weinhändler, tovorni konj, Saum — Packross, dalje je iz te korenike: t a ve s, te ve s, Vampir, vukodlak, znano med belimi Kranjci, ker ima moč mrtva trupla o to viti, anschwellen machen. Kakor je iz korenike tu Latin stvaril — tumeo in tumulus, dalje tub er, proprie tu-jFer, Grk. rv-lrj v pomenu Buckel, tako tudi Slovenec t a v - e r mu-tato v in b taber, mons turgescens, zatoTavrščan, Tabrščan, Tauriscus, prebivalec tavrov, tabrov. Ker so si v starih časih brege, brda ostrožili (mit Pallisaden versehen), je obviknol pomen : tabor, taber, castra, vallum, exercitus, cohors, bellum, rusk. dialekt, tabor, carrago, Bagage, Wagenburg, primeri analogično kelt. d un prvotno: mons, gadh. d ûn, cumulus, acervus, collis, pa tudi: propugnaculum, locus munitus, Castrum, arx, (glej obširniše Diefenbach, orig. europ. str. 326 itd.).
*) Primeri ime reke Taja na Štirskem.
**) Sem spadajo imena bregov: Tobiš v pomenu ednaka imenom bregov : Tolst, Tolsti vrh, T o 1 š č e c.
Venetska t a vara, Geschwulst, Anschwellung, torej ima slovansko obliko in glasovsko stopnjo, ker lat.-ital. oblike so t über o, tuberoso, tuberculoso itd. Litovsk. tabaras, Castrum, je iz slovanščine, ker litovšč. ima oblike tvinti, tvanasin kore-nični vokal je izpadel, kakor v slov. t vol', tôr, Geschwür. Besed tabor in tovar torej ne smemo več med tujke postavljati.
Tangaro,
adjekt. grossolano, grob, steif, ungeschliffen, tudi v obliki: tugo, zoccolo, pecorino, direbbe si di giovane stupido e di basso in-gegno. Ker Patriarchi tangaro tolmači v vili a no, sem v prvej razpravi mislil na staroslov. thema tegi, iz katerega je tež-akt, ali Boerio razlaga besedo tangaro jasniše, iz katere razlage se vidi, da Patriarchov vil lan o obznačuje rodo, neukretno obnašanje, kakor je med seljaki navadno, primeri nemško bäuerisch = grob, ungeschliffen.
Stavljam torej: tangaro, tugo k staroslov. t^gi, fortis, derb, rusk. tugo j, pol. tegi, slov. tog (Murko) steif, starr, derb, litov. pa-ting-stu, werde träge, latvijsk.: s-ting-t, steifwerden. Beseda je iz venetščine tudi prešla v pismeno italšč. v obliki: tan-hgero, grob, roh, ungeschliffen. Jaz mislim, da se t^gl ne razločuje od tegi, čije besede prvotni pomen je : gravis, schwer. Razve venetščine in litoslov. ne najdem v druzih indoevropskih jezicih slične besede. Ker v venetščini nahajamo močno obliko, je gotovo pravenetska.
Robbone — Robone,
Rock, langes Kleid, je prešlo iz venetščine v pismeno italšč., franc, in anglešč. ; staroslov. r ^ b i, qkxoi, schlechtes Kleid, r u b t, vestis, rub-aha indusium, linteum, slov. robača, Hemd, rubje, Wäsche, česk. rub, vestis, gorenjeluž. rub, pannus, slov. robec, Tüchel, litov. r u b a s, vestis. Korenika rab-ramb v sansk. po-menja: niederhangen, gleiten, fallen, tudi mutato r in l — lamb, lambate*), sich senken, lat. 1 a b o r, labi, lapsus, labe-facio, lab are, zato lab es, Fall — Schandfleck, gršk. laßrj, Schande, anglosaks. limpan, zufallen. Iz pomenov: niederhangen, fallen, so se izobrazili pomeni : schlaff, träge, faul, zato litovsk. r a m b u s, träge, faul, rambokas, schwerfällig. Rob on, rombi, rub, ru-baha, rubača itd. je torej: vestis pendula, ein niederhängendes, nicht gerade anliegendes Kleid. Iz te korenike je tudi polsk. rob y, slov. rôb, litov. rumbas, Saum, lat. lim bu s**), Saum. Kerpo-
*) Primeri sansk. lamb a (adj.) pendulus.
**) Joannes Schmidt limbus izvaja iz la m bero = lacero, tedaj = koreniki rambh v pomenu rapere.
znam eno vanj a za oblačilo iz korenike rab, ramb so se edino ohranila v litoslovanščini, je rob one tako venetskoslovanska beseda, kakor zipon, zimara, gona, gonella, gabano, tabano, cope-neghen in drugi izrazi za oblačila.
Naj šče tukaj omenim druge korenike rab h, katera obzna-čuje, ertönen, sehallen, sansk. rambhate, brüllen, rambhâ, Gebrüll, gršk. ä-Qaß-og, Gerassel, d-oäß-e.i, Lärmer, tudi v slabi obliki sansk. rebh-ati, knarren, knistern, murmeln, plaudern, laut reden, litov. rib-et, dröhnen, poltern, v slovanščini jo je ohranilo edino slovensko narečje: rab-uka, Lärm. Iz te korenike so imena rek po slovanskih deželah: Raba, Rabnica, venetsk rombo, Ge-sumse, rombare, rauschen, sausen.
Tretja korenika rab h, ramb h, obznačuje: fassen, packen, nehmen, in iz te ie starosl. r^bežB, rapina, rabiti, rapere, se-care, primeri analog, lat. Ïambe rare — lacerare, r ^ b 1 B, mas-sula, ein kleiner Klumpen, malorusk. ru bel j, pertica, slov. poro b, Klotz, Block = das Abgehauene, koroški dialekt, mutato b in g porungelj, Prügel, (drugače Miklošič, kateri izvaja p or un-gel j iz nemšk. Prügel), venetsk. ram bar, togliere, rapire, fassen, packen, ramb a, rapina, r^bežB, gršk. Xa/ißävo], nehmen, fassen, packen.
Ne sme pa se sem staviti franc. la robe, Kriegsbeute, to je iz staronemšk. roub, spolium, staronord. raufa, goth. bi-raubôn, starogorenjenemšk. roub on, novonemšk. rauben, sansk. rup-yati caus. ropaya, tudi 1 u p, brechen, zerbrechen, reissen, rauben, plündern, lat. rumpo, slov. lup-eŽB, Räuber, lupiti, reissen, schinden, Haut abziehen. Iz te korenike je tudi po Ficku, litov. raup-a-s, Maser, Pocke, starosl. ropa, pus, Geschwür, venetsk. po izpahnenem p rogna za ropgna, t. j. ropnja*), scabbia, Kraetze, staro- in novosl. r u p a, foramen, fovea, proprie Bruch, primeri staronord. iz iste korenike: rauf, fissura, foramen.
*) Italščina p pred labialci izpahne, primeri: rot to, Bruch iz ruptus.
Tiskarni popravki in dostavki.
Stran 6. redek 4. odzgorej beri: ob mesto: o
„ 7. „ 7. „ beri: starovenetskega mesto:staro-slovenskega.
Stran 14. redek 15. odzgorej se ima stavek : „dalje gornjeluž ž a-hodlo" — izbrisati.
Stran 17. redek 7. odzdole beri: pripeta, mesto: napeta.
„ 19. Pri razlagi besed gora, gorna, šče prideni: V sansk. nahajamo džhara in džhari, Wassersturz, iz korenike d ž h a r, stürzen, biegen, wanken, gršk. y ahm, wanken, schwanken ; tore gariti se iz te korenike.
Stran 22. redek 6. odzgorej beri: kar, mesto: har.
„ 26. Razlaga besede öqoxüqvov iz oreh se zavrže, ker je grška in obznačuje: Bergnussbaum.
Stran 29. v 8. vrstici odzdolej ima stati: ,Terana mesto B^^PEIUB, in v isti vrstici šče prideni: tudi slov. an droga, Flussfisch, je iz te korenike.
,Stran 32. redek 1. odzdolej naj se primeri: čučkrlj, čičkrlj izbrišete.
Stran 44. redek 11. odzgorej šče pristavi bolg.: kastre, Zweige abschneiden.
Stran 51. redek 10. odzgorej šče pristavi po besedi: çi-çu Kind, slov. čečej, dete, venetsk. ce ein o, idem.
Stran 58. redek 10. odzgorej šče prideni: V srb. pomenja četo vanje, das Ausziehen mit Truppen auf Abenteuer.
Stran 60. redek 9. odzdolej beri: p y lim as, mesto: pylinias.
„ 63. „ 7. odzgorej beri: hûfo, mesto kufo.
„ 76. „ 18. odzgorej pristavi šče po besedi: Bund, slov. koc-na, Kelte, Fessel, (Janež.)
Stran 65. redek 2. odzgorej šče po besedah: proprie currens, prideni: staroslov. in srb. čel-iad, die Leute im Hause, die Frauensperson im Hause, sansk. čarati, čar an t i, ein im väterlichen Hause weilendes Frauenzimmer.
Stran 82. Pri razlagi besede : o t e 1 a, šče pristavi : O t e 1 a se tudi zna vjemati z ruskim: o toi, rešetka pri ribolovnem zaporu, primeri šče tudi česk. in polsk. vata, sagena, rusk. votola, grobes Gewebe.
Stran 85. redek 16. odzgorej prideni po besedi : das Verbindende : — tudi venetsk. degagna, mreža, iz korenike deng, de g, ligare, analog, rusk. s ë t, mreža, iz s i, ligare, tako tudi venetsk. nagossa, negossa po istih nazorih.
Stran 95. v zadnji opazki beri: ladinščino mesto latinščino.
Stran 97. Na konci članka, ki razlaga besedo Trogia šče naj se pristavi: Trogia, trag, traga, generatio, tudi lebko izvajamo iz korenike trg, sansk. trh za trgh, erescere, in venetsk. troza za trogia, vjema se s anglosaks. telg, planta, in gršk. tgix~> pilus, vlas, tedaj prvotni pomen: crescens. Stran 98. Pri razlagi besede morgia šče primeri rusk. morgo-
vat, raztočat, dispergere. Stran 109. Pri besedi begiora, volga, šče se naj pristavi : Teme-Ijitejše pa se begiora lehko razlaga iz oblike bergliora = b e r g 1 u r a. Venetšč. glasnik r staplja z vokalom in gli spre-menja v gi, tako je oblika begiora iz bergliora mogoča in beseda bi se vjemala s češko: brhel = slov. bergel, oriolus galbula.
Stran 114. Besedi tamisa primeri šče analog, litovsk. kretulys,
Sieb, iz krat, krit, schütteln. Stran 122. Na konci razlage besede celega naj se šče pristavi: Ker celega je venetska oblika za celica, primeri manega za manica, se zna tudi stavljatik sansk. čaraka, Bachstelze, tudi čara, in s čara se vjema litovsk. kële, Bachstelze. Sorodno je gršk.: xiyxaXog, Bachstelze = sansk. čar čar a, beweglich, schüttelnd, primeri slov. tresirepka.
Menje važniše tisk. pogreške naj čestiti čitatelji sami popravljajo.
--OSXSO"-
LMS /ffsr
Literarna zapuščina
doktorja Franceta Prešerna.
Poroča dr. Jan. Blei weis.
Sedaj še le izpolnujem obljubo, ki sem jo dal nepozabljivemu svojemu prijatelju dr. Gosti 1. dec. leta 1872 po končani „besedi" v čitalnici Ljubljanski, da mu namreč za „letopis" Matice naše izročim, kar sem oni večer čitalničarjem poročal o zapuščini PreSérno vi. *)
Mnogostranski obilni posli so me ovirali dosihdob rešiti prijatelju svojemu dano obljubo. Da tedaj ne ostajam še dalje dolžnik
*) Jaz pišem, kakor se je zmirom pisal P r e š e r n sam, in se moram le čuditi, kako da so nekateri slovenski pisatelji po smrti njegovi si upali spreobračati pisavo imena njegovega v „Preširen", ki je gotovo v vseh svojih poezijah sijajno kazal, da ume slovenski pisati.	Pis.
častiteljem Prešernovim, zato naj stopi v letošnjem „letopisu" poročilo o literarni zapuščini njegovi na beli dan.
Prešern je za vodenico umrl 8. dne svečana leta 1849. v Kran ji, v tisti hiši, kjer se je rodila mati Josipine Turno-gradske, bivše prve soproge dr. Tomanove. Gospod Dagarin, takrat dekan v Kranji, je bil Prešernu iskren častitelj in zvest tolažnik v dolgi bolezni njegovi. To morem potrditi z dobro vestjo, kajti z blagim baronom Antonom Zoisom sva bolnika mnogokrat obiskavala, in, ko je treba bilo, vsakovrstno tolažbo prinesla zapuščenemu prijatelju, kateremu zadnji čas ni samo „kregulj kluval srca", ki „pevca nadleguje od zora do mraka," temveč so ga trle tudi nadloge potrebščin vsakdanjega življenja. In vendar se je mnogo besedovalo in sumičilo, da je Dagarin dal na dvorišči sežgati literarno zapuščino Prešernovo. Kdor je vedel, da je Dagarin bil prijatelj Prešernu in da ni bil rigorozist na nobeno stran, na prvi hip je lahko videl, da ono sumičenje bilo je le hudobna domišlija. Da bi bil Dagarin tak atentat storil tudi le na nekatere pesme in pisma Pešernova, uničil bi bil gotovo pismo M. čopoVo (Zhôpovo) od 24. marca leta 1832, v katerem mu pošilja in razjasnuje pesem, ki jo je Jaka Zupan za god skoval prof. Jož. Poklukarju.
Iz rok njegovih je meni došla literarna zapuščina Prešernova. Celö majhen snopič je, in kar je še največ v njej, to so pisma nekatera, ki jih je dobil od prijateljev svojih v prejšnjih letih in jih memo druzih hranil; njegovih lastnih del, ki bi ne bila že svetu znana, ni ne enega vmes, vsaj tudi dr. Prešern zadnja leta v Ljubljani in dve leti svojega bivanja v Kranji ni skoro nič več delal na pesniškem polji. Taka pač je pogostoma z literarnimi zapuščinami; marsikak pisatelj velja za Kreza literarnega, — ko pa umrje, morajo se razlogi iskati, s katerimi se zakriva spodletela nada !
Kar je tedaj dr. Prešern slovstvenega zapustil, ni se po-gubilo. Kar pa se nahaja pisem od leta 1832. do 1845. v zapuščini njegovi, so nekatera zanimiva v tem oziru, da nam razsvitljujejo stan slovenskega slovstva o Prešernovem času ; deloma nam pa tudi podajajo črtic za nepristranski životopis njegov.
Preglejmo sedaj zapuščino njegovo. Razrediti se dâ v tri vrste: ena vrsta obsega nekoliko pesem slovenskih; druga nekatere pesmi nemške, t r e t j a vrsta pa nekatera pisma (dopise).
I. vrsta: Slovenske pesmi.
Med temi pesmami nahajamo na preprostih listkih lastnoročno pisanih 6 z bohoričico, 9 pa z gajico.
Jaz, ki sem mnogokrat občil z ranjcim Prešernom, morem zagotoviti, da se je Prešern j ako teško ločil odbohoričice, in da le nerad je se lotil gajice; še leta 1844, ko so „Novice" že
začele pisati z gajico,je spisal Prešern svojo „zdravljico" (zdravico)ob novini leta 1844", katero nahajamo v treh prenaredbah (variantah), dvakrat pisal z bohoričico.
vZ bohoričico pisane pesmi so : 1. „Pesem od zidanja cerkve na Šmarni gori", 2. „Hčere svèt", 3. „Judovsko dekle", 4. „Zdra-vica (zdravljica) ob novini leta 1844", 5. „Tri želje" (Benečanska trojka), 6. „Parizina". —
Z gajico pa so pisane: 1. „Zabavljivi napisi", 2. „Zapuščena", 3. „Matiju Copu", 4. „Smoletu", 5. „Prošnja", 6. „Vso srečo ti želim," 7. „Pevcu", 8. „Tempora mutantur", in pa 9. „Božje in hudičeve hiše". Poslednjo to pesmico „po grški meri" je tako le napisal:
Bog v fârnili cerkvàh v Ljubljani se hvâli peterih,
Toliko tudi kasarn ima sleparski hudič. Svét Péter. MikldvŠ, Jakob nas vabijo k Bogu,
Nas Janez Kersnik, vabi Maria v nebo, Hiše: kazino, redut, koloseum, ž njimi teater, Lma streliše hudič, svoje si cipce lovit.
II. vrsta: Nemške pesmi.
Dr. Prešern je tudi rad nemške pesmi skladal, in zložil jih je mnogo. Svojim slovenskim, leta 1847. izdanim pesmam, je hotel dodati tudi nemške, ter jih v ta namen že tudi predložil cenzuri. Po mnogem prigovarjanji, naj na svitlo da slovenske pesmi posebej in nemške posebej , obveljalo mi je, da je dal za natis pripravljene slovenske 1. 1847. podnaslovom: „Poezije doktorja Franceta Prešerna" v založbi Blaznikovi na svitlo, pri-hranivši nemške za posebno izdajo, ki pa jo je pozneje opustil.
V zapuščini njegovi najdene nemške pesmi sote-le: 1. Sonett: ,,Anbösen Wunden leidend mus s entsenden'1, 2. Sonett: „Wohl gross war Toggenburg, mein Schmerzgeselle", 3. Sonett: „Verflucht sei das Erfahren, das Erkennen4. ,.Die Resignation" aus dem polnischen des Adain Mickiewicz, 5. Sonett: „Zum Abschiede von dem wohlgebomen Herrn Anton Tschopp, k. k. Appellationsrathe bei seiner Uebersetzung zu dem hochlöblichen k. k. innerösterr. kilsten-ländischen Appellationsgerichte", in pa 6. Sonett: „Des Sängers Klage". Naj ta sonet (zabavljico), ki kaže, kako sta Prešernu bila priljubljena Kopitar in cenzura, čitateljem našim prepišemo; tako se glasi:
Des Sängers filage.
Ihr hörtet von der Zwerge argem Sinnen: Wie diese ungestalten, rothbehaarten Unholde gierig Geld zusammenscharrten, Wie sie auch schöne Mädchen wollten minnen:
Wie sie, da stets gescheitert ihr Beginnen,
Entführt die Holden, und auf steilen Warten Sie hinter Schloss und Riegel streng verwahrten, Dass niemand könnte ihre Gunst gewinnen.
Was einst ersonnen müssige Gemüther,
Ward heut zu Tage wahr; ich hab' die Spur Von einem solchen schnöden Mädchenhüther. —
„Wie heisst der Wicht?'1 „„Herr Bartelmä Kopiter."11
„Die Schöne?" „„Krainisclie Literatur."'1
„Der Riegel, der ihm zu Geboth?" „„CensurH".
Po vsem tem pridemo na najbogatejši del Prešernove zapuščine, to je, na
III. vrsto: Različna pisma.
V tem razdelku zapuščine Prešernove nahajamo a) nekatere pes me druzih, največ pa b) dopisov, ki jih je Prešern prejel od svojih prijateljev od leta 1832. do 1847., ki so se brž ko ne mil vredni zdeli, da jih je hranil.
Med pes mami druzih najdemo:
1.	nemško: „Die Einbildung" — brez podpisa;
2.	francosko: „Hymne. Pour le premier de l'an cinquième de nos triomphes. Sur i' air „Allons enfans de la patrie" ;
3 poljske 3 od Emila Korytka, pesnika rodom Poljaka, ki je več časa bival na Kranjskem, tu nabiral narodne naše pesmi in jih po Blaznikovi tiskarni izdal pod naslovom : „Pesmi Kranj-skiga naroda" leta 1839. Ena teh pesem nosi naslov: „Spiew pa-triotow polskich" — na note puritanow, druga „Salamandra", tretja, ki jo je Korytko posvetil leta 1837., „lepim Ljubljančankam", ki se tako-le začenja:
„Piekne, Lublano, twe okolice, Ale piekniejszij twoj b\eki\ uroczy, A od blekilu twyeh dziewic lice, A od tyeh dziewic, piekniejsze ich oczy
4. slovenske 3 od Miha Kastelca, izdatelja „Krajnske Cbelice", kateri je Prešern glavni sodelavec bil, namreč dva soneta in pa „za vezilo dr. Francetu Prešernu 3. grudna 1845", ki se tako glasi :
„Po meri popivaj slaščico svetâ, De t' Peter prezgodaj ne odpre neba! Pogosto pa snuje naj pesmi srcé, De v krili ga mirnim preveč ne — teže."
Poleg teh pesem je še Prešernova nemška pod naslovom: ,J)em Andenken des Mathias C o p" — katere začetek se tako glasi :
„Jung stirbt der, den die Himmelsmächte lieben'1,
Der Spruch, mein Freund! hat sich an dir bewähret, Stand in den blassen Zügen dir geschrieben;
Denn heiter war dein Antlitz wie verkläret, Dein Mund, der lächelte, als wollt' er sagen : Aus ist der Kampf, der lang genug gewähret !•'
Med dopisi, ki so najzanimiviši del zapuščine, pa vsi, razen mojih dveh, v nem škem jeziku pisani (dokaz, da oni čas niti Prešern niti prijatelji njegovi niso si dopisavali slovenski), nahajamo sledeče:
1.	Tri dopise od grofa Antona Auersperga (Anastazija Grüna), enega od leta 1838, s katerim Prešernu po vrača narodne pesmi in „viže", ki sta mu jih Korytko in Kopitar posodila takrat, ko je Auersperg nabiralca zbirko svojih, leta 1850. pod naslovom |„ Volkslieder aus Krain, übersetzt von Anastasius Grün11, izdanih narodnih slovenskih pesem, — v drugem dopisu od leta 1844. ga prosi razjasnila nekaterih njemu nerazumljivih vrstic v 5. zvezku str. 101 Korytkovih narodnih pesem, — v t r e t j e m dopisu leta 1845. pa ga prosi, naj bi mu o napevih naših narodnih pesem nekatere potrebne razložbe oskrbel.
Vsa ta tri pisma so Prešernu došla iz Srajbarskega turna (Thurn am Hart), grajščine Auerspergove.
Zadnje pismo, ki priča, kako skrbno in natanko je nemški pesnik Anastazij Grün preiskaval duhâ narodnih naših pesem, naj postavimo celo le-sem, tako-le se glaseče :
„Verehrter Doctor! Liebenswürdiger Freund! Sie wissen, dass ich mich mit Sammlung und Uebertragung unserer Volkslieder beschäftigt habe. Meine Sammlung ist — bei aller Strenge in der Auswahl — ziemlich reich und beinahe reif zur Herausgabe, die ich mit einem übersichtlichen Vorwort einleiten möchte. Hiezu fehlt mir, ehrlich gestanden, die Kenntniss des musikalischen Theiles. Hier in meiner Gegend wird wenig gesungen und was gesungen wird, ist meistens der Art, dass es in meine Sammlung nicht aufgenommen werden kann. Ich bitte Sie daher recht dringend, mir über die Sang-w eise unserer Lieder, deren Tonart, allfällige Instrumental-Begleitung u. s. w. mitzutheilen, was Sie mir entweder aus eigenen Erfahrungen geben oder aus Mittheilungen irgend eines Ihnen gewiss bekannten Musikkenners ergänzen können. Was die Sammlung selbst betrifft, so ivill ich sie jedenfalls noch vor der He r au s g ab e Ihrem prüfenden Kennerblicke vorlegen und seiner Zeit Ihre gefällige Theilnahme dafür in Anspruch nehmen.1'
2.	Pismo Lašana iz Novega mesta leta 1836, v katerem obširno kritikuje Anast. Grünov „Schutt" in to kritiko pošilja Prešernu s prošnjo : „mild mit dem neuen Kritikaster ins Gericht zu gehen".
3.	Pismo Jerneja Arkota, leta 1838. župnika v Vodicah, s katerim mu povrača Strausovo „Leben Christis željo, naj mu druzega dela te knjige, ki bode gotovo podoben prvemu, ne pošilja več. Ob enem mu za Korytka pošilja snopič narodnih pesem, ki mu jih je povedala 80 let stara ženica.
4.	Pismo dr. K o č e v a r j a iz Podčetrtka (Windisch-Landsberg) od leta 1839. naj čitateljem podamo celo, kakor ga je vele-cenjeni naš rodoljub dr. Prešernu takrat pisal tako:
„Herr Frass übergab mir 15 Exemplare der von ihm gesammelten slovenischen National-Lieder mit dem Auftrage, dieselben Ihnen zu übersenden. Indern ich diesem Auftrage mit Vergnügen entspreche, benütze ich die Gelegenheit, Ihnen für die grosse Freude, welche mir Ihre ausgezeichneten poetischen Producte verursachten, herzlich zu danken. Ihren „Kerslfiper Savizi", „Povodni môsh" etc. habe ich schon oft gelesen, allein ich fange sie jetzt noch oft zu lesen an, so bald ich mich freuen will. Ihr bestimmter Ausdruck, Ihr Reichthum der Gedanken, das Treffende Ihrer Bilder, die Ungezwungenheit der Sprache und der Reime müssen einen jeden, auch gegen unsere Sprache partheiisch Gesinnten überraschen und erfreuen. Ueberraschen, sage ich, weil Sie in einer Sprache, welche noch nicht gebildet ist, so vollkommen schreiben. Sie sind unserer Sprache Meister geworden, und wenn es möglich iväre, dieselbe zur Literatur-Sprache zu erheben, so wüsste ich niemanden fähiger dazu, als Sie. Ober-Ilirien muss auf Sie stolz sein, und das Mittel- und Unter-Ilirien würde sich gratuliren, wenn es einen solchen Sänger hätte.
Wollte Gott, dass Sie, unsere kleine Literatur mit Ihren geistigen Producten zu bereichern nie aufhören möchten! Wollte Gott, dass Sie nie aufhören möchten, ein Priester der Slava zu sein! denn wo fände sie einen zweiten Prešerni wie viele Jahre müsste sie warten, bis ihr wieder ein Sänger des „Kerst" ein Opfer brächte ? Verlassen Sie unsere Slava nicht, und wenn Sie auch nicht zu den Fahnen der neuen ilirischen Literatur schioören, so singen Sie slovenisch (oberilirisch). Verlassen Sie uns, Ihre Landsleute, nicht, welche all ihr Vertrauen in Sie setzen in der Ueberzeugung, dass nur Sie die literarische Ehre Ober-lliriens zu retten im Stande sind. Die ilirische Literatur würde zwar mehr gewinnen, wenn Sie sich an Gaj schliessen würden, um in unserem gemeinschaftlichen Garten Blumen zu pflegen ; allein Sie haben schon ihren Blumengarten, welchen Sie bis jetzt so gut besorgten. Besorgen Sie denselben auch künftig hin, und Sie werden sich überzeugen, dass jeder Ilir daran Vergnügen finden wird. "
5.	Dr. Česnik gaje z šaljivim dopisom brez datuma dramil, naj „dr. Siebenschläfer" zopet katero zapoje v „Cbelici", — prof. Jaka Zupan pa naj miruje s svojimi popevkami, ki jih dr. Cesnik, „ungesottene Plunzen" imenuje.
6.	Karol Melzer, leta 1817. amanuensis licealne knjižnice v Celovcu, Prešernu naznanja, da bibliotekar P. Budi k, ki je
mm•
izgotovil zgodovino Koroškega slovstva, namerava literarne zgodovine Kranjske se lotiti, ter Prešerna prosi, naj mu razodene mnenje svoje, kaj on o tem podvzetji misli.
7.	Naš rojak Levičnik, takrat duhoven v Innerteiehen-u, mu leta 1840. pošilja slovenski prevod prologa in 1. akta Schillerjeve „Device Orleanske" (ki ga pa ni v zapuščini) ter ga prosi razsodbe. Tudi to pismo sledečega obsega vvrstim svojemu poročilu :
„Ihr Wort : „Jetzt Ubersetzen Sie die Jungfrau von Orleans !" nahm, ich in vollem Ernste, und hier in der Einsamkeit ist es um so verführerischer, mit einem schönen Wesen sich abzugeben. Ihnen, als dem jetzigen Orakel und klassischesten Richter des slovenischen Geschmackes, sende ich den Prolog sammt I. Akt zur gütigsten Einsicht ein ; erbitte mir aber kein orakeiförmiges, sondern ein lakonisches Parere: „absolvo" oder „condemno". Es ist besser, dass ein Mensch stirbt, als das eine ganze Nation sich den Magen verderbe ! — Ich übersetzte möglichst wörtlich. Die Eigennamen krainisirte ich nicht. Ich befliess mich der Puristik. 3—4 Wörter schuf ich selbst, die übrigen gab mir Murko's Besednik. Und nun nehmen Sie sich die Geduld, die Beilage zu durchsehen, und — zu feilen, oder zu zer-theilen."
8.	Pismo Matija Čopa od leta 1832, s katerim Prešernu pošilja in tolmači slovensko godovnico, ki jo je Jaka Zupan, profesor bogoslovja, zložil na god Jožefu Poklu karju, profesorju duhovnega pastirstva. Pisarija je iz glave onega pisatelja, čegar pesmi dr. Češnilt v svojem že navedenem pismu imenuje : „ungesottene Plunzenstücke". C o p sicer sam pravi : „ich verstehe zwar selbst keinen einzigen Vers davon, aber Mitleid habend mit Euerer Unwissenheit in slovenicis will ich Euch doch das famose Gratulationsgedicht verdeutschen." — Naj podam čestitim čitateljem prvo vrsto te godovnice za pokušnjo, v svesti si, da ne bodo želeli slišati cele:.^
„Lézhi bolj nege sladoft, drug mili! shup lade uzhitel!"
čop je te hieroglife tako-le ponemčil: „Es heilt den Schmerz der Zärtlichkeit Süsse, theuerer Freund,
der Pfarren-Leitung Lehrer!"
9.	Iz leta 1839 nahaja se v Prešernovi zapuščini pismo iz Dunaja, rigorosanta Jan. Čopa, brata Matija Čopa, s podpisom „y2Dr.", v katerem mu naznanja, da Schmidl, odgojitelj mladih knezov Lobkovičev, na svitlodaje: „statistisch-geographische Beschreibung des österr. Kaiserthums" in da ravno zdaj izdeluje kraljestvo Ilirsko ter da želi temu oddelku dodati tudi nekoliko črtic o narodopisji Slovencev, njihovem jeziku, njihovih običajih itd. Schmidl — piše Cop — se je zarad tega obrnil do Kopitarja, ali „zhevljarzhik" ni htel mu postreči in ga je na,'
potil do mojega sošolca Z up an ca, odgojitelja grofov SechenijeV, Zupanec pa, ki je bil z delom preobložen, napotil ga je do mene. Obljubil sem mu, kolikor mogoče, podpirati ga, pa tudi do Vas (Prešerna) obrniti se zlasti o tem, da mu pripomorete z nemškim prevodom nekaterih narodnih naših pesem itd. Na vsak način pa moramo Schmidlnu tudi oskrbeti izgledov Kočevskega jezika, da nevedni Dunajčanje berô, da Kočevarji so Nemci, ne pa Slovenci, in da nehajo n a s K ran j če pitati z imenom „Gotschewer Rad bi tudi dobil nekoliko izgledov nemškega jezika, ki ga kramljajo Zoričani (Zarzer). Zupanec me je zarad tega napotil do dr. Tuška v Ljubljani. — To je glavni del Čopovega nemškega pisma; Schmidl menda ni dobil, česar je želel dobiti o narodopisji prebivalcev „Ilirskega kraljestva", vsaj se ne nahajajo v njegovi knjigi. — Onemu času — času malomarnosti za narodno reč — veljali so pač še več opomini Koseskega, s katerimi je 1. 1847 narod svoj izbujal na delo, rekši:
„Gani se! komur je mar zahvale prihodnjega vnuka, Gani se! kogar je sram zasmehovanja rodu, Ako boli vas ošabnih besed ostrupeno želo, Vam še slovenske krvi v srcu pretaka se žar ! Z umom orožite se, ne bojte se znoja na cêlu!"
10. Od 3 pisem, ki se od slavnega češkega pisatelja Fr. Če-lakovskega nahajajo v zapuščini Prešernovi, ste dve na več strani tako zanimivi, da ju damo od konca do kraja natisniti.
Eno od leta 1832 glasi se takole:
,,Hochzuverehrender Herr! Als ich Ihren Landsmann Herrn Kopitar bei seinem vorjährigen Besuche hier in Prag über manches in Betreff Ihrer Literatur befragte, nannte er mir unter anderm wenigen auch das Erscheinen einer „Krajnfka Zhebeliza", und obwohl er nichts sonderliches zu ihrem Lobe sagen wollte, so beachtete ich doch wenig das Urtheil des Grammatikers, und suchte sogleich für mich und unsere Freunde 10 Exemplare verschreiben zu lassen. Aber unser Buchhandel! — Es verging bald ein Jahr, ehe die Hefte zu uns gelangten, und ich glaube, man hätte viel leichter aus Amerika ein Buch bekommen können, als aus ihrer Emona. Endlich kam die „Zhebelica" angeflogen, und ich muss gestehen, dass sie mich angenehm überraschte ; ich fand weit mehr, als ich erwartete. Vorzüglich aber waren es die Erzeugnisse Ihrer Muse, die mich und meine Freunde sehr ergötzten, und uns ein besonderes Vergnügen verschafften, da wir bisher nichts so Gediegenes und Gelungenes, ja sehr wenig Gutes überhaupt in ihrer Sprache zu lesen Gelegenheit hatten. Ich, wünsche es, und jeder Slawe ivünscht es sicher mit mir, statt der Zahl Ihrer bisher erschienenen Gedichte, eben so viele ganze volle Bändchen zu besitzen.
Ich habe über dieses Produkt ihrer Literatur einen kurzen Aufsatz in das 4. Heft unserer vaterl. Museums-Zeitschrift einrücken
lassen, davon Sie beiliegend ein paar Aushängebogen finden, und was ich hier in meinem Schreiben zu Ihrem Lobe sagte, werden Sie für keine leere Schmeichelei nehmen, als ich der Wahrheit gemäss ebendasselbe öffentlich und mit Freuden in erwähntem Artikel aussprach. Fahren Sie micthig fort das noch wenig angebaute Feld ihrer vaterländischen Literatur zu bearbeiten ; Ihr und Ihrer Freunde Streben wird bei dem nun rege gewordenen und sich immer mehr verbreitenden Slavengeiste sicher Anerkennung finden, und ohne Zweifel werden Sie selbst die ersten Früchte Ihrer schönen Pflanzung noch erleben. Wie überall, so ging es auch bei uns, und so zoird es sich auch bei Ihnen ergeben. In unserer Sprache sind vor 20 Jahren kaum zehn Bücher jährlich erschienen ; jetzt erscheinen schon ungefähr hundert, und so toird bei immer grösserem Eifer auch diese Zahl noch wachsen. Nur muthig vorwärts; Ihre Verdienste werden einen zehnfachen Werth haben, weil Sie die ersten den Kampf zu bestehen haben.
Vorzüglich aber tliut es Noth, dass wir Slaven, und vor allem wir in der österr. Monarchie lebenden ein näheres Augenmerk auf einander richten, und unsern Werth wechselweise zu erkennen anfangen. Bei uns ist auch schon diese Liebe und Beachtung alles Slawischen im Erwachen und mehrentheils wird alles Schöne und Nützliche, dessen sich irgend ein slawischer Boden erfreut, mit eben dem Vergnügen betrachtet, als wenn es dem heimischen entsprossen wäre. Sie ivürden sich, schätzbarster Herr Doctor, mich sehr verbindlich machen, in so fern es Ihre Geschäfte und Ihre Musse gestattet, wenn Sie von Zeit zu Zeit über alles was bei ihnen erscheint, so wie vorzüglich über Ihr eigenes Wirken und Streben einige Notizen mir mittheilen wollten, denn uns interessirt dies alles ungemein, und aus deutschen Blättern ist blutwenig zu erfahren. Hätten Sie ferner die Güte für mich, auch aus dem Ihnen näherliegenden Kroatien und Illyrien literarische Novitäten einzusammeln — desto besser! Sie könnten auf jeglichen Gegendienst meinerseits rechnen, und es toird mir angenehm sein, wenn Sie mich mit Ihren Aufträgen beehren. Kann ich auf ein Schreiben von Ihrer Hand hoffen, so thuu Sie dies in Ihrer Muttersprache, die, so viel zum Lesen und Verstehen gehört, für mich wenig Schwierigkeiten hat. Beiliegende paar Bücher bitte als einen kleinen Beweis meiner Hochachtung Ihres schönen Talentes hinnehmen zu wollen. Mit dem Wunsche, bald Mehreres von Ihnen selbst zu erfahren, verharre
Ihr Freund und Verehrer
Prag den 24. December 1832.	Fr. öelakowsky.
P. S. Wer ist dieser Herr Smole, der in das 3. Bändchen die schönen Volkslieder einrücken liess ? Möchte er uns oder jemand anderer doch bald eine so viel möglich vollständige Sammlung kraini-scher Volkslieder darreichen ! Möchte dasselbe jemand in Kroatien
Letopis. H. 1875.	11
thun, damit wir bald von allen unsern Volkszweigen ihre Lieder oder doch häufigere Proben davon zusammen brächten. Beschäftiget sich Niemand bei ihnen mit dem Aufsammeln von nationalen Sprüchwörtern? Ich kenne blos jene, die Primiz anführt, und die sich hie und da als Anhängsel bei Grammatiken befinden. Ist Ihnen nicht auch etwas von kroat. und illyr. bekannt?
Drugo pismo Čelakovskega od leta 1840. je tako:
„Schätzbarster Freund ! Ein langes, jahrelanges Schweigen wird mit diesen Zeilen gebrochen. Ich sehne mich sehr zu erfahren, ob Sie denn noch leben, und wie Sie leben — leiblich und geistig. Es scheint, als sei ein erschreckliches Klosterleben unter unseren slaiai-schen Literatoren zur Mode geworden; so wenig erfahren wir, was in allen Weltgegenden unseres gemeinsamen Vaterlandes vorgeht, zumal im Süden.
Sie haben vor 4 Jahren versprochen, Ihre sämmtlichen Poesien herauszugeben : haben Sie Wort gehalten ? Was macht ferner die angedeutete Erzählung? was Byrons „Parisina", wenn ich nicht irre ?
Zeigen sich keine neueren Sternlein am literarischen Himmelt Wie steht es um, den davischen Nachwuchs ? Fragen über Fragen! — und doch ist es nur ein Theil von dem allen, was mir am Herzen liegt, und was ich zu erfahren wünschte.
Vor einiger Zeit kam eine schwache Stimme zu uns, dass auch die krainischen Freunde ihren Dialekt an die Bemühungen der Agramer etc. anknüpfen wollen, oder besser gesagt, dass sie mit ihnen dem einen und wünschensivertheren Ziele nachringen wollen, sich einigend in Pflegimg und Ausbreitung der illyrischen sprachlichen Hauptader. Wie das ist, und was an diesem Gerücht ist, verlangt mich sehr zu erfahren. Was wäre gewonnen, wenn ihr alle Einen Weg ginget!
Heber unsere Zustände kann ich Ihnen nur das im Allgemeinen mittheilen, dass obgleich unsere Erfolge noch immer keine glänzenden sind, wir doch nicht rückwärts schreiten; der rege Eifer hält noch immer an, und so mehrt sich auch nach und nach unser Stammkapital, und ivir leben der festen Hoffnung, unsere gerechte Sache werde mit Gottes Hülfe doch endlich siegen.
Von meinen literarischen Leistungen, die in diesen letzten Jahren erschienen, dürften Sie beiliegende zwei jüngsten vielleicht interessiren. Ich bin mit der Aufnahme beider, fast mehr als ich erwartete, zufrieden, und das in jeder Hinsicht. Der Nachhall böhmischer Lieder erschien auch schon in Breslau polnisch, und icird auch ins russische übersetzt.
Die Stanko Vrazische Sammlung der slovenischen Volkslieder ist köstlich; mit Vergnügen fand ich dort auch Ihre Beiträge. Ich habe eine Decade daraus in die Museums-Zeitschrift einrücken lassen,
und werde später das Werk noch in mehrfacher Hinsicht benützen. Spornen Sie den Sammler zur Fortsetzung an.
Unsere Buchhandlungen sind eine wahre Miserabilität. Ueber ein Jahr erwarte ich die durch zwei Laden verschriebenen E. Koritko-schen Nachlässe, die bei Blaznik erschienen, und kann nichts bekomm em. Dürfte ich Sie damit belästigen, dass Sie mir ein Exemplar, ivie immer, zusenden möchten, so werden Sie mir einen grossen Gefallen thun, und ich werde meine Schuld gern abtragen. Sollten Sie obendrein noch Ihr Gutachten und Bemerkungen, vorzüglich in sprachlicher Hinsicht mir mittheilen, — um so mehr Dank!
Alles Gute und viel Gedeihen wünscht
Ihr aufrichtiger
Prag den 3. August 1840.	Fr. Celakowsky.
11. Posebno zanimiva so pisma Stanko Vraza v zapuščini Prešernovi od leta 1837., 1838. in 1840. Izpustivši le to, kar je za javnost manje važnosti, izročujem natisu vseh petero. Nekoliko opazek dodam na koncu.
Eno pismo iz Gradca je iz leta 1837 sledečega obsežka:
„Lieber Freund! „Ich beschäftige mich gegenwärtig unter Beihilfe des Herrn Baccalaureus Miklosliizh mit der Zusammentragung der Materialien für einen Bivalen der „Zhbeliza", der mit ihr um die Gunst der Blüthen buhlt. Habe die Gefälligkeit, und sende mir Du bald etwas von den versprochenen Beiträgen, damit sich die „Zhbeliza" ihres Concurrenten nicht zu schämen braucht. Sobald Du etwas eingesendet haben wirst, werden wir das Manuscript der Censur vorlegen. — Du wünschest zu ivissen, was unsere steirischen Philoslovenen machend — Was die des Cillierkreises machen? weiss ich nicht. — In Marburg, hör' ich, soll sich am dortigen Gymnasium ein Humanist befinden (Kvas, Neffe des hiesigen slov. Profesor s), der, weil er ein slov eni s che s Epos schreibt, dort allgemein der „Slove-nische Homer" genannt wird. Als Knaben kannte ich diesen Jüngling, der damals eine grosse Beweglichkeit des Geistes an den Tag legte. — Hier befindet sich ein 19jäliriger Slovene, der viele philologischen, ästhetischen, historichen Kenntnisse und viel Liebe für die Slovenität besitzt, auser einigen kleinern Liedern gegenwärtig an einem Original-Drama arbeitet. Schade, dass ihm bei seinem glühenden Eifer nicht jetzt schon die gehörige Gewandtheit im Versbaue zu Gebothe steht ! — Mikloshizh schreibt auch etwas : jedoch weiss ich nicht den Namen dieser Blüthen. — In Marburg ist ein Kaplan, der ziemlich gute Sonnete macht. D. H. Murko arbeitet gegenwärtig mit der Feder für unsere Sache nichts. Er sagte mir vor einigen Tagen, dass sich die Hofstudiencommission bereits auch in Bezug Steiermarks für das Bohorizhische Alphabet ausgesprochen habe, und dass eine neue Revision und Drucklegung unserer Schulbücher vorgenommen wird.
Dem H. Murko wurde von Seite des hiesigen Consistoriums der schmeichelhafte Antrag gemacht, die Commission darüber zu übernehmen. — Meine Kräfte, die mir ausser den leider zu nothwendigen Studien der Obligatwissenschaften erübrigen, widme ich, wie Du weisst, auch der Slovenia. Ich wage mich gegenwärtig auch schon in das Gebiet der Objectivität, wogegen die Subjectiv ität mächtig ankämpft. Die Frucht dieses mir sehr schwer scheinenden Schrittes sind einige Balladen, die Dir, so es Gott und das gute Glück will, wolil zur Kenntniss kommen werden. Ausserdem entwarf ich einen Plan zu einem grösseren epischen Gedichte, welches an Umfang Deinem „Kerst ' gleichkommen könnte, nur bin ich noch über das Metrum im Streite. Anfangs bestimmte ich das Terzinenmass dazu, jedoch scheint mir dasselbe bei manchen freien Stellen Zwang anlegen zu wollen, daher werde ich mich vermuthlich verschiedener Versmasse bedienen müssen. — In wie weit mir die objective Dichtung zusagt, loirst Du aus dem beiliegenden Stücke „Dervar" am leichtesten selbst beurtheilen können. Die auf dem beiliegenden Halbquartblatte enthaltenen 4 Stücke bestimmte ich für die „Zhbelica", gesetzt, dass sie Herr Kasteliz nicht des Serbismus oder gar des Russismus beschuldigt; soll das der Fall sein, so überlasse ich sie gänzlich Deiner Willkühr: Du kannst sie krainisiren oder ad acta legen ect.
Gratz am 2. April 1837.	Stanko Vraz.
Drugo pismo, tudi iz Gradca od leta 1837, glasi se tako:
„Theurer Freund! Was machst oder schreibst Du gegenwärtig^ Ich möchte gern Herrn Schaff arik auf seinen Wunsch meine Meinung über die sogenannte slovenische Literatur schreiben. Da ich es aber wenigstens nicht sine studio thun kann, das ist, ohne über die slavisch-philolog. Ansichten der Schriftsteller, besonders Krains, herzufallen, so ist es beim Versuche geblieben. Ich hätte schon vorigen Sommer mutliig in diese hölzerne Wirtlischaft eingeschlagen, wenn Du nicht darin sässest, dessen poetische Kinder mir immer mit ihren frischen Rosenwangen Friedensliebe einflössen. Ich erwarte eine Antwort auf meinen langen Brief, den ich Dir durch Herrn Rudes ch über schickte, gerne wissend, ob und in wieweit Du in die in demselben entwickelten linguistischen Principien übereinstimmst. Ich fange an zu zweifeln, dass eines derselben bei Dir durchgedrungen, da sie meistens auf Analogien und Etymologien beruhen, wenn ich bedenke, dass Du ein abgesagter Feind der Namen Dobroiosky, Kopitar etc. bist. Jedoch unsere Sprache hat unstreitig einen grossartigen philosophischen Bau, dessen Mechanismus ein jeder Schriftsteller kennen soll, und diesen kann man eben nur aus der Etymologie kennen lernen. Wahr ist es, dass theils unberufene, theils sanguistische Forscher sich oft zu weit verstiegen haben, ivie z. B. Dankoiosky, Solurič, die bald Griechen, bald Lateiner zu Slavensöhnen machen wollen, — aber dafür soll man nicht diesen ganzen Theil der Sprachforschung als eine leere Luftschifferei be-
trachten. Und wenn Du ihren natürlichen Faden zu verfolgen Dich bemühen wolltest, so würdest Du ihre Nützlichkeit einsehen, und durch sie belehrt auch meinen Grundsätzen in sprachlicher Beziehung beipflichten. So lange das nicht geschieht, wird euch euere eigene Wiegensprache immer ein Eäthsel bleiben, icie sie allen übrigen sonst panslavisch gebildeten Männern bleiben muss, wenn sie nie im Lande gewesen sind. Ich habe auf Deinen Beitritt zu meinen Ansichten gerechnet, und darauf bauend noch das Vege-tiren der slov enischen Literatur für möglich gehalten. Da aber das nicht erfolgt ist, so habe ich mich seit verflossenem F riihj ah r e vom undankbaren Felde, das ich 5 Jahre mit aller L iebe bebaute, zurück gezogen, und mich den begeisterten jungen Illiriern angeschlossen, und denke nicht loieder zurückzutreten. Mit Slovenien hab' ich es ab-gethan, zumal da ich auf meiner letzten Reise alle meine Schriften, die ich von dem Jahre 1832 — 36 in slov. Sprache besass, verlor. Seit dem vorigen Jahre schreibe ich nur Iiiirisch. Was Herr Kasteliz von mir besitzt, sind daher als „Opera posthuma" zu betrachten. Die Volkslieder aber werde ich sobald Gaf s Druckerei errichtet wird, bei ihm erscheinen machen. Du hast mir Deinen Vorrath versprochen, es wäre mir sehr lieb, wenn Du mir denselben durch die Buchhandlung Damian & Sorge mittheilen könntest, um die Lieder abschreiben zu können. Was macht Herr Smole? Die Uebersetzung einiger Volkslieder von H. A. Grün im heurigen „deutschem Musenal-manache" habe ich gelesen. Sie gefallen mir sehr gut. Aber ich hätte nicht geglaubt, dass der Herr Graf dieser beschränkten Idee vom Patriotismus anhängt. Er nennt sie „krainische Volkslieder." Als wenn die Krainer eine eigenthümliche Menschenrage wären. Ich hab' mich schon oft ausgesprochen mündlich und brieflich, dass die Völker nur durch das göttliche Zeichen der Sprache, nicht aber durch willkührliche polit. Gränzen, geschieden sind. — In Pest erscheint mit ersten Februar künftigen Jahres ein prachtvoller llli-rischer Almanach. Der Vorausbezahlungspreis ist 3 fl. Da er in der Iiiirischen Ankündigung mehrere zu Beiträgen, unter andern auch mich aufgefordert hat, so bin ich auch bewogen worden, ihm einiges mitzutheilen. Ich werde Dir und Herrn Kasteliz Exemplare schicken gegen Umtausch für „Zhbeliza"««^ „Kerste", wenn es Dir und Kasteliz beliebt. — Dem Almanache wird auch eine panslavische Broschüre mit Polnischen, Cehischen und Russischen Gedichten (vermuthlich unter Kolars Auspicien) beigefügt, zu welchem Zivecke der Herausgeber die Dichter benannter Brüderstämme auffordert, ihm Beiträge zu senden. — Da mir Miklosliizh erzählte, dass der Pole Korytko auch Dichter ist, so würde ich ihn durch Deine Vermittelung im Namen des Herausgebers bitten, ihm einige Gedichte zur Einrückung zu überschickm. Er heisst Mirko Franjo Sandor von Gyaly, Hörer der Rechte zu
Pest, Kohlbachergasse 503. Termin der Einsendung Ende November. — Ich studirejetzt besonders das sla vis che Volkslied, und habe zur Vergleichung auch das Lateinische (nach Celakowskys böhm. Ueber-setzung), Spanische und Neugriechische in den Kreis gezogen. Spanische in der Grimmischen Ausgabe (Silva de romances viejos) besitzt die hiesige Bibliothek, aber neugriechische konnte ich ausser einigen aus Pos-sarts n. griech. Grammatik nicht zu Händen bekommen. Herr Kasteliz hat mir bei meinem letzten Besuche versprochen die Müllerischen zu leihen. Ich nehme ihn daher beim Wort." Noch lieber aber wären mir die von Fauriel. Ich erwarte sie sammt den Volksliedern nächstens bei Damian. — Schreibe mir bald. Dich und Herrn Kasteliz, und wenn noch jemand in Laibach an mir gelegen ist, herzlich grüssend verbleibe ich	Dein stets aufrichtiger Freund
Stanko Vraz, Privatstudierender der Rechte bei Herrn Gr atz am 19. November 1837. Professor K. Qu as.
P. S. Das Neueste ist hier die Bildung eines Fondes zur Herausgabe slovenischer Bücher. Das Präsidium und die Kassa führt ein begeisterter Slovene Herr Dominkos, der als Steuerkontroleur einen grossen Einfluss auf das Land nimmt. Die Bücher erscheinen mit Čehoillirischer Ortliografie.
V tretjem iz Gradca iz leta 1838 mu Stanko Vraz piše to-le:
„Lieber Freund! Durch die unerwartet schnelle Abreise des Herrn Sertich, welchem ich diese beiden Briefe mitgeben wollte, ward ich veranlasst, Dir durch die Post zu antworten. Obgleich Deine gegenwärtigen Ansichten mit den meinigen nicht ganz übereinstimmen, so hat mich Dem Schreiben doch ungemein erfreut, theils weil es aus einer mir sehr wohlwollenden Freundeshand kam, theils aber, weil eben diese werthe Hand mich schon seit langer Zeit mit Geduld prüfte. Bei der UeberSchickung Kollars bezweckte ich keineswegs aas materielle Verständniss (loie Du Dich ausdrückst), denn da hätte ich es eben so gut in der A gramer Buchhandlung können liegen lassen, sondern meine Absicht war nur euch wenigstens einen dürftigen Beioeis der Erkenntniss euerer mir in Krain während meiner Anwesenheit erwiesenen ritterlichen Freundschaft zu geben. Nebenbei glaubte ich vielleicht wenigstens mittelbar etwas zur Verbreitung der nothwendigen literarischen Wechselseitigkeit der bisher getrennten Slaven beizutragen. Mir ist sehr leid, dass das erste Experiment in Krain so schlecht ausgefallen ist, schmeichle mir jedoch noch mit Dir Eines Sinnes zu werden. Ich loeiss nicht, welche Gründe Du allenfalls dagegen einwenden könntest, jedoch bin ich überzeugt, dass sie nach reifer Erwägung unserer kritischen Lage und der ungünstigen Verhältnisse entkräftet werden können. Schon die einzige Berücksichtigung der numerischen Inferiorität unseres slo-venischen Völkleins, wenn wir auch die unter demselben herrschenden
Zwistigkeiten, die von grammatischen und orthografischen Ungleichheiten angeregt und genährt werden ; in den Hintergrund stellen könnten, überzeugen uns von der Nothioendigkeit, uns an irgend einen benachbarten und verwandten Volksstamm anzuscliliessen, wodurch erst unser Herz frei schlagen darf, und wodurch wir auch unserem vielleicht eben gefährdeten Nachbaren Leben einhauchen. Was ist eine Nation, die nicht bei der Gründung ihrer Literatur und geistigen Emancipation sich auf eine erhabene Idee stützen kann ? Und wo wollen wir, wenn wir abgesondert fortarbeiten wollen, diese hernehmend Etwa aus den Heldenthaten unserer Vor altern ? Wo haben wir davon eine Geschichte ? Die etwaigen rühmlichen Thaten unserer Vorfahren verschollen für ewig in den von den, zur Zeit der Völkerwanderung aus unseren Gebieten geschaffenen Wüsteneien. Können wir sie, wie bereits gesagt, auf eine numerische Gewichtigkeit stützen ? Dass uns diese nicht erhebt, sehen wir an den traurigen Beispielen der Literaturen der Holländer, Portugiesen, Dänen etc., die doch einst mächtige regierende Völker waren, und noch regierend sind. Und toas wollen wir die dienenden, wenn die befehlenden, wenigstens die Dauer, nichts vermochten ? Eine Literatur, die nicht auf einer positiven Basis ruht, ist (um mich der Worte Schaffaiiks zu bedienen) eine todte Geburt. Das sind in Kürze meine Gründe für die An-schliessung an einen anderen slawischen Stamm, d. h. in literarischer Hinsicht, die Dir, so ich nicht irre, bereits aus meinen früheren Briefen bekannt sein werden, obgleich ich anderseits auch überzeugt bin von der Fähigkeit unserer sogenannten slowenischen Sprache sich mit Hilfe des fleissigen Studiums der übrigen slawischen Dialecte zu einer Schriftsprache zu erheben. Ich habe mich nicht soviel aus grammatischer Ueberzeugung als aus eingesehener Notwendigkeit an unsere südlichen Brüder angeschlossen, und wünsche daher selmlichst, dass auch die übrigen Wohlmeinenden diesen Schritt thun. Wir wollen uns nicht an dem beinahe fanatischen Patriotismus der Kroaten stossen, deren Schreibsystem man bei dem gegenwärtigen Zustande unmöglich Serwisch, sondern weil noch nicht rein Ilirisch, höchstens dalmatisirend nennen kann. So eine Opposition, wie sie Du oder einer Deiner Glaubensgenossen erheben will, würde, obwohl nie den Sieg davon tragend, doch sehr fördernd sein, indem dabei manches, was bis jetzt unbeachtet geblieben ist, zu Tage gefördert und beleuchtet werden könnte. Jedenfalls wäre ich bereit mit Dir gerne in die Schranken zu treten, wenn Du einen nationalen Kampfplatz — eine slawische Zeitschrift — zur Entscheidung der Sache wählen würdest. Deutsche Zeitschriften sind meiner Meinung nach ein ungeeigneter Platz für solche, das reine Interesse des Slawen betreffende Erörterungen. Die Deutschen würden nur lachen oder sich höchstens bis auf wenige dabei lang-weilen. Uebrigens bezweifle ich sehr, dass die Zeitschrift „Ost und West", deren Zweck ist, die vorzüglichsten neuesten Erscheinungen
im Felde der Slawistik dem Deutschen bekannt zu machen, seine Seiten so relativen polemischen Aufsätzen öffnen würde. Der Versuch jedoch ist frei. — Ich bin der Meinung, dass die Kroaten sehr Unrecht haben, wenn sie das Visier so hoch öffnen und auf uns halbe Nordsöhne wie auf Samaritaner herabblicken ; glaube jedoch fest, dass bald solide Kenntnisse an die Stelle ihres jetzt bloss durch den hohen Grad der Begeisterung für das Wohl ihrer Nation zusammengehaltenen Wissens nnd Wirkens treten werden. Diese Zeit wird gewiss kommen ; und da werden sie, wenn wir ihnen mit erhärteten Gründen begegnen, ihre Saiten herabstimmen. Uebrigens lassen wir ihnen in Hinsicht der Geringschätzung, wenn wir unsere Nieren aufrichtig prüfen, nichts geschenkt. — Hier erschien auf Kosten einiger Patrioten ein neues Werkchen unter dem Titel „Novi Vedesh sa Slovenze." Sie wünschen mit Herrn Kasteliz, den ich herzlich zu grüssen bitte, einen Austausch gegen eben so viele Exemplare der Zhbeliza, z. B. 100. Der Preis ist 20 kr. Wenn Herr Kasteliz einwilliget, so beliebe er mir darüber zu schreiben. Für Nettigkeit des Druckes und Papieres und für die Vortrefflichkeit und Solidität des Inhaltes stehe ich sammt dem Censor II. Kopitar. Lebe ivohl. Dich, Kasteliz et przyaciol Koritko herzlich grüssend verbleibe ich sammt Miklošič mit vorzüglicher Achtung Dein aufrichtiger Freund
Graz am 1. August 1838.	St. Vraz.
Četrto pismo od leta 1840. iz Po četrtka na Štajerskem se glasi tako:
Lieber, guter Freund! Mein Freund Dr. Kočevar von Landsberg, der den Verschleiss meiner Bücher für die oberen Gegenden übernommen hat, versichert mich, dass er auch nach Laibach eine Anzahl „Nar. pësni" überschickte und zwar an Dich adressirte. Da seit jener Zeit weder er noch ich eine Nachricht von Dir erhielten, so besorgt er, die Bücher könnten bei der Uebersendung in Verlust geratlien sein, und ersucht mich, ich sollte Dir darüber schreiben. — Ich unterziehe mich daher diesem Geschäfte, mich mit der Bitte an Dich, lieber Freund, wendend, ihm gefälligst schreiben zuivollen, ob Du das Betreffende erhalten, und in wie weit Sie dabei Dein buchhändlerisches Talent angewendet hast. Sei nicht ungehalten, dass wir Dich einen vortrefflichen Liebling der heiligen Helikonischen Schwestern und des (InyvnoTo'^og 'AnoXhav — zu solchen Commissionen anhalten. Bedenke nur, dass wir bei dem jetzigen Status unserer Nationalsache Alles in Allem sein müssen. Schaffarik, der göttliche Sohn Slawa's, verschleisst eben das nähmliche Werk, das wir Dir übersandten. Ich selbst — si fas est, magnis componere parva — trage auf meinen Ausflügen im Tornister slaivische Bücher, die ich gelegentlich an Freunde unserer Literatur absetze. Und so machen wir es gegenseitig Alle. „Jedna ruka mije drugu, a obe lice," sagt unser Sprichwort.
Wie befindest Du Dich in Deiner béla Ljubljanza? Schon zwei Jahre habe ich keine Sylbe von Dir vernommen. Ach, unser Briefwechsel ist schon seit langer Zeit unterbrochen. Wer ist Schuld an dieser Unterbrechung ? Wahrscheinlich Deine juridischen Beruf s-geschäfte. Ich habe mit der Themis die Rechnung heuer geschlossen, und werde sie wahrscheinlich nie um ein Stück Brod als Lohn für manches Unangenehme bitten, was sie oder (besser gesagt) ihre Popen mir bereiteten. Daher — adieu, Madame!
_ Es hatte mich sehr überrascht und ungemein erfreut, als ich neulich aus zweien Blättern der „Carniolia" vernommen, dass Herr Andreas Smole (Anacharsis slovenicus) zwei dramatische Stücke in der neuen Orthographie herausgegeben hatte. Nun, da der Rubicon überschritten, werdet ihr wohl nicht zum Rückzüge blasen, sondern auf der einmal betretenen Bahn wacker vorwärts schreiten. Dii favent ! In Steiermark und Kärnten ist so ziemlich Alles für das Neue. Krain war von jeher in slovenicis die tonangebende Provinz, daher war es auch sehr klug, dass es auch mit der reelen Neuerung vor die Schwelle der Oeffentlichkeit hinausschritt, wo ihm die übrigen slovenischen Provinzen gewiss mit Jubel entgegen kommen werden. — Was die südlichsten slawischen Provinzen Oesterreichs anbelangt, so hat das Seho-illyrische Alphabet schon f actisch gesiegt, indem zu Folge allerhöchsten Befehles schon alle Schulbücher Croatiens, Sla-voniens und Dalmatiens in derselben gedruckt werden. Ja — die Stände Croatiens, Slavoniens und Dalmatiens bewerben sich bei Hofe um die Errichtung slavischer Lehrkanzeln auf allen Academien und Gymnasien der drei Königreiche und um die Erlaubniss der Stiftung eines slawischen National-Museum? s nach Art des Joanneums zu Graz. Diesem wird wahrscheinlich in der nächsten Generalcongregation eine Petition um die Einführung der illirirchen Sprache als Geschäftssprache folgen. In den einzelnen Communitäten bedient man sich bereits derselben in den currenten Geschäften, öffentlichen Urkunden, als Pässen, Diplomen, Schuldscheinen u. s. w. — Das iiiirische Nationaltheater erfreut sich seit der letzten Congrégation der hohen ständischen Unterstützung. Mit einem Worte : Alles steht sehr gut!
Du wirst Dich vielleicht wundern, wie ich hieher verschlagen worden bin. — W. Landsberg, am südlichen Abhänge der Unter-steirischen Schweitz gelegen, hat eine ziemlich gesunde Luft, und schöne Aussichten. Nachdem mich im letzten Carneval Hygieia verlassen, und ich seitdem immer kränkelte und mitunter auch sieben Wochen am Nervenfieber ernstlich darniederlag, erhielt ich eine freundschaftliche Einladung zur Luftveränderung von einem guten fernen Verwandten, der hier Graf Alterns'scher Verwalter ist. Du weisst, dass die fernen Verwandten immer besser sind als die nahen, und so folgte ich auch freudig, nachdem ich ein kleines poetisches Werkchen „Djulabie" glücklich ans Tageslicht befördert, — dem wohlmeinenden Rufe dieses meines Onkels. Die liebevolle Aufnahme
Letopis, n. 1875.	19
von seiner und seiner Kinder Seite that mir sehr wohl, zu welchem noch der hiesige renommirte junge Arzt und feurige slaiv. Patriot Dr. KoSevar sehr viel besonders zur Aufheiterung des Gemütlies beitrug. In diesem theueren Kreise erstarkte ich auch bereits in so weit, dass ich meine Reise am künftigen Sonntag nach Unterkrain fortsetzen kann. Ich iverde Dienstag Abends in Preisseck bei Herrn Smole eintreffen. Sollte Herr Smole in Laibach sein, so bitte ich Dich ihn davon zu benachrichtigen. Vielleicht, dass er ohne Störung seiner Gesshäfte hinab kommen kann — und zwar in Deiner Begleitung. Ich wünschte sehr Dich zu sehen, und - post varios casus et tot discrimina rerum — so manches mit Dir zu besprechen. Mit Gruss und Kuss verbleibe ich
Dein aufrichtiger Freund
W. Landsberg am 7. September 1840.	Stanko Vraz.
Peto pismo nosi adreso iz Bistrice poleg Zagreba od leta 1840 ter se glasi tako:
Lieber Freund ! Kaum hatte ich an Herrn Smole eine Antwort auf seine zwei letzten Zuschriften abgeschickt, als ich dm Tag darauf durch die „Danica" die traurige Nachricht seines Absterbens erhielt. Da ich im besagten Schreiben auch einige Zeilen beisetzte, die Dich betreffen, so beeile ich mich Dich davon in Kenntniss zu setzen, mit der Bitte, mir die Gefälligkeit eriveisen zu wollen, wenn es möglich ist, Dich in den Besitz jenes Schreibens zu setzen. Vielleicht, dass es sein Bruder, der Postmeister in Laibach sein soll, eröffnet hat. Es musste zwischen dem 7.—10. d. M. von Agram abgegangen sein.
Dieser betrübende Todfall hat unter den Patrioten Kroatiens die grösste Sensation erregt. Er wird allgemein betrauert. Dass mich die Nachricht davon sehr consternirt hat, brauche ich Dir nicht umständlicher zu beschreiben. Leider hat uns das l. Jahr in dieser Hinsicht sehr hart mitgenommen. Den verflossenen Sommer haben wir zwei hoffnungsvolle junge Patrioten verloren. Um eben die Zeit, als Herr Smole in Laibach verschied, starb plötzlich einer unserer grössten Patrioten und Beförderer illyrischer Literatur und Nationalität Herr Mavro v. KlabuiSarič, Ob er Stuhlrichter des Agramer Co-mitats in Karlstadt. Und so betreffen uns alle Augenblicke Verluste, die uns untröstlich machen müssten, wenn nicht der gütige Gang der Zeit uns andererseits wieder glückliche Vortheile in dem Fortschritte der Literatur und Nationalität zuiheilen würde, die alle Verluste aufioiegen. Wir können hier nur wehmüthig ausrufen : Herr, es geschehe Dein Wille! und uns näher aneinander anschliessen, um leichter den widrigen Zeitereignissen die Stirne bieten zu können, die hingeschiedenen Guten im treuen Angedenken behalte. —
Was soll ich mit den mir geschickten Heften der Smolet'schen Volksliedersammlung machen? Soll ich sie euch zurücksenden, oder
wollet Ihr sie mir überlassen ? Ich weiss mich noch aus Preisseg vom Jahre 1834 zu erinnern , dass Herr Smole einen guten Valvasor besass. Wer ist in den Besitz desselben gelangt ? Herr Gaj sucht für unsere Nationalbibliothek schon seit einigen Jahren ein vollständiges Exemplar, aber fruchtlos. Ich wollte in dieser Angelegenheit an Herrn Smole ein parmal schreiben, aber ein Unstern trieb mich an es zu unterlassen, da wir mit Gaj vor hatten, euch im Frühjahr 1841 zu besuchen. — Könntest nicht Du Dich auf welche ehrliche Art immer in den Besitz desselben (Chronik Valvasors) setzen. Freund Gaj will Dir alle dabei ausgelegten Kosten redlich erstatten. Thue uns, wenn es Deine Geschäfte zulassen, diese Gefälligkeit, den Ankauf durch eueren Spediteur Sartori an unsern Lentzendorf (Spediteur) unter Gaj's Adresse zu schicken. — Nun will ich in der Kürze Deine letzt hingeworfenen Zeilen beantworten.
Ein Exemplar von dem I. Theile „Narodnje pësni ilirske" . kostet 1 fl. 30 kr. C. M. Du kannst mir den Betrag entweder in Geld, oder so viel von Deinem „Kèrst per Savici" und von Vodnik, Matiček und Varh (mit neuer Orthographie) schicken, als der Werth der Dir geschickten „Narodnje pësni" beträgt. Wenn Du das erstere vorziehst, so brauchst Du Dir nicht so wehe zu thun. Du weisst zwar, dass Poeten immer Geld brauchen (die iiiirischen nicht ausgenommen), ich weiss aber auch, dass die Poeten (die slovenischen nicht ausgenommen) schwer zu Gelde kommen. Fiat applicatio! — Deine Ansichten über das Streben der illyrischen Li-teratoren und ihrer übrigen slawischen Freunde kann ich keineswegs theilen. Das Aufstreben der neuillyri-schen ist nicht dahin gerichtet, die provincial-illyri-schen literarischen Bestrebungen hemmen, noch weniger unterdrücken zu wollen. Nur zweifelt sie an einer üppigen Blüthe derselben. Niemand zweifelt an der Bildungsfähigkeit des wendischen Dialectes; niemand zweifelt auch an der Richtigkeit der von Dir aufgestellten Parallele zwischen dem Spanischen und Portugiesischen einerseits und dem Serbo-illyrischen und Wendo-illyri-schen anderseits. Aber jeder umsichtige illyr. Ethnologe muss dem Gedeihen der wendoillyrischen Literatur nichts Dauerndes voraussagen. Abgesehen von dem reissenden Einflüsse des Germanismus in Oberillyrien fehlt die Basis der Möglichkeit eines Aufkommens des isolirten Slovenismus. Sage mir, wie wiel gibt es unter der Million Slowenen Abnehmer für ein ivissenschaftliches oder belletristisches Werk in dem Hausdialecte ? und wie viele kann es bei der sanguinischesten Hoffnung in der Zukunft geben ? Nie soviel, dass die Druckkosten bestritten werden könnten, um wie viel weniger so viel, dass ein slov. Schriftsteller von dem Ertrage seiner Werke honet leben könnte. So lange die Literaten einer Sprache nicht wenigstens diese Hoffnung hegen dürfen, gibt es keine Literatur. Die Cultur einer jeden Sprache, die etwas in der Welt bedeuten will, muss sich
wenigstens auf eine Volksmasse von 5—6 Millionen stützen. Die Magjaren haben eine Bevölkerung von 3— 4, und können bei ihrem grossen Reichthume und den grössten Opfern von Seite der Reichen zu keiner Bedeutung gelangen. Schauen wir hin auf die kleinern Völker Europa's auf die Portugiesen, Holländer, Dänen u. s. w., was spielen sie bei allen ihren Camoens u. s. w. für eine elende Rolle im Gebiete der Kunst und Literatur. Sie sind regierende Nationen, und loas wollen wir Fremden dienende Wendend Ich zweifle nicht an einem „wendischen Camoens", vielleicht bekommen wir zwei, drei.... aber darauf werden (nach der Verhungerung dieser Dreier) Jahrhunderte der literarischen Dürre folgen. — Uns Oberillyrier bleibt daher nichts übrig, als uns, wenn wir Slaioen bleiben wollen, an unsere Brüder im Süden anzuschliessen, was uns keine so grosse Anstrengung kosten wird, wenn wir es herzhaft angreifen, da sie . uns an Sprache die nächsten sind. {Das wirst du mir wohl zugeben, dass wir von ihnen in Sprache und Charakter nicht entfernter sind als der Hanoveraner von den Sachsen, und dieser von den Deutschen Steiermarks). Uns fehlt nichts als Ernst. Können wir so gut deutsch, französisch etc. erlernen, warum nicht den uns nächsten verwandten Dialect'i Aber freilich kostet das die Auf gebung des Uneinigkeitsgeistes. — Kennst Du Kopitars letztes Werk ? Es hat uns wirklich mehr genutzt als geschadet. Herr K. hat in Croatien allen Credit verloren. — Schreibe mir bald und etwas näheres von Pinter. Habet Ihr noch Exemplare von ABC• Krieget Lebe wohl!
Bistrica bei Agram am 15. December 1840. Stanko Vraz.
Naj konečno omenim še dveh pisem, ki se nahajate v zapuščini Prešernovi in ki ste v njegove roke menda prišle le zato, ker je Prešern s Korytkom, ko je nabiral „slovenske pesmi kranjskega naroda" in leta 1838. to zbirko na svitlo dajati se pripravljal, v posebno prijateljski zvezi bil.
Eno pismo je odgovor dr- Ljudevita Gaja iz Zagreba od 4. decembra 1838. takrat v Ljubljani bivajočemu Kory tku, ki je želel, naj bi se njegove na Kranjskem nabrane narodne pesmi tiskale v Gaje vi tiskarni v Zagrebu, — drugo pa je pismo Em. Kory tka 15. decembra 1838., ki ga, očitno iznevoljen po pismu Gaje vem, je pisal Jožefu Blazniku, naj bi on zalogo in tisek omenjene zbirke prevzel. Poslednje to pismo nima za javnost posebne važnosti, ker razpravlja le pogoje, pod katerimi mu tisek 5 zvezkov narodnih slovenskih pesem prepustiti hoče ; vredno pro-jave pa je pismo Gajevo do Kory tka, v katerem se brani tisek prevzeti in mu v obče željo razodeva, naj za vselej pri miru pusti njegovo tiskarnico, češ, dabiobčenje s prognanim Poljakom utegnilo nelojalni sum navaliti na njega in druge. Tako so še anno 1838. Siovani živeli pod „nadzorstvom" tajne
policije! Iz tega ozira, ker ilustrira ono žalostno dobo, je Gfajeve pismo jako interesantno.
Naj ga tedaj le-sem postavimo, kakor se glasi od konca do kraja :
Herrn Emil Korytko in Laybach.
Agram am 4. Decembra 1838.
Im Anschlüsse erhalten Sie die mir gesandten 20 fl. C. M. so wie durch Post ihre Handschriften der „krainerischen Volkslieder." In meiner Abwesenheit ist nämlich durch Missverständniss die mir sehr unangenehme Irrung geschehen, dass bei Rücksendung des durch die Regierung mittelst des hiesigen Magistrats vonmir abverlangten Manuscriptes anstatt der durch mich angeordneten Rückgängigmachung, in meinem Namen eine gerichtliche Protestation eingeschaltet wurde, als machte ich loirklich auf besagte Sammlung (titulo empti) einen Rechtsanspruch ; dies war aber schlechterdings gegen meinen Willen, und geschah blos aus dem Grunde, weil meine kurz vor der Abreise sehr flüchtig ausgesprochene Meinung von meinem Freunde B. gänzlich missverstanden ivurde. — Dem sei übrigens, wie ihm wolle. Ich kann und darf nunmehr aus mehr er en Gründen Ihre Manuscripte, wess Inhaltes sie auch wären, durchaus nicht annehmen, und es thut mir leid, Sie auf das humanste bitten zu müssen, dass Sie von nun an sowohl mich, als auch alle übrigen hier befindlichen Sl a-wisten mit Zuschriften und Berührung en jeder Art gänzlich verschonen mögen. Da sich unser loyales Wirken unter dem unmittelbaren Schutze unserer erhabenen Regierung befindet, und wir das uns so sehr ehrende Vertrauen, welches wir mit Dankbarkeit anerkennen, auch nicht durch den geringsten Schein von Ambiguitäten verletzen, viel iveniger aber aufs Spiel zu setzen gesonnen sind, so werden Sie wohl selbst einsehen, dass uns Berührungen dieser Art durchaus nicht conveniren können. —
Uebrigens könnte auch sonst Ihrem Wunsche und Ihrer Erwartung von mir aus nicht Genüge geleistet werden; denn abgesehen davon, dass durch Bestellungen, die während meiner Abwesenheit eingegangen sind, meine Buchdruckerei vor der Hand mit Geschäften überhäuft ist, wäre Ihr Manuscript auch in Bezug auf die innere Instruction für die Typographie nicht acceptabel. Ihre Handschrift enthält blosse Materialien zu, einer Sammlung, welche erst gelichtet, mit besseren Varianten verglichen, dann geordnet und mit gründlichen Anmerkungen versehen werden müsste, denn in Ihren Manu-scripten sind die Lieder ohne Consequenz mit verschiedenen Orthographien aufgezeichnet, worunter einige mit unerlässlichen Fehlern, und die Anmerkungen sind bald deutsch bald krainisch hingeworfen. Wer sollte wohl diese Materialien ordnen, wer die Uebersetzung des
deutschen Textes besorgend Ich gestehe es, wir thun besser, wenn wir diese keineswegs oberflächlich abzufertigende Unternehmung einem Eingebornen, das heisst, einem Krainer, der mit den nöthigen Kennt nissen ausgerüstet ist, überlassen ; wozu ich Ihnen auch bei aller Würdigung Ihrer diesfälligen guten Intentionen aufrichtig ratlie. — Uns sind übrigens unsere Oberillyrischen Brüder in Krain zu lieb und theuer, als dass ivir an einer Verstümmelung ihrer geioiss merkwürdigen Nationallieder mittelbar oder unmittelbar theilnehmen wollten, wo bei dieser Ausgabe auch bei dem besten Willen wegen unserer Unzulänglichkeit, die aufrichtige und brüderliche Herzlichkeit, die wir bei uns für unsere krainischen Brüder allenthalben zu wecken trachten, unbezweifelt in ein zweideutiges Licht gestellt iverden möchte. —
Ich bitte Sie nochmals um die Schonimg unserer (im ■politischjuridischen Sinne) inviolablen Namen, und um die Enthaltung v on j e dem uns wie immer berührenden Schritte privat und öff entlich. Ich wünsche, dass die Bitte hinreiche.
Mit aller Achtimg Dr. Ljudevit Gaj.
P. S. Das Geld im Betrage von 20 fl. C. M. ist den Manu-scripten beigeschlossen worden, und folgt mit dem Postwagen, auch habe ich 2 Manuskripte und 9 illyrische Bücher als ein kleines Gegengeschenk für die mir freundschaftlich zugesandte Uebersetzung der serbischen Lieder, beigepackt ; nehmen sie diese Kleinigkeiten als ein Andenken von	L. Gaj.
V zapuščini Prešernovi se nahaja še dvoje pisem mojih iz leta 1845. Dodam ju iz dvojnega zgodovinsko-važnega vzroka: prvič zato, ker je ta govor, za katerega sem Prešerna naprosil, prva slovenska beseda bila, ki seje menda v Ljubljani na javnem mestu vpričo stoternih poslušalcev govorila, — in drugič zato, ker je prvi javni govor bil našega Lovro Tomana, takrat še le šestošolca na gimnaziji ljubljanski.
Prilika tej v narodnem oziru pomenljivi dogodbi pa bila je ta, da so meščani Ljubljanski hoteli 251etnico svojega mnogo-zasluženega župana Jan. Hradeckega slovesno obhajati in so v ta namen dali podobo njegovo slikati po domačem umetniku J. Stroji, ki je imela spominek ostati v mestnem strelišču, kjer je še. Ko sem jaz, takrat že vrednik „Novic", izvedel, da bode se govoril jubilantu na čast nemški slavnostni govor, nisem pred dal mini, da se je dovolil tudi govor slovenski. Se ve, da sem le težko to „milost" za narodni naš jezik anno 1845. dosegel, al dosegel sem jo vendar po tem, ko je Hradecki, nepozabljivi moj prijatelj in sostvarnik „Novic", na merodajnem mestu odstranil zapreke. Da tedaj nisem na cedilu ostal s „slovenskim vsiljencem" niti kar se je tikalo deklamacije niti deklamator j a, moral sem
iskati najizvrstnejših moči — in dobil sem ju v Prešernu in Tomanu — na veliko čast domači besedi.
Pismi, to zadevo obravnavajoči, glasile ste se tako-le :
„Predragi prijatelj ! V prilogi prejmeš nektere spomenice, ki sem Ti jih obljubil za slavnostni govor na čast mnogozasluženemu našemu županu Hradeckitu. Prilagam Ti tudi dve nemški pesmi iz prejšnjega časa, ki mi ju je dal gosp. Karinger.
Določeno je, da se ta govor govori v dvorani, ravno predno se odkrije podoba županova, ki je nalaš za to dvorano narejena. Zato prosi predstojnik strelcev, da bi htel slavnostni govor tako osnovati, da konec govora občinstvo pripravi na to odkritje.
Da pa veš, kako se bode vršila vsa slavnost, prilagam Ti v privitku ves program. Slovesnost bode 29. dne t. m. Ker pa tisek govora in da se ga govornik nauči, vsaj 5 dni potrebuje, prosim Te lepo, da izgotoviš delo do 24. dne t. m.
Velika zahvala vsih domoljubov Ti je že naprej zagotovljena.
Ponavljam tedaj še enkrat prošnjo svojo in Te serčno pozdravljam	Ves Tvoj
V	Ljubljani 10. junija 1845.	Dr. Jan. Bleiweia.
„Dragi prijatelj ! Ravnokar mi je gosp. Blaznik povedal, da mu je vodstvo strelskega društva ukazalo, od slovenskega govora 100 iztisov narediti v zlatu in srebru, 900 iztisov na navadnem pa ličnem papirji.
Bronsiranje prvih 100 iztisov in satiniranje potrebuje veliko dela, zato Te prav lepo prosim, da izgotoviš pesem najzadnji čas do sobote 21. dne t. m., sicer se ne more nič ličnega narediti.
Tudi sem že dobrega deklamatorja dobil — namreč šesto-šolca Thomanna iz Kamnegorice, ki tudi pridno „Novice" bere. Vse je tedaj dobro napeljano, da se bode Tvoja poezija tudi vredno svojega mojstra na svet postavila, ki bode debelo gledal, ko bode prvikrat v očitni dvorani pri veliki slovesnosti slišal domačo besedo. Jez sim že ves zamaknjen na ta večer.
Morebiti Ti je všeč, da gosp. Thomann pred enkrat govor svoj pred Teboj deklamira, da mu poveš, kako to ali uno želiš govorjeno.
To v naglici od Tvojega
V	Ljubljani 18. junija 1845.	Dr. Jan. Bleiweis.
Ker je omenjeni z gromovitim ploskom 25. junija 1845 sprejeti Prešernov-Tomanov govor v izvirni obliki le v rokah onih, ki imajo „Novice" od leta 1845., naj ga le-sem postavim celega :
Visoko častitljivimi! gospodu Janezu N. Hradeckitu v spomin spoštovanja in hvaležnosti
na dan veseliga obhajanja 25. leta Njegoviga županovanja Ljubljanski mestjani 27. rožnicveta 1846.
Od sčrčno zaželjeniga poklica,
Ki Têbi zrôéil varstvo je Ljubljane, Pretèkla je stolétja četertnica.
Za svôjiga roj âka serca vžgane Že je takrat napôlnil up veseli, De mestu oëétnimu zlat čas nastâne.
Up nar predčrzniši si spélnil z déli, Ki jih pred hitrih lét valov togôto Eméne bodo letopisi otéli.
Pregnal 'z zastavnih bukev si temnôto, Pod težkim ključam bogatin ne hrani Zakladov z nezauplivo strahoto.
Roké zdej pridne, umni zdaj možgani Lahkô dobé pomôô, de se razprosti Med vsaki stàn obilnost, kaj ji brani?
De tému, ki ne zliva v plôhi gôsti
Bogastva sréca, kapljice bolj skope Do jézera zberô se visokôsti,
Pred mnogo si hranilnico Evrôpe
Jo nam oskèrbil Ti z tovdrši, ktéra Odvrača révsino in njé nastope.
Njim, ki greni potréba lét večera,
Al pred je trčšila v njih barko stréla, Jim z jadri svojim' plâvati zavéra,
Naproti Tvôja je pomoč hitéla,
Z dobrôtlivosti zbéram si načinil, De jih podpéra méstna srenja céla.
De bi v samoti r0vež ne poginil,
De brat pomâgal bratu bi a nesréce, Občinsko hišo vbégim si vlastninil.
Kak Tvôje je bilô sercé goréée,
Za čast, in blâgorstvo Ljubljäne, Ljubljâne, ljubice nebés in sreče !
Ozri se na snežnikov velikàne,
Ki jih nar mlajši žarek zore zlate Pozdravi, k' iz iztoka postlje vstâne ;
Deleč okrôg poglej ravni bogdte,
Visôcih žit na njih poglej valôve, Nje réke brég, okrôg zelene träte;
Poglej nje čverste, bistrih glav sinove, Ki vnéma v sercih se jim želja sveta, Obérait' v d6ma čast vsih zgôd osnove;
In zvestoserčne nje pogléj dekléta, Lic rajski zor, oči pogléj nebesa, In sramožljivost, ki je varh njih cveta;
Obérai na nje méstnjane očesa,
Kak ljubijo poštenost in pravico, Veselje v persih Ti sercé pretrésa.
Al gerda délala pošast krivico
Je méstnjanam, in mésta je lepoti, Pokrivši z sivga plAjša nas temnico.
Bezâti moraš, ôti al ne ôti,
Si mislil si, ki si se déla lôtil, Z cesarsko pomočjo dat' strah mokrôti.
Briâreja storočniga si vkrotil,
Močirje vekolétno je pregnâno, Meglo slovo si vzét' od nas zarotil.
Z mostovmi zdlšaš novimi Ljubljäno, Bogâstva vire nôve ji odpéraS; Sercé za célo je dežêlo vžgdno.
Kmetijske družbe ud nje zbor podpéraS, PodpéraS z njim domâôe Ti ,,Novice", Zahvale vsih Slovéncov si nabéras,
Ki bratov tihotijo zabavljice,
De smo zares mi Kranjci pozabili Že Slave mätere, nje govorice,
Ki stâla v bran je Atilovi sili,
Ki preživela mnoge je narode, Ki naj napréj ohrani Bog jo mili!
Zatô ' m' ' " ša bôde
Pi domorodec zdrâvje 'z té posôde! Naj Tvojih dni število se naraša,
Naj vse britkosti Têbi Bog odvérne, Vsih méstnjanov je, in je prošnja naša, Podôbo Tvôjo, ki se zdej odgèrne,
Časti naj pozni vnuk, Nepozabljivi! Ko dàvno bömo rôp mi zemlje černe, Ki kličemo iz serca: Bog Te živi!
In tako s tem poročilom izročujem svetu Prešernovo literarno zapuščino, katera, če tudi od Prešernovih slovenskih in nemških del nima ničesa, kar bi ne bilo že znano, je vendar zanimiva o tem, da nam marsikter list odkriva pogled v ono dobo slovstva
spomin Ti tâ bo čaša,
našega, ko je živel dr. Prešern, ki je bil sonce, okoli katerega so se sukali veči in manjši slovenski planeti, ki pa je svojo svitlobo razprostiralo tudi daleč v druge slovanske dežele, tako, da, spomnivši se Prešernovih pesem, živo čutimo resnico Koseskovih besed, v prekrasni poeziji njegovi „Kdo je mar", ko je rekel: „če zapoje, vse pogleda!"
Čitatelju navedenih pisem Č e 1 a k o v s k e g a, Stanko Vraza in druzih vsiljujejo se nehoté naslednje misli:
Pisma vsa pisana nemški nam kažejo, da slovenski jezik oni čas — 1832 do 1840 — ni bil še v nikakoršni praktični rabi; za slovenščino delali so tadanji rodoljubi le v nemškem jeziku.
Po pravici sme se, kakor sem že gori omenil, ona doba imenovati „poetična (pesniška) dôba" Slovencev, kajti skoro vse delovanje na narodnem polji gibalo se je le okoli pesem, kateremu začetek in centrum bila je „Kranjska Zhebeliza," ki Jo je leta 1831. po spodbudi tadanjega bibliotekarja Matija Čopa v Ljubljani začel na svitlo dajati MihaKastelic; v njej so med pesmami M. Kastelca, Jak. Zupana, BI. Potočnika, J. Holz-apfelna, Jur. Grabnerja, JE. J. Kovačiča, J. Kosmača, Jan. Cig-lerja, Levicnika, Tuška, Žemlje in med nekterimi narodnimi dragocenimi biseri bile Prešernove pesmi, ki so izbudile pozornost na slovensko poezijo tudi zunaj mej naše domovine. To je očitno iz pisem zapuščine Prešernove. Oče „Zhebelice" — Miha Kaste lic, takrat skriptor v licealni knjigarni in s Prešernom vred koncipient v pisarni ljubljanskega advokata dr. Chrobata (očeta gospé Lujize Pesjakove) je zato prvemu zvezku na čelo zapisal „Prijatlam Krajnfhine" sledeče besede:
Preteklo dvakrat dvajfet ofmo léto, Kar sdriisheni so domovini péli;
Serzé od „Pifaniz" je komej sgréto, Slovô od njih fo raskropljêni vséli;
Preneha pétje u Emon' sazhéto —
Le é d e n ferza vnéma po deshéli ;
Is njega uft nar flaji péfem 'svira — Prehitro take ftrune glaf umira!
Modi' T" "" 11 ' 11 hvala,
Saftc ,
Dremâli, Krajna! tvoji fo finovi: K Slovenzam drugim reva je sbeshala,
K vam, Poljzov, Serbov, Zhehov ljub' rodovi; Vi Krajnze snali fte budit', unéti, Narôdu fpet predèrsnemo fe péti.
Rekel sem zgoraj, da „Čbelična" dôba bila je „pesniška doba" Slovencev in to nam potrjuje vsa korespondencija v Prešernovi zapuščini. Da bi se bil oni čas kdo ganil zato, da bi jezik slovenski dobil svoje pravice v šolab, uradih in sicer v javnem življenji , nikjer ni sledu, marveč sta me Prešern leta 1848. in Kaste lic več let potem malo pred smrtjo svojo milovala, da gojim le utopije, ako se nadjain, da slovenščina pride v urade!
Iz pisem Celakovskega, Koritka, Levičnika, Koče v ar j a in druzih je dalje očitno, da Prešern bil je vsem vir, pri katerem so iskali sveta in poduka v slovstvenih zade ah.
Bohoričica je kraljevala tako omnipotentno, dasilnonerad se je Prešern ločil od nje in se gajice poprijel še le putem, ko je videl, da ves upor nič'ne pomaga in je že leta 1846. „Novicam" obveljalo vpeljati gajico.
Kakor se je Pivšern, reči smt'm po množili pogovorih ž njim, trdovratno držal bohoričice, isto tako bil je velik nasprotnik temu, da bi hrvaško-srb ski jezik postal literarni jezik tudi SI ovencem. Pisma Vrazova so priča, kako iskreno si je on prizadeval Prešerna dobiti na svojo stran, al ves njegov trud bil je brez vspeha; plačilo za to bila mu je zabavljica, ki jo je Pre šern malo taktno še živemu svojemu častitelju napisal leta 1847. v svojih pesmah pod napisom „Naröbe Katön", kjer je Vraza imenoval „Slovencev vskoka", in rodoljuba, katerega Davorin Tratenj ak v životopisu njegovem (glej „Koledarček slovenski") imenuje „čisto dušo brez vsake strasti, ki je strastno le ljubil narod svoj", po krivici dolžil, da „lakota slàve blagâ, je vlekla pisarja drugam." Ali to je bila velika slabost Prešernova, da je rad strastno kritikoval in ščipal pisatelje druge, pa tudi svojim prijateljem ne prizanesel, če je imel, kakor Nemec pravi, „einen Witz anzubringen." Dokaz temu so njegovi „zabavljivi napisi", v katerih se je sicer skril pod „pregovor in zagovor," kar pa mu je le verjel ta, kdor malo „krotkega očeta" ni poznal.
O vzajemnosti slovanski med pisatelji in knjigarji ni bilo takrat skoro niti sledu niti tiru; središča slovanska: Zagreb, Praga in Ljubljana le malo so se poznala.
Povest,
kako se je Ivan Ivanovič razprl z Ivanom Nikiforovičem.
Ruski spisal Ni k. Vas. Gogolj. Poslovenil Lav. Gorénjec.
Prvo poglavje.
Ivan Ivanovič in Ivan Nikiforovič.
Krasen bekeš ima Ivan Ivanovič, odličen je! A kakova so ta jagnjeta! Na vseh končinah — kaka so jagnjeta! Sneg in modriš! Stavil bi, ne znam, kaj, ali ima kedo drug takova ! Ozrite se, za Boga, vâ-nja, — zvlasti kedar se snide s kom, in govori z njim, pogledite ja sè strani: kaka bliščoba je to! Človek je ne more popisati : aksamit, srebro, ogenj ! O, naš Bog in Gospod ! Čudodejni Nikolaj, ljubljenec Božji! Da jaz nijmam takega bekeša! Omislil si ga je bil, predno je Agafija Tedosjevna odšla v Kijev. Ali poznate Agafijo Tedosjevno? To je ta, ki je uho odgriznila dohodkarju.
Jak moški je Ivan Ivanovič! Kakov dom ima v Mirogradu! Okrog njega je na vseh straneh pristrešje na hrastovih slopen, pod pristrešjem pa so povsodi klopi. Kedar vstane huda vročina, Ivan Ivanovič bekeš vrže raz sé — in hlače, da je v samej košulji, in počiva pod pristrešjem in gleda, kaj se godi na dvorišči in na ulici. Kake ima jablane in hruške baš pri oknih! Le odprite okno, a veje se prikaž6 v sobo. Vse to je pred domom; ali ko bi videli, kaj ima na vrtu! Česa neki nij tamkaj?! — Slive, višnje, črešnje, vsakojaka zelenjava, solnčnice, kumare, dinje, stročje, — da, tudi gumno in kovačnica — vse to je na njem.
Vrl človek je Ivan Ivanovič! Jako rad jé dinje; to je njegova najljubša jéd. Ko hitro poobeduje in v samej košulji odide pod pristrešje, takoj Gapki ukaže, naj prinese dve dinji, in sam jo razreže, seme pobere v poseben popir, pa začne jesti. A Gapki še ukaže, naj prinese črnilnico — in lastnoročno na popir sè semenom naredi napis: To dinjo sem snedel tega in tega dné. Če pa ima kakega gosta, zapiše : Pomagal mi je ta in ta.
Pokojni Mirograški sodnik je vesel bil vselej, kedar je gledal Ivana Ivanoviča dom. Da, saj pa je tudi lep ta dom! Meni je po godu to, ker so okrog njega na vseh stranéh sobe in sobice urejene tako, če se ozremo na nj z daleč, — da vidimo le strehe, naslonjene drugo na drugo, kar je močno enako namehurjenemu okrožniku, še podobnejše pa gobi, prirastlej k drevesu. Sicer pa so vse strehe trstikaste: iva hrast in dve jablani, ta drevesa nâ-nje raztezajo svoje široke veje. Skozi drevje na ulico prodirajo in škilijo srednja okna z narez1" ' ' ■ >• • • ■ Jcami,
oblaščenec! 1	_ ka se mu oglasi vselej, kedar
je na poti iz Horola. A Kolibrdski protopop, oča Peter, kedar se pri njem zbere nekoliko gostov, vsak pot opomni, da ne poznâ nikogar, ki bi krščanskim dolžnostim ugajal in živel tako, kakor jim ugaja, kakor živi Ivan Ivanovič.
Ljubi Bog, kako čas beži! Več, nego deset let je uže tega, fear je ovdovel. Otrok nij imel baš nič. Gapka ima otroke, le ti često skačejo po dvorišči. Ivan Ivanovič vselej vsakemu izmej njih dâde ali presto, ali kosec dinje ali pa hruško. Gapka ima shrambam in kletim ključe; vélikega zaboja, ki stoji v njegovej spalnici, in srednje sobe ključa pa ima sam Ivan Ivanovič pri sebi, zatô ker nikomur rad ne dâde stopiti tijà. Gapka je zdrava deva, hodi v zapaski *), ima čvrste meče in rudeča lica.
A kako je Ivan Ivanovič pobožen ! Slehrno nedeljo nà-se dene bekeš in ide v cerkvo. Ko pride vä-njo Ivan Ivanovič, prikloni se na vse strani, navadno stopi na kliros **) mej pevce in vrlo
friklada sè svojim basom. Ko pa je konec službe Božje, Ivan vanovič ne more strpeti, da bi ne šel mimo vseh beračev. ***) Morda bi ga ne brigala ta mrzkost, pa razvnemlje ga prirojena dobrota.
„Zdravstvuj, sirota ! — opomni navadno, ko hitro zagleda kâko prav pokvečeno starko v raztrganej, iz samih zaplat sešitej obleki. „Od kodi pa si, ubožica?" —
*) Zapaska je nekov poseben , pisan pas, ki ga ženstvo noseva le v Maloruskej.
**) Na obeh straneh pred oltarjem stojé pevci, kateri o Božji službi sami sebi (stran strani) odpevajo, ali pa duhovnemu odgovarjajo. To pro-storišče imenuj 6 kliros.	L. G.
***) Ruski berači se po svojej starej navadi po Božjej službi v dveh vrstah razstavijo vselej od vrat dalje. Narod mora vès na poti iz cerkve mimo njih iti. Prosjači in beračice stezajo svoje roke in prosijo in ljudem srca meče z najslajšimi besedami. Rekajo jim: očke, mamice, red-niki. Čem veči je praznik, čem znamenitejša je cerkva, tem veči sta ti vrsti, ki se začenjati takoj pri vratih. Ker pa bi vsak berač bil rad blizu vrat, zat6 se radi pulijo, dosti potov užé v svetišči vstan6 prepiri. L. G.
Pošten
Poznâ ga tudi Poltavski po-
„Jaz, gospodek, iz vasi sem prišla. Tri dni už& nijsem ni pila ni jedla ničesar, izgnali so me lastni otroci."
„Uboga duša! kaj pa da si le-sem prišla?' —
„I nu, gospodek, miloščine prosit, da bi mi kedo kaj dal vsaj za kruh."
„Hm! ali bi rada kruh jedla?" — povprašuje navadno Ivan Ivanovič.
„Zakaj bi ga ne jedla rada? — saj sem lačna, kakor psica."
„Hm!" — vpraša navadno Ivan Ivanovič, ,,morda bi tudi mesa rada?" —
„I rada, vse, kar mi vaša milost rači dati, — vse mi bode po godu."
„Hm! morebiti je meso boljše od kruha?" —
„Kako bi lakota izbirala si?! vse kar račite dati, — vse bode dobro!" — Po teh besedah je starka navadno stegnila roko.
„Nu, idi z Bogom!" — rekel je Ivan Ivanovič. „Zakaj tù stojiš? — sàj jaz te ne bijem!" — povprašal je in kliknil — in obrnil se je zopet v drugo, tretjo siroto, a napôsled je odšel domov, ali pa je, za tô da je izpil kupico žganja, ubral pot k sosedu Ivanu Nikiforoviču, ali k sodniku, ali pa k policijskemu pooblaščencu.
Ivanu Ivanoviču je jako po godi, če mu kedo prinese kako darilo ali kàko slastno j éd. To ima jako rad.
Vrlo moder človek je tudi Ivan Nikiforovič. Njegov dvor je poleg dvora Ivana Ivanoviča. Onadva sta taka prijatelja, kakoršnih še nikoli nij videl svet. Anton Prokofijevič Pupopuz, ki še zmérom hodi v cimetastej suknji z modrimi rokavi in vsako nedeljo obeduje pri sodniku, leta je kaj rad opominjal, da je Ivana Nikiforoviča in Ivana Ivanoviča sam vrag zvezal s povezjo. Kder je Nikiforovič, tam se tudi Ivanovič suče.
Ivan Nikiforovič nikoli nij bil oženjen. Govoričili so pač, da je bil pozakonjen, pa nij bilo rés to. Jaz dobro poznam Ivana Nikiforoviča in upam se trditi, da ni mislil nij nikoli na ženitbo. Ali kako vstajajo vse te kodrčije ? — Tako, kakor so bili zagnali glas, da je Ivan Nikiforovič rep zadaj prinesel na svét! Ali ta izmišljija je suhoparna, gnjusna in nepristna tako, da nij treba, da bi jo izpodbijal izobraženim čitateljem, katerim je brezi vsakorsne sumljivosti znano, ka le vidmi (čaralnice), pa še teh le redko kateri, imajo „repke zadaj. A vidmi so bolj ženskega, nego moškega spola.
Če prav pa sta le ta nenavadna tovariša bila velika prijatelja, vendar nij sta bila do céla podobna si.
Ivan Ivanovič ima ta posebni dar, da nenavadno prijetno govori. Za Boga, kako govori ! Tàko čutje nam je mogoče le takrat, kedar nam po glavi išče kedo, ali pa s prstom polagoma šegače nas na peti. Poslušaš, poslušaš, da se ti napôsled glava povesi. Prijetno, nenavadno prijetno ! kakoršen je spanec po kopi. A Ivan Nikiforovič rajši molči, zatô pa, kedar zine kako besedo, rajši se
mu s pota umaknite, odreže se boljše, nego reže katera si bodi britva.
Ivan Ivanovič je suh in visok; Ivan Nikiforovič je malo niži, ali zato se razprostira na širjavo.
Ivana Ivanoviöa glava je podobna redkvi — z repom navzdol; Ivana Nikiforoviča glava je enaka redkvi — s korenino navzgor.
Ivan Ivanovič le po obedu vselej leži v samej košulji pod pristrešjem; na večer vzame bekeš na se in ide kamor-si bodi, ali k založniku, kateremu daje moko , ali pa kam na polje streljat prepelice. Ivan Nikiforovič céle dni preleži na krilci a če dan nij prevroč, navadno hrbet obrne v solnce in kar ne gane se. Redarje zjutraj vedrega srca, odide po dvoru in pregleda gospodarstvo, potlej pa zopet leže. Poprejšnja leta je časi šel k Ivanu Ivanoviču.
Ivan Ivanovič je nenavadno vljuden človek, o rednem razgovoru nikoli ne žugne nikakoršne neprilične besede, a précej zameri, če zasliši kako tako besedo. Ivan Nikiforovič se časi spozabi. O takih prilikah takoj vstane Ivan Ivanovič in opomni: „Dosti je! dovolj je! Ivan Nikiforovič! Rajša beživa na solnce, takih, Bogu zoprnih besed ne smeva govoriti !"
Ivan Ivanovič je zelo srdit, kedar mu kaka muha pade v boršt (polivko) ; spozabi se, okrožnik vrže ob tla — in kuharica jih zvé, da ima dosti. Ivan Nikiforovič se posebno rad koplje, a ko do vratu sede v vodi, ukaže, da tudi v vodo préd-enj postavijo mizo sè samovarom — in jako rad pije čaj o takovem hladu.
Ivan Ivanovič se vsak teden obrije dvakrat, Ivan Nikiforovič pa enkrat.
Ivan Ivanovič je neznanski radoveden ; Bog varuj, če mu kedo jame kaj pripovedati, pa mu ne dopové. Če mu kaj nij po godu, takoj pokaže to. Ivanu Nikiforoviču pa grozno težko poznaš na obrazi, ali je zadovoljen, ali srdit; če ga tudi kaj veseli, ne pokaže tega na sebi.
Ivan Ivanovič je nekoliko bojazljivega duha. Ivan Nikiforovič pak ima šaravare (hlače) tako široko nagubančene : ko bi jih kedo napihnil, da bi và-nje vtaknil vès dvor sè žitnicami in kolnicami vred.
Ivan Ivanovič ima velike oči, take, kakoršen je tobakov cvet, a usta na ipsilon ; Ivan Nikiforovič je majhnih očij, rumenkastih, do céla se mu zgubljajo mej gostimi obrvimi in v zabuhlem obrazi, njegov nos pa je zrela češplja.
Ivan Ivanovič, kedar ti ponudi tobaka, vselej popreje tobačnici pokrovček polizne z jezikom, potlej dleskne po njem s prsti, in če je gost njegov znanec, povpraša: „Ali smem poprositi, dragi gospod? — ali vam je po godu?" — če pa nij zna-
*) Boršt je polivka iz rudeče pese, govedine in slanine. L. G.
nec, povpraša: „Ali imern poprositi, dragi gospod, nij-mam te česti, ne znam vašega imena, ni stanu, niti vaše dostojnosti, ali ne zamerite?" — Ivan Nikiforovič pa vam kar v roko stisne tobačnico in le opomni: „Oprostite."
Kakor Ivan Ivanovič, tako tudi Ivan Nikiforovič — hudo sovražita bolhe, za tega délj Ivan Ivanovič in Ivan Nikiforovič o nobenej priliki ne izpustita Žida sè svežnjem, da bi od njega ne kupila vodic v raznih stekleničicah temu mrčesu na kvar, popreje pa ga vsak pot dobro oštejeta, zakaj hlapčuje židovskej veri.
Sicer pa, da si se Ivan Ivanovič in Ivan Nikiforovič nekoliko razlikujeta, vendar-le sta oba vrla možaka.
ktero nam razodene, kaj je bil Ivan Ivanovič poželel, o čemer sta se razgovarjati jela Ivan Ivanovič in Ivan Nikiforovič, in kakov je
bil konec.
Zjutraj — to je bilo julija meseca, ležal je Ivan Ivanovič pod pristrešjem. Dan je bil vroč, zrak suh, kar igral je vsled velike vročine. Uzé je Ivan Ivanovič bil za mestom pri koscih in na hu-torji (na pristavi); katero žensko je srečal, ali kmeta, vsakega je povprašal, od kodi, kam in po kaj. Grozno se je bil upehal, torej je legel, zatô da bi se oddahnol. Ležal je dolgo časa in ogledaval je shrambe, dvor, kolnico, perjad, ki je begala po dvorišči, in premišljal: „Bog, o Ti moj Gospod! kakov gospodar sem jaz! 'Česa mi manjka? — Perotnina, poslopja, shrambe, na kar se le spomni človek, prekuhano žganje, rozolija ; na sadniku hruške, slive; na gredišči mak, zelje, grah.... česa mi še manjka?.... Rad bi znal, česa bi mi manjkalo?" —
Ko je bil Ivan Ivanovič zastavil si tako globokomiselno vprašanje, zamislil se je, a o tem so njegove oči iskale druge predmete, všle so črez plot na Ivana Nikiforoviča dvor — in zamaknile so se v poseben prizor. Neka suha starka je iznašala ostarelo obleko in razvešala jo po nategnjenej vrvi, zatô da bi se prezračila, kar prinese staro „uniformo" z obnošenim obšivom — in razprostré v zrači rokava, ktera sta objemala zlatotekan korset (jopico) ; po „uniformi" se je prikazala plemenitaška suknja z orliči na gumbih' in z objedenim ovratnikom; po suknji so na vrsto prišle kazimi-raste hlače, na mnogih mestih zamazane, ki so svoje dni raztezale se po Ivana Nikiforoviča nogah in katere bi zdaj bile pristovale samo njegovim prstom še; poleg teh hlač so druge hlače visele tako, kakor črka A. Potlej je na vrsti bil moder, kozašk bešmet, *)
*) Bešmet, kaftan, kozakin, to so moška oblačila. Kaftan je sploh vrhna moška nârodna obleka po vsej Ruskej. Bešmet in kozakin pak sta kozaški suknji.
kateri si je bil Ivan Nikiforovič dal skrojiti pred dvajsetimi leti, ko je odhajal na vojsko in brke pustil si. Na posled, drugo k drugemu, blisknil je tam tudi meč, podoben kakej v zrak molečej šilini. Potlej so se zasuknili nabori nekega oblačila, podobnega kaftanu, barvo je imelo temno-zeleno, gumbi so bili medni in veliki, kakor kak petak (pet kopejk). Izza naborov je gledal telovnik, obšit sè zlatimi obkraji, spredaj je bil močno izrezan. Telovnik je kmalu zakrila pokojne babice stara suknja, ki je imela tolika žepa, da bi bil človek bučo lehko del, v kateri bi bil hotel.
To se je mesilo vse povprek in Ivan Ivanoviču je bilo jako zanimljiv prizor ; a o tem so se solčni žarki redoma vsipali zdaj na modri, zdaj na zeleni rokav, na rudeči obkraj, ali na del zlate tkanine, ali pa so igrali vrhi meča, in vzbujali so s to redkostjo nekaj nenavadnega, podobnega tistemu prizorišču, katero okrog vozé po vaseh kočujoči ciganije, zvlasti kedar se nàroda gromada močno gnječi in gleda kralja Heroda sè zlato krono, ali Antona, peljočega kozo ; *) za prizoriščem akripljô gosli, cigan z rokama tleska po ustnih, ker nijma bobna, solnce zahaja in južne noči čvrsti hlad krepkejše objemlje polnoletnim vaščankam vratove in prsi.
Starka je kmalu prilezla iz čumnate, krehala in za seboj privlekla starodavno sedlo z raztrganima stremenoma, z razdrapanimi usnjatimi toki za samokrese, s šabrako, ki je bila rudeča nekedaj, zlato prosita in imela je medne šipice.
„Dej, abotna baba!" — mislil je Ivan Ivanovič, „napôsled privleče še celô Ivana Nikiforoviča prezračit!"
A resnično: Ivan Ivanovič se nij do cela zmotil o svojej do-zdevi. Blezu po petih minutah se prikaž0 Ivana Nikiforoviča nankinaste šaravare, kterih je bilo skoro pol dvora polnega. Po vsem tem je prinesla še čapko in puško.
„Kaj pa to znači?" — povpraša se Ivan Ivanovič. „Jaz nikoli še nij sem videl, da bi puško imel Ivan Nikiforovič. Kaj še? Da bi bil strelec, sàj nij, pa ima puško ! Čemu je neki mu? — A je lepa puška to! Jaz bi bil užč davno rad kupil si tàko ; presneto bi rad imel to puško, jaz se rad zdaj pa zdaj pokratkočasim s puško !"
„Hoj! starka! staruha!" — zakriči Ivan Ivanovič in migne s prstom.
Starka pride k plotu.
„Kaj pa imaš ono-le tam, babica?" —
„Skj sami vidite, puško!"
„Kakovo puško?"
*) Anton pelje kozo itd. — to je marijonete znamenit kosec, priljubljen v Maloruskej , o njem je po Maloruskej znana posebna, smešna pesen.
Letopis. IL 1875.	13
„A kedo zna, kdko! da je moja, morda bi znala, iz česa je, pa je gospodova."
Ivan Ivanovič vstane in jame z vseh stranij ogledavati puško, in pozabil je starki oponesti, zakaj je puško z mečem vred prinesla zračit.
„Kakor jaz sodim, menda je železna," — govorila je staruha
dalje.
„Hm! železna. Zakaj pa železna?! — opomni sam sebi Ivan Ivanovič. „Ali jo užč dolgo časa ima gospod?" —
„Mogoče je, da užč dolgo."
„Lepa puška je to!" — opomni Ivan Ivanovič zopet. „Jaz ga ogovorim, da bi mi jo dal. Čemu je njemu? — dam mu zd-njo, kar koli. No, babica, ali je domâ gospod?" —
„Domâ je — domâ."
„Ali leži?" —
„Leži."
„Nu, dobro je, pridem k njemu."
Ivan Ivanovič se obleče, vzame v roko grčasto palico na pse, zatô ker jih je v Mirogradu po ulicah mnogo več, nego ljudij, in odide. —
Da si je Ivana Nikiforoviča dvor bil poleg dvorišča Ivana Ivanoviča, in če prav je človek lehko z dvora na dvor zlezel črez plot, vendar-le je Ivan Ivanovič šel po ulici. S te ulice je moral kreniti na uličico, ki je bila tako ozka: če je slučajno voz srečal voz, samec samca, da nijsta mogla dalje peljati, če voznika nijsta zadnjih koles prijela obema in ne nazaj zavlekla — tega voza leseni , tega pa lê-sem na ulici, pešci pak so korakali, kakor po cvetiji, po koprivah, ki so rastle po obeh straneh ob plotu. Na to uličico na enej strani drži Ivana Ivanoviča kolnica, na enej pa Ivana Nikiforoviča zakladnica, vrata in golobnjak. Ivan Ivanovič stopi k vratom in zaškriplje s kljuko. Na dvorišči jemô psi lajati; ali takoj se je nazaj pomaknila psov pisana gruča, začeli so migati z repi, ker so bili zagledali znano osobo. Ivan Ivanovič je odšel po dvoru, na katerem so sè svojo pisanostjo odlikovali se indiški golobje, ki je posipal jim Ivan Nikiforovič sam, — kder so ležali bučam in dinjam olupki, tù je bila trava, blizu trave je počivalo potrto kolo, drugdé je ležal obroč sè soda, v prahu pa se je preobračal dečak v zamazanej košulji — to je bil obraz, kakoršne imajo malarji radi. Razobešene obleke senca se je razprostirala skoro po vsem dvoru in delala je na njem nekoliko hladu. Starka ga je počestila s priklonom, zdehnilo se jej je in stala je na mesti. Pred domom se je ponašal krilec s pristrešjem na dven hrastovih slopeh, s pristrešjem, ki je varno branilo solnca, katero o tem časi v Maloruskej ne poznâ nikakoršnega usmiljenja, ter pešca od vrha do tal obliva z vrelim potom. Dovolj nam priča, kako silno je Ivana Ivanoviča gnala želja, da bi dobil neogibno reč, — to
J
nam dosti priča le-to, ker je upal se z doma iti o takej vročini, a vzlaati ker je imel staro navado, da je sprehajal se le na večer.
Cumnata, v katero je stopil Ivan Ivanovič, je bila temna do cela, zato ker so oknice bile zaprte — in solnčni žarek, ki je gledal skozi luknjo v oknici, igral je, kakor mavrica in lomil se na nasprotnej steni, risal jena njej obraz : strehe iz trstičja, drevje in na dvorišči razvešeno obleko, le da so hlačam noge navzgor gledale. Vsled tega je vsa čumnata bila nekako čaralno na pol razsvitljena.
„Pozdravi Vas Gospod Bog!" — spregovori Ivan Ivanovič.
„A, zdravstvujte, Ivan Ivanovič!" — odzdravi glas čumnati iz kota. Zdaj stoprv Ivan Ivanovič zagleda Ivana Nikiforoviča, ležečega na šarenici, razgrnjenej po tleh.
„Prizanesite, ker sem pred Vami — tak, kakoršnega me je Bog ustvaril."
Ivan Nikiforovič je ležal brezi vsega, celô brezi košulje.
„To nič ne dé. Ali ste spali denes, Ivan Nikiforovič?" —
„Spal sem. A vi ste spali, Ivan Ivanovič?" —
„Spal sem."
„Tedaj ste stoprv vstali?" —
„Da sem stoprv vstal! Bog mi grehe odpusti, Ivan Nikiforovič! kako je mogoče spati tako dolgo časa! Jaz sem stoprv prišel s pristave. Prekrasno je žito po polji! čudovito! a seno je jako visoko, mehko in mastno !"
„Horpina!" — krikne Ivan Nikiforovič, „prinesi Ivanu Iva-noviču žganja in pirogov *) (paštet) sè smetano vred."
„Lep dan je denes."
„Ne hvalite ga, Ivan Ivanovič; da bi ga vrag vzel! sàj ne znam, kaj bi jel delati zbog same vročine."
„Dejte, kaj Vam je treba opominjati vraga! Aj, Ivan Nikiforovič ! zapomnite si moje besede, ali prepozno utegne biti to : pekle Vas bodo še na tem sveti Bogu neugodne besede."
„S čim pa sem Vas razžalil, Ivan Ivanovič ? Sàj vendar nijsem dotaknil se ni Vašega oče niti Vaše matere. Ne znam , s čim bi Vas bil razžalil."
„Dosti je užč, dosti, Ivan Nikiforovič !"
„Bog zna, da Vas nijsem razžalil, Ivan Ivanovič!"
„Čudno je to, ker še zdaj prepelice neté iti na piščalko."
„Delajte, kar hočete; mislite, kar Vam je drago, ali jaz Vas nijsem razžalil z ničimer!"
„Ne znam, zakaj ne idô !" — govoril je Ivan Ivanovič dalje, kakor bi ne bil slišal Ivana Nikiforoviča ; „ali nij še pravega časa ... ali uže je, zdi se mi, čas zdaj.''
„Ali ste dejali, da je žito lepo?" —
*) Pirog je peeenina a testom prevlečena.
„Čudovito je lepo, neizmerno!"
„Po teh besedah sta oba molčala."
„Zakaj pa Vi, Ivan Nikiforovič, razobešate obleko?" — povpraša napôsled Ivan Ivanovič.
„Da, prekrasno, skoro novo obleko, poblatila jo je ta pro-kleta baba ; zdaj pa zračim to ; sukno je tenko, izborno, le obrnoti ga bode treba — pa bode zopet nosno!"
„Meni se je tam priljubila neka reč, Ivan Nikiforovič."
„Katera?" —
„Povedite, prosim Vas, čemu imate puško, ki tam visi, da se zrači z obleko vred?" — Po tem vprašanji je Ivan Ivanovič ponudil tabaka. „Ali smem poprositi, če ne zamerite?" —
„Nič ne zamerim, hvalim! potegnem sam svoj tobak," — opomnil je, začel tipati okrog sebe in prinesel je tabačnico.
„Dejte, le ta prismojena baba! tedaj je tudi puško odnesla prezračit. Dober tobak déla Žid v Soročincih. Sam ne znam, kaj devlje vâ-nj, ker tako lepo diši! skoro — kakor balzam. Nâte in razzvečite ga nekoliko v ustih : ali nij rés, da je skoro takov, ka-koršen je balzam? — Zagrabite, u kazite!
„Povedite mi, prosim Vas, Ivan Nikiforovič! zmérom mi ta puška roji po glavi; čemu Vam je, ker je ne potrebujete?" —
„Zakaj je ne potrebujem? A če se mi utegne zljubiti, da bodem streljal?" —
„Bog mi grehe odpusti, Ivan Nikiforovič! kedaj pa boste vi streljali? — Morda po sodnjem dnevu? — Vi, kar jaz pomnim, in česar se drugi spominjajo, menda nijste ubili še ni vrabca, pa tudi natore Vam Gospod Bog nij dal take, da bi se s puško pečali. Vaša rast, Vaše telo je obilo, kako bi pa brodarili po moča-rinah? — a kaj Vaša obleka, katerej ime nij, da bi ga človek izbleknil o vsakej priliki, le ta visi na vetru; a sicer, — a poleg tega... Ne, Vi morate pokoj uživati (Ivan Ivanovič, kar smo uže opomnili, govoril je navadno prijetno, kedar je bilo treba koga pregovoriti. Kako je govoril! Bog, kako je govoril!) Da, Vam pristuje najvažnejša skrb. čujte, prepustite meni puško!'
„Kako bi mogoče bilo to? ta puška je draga; takove puške tudi ne dobite nikder. Jaz sem jo od nekega Turčina kupil takrat, ko sem odhajal na vojsko, zdaj pa bi jo kar na vrat na nos prepustil! Kako bi mogoče bilo to? — to je orožje — neogibno potrebno !"
„Zakaj je neogibno potrebno?" —
„Pa celö vprašujete, zakaj! A če razbojniki napadejo hišo? ... Pa še opomnite, da nij neogibno potrebna — puška! Slava Tebi, o Gospod ! zdaj sem miren in ne bojim se nikogar. A zakaj ne ? — zatö ne, ker znam, da v sobi imam puško."
„Lepa puška je to ! Ali vendar je, Ivan Nikiforovič, prožina pokažena v njej."
„Kako je to? — zakaj je pokažena? To lehko popravim; treba jo je le namazati s konopnim oljem, zatö da se je rija ne poloti."
„Vaše besede, Ivan Nikiforovič, nikakor ne pričajo prijateljske vdanosti do mé. Vi mi z ničimer nečete ustreči, na znamenje najine prijazni."
' „Kako se upate, Ivan Ivanovič, govoriti, da Vam jaz ne ska-zujem niltakoršne prijazni? — Kako morete svojej vesti nasprotovati s čim takim? — Vaši voli se pasô po mojej stepi, a jaz jih še nobenkrat nijsem vgnal. Kedar idete v Poltavo, vselej me ogovorite za voz , pa sem Vam užč odrekel ga kedaj ? — Vaši paglavci lazijo črez plot na moj dvor in igrajo z mojimi psi — a jaz nič ne vgovarjam. Naj igrajo, da le nikogar ne motijo! naj le igrajo!"
„Ker mi puške nečete podariti, pa bodi! Prosim Vas, pa jo zamenite s čim."
. „Kaj pa bi mi dali za njo?" — Po tem vprašanji se Ivan Nikiforovič opre na komolec in pogleda Ivana Ivanoviča.
„Dajem Vam za njo rudoglavo svinjo, to, ki sem jo zredil za dimnik. Izvrstna svinja je to ! Zagotavljam Vas, da se Vam bodoče leto oprasi."
„Jaz^ sam ne znam, kako morete Vi, Ivan Ivanovič, tako govoriti. Čemu potrebujem jaz Vaše svinje? Morebiti za to — da vragu svatbo priredim!"*)
„A zopet! Vi ne morete baš ničesar učiniti brezi vraga! To je grehotno, za Boga, to je greh, Ivan Nikiforovič!"
„Ali kako je to, Ivan Ivanovič! Vi ste vse v vsem, pa svinjo dajate za puško, ta smrad!"
„I, vrag zna, — kaj pa je svinja kaj takega, Ivan Nikiforovič ?"
„Kaj pak ! Ko bi Vi le nekoliko presodili : to je puška, taka, kakoršna je pristna; a svinja, le-ta smrad! Da Vi ne govorite tega, jaz bi menil, da je to kaka razžaljivost.
„Kaj pa Vam graja mojo svinjo?" —
„A zakaj Vi, modra glava, tiščite v mé? da bi jaz svinjo..
„Sédite, sédite ! ne bodem več... imejte puško, naj Vam le gnjije in rija razjeda jo, naj le počiva v kotu, tam v sobi, nečem več govoriti o njej !"
*) Vragu svatbo delati (v izvirniku je: pominti), to je gostijo prirejati — mrtvemu na spomin ; njegove smrti obletnico pa imenujö p a-nihido. Prevod ima mnogo menj smešnosti; morali bi pisati; služiti za vraga rekvijem. Sploh te Gogoljeve povesti so vsakemu tistemu, kateri maloruski ne zna dobro, tudi Velikorusu, menj smešne. Kedor bi v Slo-venskej za puško obetal to, kar ponuja Ivan Ivanovič, ta bi ne dajal malo ; drugače pa je v Maloruskej, kder so vsi zemski pridelki nenavadno po ceni, a vsi rokodelski izdelki zelč dragi.
Zdaj je vstalo molčanje.
„Glovoré," — spregovori zopet Ivan Ivanovič, „da so trije kralji vojsko napovedali našemu caru."
„Da, to mi je uže povedal Peter Fedorovič; a kâko vojsko? — pa zakaj?" —
„Za trdno Vam ne morem povedati, zakaj, Ivan Nikiforovič. Jaz ménim, da zatô, ker kralji hoté, da bi mi vsi sprejeli Turško vero."
„Dejte, le ti sanjači, kaj se jim še zljubi!" — oponese Ivan Nikiforovič, dvignivši glavo.
„Dejte, a naš car jim je za tega délj odobril vojsko. „Nikakor," — dejal je car, „sprejmite Vi Kriščevo vero!"
„Ha! ali jih naklestijo naši, Ivan Ivanovič!"
„Menda jih nabije ! Tedaj nečete zameniti puške, Ivan Nikiforovič?" —
„Čudovito se mi zdi to, Ivan Ivanovič! Vi ste, menim jaz, človek na glasi — zbog svoje učenosti, pa govorite tako, kakor kak nedoletnik. Kaj bi jaz za takega priprostalca..."
„Sédite, sédite ! Z Bogom, naj ide, kamor hoče ; vsaj ne bodem več govoričil."
To trenutje služnica prinese pirogov in žganja.
Ivan Ivanovič je izpil merico žganja in pokusil pirog sè smetano vred. „čujte, Ivan Nikiforovič! dâdem Vam poleg svinje še dve vreči ovsa; znam, da ovsa nijste vsejali Vi. Letos, ali je tako ali tako, morali boste kupiti ovsa."
„Aj, za Boga, predno bi človek z Vami govoril, moral bi se graha najesti vselej ! (To še nij nič, Ivan Nikiforovič ima še boljše izreke.) Kedaj ste slišali, da bi kedo bil ptiško dal za dve vreči ovsa? — — Nečete se zmotiti, da celo bekeša ne ponudite 1"
„Ali ste zâbili, Ivan Nikiforovič, da Vam ponujam tudi še svinjo."
„Kaj? Ali dve vreči ovsa in svinjo za puško?" —
„No, kaj je, ali je to malo?" —
„Ali za puško?" —
„Blezu da, za puško !"
„Ali dve vreči za puško?" —
„Dve vreči, pa ne praznih, temuč z ovsom vred, na svinjo pa ste pozabili!"
„Dajte se Vi sè svojo svinjo vred namalati in idite mi z njo vred k vragu !"
„O, z Vami naj bi kaj začel človek! Videli boste, na onem sveti Vam jezik nasadé z gorečimi iglami zbog takih bogokletnih besed. Kedor z Vami govori, le-ta mora omiti si obraz in roci, pa še pokaditi se mora."
„Ne zamerite, Ivan Ivanovič! puška je gosposka reč, redka znamenitost, poleg tega pa je v sobi prijetna krasota..."
„Vi, Ivan Nikiforovič, ponašate se sè svojo puško tako, kakor Honza s svojim pomalanim telovnikom," vščene ga Ivan Ivanovič nevoljen, ker je resnično uže jeza grabila ga. „A Vi, Ivan Ivanovič, Vi ste prav gosjak. — „Da Ivan Ivanovič nij izbleknil te besede, razprla bi se bila, a naposled bi se bila razsebila po navadi — prijateljski; ta pot pa se je to steklo do céla drugače. Ivan Ivanovič je bil hudorazpalil se.
„Zakaj ste to rekli, Ivan Nikiforovič?" — povpraša s po-vzdignjenim glasom.
„Dejal sem, da ste, kakor gosjak, Ivan Ivanovič!" „Kako se upate, sudar, *) da ste se izneverili vljudnosti in dostojnosti; da ste zabili moje rojstvo, ter ste me onečestili s takim zaničljivim imenom?" —
„Ali je to kaj zaničljivega? Zakaj pa ste Vi, vse v vsem, tako razkolebali svoji roci, Ivan Ivanovič?" —
,.Se enkrat: zakaj pa ste se Vi predrznili, zakaj ste pozabili na vso vljudnost, ter ste mi dejali, da sem gosjak?" —
,,E — — Ivan Ivanovič! zakaj ste se tako razkokodakali ? !" „Ivan Ivanovič se nij mogel zmoči: ustna so se mu tresla, usta so promenila svojo navadno podobo — ipsilon in naravnala se mu na O; z očmi je prodiral, kar ogenj je švigal iz njih. Tak je Ivan Ivanovič bil nenavadno redko; moral ga je kedo hudo razsrditi.
„Razodevljem se Vam," — vskriknil je Ivan Ivanovič, „ni poznati Vas nečem!" —
„Velika nesreča je to ! za Bôga, te ne pretrpim !" — oponese mu Ivan Nikiforovič. — A legal je, legal, bogme, da je legal, zelo neljubo mu je bilo to.
„Moja noga nikoli ne stopi več črez Vaš prag!" „Da te vendar! o joj!" — kričal je Ivan Nikiforovič, vsled same jeze nij znal, kaj dela, in vstal je proti svoji navadi na nogi ; „hoj, baba, mladé!" — Po teh besedah se izza durij prikaže strhla starka in srednje velik mladenič, zašit v dolgo, široko suknjo. „Primita Ivana Ivanoviča za roki in odpeljita ga za duri!"
„Kaj? — plemenitaša!" — krikne s čutom svoje dostojnosti in jeze Ivan Ivanovič. „Le predrznita se! samo nujta! Jaz vaju uničim z vajinim prismojenim gospodom vred! Ni krokarji ne najdejo Vaših kostij !" (Ivan Ivanovič je govoril silno krepko, kedar je bil razdražene duše.)
Vès ta nastop je bil velik obraz. Ivan Nikiforovič je sredi sobe stal — v svojej popolnej krasoti, brezi vsakojakega dičja ; starka je zijala, obraza je bila topega, do cela oplašenega; Ivan Ivanovič je k višku držal roko, kakor so obrazili rimske tribune. To je bilo nadnavadno trenotje ! posebno lep prizor je bil to! O tem
*) Sudar = gospod moj.
je bil le eden gledalec, ta je bil mladič v velikanskej suknji, stal je dosti hladnokrvno in nos otiral si z roko. —
Napôsled Ivan Ivanovič prime za čapko. ,,Jako lepo se vedete, Ivan Nikiforovič! rés vrlo! To bodem pomnil!"
„Idite, Ivan Ivanovič, stopajte, a varujte se, da mi ne pridete več pred oči, če ne, počebljam Vas, Ivan Ivanovič, po mrdi!"
„Nate, Ivan Nikiforovič!" — opomni Ivan Ivanovič, plahutne po njem sè svojim krilom in trleskne za seboj z durimi, ki so žvižgnile in škripnile, pa zopet zaprle se. Ivan Nikiforovič se prikaže mej verejami, hotel je še nekaj dostaviti, ali Ivan Ivanovič se ni ozrl nij, kar bežal je z dvorišča.
Tretje porte.
Kaj se je zgodilo po razporu Ivana Ivanoviča in Ivana Nikiforoviča.
Tako sta se dva znamenita možaka, Mirogradu čest in krasota, razprla, a zakaj? baš za nič, le zboggosjaka! Drug drugega nijsta hotela več ni pogledati, raztrgala sta vse vzajemne zveze, popreje pa sta bila, to je bilo sploh znano, neločljiva prijatelja. Vsak dan sta Ivan Ivanovič in Ivan Nikiforovič bila vajena, da sta drug k drugemu poslala vprašat: „Kako se imate?" — često sta se drug z drugim črez plot razgovarjala tako ljubeznjivo, da ste v ljubkem čutji kopali se jima srci. Ob nedeljah in praznicih sta se — Ivan Ivanovič v aksamitasten bekeši, Ivan Nikiforovič pa v ankinastem, žolto cimetastem kozakinu tako rekoč za roci vodila v cerkvo. A kedar je Ivan Ivanovič, ki je bil nenavadno bistrih očij, popreje zagledal kako lužo, ali kakoršno koli nesnago, katere so Časi rade po Mirogradu, vsak pot je Ivanu Nikiforoviču opomnil: „Pazite, nikar ne stopite semkaj le! tùle nij snažno." Ivan Nikiforovič je z ganljivimi znamenji razodeval svoje prijateljstvo, io kder koli se je vstavil, stegnil je k Ivanu Ivanoviču roko s tobačnico in ponudil: „Izvolite!" A kako krasni sta oba imela gospodarstvi! ... Ko sem bil zvedel ta razpor, kakor bi bila strela vdarila v mé ! Dolgo časa nisem hotel verovati. O Bog moj ! Ivan Ivanovič se je skregal z Ivanom Nikiforovičem ! Taka čestita možaka! Kaj je tedaj stanovito na tem sveti?! —
Ko je bil Ivan Ivanovič prišel domov, dolgo časa je bil silno razburjen. Sicer je vselej v konjski hlev šel pogledat, ali seno žre kobilica (Ivan Ivanovič ima srnjedlakasto kobilico z liso na čeli; jako lep konjiček je to), napasel avdrače in sam nakrmil praseta, potlej je šel v sobo, kder je ali delal leseno posodo (zna jako krasno, kakor kak strugar, delati razne reči iz lesa), ali čital knjigo,
natisnjeno v tiskalnici Lubijevej, Garijevej in Popovej *) (njenega naslova Ivan Ivanovič ne zna, zatô ne, ker je sluznica užč davno odčesnila prvega lista zgornjo polovico, ko je igrala z otroki), ali pa je počival pod pristrešjem. Ta pot pa mu nij bila na mari baš nobena njegovih vsakdanjih skrbij, temuč, ko je bil srečal Gapko, začel jo je kregati, zakaj pohaja brezi dela, pa je vrečo psena nesla v kuhinjo; vdaril je s palico petelina, ki je bil prišel h krilcu po navadno zobalo; a ko je bil k njemu pribežal deček v raztrganej košuljici in vskriknil : „Tata ! tata ! daj pape !" — na-grozil se mu je tako strašno in zatopotal je z nogama, da je deček oplašen zbežal, Bog zna, kam.
Napôsled se je vendar izpametil in začel se je motiti sè svojimi vsakdanjestimi. Pozno je sedel, ter obedoval, in stoprv na večer je šel leč pod pristrešje. Dobri borst z golobci, **) zvarila mu ga je bila Gapka, — boršt mu je zjutranji pripetljaj izgnal iz glave. Ivan Ivanovič je zopet začel mirno razgledavati svoje gospodarstvo. Napôsled so mu oči všle na sosedov dvor in sam sebi je opomnil: „Denes sem bil pri Ivanu Nikiforoviči, zopet poj dem k njemu!"
Po teh besedah je Ivan Ivanovič vzel palico in čapko in odšel je na ulico; ali ko hitro je bil prišel za vrata, spomnil se je na razpor: pljunil je in vrnil se.
Blezu nekaj takega se je prigodilo na dvoru Ivana Nikiforoviča. Ivan Ivanovič je videl, kako je staruha uzé nogo postavila na plot, da bi bila prelezla na njegovo dvorišče; ali kar začuje Ivana Nikiforoviča glas : „Nazaj! nazaj! nij treba!' — To je Ivanu Ivanoviču bilo zelo trpko. — Vsekako pa bi se bilo lehko zgodilo, da bi se bila ta dostojna možaka pogodila drugega dné, da v domu Ivana Ivanoviča nij v ogenj, uzé gasnoči, olja vlila neka prigodba, katera je uničila vse upanje v pomirek.
K Ivanu Nikiforoviču je bila tega dné prišla Agafija Tedosjevna-Agafija Tedosjevna nij bila ni sorodnica Ivana Nikiforoviča, ni svakinja, niti botra. Zdi se mi, da nij imela nikakoršnega povoda, zakaj je hodila k njemu, a tudi sam je nij kaj rad gledal, pa vendar-le je zahajala k njemu in po teden dnij, časi še delj mudila se pri njem. O takih prilikah je ključe sama imela in vse je gospodinjila po domu. To je zelo neprijetno bilo Ivanu Nikiforoviču, ali — čudo, poslušal jo je, kakor kak otrok, in če prav je časi poskusil, da bi se jej uprl, vendar-le je Agafija Tedosjevna vselej imela pravico.
*) Lubij, Garij in Popov so konci minolega in iz početka tega stoletja v najemu imeli Moskovskega vseučilišča tiskaluico in natisnili so jako mnogo knjig.
**) Golobci so jed iz moke in zelja.
Sam pritezam, da ne umejem, zakaj je ta svet tak, da nas ženske lové in vodijo za nos zvito tako, kakor bi bil kake čašice ročaj ; menda so njih roke za to ustvarjene , ali pa naši nosovi nijso ničesar boljšega vredni! A da si je bil Ivana Nikiforoviča nos nekoliko podoben slivi, vendar le ga je lovila za ta nos in vodila za seboj, kakor psička. Rad ali nerad — o njenej navzo-česti je vsak pot nekoliko promenil svojega živenja običaje: nij poležkoval tako dolgo na solnci, pa kedar je ležal, nij ležal v raj-skej uniformi, vsak pot je bil v košulji in v šaravarah, da-si Aga-fija Tedosjevna nikakor nij zahtevala tega. Agafija Tedosjevna je črtila vse prenapetosti, in kadar je Ivana Nikiforoviča zimnica tresla, otirala ga je z lastnima rokama s trpentinovim oljem in zjesihom od glave do pet. Agafija Tedosjevna je na gla.vi nosila čepice in tri bradavice na nosi, obleko pa je imela cvetičasto in žoltorjav-kasto. Vse njeno telo je bilo podobno kadi, za tega délj bi bil človek mesto, kdé je konec njenega života, lcdé njenih bokov začetek, določil tako težko, kakor brezi zrkala videl svoj nos. Nogi je imela kratki, podobni sta bili kakima blazinicama. Rada je blebetala, zjutraj je vselej jedla pečeno rudečo peso in izborno je znala kregati, a o vseh teh raznovrstih okolnostih ni na trenotje njé obraz nij promenil svojega izraza, kar je navadno mogoče le ženstvu.
Ko hitro je bila prišla, takoj se je predrugačilo vse : „Ivan Nikiforovič, nikar se ne pomiri z njim in ne poprosi, da bi Ti prizanesel, Ivan Ivanovič bi Te rad pogubil, to je čuden človek! Ti ga še ne poznaš." Obrekovala je in šepetala ta prekleta baba — in prišepetala je to, da Ivan Nikiforovič nij hotel ni slišati ničesar o Ivanu Ivanoviču. „
Vse je promenilo se. Ce je sosedni pes pritekel na dvor, prali so ga z vsem, kar jim je le prišlo v roke; kedar so otroci zlezli črezi plot, prijokali so nazai, košuljice so kvišku držali in pisane hrbte kazali. Da, ta baba, kedar je Ivan Ivanovič hotel kaj povprašati, obesila mu je na nos tako surovost, da je Ivan Ivanovič, nenavadno delikaten človek, pljunil, in le spregovoril: „Kako je odurna ta baba! sâj je ponosnejša, nego je njé gospodar sam!"
Napôsled je na dovršenje vseh mrzkostij sovražni sosed gosji hlev postavil tam, kder so navadno lazili črezi plot, pa samo za tega délj , da je dražil ga. Ta Ivanu Ivanoviču neljubi hlev je zgradil z vražjo hitrostjo — o enem dnevu.
To je zlost in osvetljivost vzbudilo v Ivanu Ivanoviču. A vendar na sebi ni pokazal nikakoršne razdraženosti, ni mu na videz bilo na mari to, ker je hlev sezal na njegov svet; ali srce je v njem plalo tako, da je zelô težko veren bil tej vnenjej mirnosti.
Tako je prebil dan. Vstala je noč----O, da sem jaz tnalar,
čaralno bi naobrazil vso nočno mičnost! Namalal bi, kako spi vès Mirograd; kako nepremično ga gledajo neštevilne zvezde; naobrazil bi, kako vidno nočno tihoto kali bližnjih in daljnih psov lajanje;
kako stopa zaljubljen] cerkvenec in črezi plot leze z junaško srčnostjo; kako se belo smejajo domom stene, ki jih svetli mesečina, in kako jih senči drevje ; drevesa delajo črne sence, upokojena trava in cvêtije pa razprostira svojo vonjavo; namalal bi, kako cvrcé neumorni ponočni junaci in z vseh oglov v zboru vreščeč pojô svoje pesni. Naobrazil bi, kako se v enem teh nizkih glinastih domcev na samotnej postelji premeče črnooka meščanka mladih, kipečih prsij, senja se jej o husarskih brkah in ostrogah, a svitla mesečina se smeja na njenih licih. Namalal bi, kako na belej cesti igrà črna senca netopirjeva, ki seda na bele dimnike____
Ali težko bi namalal Ivana Ivanoviča, ki je to noč iz doma prišel in pilo prinesel v roci : toliko je bilo na njegovih licih raznih čutov napisanih! Tiho, varno se je prikradel in zlezel je pod gosji hlev. Ivana Nikiforoviča psi nijso znali še ničesar o njijinem raz-poru, torej mu — kot staremu prijatelju nijso branili prihoda v hlevu. Hlev je stal na štirih hrastovih slopeh : zlezel je k najbli-žemu stebru, nastavit pilo nà-nj in začel je rezati. —
Pojoča pila je bila kriva, da je vsako minut') ozrl se okrog sebe Ivan Ivanovič ; ali spomin na razžaljenje, le ta je šegetal njegovo razkačenost. Prvi podboj je bil izpodrezal; Ivan Ivanovič je začel rezati drugi steber. Oči so mu gorele in vsled strahu nijso videle ničesar.
A Ivan Ivanovič vskrikne in obstoji, kakor okamenel: prikazal se mu je bil nekov mrtvec; ali précej se je spametil, ko hitro se je bil preveril, da je to bila gos, ki je vrat stegnila proti njemu. Ivan Ivanovič je pljunil vsled svoje jeze in motil se je sè svojim delom dalje.
Tudi drugi slop je izpodrezal, hlev se je stresnih Srce je v Ivanu Ivanoviči, ko je bil pilo nastavil na tretji steber, jelo utripati tako strašno, da je nekoliko potov prenehal o svojem delu. Uzé je bil več nego pol slopa izpodrezal, kar se odmajam hlev premakne.... Ivan Ivanovič je bil stoprv odskočil a uzé je hlev silno zahreščal in zvrnil se. Ivan Ivanovič zgrabi pilo in do céla prestrašen pobegne domov in plane v posteljo; nij se upal ni pogledati skozi okno na nastopke svojega strašnega dejanja.
Zdélo se mu je, da je vstal Ivana Nikiforoviča vès dom: stara baba, Ivan Nikiforovič, mladič v dolgej suknji, vsi so šli, da z drogi vzburijo in izpodvrtajo njegov dom, Agafija Tedosjevna pa je načelovala.
Vès drugi dan je Ivanu Ivanoviču bilo tako, kakor bi ga bila mrzlica mučila. Zmérom je blel, da mu sovražni sosed na osveto zapali dom, za tega délj je Gapki ukazal, naj po gosto ide gledat, ali nij kdé suha slama podtaknena. Naposled, da bi prehitel Ivana Nikiforoviča, sklene, da pohiti in tožbo zoper njega vloži v Miro-graškej uradniji. Kakova je bila le-ta tožba, to lehko zvemo v naslednjem poglavji.
Četrto poglavje *
o tem, kaj se je zgodilo v uradniji Mirograškega okrožnega urada.
Čudovito mesto je ta Mirograd ! Kako različna so v njem po" slopja! Pod strehami so pod slamnatimi, trstikastimi, — da, tudi pod lesenimi. Na desnej strani je ulica, na levej ulica; ob obeh je prekrasen plot, po njem se vije hmelj, po njem visé zvončki, za njim solnčnica razkazuje svojo solncu podobno glavo, rudeče smeja se mak, rumené velike buče... Easkošje !
Plot zmerom k raso rečf, ki ga tem bolj oživljajo ; ali se ob njem razprostirajo plahte, ali košulje — ali pa šaravare. V Miro-gradu nij tatov, ni kanilcev, za tega délj vsakedo obesi na plot, kar se mu zdi.
Kedor ide na trg, gotovo malo postoji, zatô da se nagleda tega prizora: tam je luža! takova, kakoršne še nikoli nijste videli nikder. Razprostira se skoro po vsem trgu.
Prekasna luža je to! Domi in domci, kateri se z daleč zdé, da so kakove senene kopice, ogradili so jo okrog in okrog — in gledajo njé krasoto.
Jaz pa ménim, da nij lepšega doma, nego je okrožnega urada dom. Ali je hrastov ali brezov, kaj je meni do tega?! a v njem je, milostivi gospod, osem oken ! osem oken po vrsti gleda na trg, na to vodno pozorišče, o katerem sem uže govoril, in katero policijski pooblaščenec jezero imenuje! — Samota je pobarvan; vsi drugi domi v Mirogradu so prosto pobeljeni. Streha na njem je vsa lesena, pa bi tudi bila rudeče pobarvana, da temu odločenega olja z lukom vred nijso snedli pisarji, kar se je pripetilo baš o postu, torej je streha ostala nepobarvana.
Na trgu je zapražje (krilec — freitreppe), kamor često begajo kure, zatô lier je tam skoro zraérom posuto s pšenom ali s kakim drugim zobalom, kar pa nij nalašč, temuč vsled prosniške nepozornosti. Dom je razdeljen na dve strani: ena polovica ga je sodišče, ena pa jetnišče. Na tej strani, kder je sodnija, tù sta dve sobi — čisti, pobeljeni: sprednja je odločena prosilcem, vsodnej pa je miza, pokapana s črnilnico, na mizi je zrkalo ; v njej stojé štiri hrastove klopi z visokimi slonili, ob stenah so omare, okovane sè železom, v njih so shranjene okrožnih tožeb skladalnice. Na enej omari je takrat stal črevelj — svitlo počrnjen.
Uradovati so začenjali takoj zjutraj. Sodnik, dovolj debel moški, da-si nekoliko menj od Ivana Nikiforoviča, razgovarjal se je z nižim sodnikom; prijazno je gledal in v zamazanem halatu (Schlafrock) je bil, v ustih je imel lulo, pred seboj pa čašo čaja. Sodnik je ustno imel prav pod nosom, zatô je njegov nos zgornje ustno vohal, kakor se mu je ljubilo. To ustno mu je name-ščevalo tabačnico, zatô ker je tobak, kedar ga je tlačil v nos,
skoro vselej vsipal se nazaj na ustno. — Sodnik se je razgovarjal z nižim sodnikom. Neka bosa deklica je na strani držala kositarko s čašicami.
Konci mize je tajnik čital služabna pisma, ali tako eno-zvočno in leno, da bi niži sodnik bil zaspal rajši, nego pa poslušal. Sodnik bi bil gotovo zadremal, da o tem nij vdal se za-nimljivemu razgovoru.
„Jaz sem nalašč potrudil se, zatô, da bi se prepričal," — opomni sodnik, in srkal je iz čaše čaj, ki se je bil uže ohladil, „kaj znači le to petije. Imel sem jakega drozga, to je bilo pred dvema letoma. A dej! nenadoma se je do céla pokazil, začel je peti, Bog zna, kaj, čim delj, tem grše je pel, začel je vreščati, hripati, — le izženi ga! Ali to je le abotnost! Čujte, kaj je bilo to : pod grlom se izpusti mehurček, manjši od graha. Ta mehurček mu mora človek le prodreti z iglico. Mene je to bil naučil žahar Pro-kopovič, in to, če Vam bode ljubo, pokažem o kakej priliki. Pridem k njemu..."
„Ali naj bodem, Demjan Demjanovič, čital drugo pismo?" — povpraša in v besedo segne mu tajnik, ki je užč pred nekolikimi trenotki nehal čitati.
„Ali ste užč prečitali? Pomisli človek, kako kmalu! Jaznijsem slišal baš ničesar! A kde imate to? Dajte pismo lê-sem, zatô da se podpišem. Kaj imate še tam pri sebi?" —
„Kozaka Boki tka tožbo zbog ukradene krave."
„Dobro, čitajte ! Da, jaz pridem k njemu.... Na tanko Vam lekko dopovem, kako me je gostil. K vodki so mi dali vizino, *) izborno ! ne take vizine, s kakoršnimi nas (o tem je mlasknil z jezikom in nasmijal se, njegov nos pa je tobaka skrnil iz samorastle tobačnice) pitajo slavne Mirograške prodajalnice. Slanika nijsem jedel, — kar Vam je znano, zatô ne, ker me vselej zgaga dere po slanikih; ali ikre sem pokusil, — izvrstne ikre, pa kaj bi govoril, — odlične! Potlej sem se napil breskove vodke sè zlatega grmička.**) Tudi je bil žefranovec ; ali žefranovca, kar sami znate, jaz ne pijem. To je, znajte, dobro: najpopreje, kakor govorimo, razdraži to slo, potlej stoprv .. .."
„A! oči nijso videle, uha nijso slišala," — vskrikne sodnik nenadoma, ko zagleda, da je prišel Ivan Ivanovič.
„Bog pomozi ! drznem se voščiti : dobro jutro !" spregovori Ivan Ivanovič in prikloni se na vse strani prijazno tako, kakor je bilo prirojeno le njemu. Moj Bog ! kako je znal vsakoga očarati sè svojimi vlastitostimi ! Take vljudnosti še nijsem videl nikoli nikder.
*) V izvirniku je balik; to je tatarska beseda in znači suho ribo, zvlasti jesetro in vizino (stoer- und kausenrücken.)
**) Zlati grmiček je Erythraea Centaurium , nemški : tausendgulden-kraut.
Čutil je vrlo dobro sam svojo dostojnost, za tega délj mu je obče češčenje bilo sveta dolžnost.
Sodnik sam je Ivanu Ivanoviču podal stol, njegov nos je vès tobak v sé potegnil z vrhnjega ustna, kar je vselej bilo posebne zadovoljnosti znamenje.
,,S čim ukažete, da Vam postrežem, Ivan Ivanovič?" — povpraša; „ali Vam ugodim s čašo čaja?" —
„Ne, ne, prav lepa hvala/' — odgovori Ivan Ivanovič, prikloni se in sede.
„Bodite tako dobri, le eno čašico!" — ponovi sodnik.
„Ne, lepa hvala! čemu to!" — opomni Ivan Ivanovič, prikloni se in sede.
„No, samo eno čašico," — ponudi zopet sodnik.
„Ne, nikar si ne delajte nikakoršnih sitnosti, Demjan Demja-novič !" Po teh besedah se je Ivan Ivanovič priklonil — in zopet je sedel.
„Čašico ?!"
„No, da bode po Vašej želji, če prav, pa samo eno čašico," — pritegne Ivan Ivanovič in stegne roko h kositarki.
Gospod Bog, s kako neizmerno vljudnostjo nadariš nekaterega človeka ! Človek ne more lehko dopovedati, kako prijetno upliva nâ-nj tàko vedenje!
„Ali račite izpiti še čašico čaja?" —
,,Ponižno hvalim!" — odgovoril je Ivan Ivanovič, povezneno čašico postavil na kositarko in se priklonil.
„Učinite, Ivan Ivanovič, to meni na ljubo!"
,,Ne morem; sàj sem užč zdaj Vaš dolžnik," — opazi, prikloni se in sede Ivan Ivanovič.
„Ivan Ivanovič! bodite tako prijazni, izpijte še eno čašico čaja!"
„Ne, ne, jako sem Vam hvaležen za gostoljubje." Po teh besedah se Ivan Ivanovič prikloni in sede.
„Le eno čašico, samo eno še !"
Ivan Ivanovič stegne roko h kositarki in vzame čašico. Bes te plentaj ! kako zna, kako nekateri človek skrbi za s\ojo dostojnost!
„Jaz, gospod Demjanovič," — opomni Ivan Ivanovič po zad-nem požirci, „jaz sem Vam prinesel neko neogibno delo : nate tožbo." O teh besedah je Ivan Ivanovič iz rok del čašico in iz žepa potegnil popisan list popirja s kolkom. „Tožim svojega sovražnika, zakletega vraga."
„Kedo pa je ta?" —
„Ivan Nikiforovič Halamovski je."
O teh besedah bi bil sodnik skoro padel sè svojega stola. „Kaj ste dejali!" začudi se in tleskne z rokama: „Ivan Ivanovič! ali ste Vi to?"
„Sàj sami vidite, da sem jaz!"

„Za Boga, vsi svetniki Božji! Kaj? Vi! Ivan Ivanovič! skregali ste se z Ivanom Nikiforovičem ! Ali Vala usta govoré to? Še enkrat povedite! Ali se ni kedo skril za Vas, ter le-ta govori, pa ne Vi?..."
„Ali je to kaj neverjetnega? — Jaz ga ne morem več pogledati, smrtno me je razžalil, oskrunil je mojo čest."
„Presveta Trojica! Kako o tem preverim mater?! Ta sirota, kedar se razpreva kaj jaz in sestra, vsak dan nama potlej oponaša : Vidva sta drug z drugim, kakor pes in mačka Da bi vama vendar na izgled bila Ivan Ivanovič in Ivan Nikiforovič ! To sta tovariša, kakor je treba biti ! to sta prijatelja ! to sta čestita možaka ! — A tù imate to prijateljstvo! Povedite mi, zakaj pa stase skregala? — kako pa je bilo to?" —
„To je preteta nezgoda, gospod Demjanovič, dopovedati je človek ne more dobro; račite, rajši prečitajte tožbo. Nate, na tej-le strani, to bode boljše."
„Prečitajte, Taras Tihonovič," — reče sodnik in obrne se v tajnika.
Taras Tihonovič vzame tožbo, vsekne se, kakor se vsekajo vsi tajniki po okrožnih sodnijah, z dvema prstoma, in jame citati:
Öd plemenitega Mirograškega okrožja in posestnika Ivana Ivanoviča Prepelicarja tožba — in sicer v naslednjih punktih:
1. Vsemu svetu vsled raznih nezbožnostij , vzbujajočih mrzkost, in vsled vsakojako mero presezajočih dejanj znani plemenitaš Ivan Nikiforovič Ilalamovski mi je 1810. leta, 7. julija učinil smrtno razžaljenje, ne le zadevajoče mojo personalno čest, temuč tudi namerjajoče mojega imena in moje poštenosti uničenje in konfuzijo. Ta plemenitaš je poleg tega sam gnjusnega telesa, karakter ima nepošten, vès poln je vsakorš-nega verskega zasmehovanja in gnjusnih besed ....
Po teh besedah je čitajoči tajnik prenehal, zato da je zopet vseknil se, sodnik pa je bogobojno sklenil svoji roci in le samemu sebi opomnil: Kako spretno pero je to! Gospod Bog! kako ta človek piše !
Ivan Ivanovič je tajnika poprosil, da bi dalje čital, a Taras Tihonovič je čital:
Ta plemenitaš, Ivan Nikiforovič Halamovski, ko sem bil k njemu prišel a prijateljskimi nasveti, nadel mi je očito razžaljivo in mojo čest skruneče ime, in sicer, da sem gosjak; pa je znano vsemu Mirograd-skemu okrožju, da se doslé še nikoli nijsem imenoval po tej gnjusnej živali, a tudi bodoče nij mam te misli, da bi se tako imenoval. Dokaz pa mojega plemenitaškega rodu je to, da je v knjiži pri cerkvi svetega ču-dodejca Nikolaja zapisan ne le dan mojega rojstva, temuč zapisana je tudi podelitev svetega krsta. A gosjak, kakor je znano vsem, kateri so le količkaj umni, to pa ne more biti zapisano v krstnej knjiži; kajti gosjak je ptič, kar je dovolj znano vsakemu, tudi tistemu, kateri nij bil v se-
menišči. Ali ta hudobni plemenitaš, ki vse to dobro zna, zdel mi je to gnjusno ime samo s tem namenom in le zato, da bi smrtno razžaljenje učinil mojemu stanu in mojej poštenosti.
2.	Bsš ta neeestni in nevljudni plemenitaš je poleg tega segel na mojo lastnino, podedovano po oči, bivšem v duhovskej službi, po blagem Ivanu Onisijeviči Prepeličarji — segel je na posestvo s tem, ker je kljubu vsem zakonom prav mojemu zapražju nasproti postavil gosji hlev, kar se nij zgodilo z nikakoršnim drugim namenom, nego zatö, da ga zadene meni prizadeto razžaljenje, kajti stari hlev je stal na ugodnem prostoru in dosti trden je bil še. O tem zakonom protivnem delu sta prednja slopa vstala na mojem sveti, sprejetem v last še o živenji mojega blagega oče Ivana Onisijeviča Prepeličarja ; začenja se pri zakladnici in seza naravnost do tistega mesta, kder ženske lonce pero.
3.	Uže popisani plemenitaš, čegar ime samo vzbuja vsakoršno mrz kost, v svojej duši goji hudobno namero , da zapali mene in moj dom. Gotovi dokazi, da je to rés, izvirajo iz naslednjih toček , katerih prva je : ta nesramni plemenitaš je začel po gosto prihajati iz svojega domovja, česar popreje nij bil vajen — zbog svoje lenosti in gnjusne debelosti ne; druga točka pa je le-ta: v njegovej družinskej izbi, ki je tik mojega plota, kateri ograja mojo lastnino, podedovano po pokojnem oči, po bla gem Ivanu Onisijeviči PrepeMčarji, — v tej izbi vsakega dnč in nenavadno dolgo luč gori, kar dosti jasno dokazuje njegovo namero, kajti popreje v družinskej izbi nikoli zbog njegove gnjusne skoposti nij gorela lojeva sveča, še prstena svetilnica ne.
Naposled zahtevam, da bi tega plemenitaša — Ivana Nikiforoviča Halamovskega, ki me hoče požgati, ker je ognjusil moje ime in poštenje, tolovajski prisvojil si moj svet, največ pa, ker je nadel mi priimek, da sem gosjak, — zahtevam, da bi ga za tega délj sodba pokaznila, spokorila, — da mi zadosti in poplača sodnijske stroške in kvar, — da ga, kakor hudodejca, sodnija vklene in v železji zapré v mestni stolp — in da bi po tej mojej tožbi razsodba precej prišla na dan.
Zložil in spisal je tožbo Mirograškega okrožja plemenitaš in posestnik
Ivan IvanoviS Prepeličar.
Po prečitanej tožbi se sodnik približa Ivanu lvanoviču, prime za gumb ga in jame govoriti mu tako le:
„Kaj delate, Ivan Ivanovič? — za B6ga vendar! zavrzite tožbo, naj je konec je! satan jo vzemi! Rajši v roko sezite Ivanu Nikiforoviču, poljubita se, kupite santurinca ali nikopoljca, ali pa priredite punč, pokličite mene, da ga popijemo skupoma, pa pozabimo vse !"
„Ne, gospod Demjanovič, to ne more zgoditi se !" — opazi Ivan Ivanovič z važnostjo, ki mu je močno pristovala vsak pot, „to ne more biti, to se ne dàde poravnati s prijateljsko poboto... Priporočam se; priporočam se tudi Vam, gospodje!" — poslovil se je obrnivši se sè svojo navadno važnostjo. „Nadejam se, da

bode moja tožba imela vredne nastopke," — opomnil je še, potlej pa je odšel — in vsa pisalnica je osuplo gledala za njim.
Sodnik je sedel, a ni žugnil nij; tajnik je tobak njuhal; pisarji so prekucnili razbite steklenice črepinjo , ki je nameščevala črnilnik, in celo sodnik je vsled svoje osuplosti s prstom po mizi širil razlito črnilo.
„Kaj Vi, Dorotej Trofimovič, menite o tem?" — povpraša sodnik — obrnivši se po nekolikem molčanji v nižega sodnika.
„Jaz ničesar ne menim," — odgovori niži sodnik.
„Kaj se vse godi na tem sveti!" — načudi se sodnik.
Pa nij še izgovoril tega, už6 duri škripno — in Ivana Nikiforoviča prednja polovica se privali v pisalnico, zadnja pa je bila v prednjej sobi. Ivana Nikiforoviča prihod, a celo v urad, zdel se je vsem tako čudovit, daje sodnik vskriknil, tajnik je nehal čitati, eden izmej pisarjev, v kosmatem polufraku, vzel je mej ustni pero, eden je požrl muho; da, tudi „invalid", ki je imel stražarsko in uradnega sela službo in ki je stal pri durih in praskal se po blatnej košulji sè zaplato na plečih, — da, tudi ta invalid je odprl usta in na nogo stopil nekomu.
Kaj pa je Vas prineslo?!... kako pa — in kaj je to? — Kako se imate, Ivan Nikiforovič?'' —
Ali Ivan Nikiforovič je bil bolj mrtev, nego živ, zatô ker se je bil zagozdil mej duri, da ni stopiti nij mogel niti naprej, niti nazaj. Zaman je sodnik kričal v prednjo sobo , da bi kedo tam navzočnih Ivana Nikiforoviča porinil zadaj v pisalnico. V sobi je bila s prošnjo le neka staruha, katera pa sè svojima okoščelima rokama in z vso svojo silo nij mogla pomoči baš nič.
Vendar se izmej pisarjev eden — debelih usten, širokih pleč, zavaljenega nosu, škilastih in pijanih očij z raztrganima rokavoma približa Ivana Nikoforoviča prednjej polovici, obe roci dene mu navskriž, kakor detetu, in migne staremu invalidu. Invalid se s kolenom vpré Ivanu Nikiforoviču v trebuh, nij bilo na mari mu njegovo žalostno stokanje, in odrinil ga je nazaj v prednjo sobo. Izdrla sta brž zatike in odprla tudi drugo polovico durij.
V tem sta bila pisar in njegov pomočnik in invalid o družabnem trudu z dihanjem svojih ust po pisalnici razširila takov smrad, da je na nekoliko časa promenila se v žganjarnico.
„Ali nijsta nič pohabila Vas, Ivan Nikiforovič? Jaz opomnim materi, da Vam pošlje izžemka (tinkture), s katerim si natarete križ in hrbet, pa Vas vse mine."
Ali Ivan Nikiforovič se je usedel na stol in, razen mnogih „oh", nij mogel ničesar drugega spregovoriti. Napôsled je sè slabim, vsled hudega utrujenja — z jedva slišljivim glasom spregovoril: „Ako Vam bode ljubo," — a vzel je tobačnico iz žepa in pristavil: „Nate, nujte vzeti!"
„Vaš pohod me jako veseli", — opazi sodnik, „a ne morem
letopis, H. 1875.	14
izumiti, kaj Vas je naklonilo, da ste se potrudili, ter ustregli nam sè svojo prijetno nenadnostjo."
„S prošnjo....", — le to besedo je Ivan Nikiforovič mogel izriniti iz sebe.
„Ali s prošnjo? — s kako?" —
„S tožbo ...." (po tem oddihu je na dolgo prenehal) „oh ! tožim malopridneža.... Ivana Ivanoviča Prepeličarja "
„Ljubi Bog ! A Vi tudi 1 Tak redek prijatelj ! Tožite, pa tako dobrodejnega človeka!..."
„To je baš satan!" vskrikne Ivan Nikiforovič.
Sodnik se je pokrižal.
„Vzemite tožbo, prečitajte jo !"
„Kaj bi? Prečitajte, Taras Tihonovič!" — reče sodnik in mrzko obrne se v tajnika, a njegov nos je slučajno tobaka potegnil v sebe sè zgornjega ustna, kar je sicer sodnik navadno učinil le o dobrej volji. Ta samovoljnost preširnega nosu je še hujše razdra-žila sodnika; potegne robec iz žepa in vès tobak pomete z njim z vrhnjega ustna, zatö da bi nos pokaznil zbog njegove drzovitosti.
Tajnik se vsekne, kar je učinil vselej, predno je začel čitati, a brezi robčeve pomoči, in začne sè svojim navadnim glasom tako le :
Mirogradskega okrožja plemenitaš, Ivan Nikiforovič Hala-tnovski, toži — in sicer v naslednjih punktih:
1.	Vsled svoje sovražne brezibožnosti in očite hudobnosti se Ivan Ivanovič Prepeličar, ki se imenuje plemenitaša, drzne meni prizadevati vsakojake nerednosti, kvarnosti in druge tihotape in tolovajske sitnosti, a včeraj popoludne je, kakor kak razbojnik in tat, sè sekirami, s pilami, z dleti in drugim ključarskim orodjem prikradel se ponočni Čas na moj dvor in hlev, ki je na njem. Izpodrezal ga je lastnoročno in vsled svojega zaničevanja. A jaz sam nijsem baš nikakor podkuril takega, zakonom protivnega in razbojniškega početija.
2.	Le-ta plemenitaš Prepeličar bi me rad umoril; ta svoj namenj je skrival do 7. dné minolega meseca, tega dné pa je bil prišel k men — in prijateljski in lisičje je začel ogovarjati me , da bi mu prepustil puško, visečo v mojej sobi, a ponujal mi je zâ njo — njegova skopost je znana — razne neznatne reč/, zvlasti pa svojo rudoglavo svinjo in dve meri ovsa. Ali ker sem razumel njegovo slabo namero, poskusil sem tako in tako, da bi jo zatrl v njem; le-ta malopridnež pa — in hinavec, Ivan Ivanovič Prepeličar, oštel me je surovo, a potlej me neumorno sovraži. Poleg tega je ta cesto imenovani plemenitaš in razbojnik Ivan Ivanovič Prepeličar zelo nepoštene hiše zarodek ; njegova sestra je bila vsemu svetu znana vlačuga, pobegnila je sè stotino (kompanijo) lovcev, ki so pred nekolikimi leti živeli v Mirogradu, a soproga je dala zapisati v nesvobodo. Njegov oča in njegova mati sta bila zelo brezibožna in grozna pijanca. Imenovani plemenitaš in razbojnik Prepeličar pa sè svojim živinskim in vse graje vrednim početijem preseza vso svojo rodovino in na vide« bogoslužen — uganja same pohujšljivosti. Posti se ne, kajti tistega
dné pred Filipovko *) je ta izneverjenec kupil ovna in drugega dné svojej brezibožnej Gapki ukazal, naj ga zabode; izgovarjal se je, da mu je nujno treba loja za sveče in prstene svetilnice.
Torej zahtevam, da bi ukazali, da tega plemenitaša, ki je razbojnik preklinjevalec, hinavec, o katerem je užč gotovo, da je tat in oderuh, — da ga vželezje zakujô, pahno v stolp ali pa v cesarsko kaznico, tam pa naj ga bodo oziroma na osobo in plemenilaštvo prali s korobači in, kar bi mu pristovalo, vpregli in v Sibirijo gnali, — da mora poplačati stroške in meni kvar, in napösled zahtevam , da bi mojo tožbo razsodili.
To tožbo je lastnoročno spisal Mirogradskega okrožja plemenitaš
Ivan Nikiforovič Halamovski.
Ko je bil tajnik prečital tožbo, takoj je Ivan Nikiforovič segel po čapko, priklonil se — in hotel je oditi.
„Kam pa hitite, Ivan Nikiforovič?" — povpraša ga sodnik, „posedite malo! izpijete nekoliko čaja! Oriška! zakaj stojiš tù abota, in pomežikuješ pisarjem? — idi, prinesi čaja!"
Ali Ivan Nikiforovič je bil v strahu, zato ker je tako daleč bil od doma in ker je dobil nevarni karantin ; zlezel je skozi duri
in opomnil: „Ne vznemirjajte se----jako rad____," — in zaprl
je duri za seboj — in vso pisalnico zapustil osuplo.
Kaj pa zdaj! Obe tožbi je sprejela sodnija; take pravde so dovolj zanimljive, ali tej pravdi je neko nenavadno naključje preskrbelo še večo zanimljivost.
Ko je bil sodnik z nižim sodnikom in tajnikom vred odšel iz pisalnice — in ko so pisarji v vreče vkladali, kar so bili tožniki nanesli: kure, jajca, cele krajce kruha, piroge (paštete), kolače in druge jestvine : nenadoma v sobo pribeži rudoglava svinja in vsem navzočnim na zavzetije nij polotila se ne kolačev, ne krušnih krajcev, temuč popadla je Ivana Nikiforoviča tožbo, ki je ležala konci mize in polovica visela je z nje. Rudoglava krehulja popade spis in pobegne z njim tako urno, da je nobeden izmej pisarskih uradnikov nij mogel doteči; metali so za njo ravnila in črnilnike.
Ta nenavadni pripetljaj je vzbudil strašno zmotnjavo, zatô ker nijso bili še prepisali tožbe. Sodnik, to je, njegov tajnik in niži sodnik sta dolgo časa posvetovala se o tem nadnavadnem dogodku; napösled sta ukrenila, da vest o tem napišeta policijskemu pooblaščencu (komisarju), a sploh je te okolnosti preiskava bolj zadevala mestno policijo.
Le to vest sè številko 389. sta précej tega dné poslala naprej, a o tem je vstal dosti zaniinljiv razgovor, kateri čitatelji lehko zvedô v naslednjem poglavji.
*) Filipovka je post od 15. dné novembra do 26. dné decembra meseca,
Peto porte,
v katerem je razvit dveh znamenitih osob razgovor v Mirogradu.
Ko hitro je Ivan Ivanovič oskrbel svoje gospodarstvo in po svojej navadi prišel ležat pod pristrešje, neizmérno se začudi, ko zapazi, da nekaj rudi pri vraticih. To so bili policijskega pooblaščenca (komisarja) rudeči obšivi. Ivan Ivanovič je menil: prav je, da je Peter Tedorovič prišel pogovorit se! ali močno seje začudil, ko je videl, da pooblaščenec nenavadno stopa in maha z rokama, kar je bilo baš redko kedaj.
Na suknji je pooblaščenec imel osem gumbov ; devetega, kateri se je odtrgal mu o sprevodu o cerkvenem posvečenji pred dvema letoma, tega še zmérom ne rnogo najti mestni služniki, da-si pooblaščenec vsak dan o poročilih (rapportih) povprašuje: ali so už6 našli gumb, ali ne še. Teh osem gumbov je imel posajenih tako, kakor ženske sadé bob: eden je bil na levej, eden na desnej strani. V levo nogo je bil sovražnik vstrelil ga o poslednjej vojaki, zatô je šepal in na strani stavil jo tako daleč, da je s tem kazil vès trud desne noge. Čim bolj je mučil se v svojej hoji, tem menj je vspeha imel z njo; za tega délj je Ivan Ivanovič, predno je pooblaščenec prišel k pristrešju, dovolj časa imel, da je zamaknil se v misli, zakaj tako pridno maha z rokama. Tem bolj ga je zanimalo, ker je ta okolnost zdéla se mu, da je neka nenavadna važnost, kajti pooblaščenec je imel nov meč.
„ZdravBtvujte, Peter Tedorovič !" — vskrikne Ivan Ivanovič, kateri je bil, kar uže znamo, jako radoveden, a nikakor nij mogel zmoči svoje nestrpljivosti, ko je videl, kako pooblaščenec sicer meri na krilec, ali vendar ne dvigne svojih očij, temuč zmérom bori se sè svojo nogo, katera nikakor nij mogla vpreti se na stopnico prvo trenotje.
„Dober dan voščim ljubeznjivemu prijatelju in blagodejnemu Ivanu Ivanoviču!" — spregovori pooblaščenec.
„Prosim, račite sesti. Utrudili ste se, kar vidim, zatô ker Vam ranjena noga kljubuje ..."
„Moja noga!" — krikne pooblaščenec in Ivana Ivanoviča pogleda tako, kakor velikan pogleduje pritlikovca, učeni pédant pisalnega učitelja; o tem je dvignil svojo nogo in vdaril je z njo ob tla. Ali ta srčnost mu nij bila na hvalo, kajti vès njegov „korpus" (telo) je zatrepetal, z nosom pa je zadel ob držaj; ali občega reda varuh, da ne bi izdal se, naravnal se je takoj in segnil je v žep, kakor bi bil hotel tobačnico prinesti iz njega.
„Trdim Vam, preljubi prijatelj in dobrotljivi Ivan Ivanovič, sam o sebi Vam trdim, da sem svoje žive dni uzé bil na drugačih potih. Da, kosmata uha, res je to! n. pr.: o vojski 1807. léta. .. Oh, povem Vam o priliki, kako sem lezel črez plot k nekej krasnej
Nemki." Po teh besedah je komisar zamižal z enim okom in na-smijal se je vražje prekanjeno.
„Prosim, ne — da bi zamerili: kodi pa ste hodili denes ?" — povpraša Ivan Ivanovič, rad bi bil komisarja pretrgal besedo in brzo napeljal ga na to, da bi bil zvedel njegovega pohoda vzrok; jako rad bi bil pooblaščenca povprašal, kaj mu hoče objaviti, ali ker je izborno poznal svetovne običaje, čutil je takega vprašanja vso nepriličnost, torej se je moral okrepiti, ter čakal je, da se komisar sam razodene, a o tem mu je nenavadno utripalo srce.
„A svobodno mi bodi, povem Vam, kdé sem bil," — odgovori pooblaščenec, „najpopreje Vam moram opomniti, da imamo odlično vreme..."
O poslednjih besedah je Ivan Ivanovič uže skoro umiral.
„Ali prosto mi bodi," — govoril je dalje komisar, „jaz sem denes k Vam prišel vsled neke važnosti." O teh besedah se je pooblaščenčevega obraza in njegovega telesa polotila tista skrb, katera ga je lomila o dohodu na krilec. Ivan Ivanovič se je vspel, a tresel se je, kakor mrzličen, in odlagal je vprašanja : „Kaka pa je ta važnost? — ali je ugodna? — ali je morda zanimljiva?" —
„No, račite znati: najpopreje se Vam drznem pristaviti, preljubi prijatelj in blagodejni Ivan Ivanovič, da Vi... jaz sam, račite znati, jaz ničesar, ali deželna vlada zahteva to: Vi ste raz-kalili občo rednost!"
„Kaj ste dejali, Peter TedoroviČ? — Jaz Vas ne umejem."
„Ne zamerite, Ivan Ivanovič! zakaj me ne umejete? Vaša živad je odneala nekov jako važen spis, pa pravite, da me ne umejete !"
„Kaka živad?" —
„Da smem povedati, Vaša rudoglava svinja."
„Ali sem jaz kriv tega? — zakaj uradni sluga ne zapira durij?" —
„Ali, Ivan Ivanovič, prav Vaša živad; torej ste menda vendar le krivi."
„Lepa hvala Vam za to, ker me svinji enačite."
„No, tega nisem dejal jaz, Ivan Ivanovič ! Bog zna, da nijsem dejal ! Račite po čistej vesti razsoditi sami. Gotovo je Vam znano, da je deželna vlada dala ukazati, da po mesti, zvlasti po vélikih ulicah, ne smé begati nesnažna živad. Povedite sami, ali je to ukazano, ali ne?" —
„Bog zna, kaj Vi to govorite. Tojebaš važnost, ker je svinja všla na ulico!"
„Dovolite, da Vam povem, dovolite, dovolite, Ivan Ivanovič, to nikakor nij mogoče. Kaj hočeva? — Deželna vlada zahteva to: mi moramo zvrševati svoje dolžnosti. Ne odbijam, da zdaj pa zdaj na ulice, — da, tudi na trg, uhajajo kokoši in gosi, čujte: kure in gosi; ali o svinjah in kozlih sem uzé lani dal prepoved, da jih
ne smete izpuščati na oëite prostore, to prepoved sem tedaj tudi dal prečitati ustmeno, v skupščini, vpričo vsega naroda."
„Ne, Peter Tedorovič, ne znam ničesar, samo to, da mi zmérom, kakor le morete, prizadevljete mrzkosti."
„No, preljubi prijatelj in dobrotnik, tega ne morete govoriti, da Vam mrzkosti delam jaz. Le pomislite sami: jaz Vam nijsem rekel ni besedice lani, ko ste bili streho postavili cel aršin (komolec) više od ustanovljene mere. Narobe: jaz sem se vêl, kakor bi celô ne bil videl tega. Verujte, preljubi prijatelj, da bi tudi zdaj jaz do céla, tako rekoč ... ali ta ... ne ... ali moja uradna, ta.... s kratko: moja služba zahteva, da skrbim za snažnost. Presodite sami, če nenadoma na veliko ulico ...."
„Zatô bode Vaša glavna ulica lepša! Vsaka baba ide in smé odložiti tam, česar ne potrebuje."
„Ne zamerite, ker Vam, Ivan Ivanovič, trdim : Vi sami žalite mene. Resnica je, to se pripeti zdaj pa zdaj, ali največ za plotovi, za kolnicami ali shrambami; ali da bi po glavnej ulici, po trgu potepala se breja svinja, kako to more..."
„Ali je to kaj kvarnega, Peter Tedorovič, saj je svinja vendar — stvar Božja !"
„Rés je stvar Božja, to vès svet zna, da ste Vi učen človek, poznate znanstvo in druge različne predmete. Jaz se nijsem posvečeval nikakoršnim znanstvom: pisati sem se začel učiti 30. leta svojega živ0nja. Vojaštvo sem pričel, kar Vam je znano, s pro-staštvom.
„Hm," — oglasi se Ivan Ivanovič.
„Da," — govoril je pooblaščenec dalje, „1801. léta sem bil v 42. lovskem polku četrte stotine poročnik. Stotni načelnik nam je bil, če račite znati, kapitan Jeremejev."
Po teh besedah komisar s prstoma segne v tobačnico, katero je Ivan Ivanovič držal odprto, in pomenca tobak.
Ivan Ivanovič se začudi: „Hm!"
„Ali moja dolžnost," — govoril je pooblaščenec zopet dalje, „ta je, da zvršujem svojega prvostojništva zahteve. Ali znate, Ivan Ivanovič, da, kedor v uradu zgubi kako cesarsko pismo, da ga zadene kriminalna sodba?" —
„To znam tako dobro, če hočete, da Vas jaz naučim, kaj je to. A, to pa je o ljudeh, n. pr. : ko bi Vi ukradli spis ; ali svinja, živad, Božja stvar!"
„Ali je to ali to; zakon trdi: kriv tatvine... prosim, poslušajte pozorno: kriv! To nerazodevlje ni starosti, ni spola, niti stanu; torej se mi zdi, da je tudi živad lehkokriva. Učinite, kar hočete, živacl pa, dokler sodba ne izreče odloka, mora priti k policiji, zatô ker je rednost prekalila."
„Ne, Peter Tedorovič," — odreče hladno Ivan Ivanovič, „tega pa ne — tega."
„Kakor hočete, jaz pa moram činiti to, kar mi deželna vlada ukazuje."
„Kaj? — ali Vi me strašite? — Gotovo pošljete pô-njo tistega enorokega vojsčaka; ali jaz kuhinjskej babi ukažem, naj ga bode z burkljami spremila, da mu prebije še ostalo roko."
„Jaz se ne bodem kregal z Vami, o takej okolnosti, če je nečete prignati v policijo, pa učinite z njo, kar sami hočete; za-koljite jo, če hočete, za veliko noč, obesite v dimnik, ali pa jo snejte. Poprosil bi Vas le, če boste naredili klobase, pošljite meni kaki dve tistih, katero Gapka tako izvrstno dela iz krvi in masti."
„Dve klobasi, pravite, da bi poslal!"
„Jako Vam bodem hvaležen , ljubeznjivi in dobrodejni prijatelj ! Ne zamerite, samo eno besedo Vam še spregovorim : sodnik in vsi najini znanci so mi naročili, naj vas pomirim, kakor rekamo, s prijateljem Ivanom Nikiforovičem."
„Kaj? — ali s tem neotesancem? — ali da bi se jaz sprijaznil s tem surovcem? — Nikedar! Tega pa ne — tega!" Ivan Ivanovič je bil o tej okolnosti nenavadno odločnega duha.
„Kakor Vi hočete," — opomni pooblaščenec, basal je obe nosnici s tobakom, „jaz Vam ne morem svetovati, sicer pa vendar pomislite : zdaj ste v jezi, ko hitro pa se pomirite...."
Ali Ivan Ivanovič je začel govoriti o prepeličjem lovu, kar je navadno učinil, kedar je hotel ustaviti kak razgovor.
Komisarje moral oditi brezi vsakojakega vspeha tijà, od kodar je bil prišel.
v katerem čitatel] lehko zvé vse, kar je v njem.
Če prav so v sodniji skrivali, ter hotéli zatajiti le-to nezgodo, vendar-le je druzega dné vès Mirograd znal, da je Ivana Ivanoviča svinja odnesla Ivana Nikiforoviča tožbo. Komisar sam se je bil pozabivši zagovoril. Ko so bili Ivanu Nikiforoviču povedali to, nij opomnil ničesar, samo povprašal je: „ali ne rudoglava ?" —
Ali Agafija Tedosjevna, ki je bila vpričo, začela je zopet Ivana Nikiforoviča hujskati : „Kaj Vi, Ivan Nikiforovič? — vsi se Vam bodo smijali, kakor kakemu blazniku, če popustite to ! Kakov plemenitaš boste poslé? — Slabejši boste od tiste babe, ki prodaja Božje milosti (sladko sadje), katere Vi tako radi jeste." A pregovorila ga je — ta podrepnica!
Vjela je nekde nekega srednje starega človeka zagorelih lic, sè znamenji po vsem obrazi, v modrej suknji sè zaplatami na komolcih. črevlje je natiral s kolomazom, za uhom je nosil tri peresa in k gumbu je z vrvico imel stekleno merico privezano namesti črnilnika; pojedel je vselej po devet pirogov (paštet), deseti pirog
pa je vsak pot vtaknol v žep , a na polo s kolkom je napisal vsakojakih kodrčij toliko, da jih nihče nij mogel prečitati, da bi ne bil čitanja nekoliko potov pretrgal s kašljanjem in kihanjem. Ta čudovita človeška podoba se je drapala, praskala, pisala je, naposled pa je sčečlcala ta-le spis:
Mirogradskemu okrožnemu uradu — Ivan Nikiforovič
Halamovski.
V nasledek one moje tožbe , katera naj bi bila po mojej , Ivana Nikiforoviča Halamovskega želji, dosegla svoj namen — z ono Ivana Ivanoviča Prepeličarja vred, o čemer je okrožni Mirograški urad sam pokazal svojo malomarnost. A to drzovito samosvojstvo rudoglave svinje, če prav ga tajimo, vendar je užč priprostemu ljudstvu prodrlo do ušes. Pa tâko pripušeenje in malomarstvo, kakoršno je to : hudobno, brezi pomude spada v uradno področje in vredno je kazni ; svinja je abotna živad, torej je tem nesposobnejša , da bi odnesla spis. To očito priča, da je često omenjeno svinjo gotovo naučil protivnik, ki se piše za plemenitaša Ivana Ivanoviča Prepeličarja, kateri ima uže dokazano, da je razbojnik, živenju nevaren človek in brezibožnež. Ali Mirograški sodnik je sè svojim znanim hinavstvom pokazal, da je po godu to njegovej osobi, kajti brezi vsa-koršne soglasnosti bi le-tej svinji ne bili mogli pripustiti, da bi bila odnesla spis, ker Mirograški okrožni urad ima dosti služništva, če človek méni tudi le tistega vojščaka, ki je zmérom v prednjej sobi — in kateri je, če prav ima eno oko škilasto in eno roko nekoliko pokaženo, vendar-le primeroma dosti sposoben, da bi bil izgnal svinjo in natepel jo s palico. To dovolj kaže Mirograškega urada malomarnost, in brezi vsakojakega dvoma — njegovo židovstvo. Le-ta razbojnik, katerega smo uže popreje imeli v mislih, in plemenitaš Ivan Ivanovič Prepeličar samega sebe obsoja, da je veliki tat. Torej onemu okrožnemu uradu jaz plemenitaš Ivan Nikiforovič Halamovski spodobno dajem na znanje, če od te rudoglave svinje ali od plemenitaša Prepeličarja, zgovorjenega sè svinjo, ne dobode moje tožbe — in ee potlej ne pride na dan pravična sodba in meni ugodna, — da jaz Ivan Nikiforovič Halamovski o takej nepostavnej malomarnosti onega urada mčnim tožbo poslati guberniju in po zakonu premestiti pravdo.
Mirogradskega okrožja plemenitaš
Ivan Nikiforovič Halamovski.
Ta spis je bil vpliven: sodnik je bil, kakoršni so vsi dobri ljudjé, človek bojazljivega duha. Zatekel se je k tajniku. Ali tajnik je izza svojih usten izpustil le „hm" in na svojem obrazi pokazal hladnost in vražjo dvoumnost, katero razodevlje samo satan, ko pri svojih nogah vidi žrtvo, da je pribežala k njim.
Mogoče je bilo še samo eno sredstvo: obeh prijateljev upokojitev, Ali kako bi bil kedo učinil to, ker so nevspešne bile vse poskušnje? — Vendar so še enkrat odločili, da se potrudijo; ali Ivan Ivanovič je kar iz očij v oči razodel se, da ne mara, — da,
razsrdil se je do cela. Ivan Nikiforovič — ne da bi jim bil odgovoril, temuč hrbet je obrnol vâ-nje, a ko bi bil le žugnil!
Torej se je nenavadno urno vršila pravda, kakor jib navadno reševajo sodnije. Zdelali so posnetka, prepisali ja, napisali jima številki, sešili ja, pa podpisali so se vsi ; vse to so učinili samo v enem dnevu, in položili so pravdo v zaboj, kder je ležala, ležala, ležala prvo leto, drugo, tretje leto. Mnogo nevest se je pozakonilo o tem, v Mirogradu so naredili novo ulico, sodniku je iz čeljusti padel kočnik z dvema prednjima zoboma vred, po dvoru Ivana Ivanoviča je begalo več otrok, nego popreje (od kodi so prihajali, to le Bog zna)! Ivan Nikiforovič je Ivanu Ivanoviču navkljubu postavil nov gosji hlev, da-si nekoliko bolj naprej, nego je poprejšnji stal, in do céla se je zadelal Ivanu Ivanoviču, da se skoro nikoli nijsta videla ta dostojna možaka, pravda pa je mirno ležala v najlepšem redu v zaboji, kateri je bil, kakor iz samega mramora — vsled mnogih črnilnih kapelj.
A prigodilo se je Mirogradu nekaj nadnavadno važnega. Policijski komisar je dal „assamblejo." Kde bi nabral čopičev in barev, zato da bi namalal raznovrstno vozovje in veličansko gostijo?! Vzemite uro v roko, odprite jo in pogledite, kaj se godi v njej! Ali nij rés, da je grozna zmotnjava to? Torej pomislite, da je skoro toliko, če ne več kol stalo sredi komisarjevega dvorišča. Kakih briček in voz nij bilo tam ?! — Ta je bila zadaj široka, spredaj ozka; ta pa je bila zadaj ozka, spredaj široka, Nekatera je bila brička in voz ob enem, nekatera pa nij bila ni brička, ni voz ; ta je podobna bila ogromnej kopici sena, ali debelej trgovki, ta raztrganemu Židu ali ogrodim, s katerih še nij zlezla vsa koža; nekatera je sè strani bila do céla takova, kakoršna je lula s tro-belko vred, nekatera pa nij bila podobna baš ničemur, kazala je nekov čudovit sklad, ki je bil popolnoma brezi vsakoršne primere in nenavadno senjarsk. Sredi te zmesi: mej kolesi in čičaki se je kazala neka kočiji podobna zgrada , okno je imela veliko, ka-koršno so hišna okna, prosredek je bil širok.
Kočijaži v sivih čekmenah, v svitkah in šerakih, *) pa v razno-obličnih čapkah, z lulami v rokah, sprevajali so odprežene konje po dvorišči.
Kako „assamblejo" je dal komisar! Cakite, naštejem Vam vse, kateri so bili tam : Taras Tarasovič, Evpel Akinfovič, Evtihij Evtihijevič, Ivan Ivanovič, ne ta Ivan Ivanovič, temučnekij drug; Sava Gavrilovič, naš Ivan Ivanovič, Elevferij Elevferijevič, Makar Nazarjevič, Toma Grigorjevič .... Ne morem da'je pisati! moč me zapušča, roka mi omaguje!
A koliko je tam bilo dam! opaljenih iy beloličnih, dolgih in
*) Čekmena, šerak je dolga, svitka pa kratka Maloruska nârodna moška obleka.
nizkih, tolstih, kakor je bil Ivan Nikiforovič, pa tudi tako vitkih, da bi se bila, kar je kazalo, vsaka lehko skrila v nožnico komisarjevega meča. Kake so imele čepice, kâko obleko! rudečo, žolto, kostanjevo, zeleno, modro, novo, preobrneno, prešito, — kake robce, trakove, ridikile ! Z Bogom, uboge oči ! za nič ne boste poslé, ker ste se motile s takim gledališčem!
A kako dolgo mizo so postavili! A kako se je vse razgovar-jalo, kako so kričali! Kaj je v primerji s tem — mlin z vsemi svojimi tečaji, kolesi, gornjimi kameni in sè stopami! Ne morem Vam za gotovo povedati, o čem so govorili, ali sam ob sebi človek lehko zna, da o mnogih prijetnostih in koristih, n. piv. o vremenstvu, o pseh, o pšenici, o čepcih, o žrebcih.
Napôsled Ivan Ivanovič, ne ta Ivan Ivanovič, nekij drug, ki je škilil z enim okom, ta opomni : „Baš čudovito se mi zdi, zakaj moje desno oko (škilasti Ivan Ivanovič je o sebi ironično govoril o vsakej priliki) ne vidi Ivana Nikiforoviča, gospoda Hala-movskega,"
„Nij hotel priti," — opazi komisar.
„Zakaj pa ne?" —
,.No tega je, slava Bogu, uže dve leti, kar sta se skregala, to je Ivan Ivanovič z Ivanom Nikiforovičem, a kder je eden, tijà baš nikakor ne pride drugi!"
„Kaj govorite ? ' — povpraša škilasti Ivan Ivanovič in pogleda k višku, roci pa sklene; „ker zdravih očij ljudjé ne mogö živeti v miru, kako pa bi jaz v pokoji živel sè svojim škrlatastim okom?!" Tem besedam so vsi nasmijali se na vse grlo. Vsi so škilastega Ivana Ivanoviča jako radi imeli, zatô ker je često bril take burke, kakoršna je bila ta. Celô visoki, mršavi moški v ko-smatej suknji in s „flaštrom" na nosi, — moški, kateri je doslé sedel v kotu in nikoli nij promenil izraza na svojem obrazi, tudi ne, kedar se mu je muha zaletela v nos , — i ta gospod je vstal sè svojega mesta in približal se je gruči, ki je bila stopila okrog škilastega Ivana Ivanoviča.
„Poslušajte!" — reče škilasti Ivan Ivanovič, ko je videl, da je okrog njega zvrstoma stopilo občestvo, poslušajte: rajši, nego da se Vi čudite mojemu škilastemu oku, ali znate, kaj učinimo ? — rajši umirimo naša prijatelja. Zdaj-le se Ivan Ivanovič razgovarja sè ženstvom in z otroki.... mi pa nujmo skrivaj poslati po Ivana Nikiforoviča — in potisnemo ja v družbo.
Vsi so soglasno sprejeli Ivana Ivanoviča nasvet in sklenili, da neutegoma po Ivana Nikiforoviča pošljo izmej sebe enega, kateri, kolikor bode moči, poprosi, da bi na obed prišel h komisarju.
Ali težka naloga, komu bi odločili to važno dolžnost, pahnola je vse v zadrego. Dolgo časa so se pričkali, kateri izmej njih bi bil najsposobnejši in najizkušanejši v diplomatiškem oziru, a odobrili so napôsled soglasno, da to nalož4 Antonu Prokopoviču Pupopuzu.
Ali popreje moram čitatelja še nekoliko seznaniti 8 to znamenito osobo.
Anton Prokopovič je bil do céla pošten človek — v popolnem pomenu te besede; če mu je kedo izmej odličnejšega ndroda v Mirogradu dal kako ruto okrog vratu ali hlače — zahvalil se je ; če ga je kedo na làhko krenil po nosi — tudi se je zahvalil. Kedar je kedo vprašal ga : „Zakaj pa imate, Anton Prokopovič, suknjo cimetasto, rokava pa modra ?" — vselej je odgovoril : „Vi pa še take suknje nijmate; čakite, da jo obnosim, pa bode popolnoma drugača." A resnično: modrega sukna se je vsled solnca poprijemala cimetova barva, in vsa suknja je naposled imela tisto barvo. Ali pa znate, kaj je čudovito? — čudovito je to, da ima Anton Prokopovič navado, da po leti nosi sukneno obleko, an-kinasto pa — po zimi. Anton Prokopovič nijma svojega domu. Imel je svoj dom konci mesta, a je prodal ga, za dotične novce pa je kupil trojico kostanjevcev (konj) in majhno bričko, v katerej seje vozil k pomeščikom (vlastelinom) na gostije. Ker pa je s konji imel mnogo skrbij in ker je novcev bilo treba za oves, prodal jih je Anton Prokopovič in dobil zä-nje gosli, devo, pa dvajset in pet rubljev vreden bankovec. Gosli je Anton Prokopovič prodal, devo
Ea je zamenil sè safijanasto mošnjo za tobak, zat6 ima zdaj mošnjo, akoršne nijma nihče drug. Temu na hvalo se ne more več voziti in ne more pohajati vlastelinov, torej mora zmérom biti v mestu in prenočevati po različnih domeh, zvlasti tistih plemenitašev, katerim veselje dela to, če imajo priliko, da ga po nosi krcajo. Anton Prokopovič rad dobro jé, zna dosti dobro durakati in mlinariti. Splošna postrežljivost, ta je njegova lastnost, torej je vzel čapko in palico, a nemudoma je odšel k Ivanu Nikiforoviču.
Ali na poti je začel premišljati, kako bi Ivana Nikiforoviča pregovoril, da bi prišel na „assamblejo." Tega — sicer poštenega moškega nekoliko prodka natora je pretila, da ne zvrši svojega naloga. Da, preteto ! kako bi se odločil, ter bi šel, ker mu veliko truda prizadevlje už6 to, če hoče s postelje vstati? No, pa da je vstal: kako pa bi šel tijà, kder sedi, kar gotovo zna, njegov ne-izmérni sovražnik?! Cim bolj je Anton Prokopovič premišljal to, tem več je slutil zaprek. Dan je bil dušljiv, solnce žgalo, pot se je kar vlival iz njega.
Anton Prokopovič, če prav so ga krcali po nosi, vendar je bil dovolj zvit človek v mnogem oziru. Le pogajati se nij znal srečno. Dobro je vedel, kedaj se mora potuhniti, in časi je pomogel si o takih okolnostih in slučajih, o kakoršnih si redko kak modrijan pomore. Ada-si je njegov premeteni razum bil našel sredstvo, kako pregovori Ivana Nikiforoviča, in da-si je hrabro šel naproti vsemu, vendar le ga je nekoliko skrbela neka nenavadna nezgoda.
Ne bode kvarno čitatelju, če mu razodenem, da je Anton Nikiforovič mej drugimi hlačami imel tudi hlače, tako vlastjte, —
kedar jih je oblekel, da so ga psi grizli v stegni. Kakor na nesrečo: tudi tega dné je imel jih na sebi, za tega délj je, ko hitro se je bil vdal premišljanju, strašno lajanje z vseh stranij vdarilo mu v uha. Anton Prokopovič Pupopuz je zagnal takov krič (straš-nejše od njega nij znal nihče kričati), da mu nijsta le znana baba in bivatelj v neizmérnej suknji pritekla naproti, temuč vsuli so se k njemu tudi otroci Ivanu Ivanoviču z dvora; a če prav so ga psi mogli loviti le za eno nogo, vendar-le je to jako manjšalo njegovo bodrost, in nekako ponižno je stopal h krilcu.
Sedmo — in poslednje poglavje.
„A, zdravstvujte! zakaj pa dražite pse?!" — oglasi se Ivan Nikiforovič, ko zagleda Antona Prokopoviča; z Antonom Pupo-puzom nikedar nij govoril drugače, nego šaljivo.
„Da bi vi vsi počepali! kedo jih draži ?" —opazi in povpraša Antona Prokopoviča.
„Vi jih dražite."
„ Aj, za Bôga, ne ! Peter Tedorovič Vas prosi, da bi prišli k njemu na obed.
„Hm !"
„Za B6ga! prosi Vas tako lepo, da ne morem povedati. Kaj pa je to, — dejal je, „ker se me Ivan Nikiforovič ogiblje, kakor kakega sovražnika! Nikoli ga nij k meni, da bi se kaj pogovoril, ali da bi malo posedel."
Ivan Nikiforovič je pogladil svoj podbradek.
„Če Ivana Nikiforoviča", — dejal je, „tudi denes ne bode, sam ne znam, kaj bi mislil: gotovo ima kaj do mene._ Bodite mi-lostivi, Anton Prokopovič, pregovorite Ivana Nikiforoviča ! — No, Ivan Nikiforovič, idiva! Zbrala se je pri njem odlična družba!"
Ivan Nikiforovič je začel gledati petelina! ki je na krilci stal in na vso moč žilil vrat.
„Ko bi znali, Ivan Nikiforovič," — govoril je dalje goreči poslanec, „kake jesetrine, kakih svežih ribjih jajec so poslali Petru Tedoroviču !"
O teh besedah je Ivan Nikiforovič obrnil svojo glavo in po» zorno jel poslušati.
To je poslanca razbodrilo. „Idiva skupaj ! Tam je tudi Tomaž Grregorjevič. Nu, kaj pa Vi?" — povpraša, ker je videl, da Ivan Nikiforovič zmérom leži na svojém mestu. „No, ali pojdeva, ali ne pojdeva?" —
„Nečem iti."
„Ta „nečem iti" je prosunil Antona Prokopoviča: uže je menil, da so njegove goreče besede do céla pregovorile tega sicer dostojnega moža, pa je nenadoma zaslišal odlok: „nečem iti."
„Zakaj pa nečete iti?" — povpraša skoro mrzko', mrzkost pa je nenavadno redko kedaj prikazala se na njem, tudi takrat ne, kedar so mu zapaljene popirčke metali na glavo, s čimer sta se posebno rada kratkočasila sodnik in komisar.
Ivan Nikiforovič je ponjubal malo tobaka.
„Kar Vi hočete, Ivan Nikiforovič, ali ne znam > kaj Vas zadržuje."
„Po kaj bi sel tijà?" — povpraša Ivan Nikiforovič naposled — in opomni: „tam bode ta razbojnik!" Tako je najrajiimenoval Ivana Ivanoviča. „Pravični Bog! a davno li...."
„Bogme, da ne bode ! kakor je Bog v nebesih , tako gotovo ga ne bode! naj me strela ubije précej, na tem-le mesti!" — za-rotil se je Anton Prokopovič, kateri se je, če je bilo treba, desetkrat zaklel v uri. „Idiva, Ivan Nikiforovič!"
„Sàj ni rés, Anton Prokopovič! sàj je tam!"
„Aj, zaBôga! aj, za Boga, nij ga! naj se s tega mesta ne ganem, če je tam! Pa sami presodite, kakov dobiček bi mi bila taka laž! Naj se mi posuše roke in noge !... Kaj, ali mi še zmérom ne verujete? — Kar pojdem précej pred Vami! Naj ne bodemo videli nebeške carjevine ni moj oča, ni moja mati, niti jaz! Ali še ne verujete?" —
Ivan Nikiforovič se je s tem ročenjem do céla upokojil in ukazal je svojemu lakaju v neizmernej suknji, naj prinese šaravare in ankinasti kozaltin.
Jaz ménim, da bi do céla nepotreben bil popis, kako je Ivan Nikiforovič oblekel šaravare, kako so mu robec omotali okrog vratu, naposled pa, kako so navlekli nâ-nj kozakin, kateri je pod levim rokavom poknil. Dosti je bilo to, ker je vès ta čas bil pošteno miran in ni besedice nij spregovoril Antona Prokopoviča opazkam, kaj bi mu dal za turško mošnjo.
O tem je druščina nestrpno čakala odločne minute, kedaj se prikaže Ivan Nikiforovič in prilika vendar ustreže splošnej želji, da bi se ta dostojna možaka pomirila. Mnogo jih je za gotovo menilo, da ne bode Ivana Nikiforoviča. Da, komisar in škilasti Ivan Ivanovič sta celô stavila, da ne pride, le ujemala se nijsta, zatô ne, ker je škilasti Ivan Ivanovič zahteval, da bi komisar zastavil svojo ostreljeno nogo, sam pa svoje škilasto oko, na kar se je pooblaščenec razhudil, gostje pa so se natihoma smijali. Nobeden nij še sedel za mizo, da-si je kedaj už0 bilo odbilo eno , — čas, o katerem v Mirogradu tudi o najslavnejših prilikah uzé davno obedujô.
Stoprv prikazal se je bil Anton Prokopovič mej durimi, takoj tisto trenotje so se vsuli okrog njega vsi. Anton Prokopovič je vsem vprašanjem odločno odgovoril: „Ne bode ga !" Stoprv izgovoril je bil to, uzé so jeli mu glavo obsipati s karalnimi, sè zmerjalnimi besedami, morebiti so ga tudi v nos drezali, zatô ker se mu poslanstvo
nij bilo posrečilo, — kar se duri zopet odprô in — Ivan Nikiforovič stopi pred-nje.
Ko bi se bil satan sam prikazal — ali kakov mrtvec, pa bi ne bil društvu zavdal s tako omamo, v kakoršno je vse pahnol Ivana Nikiforoviča nenadni prihod. Anton Prokopovič pa se je kar za boka ubiral — in smijal se je, kar nij poknil, vsled same radosti, ker je bil tako srečno ukanil vso družbo.
Pak bodi-si tako, ali tako, neverjetno je bilo skoro vsem le to, da bi se bil Ivan Nikiforovič mogel v tako k ratkem času obleči, kakor pristuje plemenitašu. Ivana Ivanoviča baš ta trenotija nij bilo v sobi: odšel je bil nekam, ne znam, zakaj.
Ko se je bilo zopet razvedrilo vse občinstvo, pozdravilo je Ivana Nikiforoviča in razodelo mu svojo radost, ker je tako lepo odebelel. Ivan Nikiforovič se je poljubil z vsakim gostom in opominjal je: „Jako sem hvaležen — "
V tem je boršt (juha) sè svojo vonjavo napolnil sobo in prijetno pošegetal uzé lačnim gostom nosnice. Vse je valilo se v obednico. Vrsta zgovornih in molčljivih, suhih in tolstih dam se je sukala naspred, a dolga miza se je odičila z vsemi barvami.
Ne popišem jedil, katera so bila odločena mizi. Ničesar ne zapišem ni o mniškah v kislej smetani, ni o utribki, katero so podajali v boršt, ne o puranu sè slivami in cvebi, ne o jedi, katera je na videz bila jako podobna usnju, namočenemu v čreslovko, ni o tej polivki, katera je nekega starodavnega kuharja labodja pesen, ni o tej jedi, ki so jo na mizo prinesli oblito s plamenečim vinom, kar je jako zanimivalo, pa tudi plašilo dame. Ne bodem govoril o teh jestvinah, zatô ne, ker jih jém veliko rajši, nego v razgovorih pečam se z njimi.
Ivanu Ivanoviču je jako slastna bila riba, prirejena s hrenom. Skrbno se je vdal tej koristnej in sitljivej jestvini. Zbiral je tenke koščice in deval jih na okrožnik, a nekako slučajno je pogledal črez mizo... Stvarnik Božji! Kako čudovito je bilo to! Njemu nasproti je sedel Ivan Nikiforovič!
Prav to trenotije oči povzdigne tudi Ivan Nikiforovič !.... Ne !.... ne morem !... Dajte mi drugo pero ! Moje pero je slabo, mrtvo, pretenak razcepek ima za takov obraz ! Obema je onemoglost prevzela lica, kakor bi jima bila okamenela. Vidila sta drug drugega obličje, znano užd davno, stopiti bi morala drug k drugemu, kakor prijatelj k nepričakovanemu prijatelju, podati si vzajemno tobačnici in povprašati in opomniti: A i i Vam je drago? — ali: Mar smem poprositi? — vzemite! Pastrašna stamejusobno jima bila obraza, kakor kaka zla spomina. Kar vlival se je pot iz Ivana Ivanoviča in Ivana Nikiforoviča.
Navzočni so vsi, kolikor je bilo jih okrog mize, onemeli in nijso umaknili očij z bivših prijateljev. Dame, ki so doslé bile zamaknene v dosti zanimljivi in važni razgovor o tem , kako je
treba peteline kapuniti, — dame so kar končale svoj razgovor. Vse je omolknilo. To je bil obraz — pristen velikega umeteljnika čopu.
Naposled Ivan Ivanovič vzame ruto in jame vsekavati se, Ivan Nikiforovič pa se je ozrl okrog sebe, — in oči so mu obtičale na odprtih durih. Komisar je bil takoj uganol njegovo namero, torej je ukazal, naj duri krepkejše zaprô. Zdaj jameta oba prijatelja jesti, a ni pogledala niista drug drugega.
Ko hitro so končali obed, oba bivša prijatelja vstaneta vsak sè svojega mesta in jameta iskati čapki, zato da bi pobegnila. Ali komisar migne, a Ivan Ivanovič, ne ta Ivanovič, temuč drug, tisti škila-stega oka, postavi se za Ivana Nikiforoviča, komisar pa stopi za Ivana Ivanoviča, in začela sta ja oba riniti zadaj, da bi ja zrinila mej goste in ne izpustila ju, dokler si ne segneta v roci. Ivan Ivanovič, le-ta, ki je bil škilastega oka, porine Ivana Nikiforoviča, da-si nekoliko po strani, vendar-le dosti srečno k tistemu mestu, kder je Ivan Ivanoviô stal ; ali komisar je porinil preveč na stran, zatô ker nikakor nij mogel ovladati svoje samovoljne pehote, ki te tre-notke nij poslušala nikakoršnih ukazov — in kakor na nesrečo, odskočila je nenavadno daleč in do cela na drugo stran (to je morda bilo tudi za tega délj, ker je na mizi bilo mnogo različnih likerjev), da je Ivan Ivanovič padel na damo v rudečej obleki, — na damo, ki se je bila vsled svoje zvedavosti približala baš do srede. Ta začetek nij obetal nič dobrega. Ali sodnik, da bi zboljšal to napako, stopi na komisarjevo mesto, vès tobak potegne v nos z vrhnega ustna in Ivana Ivanoviča porine na drugo stran. Po tem izgledu imajo navado v Mirogradu, da miré sovražnike; nekoliko je to podobno igri z lopto (balonom). Ko je bil sodnik porinil Ivana Ivanoviča, précej se je tudi škilasti Ivan Ivanovič vprl z vso silo in porinil je Ivana Nikiforoviča, iz katerega se je pot vlival, kakor deževna voda leti raz streho. Da-si sta prijatla upirala se, vendar sta stopila drug k drugemu, zvlasti ker so obema po-rivalcema zdatno sè stranij pomagali drugi gostje. Stopili so okrog njiju na vseh straneh tesno in nij so hotéli izpustiti ju, dokler ne segneta drug drugemu v roko.
„Za B6ga, Ivan Nikiforovič in Ivan Ivanovič! po pravici po-vedita, zakaj sta se razprla ? — ali nij bila neumnost to ? — Ali nijsta zatö odgovorna Bogu in ljudem?" —
„Jaz ne znam," — odgovoril je Ivan Nikiforovič in sopel je vsled presilne utrujenosti (kazalo je, da nij do céla nasproten po-mirku), „jaz ne znam, s čim sem okvaril Ivana Ivanoviča; zakaj pa mi je izpodrezal hlev in hotel pogubiti me?" —
„Nijsem kriv nikakoršne hudobne nakane," — opazil je Ivan Ivanovič, a ni ozrl se nij v Ivana Nikiforoviča, „vpričo Boga in vpričo Vas, čestito plemstvo, rotim se, da z ničim nijsem okvaril svojega sovražnika! Zakaj pa me obrekuje in zaletuje se v moj stan in v mojo čest?" —
„S čim pa sem Vas razžalil, Ivan Ivanovič?" — povpraša Ivan Nikiforovič. Le minuto še, pa bi bilo ugasnolo dolgo sovraštvo. Uže je Ivan Nikiforovič segnol v žep, da bi bil iz njega vzel to-bačnico in rekel: Nate."
„Mar to nij kvar," — odgovori Ivan Ivanovič, pa nij dvignil očij, „ker ste Vi, milostivi gospod, moj stan in mojo čest oskrunili s tako besedo, da nij, da bi jo tu izgovoril?!"
„Dovolite, da Vam prijateljski povem, Ivan Ivanovič (o teh besedah je Ivan Nikiforovič s prstom dotaknol se Ivana Ivanoviča, njegovega gumba, kar je pričalo njegovo popolno vdanost), „Vi ste se, vrag zna, zakaj ste se tako razjezili, zato — ker sem Vam rekel gosjak...."
Ivan Nikiforovič je precej spomnil se, da je napačno učinil, ker je izgovoril to besedo; ali užd je bilo prekasno: beseda je bila izgovorjena. Vse je vrag vzel ! Ker je bil o izgovoru te besede brezi vsakoršnih prič spozabil se Ivan Ivanovič in razkačil se tako hudo, da nikomur ne želim, da bi koga videl tako zelo razsrje-nega — kaj pa zdaj, sodite, ljubeznjivi čitatelji, kaj zdaj, ko je ta smrtna beseda poknila v druščini, o navzočnosti mnogih dam, vpričo katerih je Ivan Ivanovič rad bil posebno vljuden? Da je Ivan Nikiforovič drugače zasuknil, da je rekel: ptič, a le ne: gosjak, uhladili bi bili sovraštvo. Ali zdaj pa.... vsega je bilo konec !
Blisknil je v Ivana Nikiforoviča z okom, a s kakim okom ! Da je s tem pogledom zedinjena bila zvrševalna moč, v prah bi bil promenil Ivana Nikiforoviča. Gostje so umeli ta pogled, za tega délj so sami pospešili, da so ja razločili. A ta moški, posebne krotkosti izgled, — ta človek, ki mimo nobene beračice nij šel, da bi je ne bil ogovoril in malo pogovoril se z njo, — pobegnil je strašno razkačen. Tàko grozno buro vzbujajo strasti!
Nihče mesec dnij nij slišal ničesar o Ivanu Ivanoviči. Zaprl se je bil v svoj dom. Odprl je izgovorjeni zaboj, a iz zaboja je vzel — kaj pa? — karbovance!*) stare dedinske karbovance! A ti karbovanci so prišli v umazane roke črnilnih junakov. Pravda je prišla k guberniju A ko je Ivan Ivanovič bil dobil radostno vést, da drugega dné razvozljajo pravdo, potlej stoprv je prišel na piano in sklenil, da pojde z doma. Pa gorjé! po tej vesti je gu-berniji slehernega dné oznanil, da skonča pravdo, to je bilo celih deset lét.
* * *
Vitè je pet lét tega — peljal sem se skozi mesto Mirograd. Potoval sem o grdem vremenu. Tačas je bila jesen z otožno-vlažnim
*) Karbovance v Maloruskej, zvlasti Židje, imenujö srebrne rublje.
21t
»račjem, z blatom in meglo. Kako neprirojena zelenost — nastope k mrzlega, neprestanega dežja, pokrivala je z redko mrežo travnike in njive, katerim je pristovaia tako, kakor preširnost pristuje starcu, kakor cvêtije staruhi! Nâ-me je tačas vreme imelo silen vpliv, dolgočasil sem se, kakor je vreme bilo dolgočasno. Ali poleg vsega tega sem, ko sem se peljal v Mirograd, čutil, da mi silno bije srce. Bog! koliko spominov! Dvanajst lét nijsem več videl Mirograda. Tačas sta tam živela dva nenavadna tovariša v néznem prijateljstvu. A koliko je bilo pomrlo znamenitih ljudij! Sodnik Demjan Dem-janovič je bil užč mrtev; Ivan Ivanovič, tisti: škilastega oka, ta je bil tudi užč poslovil se od tega sveta. Pripeljem se na glavno ulico. Povsodi so stali drogi — na vrhi s privezanimi šopi slame ; delali so neko novo zravcavo. Podrli so bili nekoliko koč. Plotom in ogradam ostanki so obupno žedeli tam pa tam. — Tistega dné je bil praznik; ukazal sem vozniku, naj kibitko sè storijo vstavi pred cerkvo, in stopil sem và-njo tako tiho, da se nihče nij ozrl. Pa je tudi rés : nihče se nij mogel ozreti, kajti cerkva je bila prazna, skoro nikogar nij bilo v njej; očito je bilo , da se je tudi najbogabojnejši ljud bal blata. Sveče so bile o mračnem, boljši rečeno : o bolnem dnevu nekako čudno neprijetne, temotni prizidki so bili žalostni, obla okna z okroglimi šipami so zalivale deževne solze. Odidem v bližnji prizidek in obrnem se v čestitega starčka sivih las. „Ne zamerite mojemu vprašanju, ali še živi Ivan Nikiforovič?" — A to trenotije svetilnica jasnejše posveti pred ikono,*) in svitloba je šinila na ravnost mojemu sosedu v lica Kako sem se začudil, ko sem se bil ozrl và-nj, ter sem zagledal znano obličje ! To je bil Ivan Nikiforovič sam! Ali kako se je bi postaral!
„Ali ste zdravi, Ivan Nikiforovič? — Kako ste se postarali!"
,,Da, postaral sem se. Jaz sem denes bil v Poltavi," — odgovoril je Ivan Nikiforovič.
„Kaj ste dejali? — da ste bili v Poltavi, pa o takem odurnem vremenu ! "
„Kaj pa hočem ? tožba ...."
O tem jaz nenadno vzdihnem.
Ivan Nikiforovič je slišal moj vzdihljaj in opomnil: „Ne vznemirjajte se: jaz imam vérno vest, da bode pravde konec bodoči teden, a sicer — meni po godi."
Jaz skomizgnem z ramama in odidem, da bi pozvedel kaj o Ivanu Ivanoviči.
„Ivan Ivanovič je tù," — pové mi nekedo, „tudi on je na klirosi."
Zagledal sem neko strhlo , figuro." Ali je to Ivan Ivanovič?! Imel je obličje bogato z brazdami, lase popolnoma sive ; ali bekeš je imel tisti. Précej po prvem pozdravu se je v mé obrnil z veselim
*) Ikona je sveta podoba. Letopis U. 1875.

nasmehom, ki je zmérom jako pristoval njegovemu — želodu podobnemu obrazu, in povprašal je: „Ali Vam smem razodeti neko veselo novico?" —
„Kakovo novico?" — povprašam ga.
„Jutri za trdno skončajo mojo pravdo; gubernij mi je poslal gotovo vest.*'
Jaz vzdihnem še globoče, a brž so poslovim: na poti sem bil vsled neke jako važne okolnosti, in sedem v kibitko.
Mršava konja, v Mirogradu take konje imenujö „kurjerske" konje, peskočita, vgrezneta se v mehko blato in sè svojimi kopiti probudita uho neprijeten zvok. Dež je lil, kakor iz kebla, na Žida na čičaku, daje kar skrival se v štorijo. Ulaga me je premočila baš do kože. Žalostna prečnica (schlagbaum) s kolibo vred, v ka-terej je nekij invalid šival svoje sivo oklopje , zginila je malo po malo mimo mene. Zopet sem je peljal po ravni, razritej tam pa tam, po črnej ravni, zelenkastej na nekterih prostorih, mokre kavke in vrane, enolični dež, solzno zagrneno nebo !.. ..
Dolgočasno je na tem sveti, gospôda !
-'»vuskyw---
Iz potne torbe.
(Priobčil Franjo Erjavec.)
Na svojih izletih po goriških, tolminskih in bolških hribih, po ipavski dolini in po Krasu nabiral sem vzgred tudi rastlinska in živalska imena. Našel sem marsikako dobro zrno, ki bode ustrezalo našim botanikom in zoologom, kateri, neraajoč ali nežna-joč slovenskega imena kakovi rastlini ali živali, bih so prisiljeni sloveniti nemška ali pa znanstvena latinska in grška imena. Samo po sebi se razumeva, da o kaki popolnosti te zbirke ne more biti govora. V narodu je še polno sličnega blaga, zlasti tolminski in bolški hribi so tacemu nabiralcu Še zmerom hvaležna tla. No vendar se mi dozdeva, da je mlajši rod v- tem mnogo nevednejši. Od pastirjev pozvedoval sem po planinah tudi lastna imena živalska, za katera mi sicer zoolog ne bode posebne hvale priznal, toda za philologa tudi te vrste narodno blago nij brez pomena.
Kar se tiče živalskih imen, rabil sem to ali ono vže v svojih spisih, tudi od rastlinskih je jedno ali drugo vže zapisano in rabljeno. Ako sem ja ipak zapisal, naj velja za potrdilo, da v istini zivé v narodu.
Naposled sem dodal še nekatere besede, reke in prislovice, ki so se mi vredne zdele biti zapisane in priobčene, od kojih bode morebiti ta ali ona dobro služila bodočemu pisatelju slovenske phraseologije.
?

Rastlinska imena.
Baba, Boletus edulis, Herrenpilz, kedar je star in ima širok klobuk. (Po ipavski dolini.)
Bälovina, Stipa pennata, Federgras. (Na Krasu).
Bedenica, Narcissus poëticus (Rodik).
Bljûfà m., Tamus communis, Schmerwurz. (Ipavska dolina). Hrvatje ga imenujejo „blušac".
Bodië m., Carlina acaulis, Eberwurz. (Po dolenjem Krasu).
Brina, Nadelholz. (Na Bojškem.)
Brin, tn., Juniperus communis, Wachholder. (Po Krasu).
Cerénje n. imenujejo okoli Krna to, kar je drugde „ruševje", namreč Knieholz, Krummholz.
Dédec je po ipavski dolini mlad Boletus edulis (glej baba).
DeviSica, Convallaria majalis, Maiglöckchen. (Povir na Krasu.)
Dobra misel, Origanum vulgare, Dosten. (Pod Kaninom).
Dobrotlika, Viburnum lantana. (Crniče).
Drača, Paliurus aculeatus. (Matavun v Istri).
Elijev voz, Delphinium Consolida. (Skrilje pod Čavnom.)
Gladež m., Eryngium amethystinum, Mannstreu (Rodik).
Glen m., Conferva sp. Wasserfaden. (Renče).
Gnéd m., zovejo v goriški okolici neko vrsto grozdja, ki ima nekam rjavkasto rudeče jagode. Beseda ,,gned" pomeni Hrvatom naravnost braun. Mej Slovenci je še nisem čul v splošnem pomenu, morebiti ne bi bilo napačno, ko bi se je poprijeli, vsaj potrebovali bi jo krvavo, ker z našim „rjav" ne izhajamo povsodi. Kar se barv tiče, smo sploh veliki siromaki
Gnjelec m., (tako sem jaz razumel, znabiti je pa „gnjilec" pravo), Quercus pedunculata, Stiel- oder Sommereiche. (Na dolenjem Krasu).
Graden, gradua, Quercus sessiliflora, Stein- o. Wintereiche.'(Na dolenjem Krasu). V RoČinji sem tudi slišal kisli in sladki hrast, a ker mi mož nij mogel drevesa pokazati, ne vem, katerega je imenoval kislega, a katerega sladkega.
Grozdjiče sv. Ivana, Ribisel, Johannisbeeren. (Okoli Gorice).
Hélovec, Primula acaulis (Povir). / .	v . . , „
Igavec, Primula acaulis (Rodik). ( übüJe P°Pace™ 12 vjaglec".
Igôvina. Salix_ capraea, Saalweide. (Dolenji Kras). Drugod jo zovejo: i v a.
Ilka,*) Aconitum Napellus. (Na Otlici in v Mrzli rupi.)
Izpodrézek, Crocus variegatus. (Na Krasu).
Izvin m., Daphne mezereum. (Na Otlici). Kmet, od katerega sem izvedel to ime, pristavil mi je kakor v pojasnilo : Ako
*) Izgovarjaj kakor je pisano.
si kdo roko ali nogo spahne, stavijo mu lub tega grma na dotično mesto in spahnena kost je kmalu zopet vravnana.
JaŠčarica, Imperatoria Ostruthium, Meisterwurz. (Na Kaninu.)
Jaščarico imajo Bolčani kot notranje zdravilo v velikih časteh.
Jarddna, Agaricus caesareus, Kaiserling in odtod pokvarjeni slovenski karželj. Besedo „jardana" slisal sem od Ipav-cev. Ce nij laska?
Jedrih, tudi ledrik, Cichorium Iotibu», Wegwarte oder Cichorie. (Po vsem slovenskem Goriškem).
Ka6ja glava, Orobanche major, Sommerwurz. (Po ipavski dolini).
KdmSčiS, Rubus saxatilis. (Pod Kaninom.)
Košutnik, Gentiana lutea. (Na Cavnu, za Krnom in pod Kaninom.)
Njegov koren je povsod znano in čislano zdravilo, zlasti slabim želodcem.
KržiČ, Cyclamen europaeum, Saubrod. (V Plužni nad Bolcem).
Latrôvje n. coll. Rhamnus alpina. (Na Krnu). V Bohinji sem slišal ta grm imenovati „smrdilj."
Lehnik, Salvia glutinosa. (Za Kri.om).
Lèpen, g. lepéna, Adenostyles alpina, Drüsengriffel, Alpendost. To besedo sem najpreje čul v Trnovskem gozdu, pozneje sem se prepričal, da je znana vsem gorjanom tija do Trente in Predela. Gotovo je lepša nego iz nemške prestrojena ,,žlezana", in pa pred vsem naša je.
Leska. Tako imenujejo po planinah trdo, gladko in svetlo seno obstoječe večim delom iz bilk roda „Juncus". To seno je prav slabo, živina ne mara za nje, ali marljivi gorjani je vendar žanjejo, suše in spravljajo domov drobnici za zimsko hrano. — Mehko in sočno travo pa zovejo: m u r v i c a.
Léza, Clematis Vitalba. (V Kotu na beneški meji).
Lobodika, Ruscus aculeatus. (Goriška okolica, Ipavska dolina.)
Lošec, Rhinanthus sp. (Na Otlici).
MâSina, Serratula tinctoria, Scharte. (V divni Bavšici pri Bolcu).
MahČevina, Satureja montana. (Občioa na Krasu). Cul sem tudi pregovor: „Kedar mahčevina cvete, grozdje piše", to je: jagode začno rudeti.
Mdvka, Anemone montana. (Dutovlje na Krasu )
Mesen g. mesna čuje se povsod po Tominskem in Bolškem za „mecesen" (Pinus Larix).
Mlàja, Dentaria enneaphyllos. (V Trnovskem gozdu).
*) V prevodu Schoedlerjeve botanike se ta rastlina tudi že imenuje „negnoj" ; tedaj je bila ta napaka že pred to opazko popravljena.
Tušek.

Modrdsovec, Daphne mezereum. (Na Čavnu, pri Nemcih).
N'êgnoj m., Cytisus Laburnum, je povsod znan in jako čislan grm.
Znan je tudi v slovenski knjigi, samo ka se je povsod krivo pisal: na gnoj *). Beseda „negnoj" je namreč izvedena od „ne gnjiti", in to zarad velike trpežnosti in vztrajnosti tega lesa. V Liki pod Velebitom (v Brušanah) čul sem za ta grm — časih je tudi drevo — besedo : „negnjila".
Ocet, öcta, Cirsium arvense. (V ipavski dolini.) Dokler je še mlad in mehàk, zove se „mleček".
OSnica, Gnaphalium Leontopodium, Edelweiss (Za Krnom.)
Omelika, Genista radiata. (Na izviru Tolminske).
Petelinëki, Ciavaria flava, Bärentatze (Ipavska dolina).
Piskrca f., Primula acaulis. (Sempas).
Plûënik, Cetraria islandica, isländisches Moos. (Na Kaninu).
Plûtnik, Iris, Schwertlilie (Rodik na Krasu).
Podbél, podbela, Tussilago Farfara, Huflattih. (V ipavski dolini.) Tudi Hrvatje poznajo to rastlino pod istim imenom.
Podsvécnik, Gentiana cruciata. (Pri Nemcih v Trnovskem gozdu).
Pokalica, Silene inflata. (Na Otlici).
PraŠČika, Asparagus acutifolius. Tako imenujejo na Krasu mladike te divje šparge, ki se tudi jedô. Praščika se ima najbrže izpeljevati iz glagola „prasnoti" hervorschiessen, praščika torej znamenuje „Schössling". Istranom pod Vučko goro je ,,praska" kar naravnost: veja.
Préslica, Morchella esculenta, Morchel o. Maurachel (Osek v ipavski dolini).
Presnèc kozji, Evonymus europaeus, Spindelbaum, Pfaffenhütlein. (Na dolenjem Krasu).
Prevezdnka, Genista sagittata. (Rodik na Krasu). Ime je dobila rastlina od stebelca, ki je videti kakor prevezano.
Prikla, Euphrasia officinalis. (Za Krnom).
Punëica rudeča, Physalis Alkekengi, Judenkirsche. (Po ipav. dolini).
Rdnjevec, Senecio nemorensis. (Pri Nemcih v Trnovskem gozdu).
Rašeljika, Prunus Mahaleb. (Na Trnovem in po Krasu).
RegdČica, Aegopodium Podagraria, Geissfuss. (Sempas).
SirČica = Phragmites communis (Goriška okolica, Ipavska dolina).
SUS, m., Rhododendron hirsutum, Alpenröschen. Za ta prekrasni planinski cvet dozdaj nismo imeli besede. Pisali smo bog ve odkod izposojeni „dragomastnik" ali pa še grji „ravš", ki je naravnost iz nemškega, namreč iz bavarskega narečja, v katerem se omenjena rastlina zove ,Almenrausch" (Alpenrose). Besedo „sleč" sem čul na planini za Krnom.
Smetljaj, Uredo Maydis, Maisbrand. (Okoli Gorice).
Smrdljika, Pistacia Therebinthus. (Devin pri morji).
Smökvica, Fragaria vesca, Erdbeere. Samo pod tem imenom poznajo goriški gorjani okusni plod, kateremu kranjski Slovenci sploh pravijo: rudeče jagode.
Solzica, Convallaria maj ali s, Maiglöckchen. (V Ročinji).
Spojâvnik, Neottia nidus avis, Nestwurz in potem tudi „gnjezdo-vica" v slovenski knjigi. Kmet, od katerega sem čul to besedo spojavnik, mi je na moje vprašanje, odkod to ime, odgovoril : Kedar se živina neče pojati, damo jej tega zelišča.
SpreŽ, m. Paeonia peregrina. (Krasica v Istri). Vem, da po nekaterih krajih rabi sprež za Helleborus. Mogoče, da moj porok (iBtranski kmet) nij ločil Paeonie od Helleborusa in to je tem laglje mogoče, ker se rastlina takrat (bilo je sredi aprila) nij še razcvela.
Srboritka se imenuje po Ipavski dolini in po Trnovskem gozdu plod šipkov (divje rože), nemški Hagebutte ali Het-schepetsch.
Srobötina, Atragene alpina, Alpenrebe. (Po hribih med Otlico in Idrijo).
Svečnik, Typha latifolia, Rohrkolben. (V Ipavi). Tudi sv. Petra sveča.
Sčipa, Rosa canina in tudi druge divje rastoče vrste. (V Drežnici).
Tegica, Cucurbita lagenaria, Flaschenkiirbiss. (V Ipavski dolini in na Krasu).
Ušjdk, Aconitum Lycoctonum. (Na Krnu). Živini z njim uši preganjajo.
VolČtiik, Daphne mezereum. (Rodik).
Vrdik, Cynanchum vincetoxicum. (Pod Kaninom).
Vrestilj m., Erica carnea. (Goriška okolica).
Zlatenica, Arnica montana. (Trebuša.)
Žiženpanj m., Rhododendron hirsutum, Alpenröslein. (Na Golakih čul od ljudi iz Otlice).
Imena živalska.
Bâr m., neka riba v Bači, katere pa nisem videl, zato ne vem imenovati vrste. Znabiti je „lipan"?
Brizga, Cypselus apus, Mauerschwalbe, Segler. (Šempas).
Buskalica, prav za prav : bliskalica je slovenskim Goričanom kresnica, der Leuchtkäfer, Johanneswürmchen. Tu se navadno tudi čuje : buska se, tudi bovška se, namesto : bliska se.
Ciba je kokoš po ipavski dolini.
Gospod Pitelj je v Ročinji naš kobilar ali vuga, Goldamsel, Pirol, Oriolus galbula.
Govnač, Kothkäfer. (Na Krasu). V Povirji otroci govnače, na-šedsi jih okoli kacega govna, nagovarjajo in dražijo :
Bežite, bežite govnači ! Turška vojska je v Divači. Kačje mleko, Kuckucksspeichel. (Ipava.) Kačja teta, Bandassel, Scolopendra. (Goriška okolica). Kavčiča, Alpendohle. (Na planini pod Kaninom). Kleščarica, Ohrwurm, Forficula. (Goriška okolica). K6čič, Mauerassel, Öniscus. (Soška dolina). Kosec, Weberknecht, Opilio. Krikovec, Feldgrille. (Goriška okolica). Kurjenec, Hühnermilbe. (Ipavska dolina.)
Legen, legéna, Nachtschwalbe, Ziegenmelcker, Caprimulgus. (Šem-
pas). Na dolenjem Kranjskem mu pravijo: ležetruanik. Mlinar, Wasserläufer. (Renče). Mrakûlj je po ipavski dolini netopir, Fledermaus. Oskarus, izgovarjajo : oskorš , je Schnurassel, Julus terrestris. V
Idriji mu pravijo : Železna kačica. Podjéd m., ali pa tudi podjédica, je po soški dolini (v Kobaridu,
Tolminu i. dr.) Maulwurfsgrille, Gryllotalpa. Podnebar, je Banjškarjem naš poljski škrjanec. Podskalar se ravno, ondi zove Steinschmätzer, Saxicola oenanthe. Skržad m., je okoli Gorice, po Krasu in po ipavski dolini Singci-
cade, Cicada orni. Slegur, Steindrossel, Turdus saxatilis. (Pod Čavnom). Slûg, m. je polž brez hiše v Cerknem. Skârjica. Ohrwurm. (Ipavska do ina). Spela, Gottesanbeterin, Mantis religiosa. (Okoli Gorice). Zavijâlec, Rebenstecher, Rhynchites. (V Brdih).
lastua imena domače živine.
a) Imena kozja:
Belica
Belida (Grahovo).
Blekâs m. je kozel, ki rad blokeče.
BrekâS m. (Podmelci).
Brikež m. (Krn).
Brišena
Cemba (Krn).
Cipa, Cipež (Podmelci).
Colja
Čadana je koza zagorele dlake. Lešnik je „čadan", kedar dozori. Kranjcu je tak lešnik „sajav". (Podmelci). Črna, Črnica.
Detelja (Podmelci).
Gamsa
Garež m.
HélebuS m. (Krn). Hruškič m. (Krn). Hulež m. (Krn). Iskrež m. (Krn). Kocinka (Baška dolina). Köcoba „ ,, Kopriva „ „ Kosira (Krn). Kramež m. (Baška dolina). Kranj ica Lidež m. (Krn).
Lipež m. (Krn).
Liinež m. kozel rumenkaste dlake
(Krn). Mavra Milka
Méderež m. (Krn). M6kež m. (Kanin). Pàsana (Krn). Pâsena (Podmelci). Pika
Pirgos m. (Podmelci). Pirhež m. (Kanin). Plivež m. (Baska dolina). Pliska (Krn). P6žena
Pšela, menda nam. Pčela. (Krn.)
Piigeš m. (Baška dolina). Pürga (Krn).
Résulja (izgovarjajo: réslja), to
je koza, ki ima „rese" na vratu. (Kanin).
Risa
Rivež m. (Podmelci). Ruska (Krn). Sdjež m. (Kanin). Šoja (Krn).
Tovârié m. (Podmelci). Trâkana (Krn, Bača). Vidra Vrânka
Zâjes m. (Baška dolina). Zâjka (Podmelci). Zélena, Zelénsôica (Krn). Ziraš m. (Podmelci). Zisperna (?) (Podmelci). Z6baš (Baška dolina). 1 Zvézda (Podmelci). Žigra (Kanin). Živara (Baška dolina). Žilžka (Podmelci).
b) Imena ovčja.
ima na
Bela Belka
Bičica (je pastirjevo mezimče). Bistrina (Kanin) Bocka (Krn.)
BreŠka, Brešek (črna ovca z
belo liso). (Kanin). Bučka
Čebra (Krn), črna
Cufa (namesto čupa)
glavi čop dlake. (Krn). Divja (Kanin). Dolga (Kanin). Kéna (Krn). Klampa (nerodno hodi). Kranjsčica Laška Lisica Mala
Maroga (Baška dolina). Mravka (Kanin).
Mrda (Krn).
Mrva, majhna in drobna. (Kan.)
Pavola (Kanin).
Pika (Baška dolina).
Pikaš m. (Baška dolina).
Pliska (Kanin).
Pirunja, (pastir je izgovarjal „pirnja' ). (Kanin).
Puha (Krn).
Raca (Krn).
Résulja (ima „rese'' na vratu). (Krn).
Ringinščica
Rôgul j a (pastir je izgovarjal : roglja). (Krn).
Runa (ima sosebno lepo in mehko volno). (Baška dolina).
Ruska
Sivka
Smet (drobna in majhna). (Baška dolina).
Srna (Krn).
Ščurka (je ovca črne volne).	Šklafuta
(Kanin).	Zajka (Krn).
Široklja (Kanin). Znabiti : širo-	Zlatka
kulja?	Žužka (črna ovca). (Kanin).
c) Imena govedja. Iz tolminskih hribov.
Begunka je krava, ki pastirju
rada uhaja. Béleh, gen. béleha, bel vol. Bélha, bela krava. Béluia Bistrina
Blâsa (siva krava).
Bréza
Burja
Biišina
Cika, Cik
Čada
Čuferna
Dramlja, dramlje n.
Dételja
Hitrina
Hrôvat
Jàgoda
Jelena
Košuta
Liska
Lôvra
Mêla
Néklje n.
Nijânka
Plâvka, Plaveč
Plčža
Pirhana
Pirše n. (Znabiti: piruše?):
Piruh
Pišena
Rôgulja
Roža
R javka
Rjaveč
Rudéëka
Rûmelj
Ruménka, Ruménce
Rûsana
Sabin
Sejâlka, maha z glavo kakor
bi sejala. Sivka, Sivec Srna Sovra
Ščep, ščepdna ima na glavi belo
liso v podobi lune. Tiger, Tigra Vida
Besede, reki in pregovori.
Blago je našemu Kraševcu pred vsem, ali celo izključivo, njegova domača živina. Tako isto tudi Hrvatu. Brdek, ka, o pomeni „brav". V tem pomenu rabi ta beseda vsem
Gorjanom, tudi v Trenti sem jo slišal. Brstno, „üppig". „Ječmen brstno raste". (Trnovo). Čreslo, pretini v orehu. (Drežnica).
Donava. „Brat je šel na Donavo", to je : na Dunaj. (Bukovo). Drn, a, Rasen (Vas Krn). G leviti = žvečiti (Kras).
GolomiŠiti. Sem ter tje laziti, po nepotrebnem si dati kaj opraviti. „Kaj golomišiš na vse zgodaj?" (Kras).
Letopis U. 1875.	^ "
Gonič, der Treiber auf der Jagd. (Tolmin).
Griža, pust kamenit svet. (Kras).
Grtunje, pl. gnojni koš. (Kras).
Gulj m. = stegno. (Drežnica).
Hlača, e, = nogovica. (Drežnica).
Hlastina, hlastje, peclji pri grozdji. „Vino brez hlastin", gerebelter Wein. (Ipavska dolina).
Izpitati — po ovinkih izprašati. (Ipavska dolina).
Jama. Na Krasu sem čul pregovor: „Prvo v jamo, drugo v slamo". To velja o vdovci, ki kmalu po smrti prve žene vzame drugo.
Kamen scejeni = Tropstein. (Trnovo).
Klanec je Kraševcu naša ulica, Gasse.
Klonica = Wagenremise. Na Krasu govoré : „Kedar gredo oblaki na Gorico, deni kola pod klonico" to je : spravi kola, ker bo dež. Ondukaj sem čul tudi sledeča meteorolo-gična pregovora:
Kedar se temni od Kopra, Bode suknja mokra.
In pa:
Kedar pride dež od Trsta, Bo mokro za dva prsta.
Kloniti = podariti. V gorenji Trebuši sem slisal moža reči: „Jaz vam ta svet klönim", to je: dam vam ga zastonj, podarim vam ga. Hrvat bi rekel : Poklanjam vam ta svet.
Koža. V gorenji Trebuši sem poslušal kmete, ko so se pogajali za neki kup. Mešetar prodajalcu govori na dušo in mu pravi mej drugim: E, kaj se boš toliko krčil, saj ne gre za kožo. Prodajalec mu odgovori: Vem, da ne gre za kožo, je tudi ne bi mogel dati za nobeno ceno; kožo ima vsak za svojo rabo, da mu kosti skup drži.
Kup. Prodati sem'moral v mrtev kup, spottbillig. (Ročinj).
Lék = zdravilo. Ta beseda še živi v narodu. Ko sem bil na Črni prsti, vprašal me je kmet, iz Jesenice pod Poreznom doma, videvši me pobirati in spravljati polže: „Ali bo to za lek?" Na moje vprašanje, kaj je „lek", mi odgovori, da pomeni zdravilo.
Lonica — kopica, kup sena na senožeti. (Kras).
Lov loviti — jagen. (Kras).
Mačeha. Na Krasu sem čul pregovor: Kolikor mačeh dobrih, toliko vran belih.
Maličiti, eine Sache ins Kleinliche ziehen, bagatellisiren. V Opačem selu na Krasu sem moža, katerega so ponočnjaki nabili, slišal tožiti : Sodbe so dandanes vse premehke. Tožil sem
jih, ali mislite, da se jim je kaj zgodilo, ka-li? Sodniki so stvar tako dolgo m a 1 i č i 1 i, da iz vsega nič nij bilo.
Médemja, méderje = ograda, v kateri so ovce ali koze zaprte. (Drežnica)
Mezda = plačilo, zaslužek. (Soča).
Miljâva = žarjavica, die Gluth. (Drežnica). Ne vem, ali sem besedo prav pisal ali ne, i namreč izgovarja se polu-glasno, pa se morebiti ima pisati : muljava.
Močila, f., mlaka, na kateri se živina napaja. To besedo sem čul na Št. Vidski gori, sicer je po Goriškem za to beseda „kal" navadna.
Mornik, veter od morja, Scirocco. (Črni vrh).
Molnja ga je na tla pobila, to je : puh od strele ga je podrl. Tudi tukaj je samoglasnik v prvem zlogu poluglasen. V hrvatskem jeziku je munja der Blitz.
Nadražiti koga, n. pr. psa na človeka. (Kras).
Neprijatelj = sovražnik. (Na Krasu).
Nedelja v pomenu teden. Na planini za Krnom mi je pastir na vprašanje, kako dolgo je z živino vže na planini, odgovoril : „V sredo bo deset nedelj" in pozneje zopet: „Za tri nedelje gremo doli." Znano je, da tudi Hrvatje in Srbi tako govoré.
Nie. „V nie mu je natočil", to je: črez roko, kar je pa zamerno. (Senožeče).
Ogenj v pomenu: hiša ali prav za prav ognjišče. „Naša vas ima petdeset ognjev", to je: 50 hiš. (Kras).
Opoka, Mergelschiefer (Ročinj).
Oprišč — Ausschlag. (Roče). „Usta so mu se opriščila".
PaMnog je meni človek, ki ima sestro moje žene. (Bača).
Plav, a. „Golobje prileté s plavom". (Trnovo).
Plesno, der Rist am Fusse.
Pletenica, der Korb (Krn).
Pluka, pl. die Lunge. (Drežnica).
Poeuliati se, ohladiti se. (Brda).
Pogrêniti — pognati. (Kras).
Polastiti se. „Znani ste se mi zdeli, pa se vas nisem mogel precej polastiti", to je:^nisem vas mogel tekoj spoznati.
Ponjava — ruha, Betttucb, v Šempasu.
Posàst, = nahod. (Soška dolina).
Pot. „Druzega nema kakor pot, po kateri hodi, pa še tista nij njegova". Največe siromaštvo. (Kras).
Predivo. V Drežnici razlikujejo tri vrite prediva, te so zvrščene po dobroti: mohlin, ohlančevina in predivo. Pripomeniti mi je, da Drežničani g izgovarjajo za h, mogoče torej, da bi se moralo pisati : moglin.
Prôstiralo = ruha na postelji. (Kras).
Reköven, na, no. „Ta beseda pri nas nij rekovna", ist nicht gebräuchlich. (Ipava).
Sen, sna, — spanje, Schlaf, svivati = sanjati, träumen. (Soška dolina).
Sklénka in sklénica, die Flasche. (Drežnica Soču, Trenta).
Skok, a, = stegno. „Daj mi mesa v skoku". (Goriška okolica).
Sluzeti. „Raria mi še zdaj sluzi'' ist noch f.-ucht. (Opače selo).
Soldan m., verwitterter Sandstein. (Ipavska dolina).
Sukno. „Hoditi v suknjo", „deset let sem hodil v suknjo" zehn Jahre habe ich mit Tuch Hausirhandel getrieben. Govori se tudi: „Hodi v cunje", to je: cunje pobira. (Boleč).
Trapiti. „Zob me je trapil vso noč" sem čul na Krasu, ali ne „trpinčil", kar si je bržčas v Ljubljani nekdo izmislil, drugi so se za njim slepo po prijeli te spake.
Ščet = krtača (laška beseda). (Drežoica).
Špilja, Steinkluft, Höhle (Kras).
TiSati — molčati (Drežnica).
Tnalo, prostor pred hišo, ako ni ograjen. (Kal).
Troba, troba platna, sukna, ein Stück Leinwand, Tuch. (Divžnica).
Tuika = ravnokar (znabiti bi se moralo pisati: tužba). (Drežnica).
Vdljica je kamenena krogljica, ki rabi otrokom v igračo. (Renče). Ljubljanska : fernikola.
Vino. Na Krasu sem čul: „Dobro je, dokler mož vino ne3e, a napak, kedar vino moža nosi." Mož, ki je bil pri sosedu na krstitkab, mi je pravil drugi dan: „Pili smo vino, oh vino I kakor bi pil mleko od svoje matere".
Vonjati, riechen (Ročinj).
Zanotiti se, v noč se zakasniti. (Opače selo na Krasu).
Zavod, Waldantheil. (Vatovlje).
Zâmah in
Zâtik, Propf, Stöpsel, prvo na Krasu, drugo v Trenti.
' Zéh. „Zén gré po ljudéh" se govori, kedar v družbi zvečer drug za drugim začne zevati. (Kras.)
Zima. „Mi smo v zimah" mi je rekel mož v Lokvah (Trnovskih), ko mi je preje pravil o velicem snegu in silni burji.
ŽSžel g. êezla je na Krasu mala lopatica za žarjavico, v Drežnici to orodjo imenujejo:
Žuilja.
Telegraflja.
Zgodovina njena in današnji njen stan.
(Spisal dr. Simon Šubic, profesor na univerziti v Gradcu.)
Vvod«
\ /
„Strelo je izvil človek iz rok paganskemn bogu, starcu Jovu, Ž njo razglasuje misli svoje hitreje kot ajdovski bogovi."
V	Homerovih basnih se bere, da bi bila Hera, žena Jovova, očeta sveta in ljudi, prifrčala iz hriba Ida v Olimp hitreje kot misli moževe.
Boginja sama je prinašala povelje paganskega boga hitri Iridi in urnemu Apollonu. Irida in Apollon pa sta hitela razglaševati povelje med ljudi in med pozemske duhove in bogove.
Tako si je domišljeval v Homerovih časih vmišljivi Grk zvezo med ljudmi in med njihovimi paganskimi bogovi.
Duhapolni Grki so si osnovali poetični ogled sveta. Irida, Apollon, Herrn in drugi paganski bogovi in boginje so prejemali povelje od očeta ljudi in bogov, od Jova, ter so ' ga sporočevali hitreje kot naj hitrejši ptič ali pa naj močnejši veter, hitreje kot blisk in hitreje kot misli človeške.
Grški modrijani so napolnili neb6 in zemljo z duhovi, demoni in bogovi, v katerih so častili stvarnika, voditelja in ohranitelja svetä.
Grki so mislili razodeti si silne skrivnosti vidnega stvarjenja s svojimi bogovi ; v resnici pa so postavili mesto skrivnost vidnih stvari še veče skrivnosti nevidnih duhov.
V	takih sanjah so ljudje živeli po tisoč stoletij, predno jim je nebô, o katerem so si mislili, da je trdna votla krogla, ki obdaja našo zemljo, prihajalo preozko in pretesno, predno so se jeli razumki o zemlji in o nebu nekaj razširjati. Sčasom se je bližalo spoznanje, da človeku ni moč dohajati krajev svetâ; s časom se odpira še dandanašen vsakemu posebej toliko razumka, da do mejnikov neskončnega božjega stvarjenja ne seže nobena zdrava človeška misel. Tukaj pa, kjer človeku še zdaj spoznanja manjka, mu pride na pomoč neumljiva beseda: neskončnost.
Telegraflja.	i
V svojem naj bolj navdušenem vmišljenji je Grk vmislil bogovom poglavno vlastje: da pred bogovi bezé mejé časa in prostora.
Dandanes pa si je človek, iznajdljiv kakor je, prisvojil tiste natornemoči, s katerimi preskakuje vsaj na zemlji čas in prostor !
Ko se je človek nekaj oprostil dušnega jarma popačenih misli, jel je odpirati z lastnim svojim prizadevanjem bukve sveta, v ka: terih je stvarnik vpisal večne resnice. V bukvah božjega stvar-jenja je našel tiste imenitne postave božje, s katerimi on najema dandanes v svojo službo veliko tistih natornih moči, s katerimi so gospodarili v starih časih paganski bogovi.
Sivemu bogu Jovu je iznajdljiv človek izvil strelo iz rok, ter ti s strelo piše in govori po svojih telegrafih. Elektrika, katero vodi človek z izvedeno roko po bakrenih telegrafnih vezéh, je v trenutku tu in tam; hitreje kot Irida in Herrn med Grki oznanja elektrika dandanašen naša povelja po morji in po suhem.
O pravem času so bežali iz svetâ umišljeni paganski bogovi; v svojih dnéh so še uživali čast, da so dajali pomoč in upanje človeku, ko si še sam pomagati ni vedel; dandanašen bi jih bila pregnala sramota, ker človeštvo gospodari po zemlji s pomočjo natornih moči in s strelo nebeško mogočneje, kot so gospodarili stari bogovi in njihovi oče Jov ali Jupitar.
Akoravno so paganski bogovi sami vodili Grke v trojanskih vojskah, kakor nam pripoveduje prepevajoči Homer, vendar so silile potrebe vsakdanjega življenja poiskati pomočkov, s katerimi bi se oznanila pošiljala hitro nazaj v domače dežele. V takih potrebah so jeli Grki dajati si znamenja od daleč s pomočjo luči. Z ognji, ki so jih po noči prižigali po hribih, so naznanjali si imenitne do-godbe, o katerih so imeli poprej besedo med seboj, da si jih bodo oznanili. V Ajshilovem Agamemnonu se bere, da so Grki, ko so premagali Trojo, s pomočjo deveterih na visokih hribih prižganih ogenj oznanili to veselo dogodbo v eni noči iz Trojanskega do mesta Arga, kjer je čakala tega oznanila Klitemnestra, Agamem-nova žena.
Kakor nam sporočuje Herodot, je velel kralj Perzej vse imenitne dogodbe iz Grške dežele na Macedonsko oznanjati si z gorečimi baklami.
To so začetki telegrafije z lučjo pomočjo. Kjerkoli so se pogovorili o kaki imenitni dogodbi, so utegnili oznaniti si to, kar je bilo pogovorjenega z ognji po gričih. — Ognjena znamenja pa niso služila samo v starih časih oznanjati si imenitne dogodbe, temuč vaja ognjenega oznanjanja se je ohranila noter do današnjega dne posebno med ljudstvi po hribatih deželah kakor na Sotskem in na Švaj carskem.
V starih časih pa niso poznali samo imenovane ognjene ali optične telegrafije, ampak bilo je tudi v navadi naznanjati si z
glasom, kateri s pomočjo gotovih naprav sega veliko dalje, nego glas prostih ust. Vedela so že stara ljudstva, da se po cevéh glas veliko dalje sliši, kot po prostem zraku. Taka telegrafija se imenuje akustična.
Bere se, da je tiran D i oni z i j v Sirakuzu na Siciljskem imel tako napravo med svojo sobo in med ječo, da je sedé v svoji sobi slišal vse, kar so se pogovarjali zaprti mozjé.
Naznanjanje z glasom je v starih časih bilo še bolj v navadi, kot naznanjanje z lučjo. Trobili so lovci po gozdih in dajali so si znamenja po pogovorjenji, kakor si naznanjajo še dandanašnji, ko trobijo na rog. — Trôb naj bo z rogom ali pa s trômbo se ne sliši posebno daleč; dalje sega glas iz ustne cevi in od bobna. Vendar-le ne more ne ustna cev ne boben ne(sti glasii razumljivega do tistih daljnih krajev, kamor imamo dajati povelja.
Odkar se je oživela menjava pridelkov z unanjimi deželami in odkar so mašine na sopar silno skrajšale pota v oddaljene kraje po suhem in po morji, se je tudi pokazala potreba, sporočevati misli in povelja hitreje kot teko železna kola.
Predno pa je neutrudljivi duh učenih mož spoznal tiste lastnosti in stvoritve električne moči, ki nam služijo pri današnji tele-grafiji, je pa znajdljivost človeška popravila še optično telegrafijo s pomočjo daljnogleda ali teleskopa, ter seje vpeljala optična telegrafija pod francosko revolucijo v djansko življenje.
Leta 1792. je iznašel francoski mérec (inženir), Claude C happe po imenu, novo napravo za optičen telegraf. Sestavo te naprave imamo pred sabo, ako si mislimo visok steber, z gibljivimi ramami, postavljen na hrib, da se vidi iz bližnjega hriba, kjer stoji drug enak steber. Kakor ko bi stal velik mož na hribu, ki bi majal z rokami, enako se na stebréh prestavljajo gibljive rame, ter se delajo mnogotere podobe, po katerih se spoznavajo znamenja za besede in misli, ki jih ima kdo naznaniti po telegrafu. Ako stojita stebra daleč vsaksebi, se znamenja ne vidijo dosti natanko s prostim očesom, ter jih je treba ogledovati z daljnogledom ali teleskopom.
Iz Francoskega, kjer so bili najprej vpeljali ta optični telegraf, se je razširjala njegova raba po vnanjih deželah, kajti povsodi je človek čutil enake potrebe hitrega sporočevanja. Leta 1796. so vpeljali to napravo na Angleškem in Švedskem; leta 1802. na Danskem, 1823. je strinila angleška vlada v Aziji z optičnim telegrafom mesto Kalkuto in trdnjavo Chunard; v Afriki pa ga je vpeljal Mehemed Ali od Àleksandrije do Kaire.
Nekaj čudno se nam zdi, da naj bližnji sosedje na Nemškem in Avstrijskem niso čutili toliko potrebe za optični telegraf, kot v oddaljenih azijskih in egiptskih krajih ! Na Nemškem so ga še le vpeljali leid 1832. ravno v tistem času, ko sta Gauss in Weber pečala se z iznajdbo električnega telegrafa. — Tri leta pozneje,
1835.1. so ga pa vpeljali tudi na Avstrijskem, kjer je takrat gospodaril Meternih, vsegamogoČDi zatiravee vnaDjih misel in znajdeb. Na Dunaji so bili zadovoljni, da so imeli poleg zgornje Donave ognjene štacije ali postaje, s katerimi so si naznanjali nesrečo izvirajočo od velike povodnji ali od ledü. — Leta 1839. pa je optični telegraf segal že tudi po Ruskem do Petrograda.
Dasi je iznajdba optičnega telegrafa zelô imenitna, vendar ni zadostevala potrebam, kajti znamenja so prenevkretna in ne morejo se opazovati ne pri meglenem zraku, ne pri dežji ali med tem, ko sneg gre, kakor tudi po noči ne, akoravno bi se znamenja razsvetljevala. Tam, kjer stebri z ramami daleč vsaksebi stojé, izgublja že zrak, ki ni prav čist, svojo pozornost, ter ni mogoče več natanko ločiti zna^ienjskih podob, ko zvečer mrak nastopi, naj bo daljnogled še tako dober, kolikor je mogoče. Iz tega uzroka tudi pri meglenem vremenu optični telegraf ne more dajati znamenj ne po dnevu ne po noči. Poleg teh zavér pa optični telegraf tudi ne more dosti hitro dajati znamenj, ker nevkretno gibanje in prestavljanje z ramami preveč časa jemlje.
Ogledovanje optičnega in akustičnega telegrafa nam razkazuje tiste natorne zadeve, ki pripomorejo, da dohajajo v oddaljene kraje znamenja, katere dajemo z našimi napravami. Glas in luč ali svetloba se razprostirata po gotovih natornih postavah od svojega izvira na vse kraje, ako so jima pota odprta na vse kraje. Glasu in svetlobi pa opeša moč, ko prihajata daleč od svojega izvira, tedaj imajo naše telegrafične naprave razun namena, dajati znamenja, tudi še poseben namen, hraniti moč svetlobe in glasil, da se tudi v oddaljenih krajih ogledovalcu moreta razodevati.
Doseže se pa zadnji namen z napravami, ki ne pusté niti svetlobi niti glasu poti odprte na vse kraje, ampak samo na tisto stran, kamor imamo dajati znamenja. Tako gre glas zvoncev po prostem zraku na vse kraje; ako pa zvonec v cevi zaprt doni, gre glas večidel po votli cevi in le kaj malega se sliši iz cevi v stran. — Ako prižgemo luč v prostem zraku, se vidi njena svetloba daleč na vse kraje, ako pa postavimo luč pred zrcalo, gre večidel na tisti kraj, kamor jo zrcalo obrača, ter ima na tej strani več moči, in svetloba luči se vidi na to stran, kamor jo zrcalo obrača, veliko dalje, nego brez zrcala.
Optična in akustična telegrafija se opira tedaj na znamenja, na natorne postave, po katerih se razprostirata luč in glas in pa na naše naprave, s katerimi ohranimo njuno moč za oddaljene kraje in s katerimi ju tam ogledujemo ali opazujemo.
Ako bi imeli pri akustičnem in pri optičnem telegrafu take naprave, da bi pri tem kot pri onem z edino hitrostjo dajali znamenja in opazovali jih, bi vendar ne mogli z obema enako hitro telegrafovati. Luč in glas se morata podati na pot, ter^ride svetloba, ki hitreje hodi, pred kot glas od te telegrafične naprave do
druge, ali od prve postaje do druge; človek pa nima nobene moči do hitrosti, s katero šinita luč in glas po zraku od enega kraja do druzega.
Glas prešine vsako sekundo (trenutek) v mirnem zraku okoli 1050 črevljev pota, luč pa okoli 42 tisuč geograiičnih milj. Luč gre tedaj po zraku skoraj milijonkrat hitreje, kot glas, to je, ko bi imel naš telegraf milijon enako daleč vsaksebi stoječih postaj, bi prišla svetloba od enega konca do druzega, glas pa bi ne prišel v istem času dalje, nego do druge postaje, ter bi svetloba vtegnila prinesti milijon znamenj do zadnje postaje našega telegrafa, predno bi glas prinesel samo eno znamenje. Iz tega izgleda se natanko vidi, kako silno potrebno je rabiti za telegraf tako na-torno moč, ki gre z veliko hitrostjo.
Kakor se svetloba zarad svoje hitrosti bolje prilega za telegraf , kot glas, tako se priporoča tudi elektrika, katera po Wheats-tonovih izskušnjah gre še hitreje, kot svetloba, ako izhaja iz električnega bliska ali iz električne iskre in ako se razteka po bakrenih vezeh.
Tisoč in tisoč let je človek opazoval in premišljeval prikazni in stvoritve električne moči, predno je v našem stoletji spoznal njene postave tako natanko, da je mogel natori vzeti nekaj elektrike in pripreči jo v svojo službo, da nosi dandanes naše misli in povelja v najdaljne kraje.
Kdor ima pred očmi nepreskočljiva pota vsakaterega spoznanja te ali one natorne moči, bo vedel spoznati, kaj je resnica, kaj laž, ako kdo trdi, da kupčija in menjava pridelkov med ljudstvi vstvarja železnice in prepreza dežele s telegrafnimi mrežami. To so besede nevedneža, ki se nikoli ni soznanil ne z človeškim trudom in ne z njegovimi pridelki in tudi ne s spoznavanjem natornih moči, ali pa so besede gladkega jezika, kateremu ni toliko na tem, da bi pokazal pravi izvir železnic in telegrafov, ampak kateri hrepeni po goli gladki obliki svojega govora. Ko bi bilo res, da bi kupčija in menjava pridelkov delala železnice in telegrafe, bi pač že starejša ljudstva, ki so se mnogo pečala s kupčijo, bila vpeljala železnice in telegrafe, ter ne bi bilo treba čakati tistih poznih dni, v katerih so učeni možje z velikim trudom spoznali tiste natorne moči, ki se rabijo pri električnem telegrafu, in ki gonijo parne mašine. — Res pa je to, da kupčija in menjava pridelkov med ljudstvi spodbadate k hitreji vpeljavi železnih cest in električnih telegrafov.
Pota, po katerih so se spoznavale natorne moči, ki se rabijo pri električni telegrafiji.
Kakor se bere v grških spisih, je že Grški modrijan Tales Miležan pečal se z ogledovanjem in premišljevanjem električnih
prikazni. Grki so na drgnjenem jantaru, katerega so imenovali elektron, opazovali lastnost, da vleče na-se lahke stvari, ki ležč blizo njega.
Ud te prikazni na jantaru, katerega je kdo drgnil s suknom, prihaja po Grkih imé: elektrika. — Videti je, pravi Tales, kakor da bi z volno drgnjen jantar dušo v-se vzel, da vleče lahke stvari na-se, kakor vleče magnetična ruda na-se železo.
Ker pa pri starih ljudstvih še ni bilo navade, ponavljati na-tornili dogodeb in prikazni, je pomanjkovalo natančnega preiskovanja in opazovanja teh moči, ter Grki in Rimljani niso o elektriki zvedeli drugih lastnosti, nego kolikor jih je že modrijan Tales poznal.
Akoravno so klasična ljudstva krepko razvijala svoje moči po vladarskih in družbenih napravah in po lepoznanskih delih, vendar v spoznanji natornih moči, in vzlasti v spoznanji elektrike niso prišla dalje, kot otroci divjih ljudstev, ki jih je Al. Humboldt nahajal po lesovih poleg reke Orinoko in opazoval, kako se njihovi otroci igrajo s suhim gladkosvetlim semenom nekega stročnatega zelišča; oni drgnejo seme tako dolgo, da začne lase ali pa nitke drevesne volne na se vleči.
Kako silno dolga so vendar pota od te prvotne igre divjih otrok do znajdbe električnega telegrafa! Omikovanje človeško potrebuje po tisoč let, predno pride od otročje igre do tistega pravega spoznanja natorne moči, ki ga je treba človeku, predno mu je mogoče prisvojiti si natorno moč in vpeljati jo v djansko življenje. Še le, ko je neutrudljivo preiskovanje te moči razjasnovalo njeue lastnosti in storitve, zamogli so si učeni možje osvojiti tisto natorno moč, ki dela blisk in sti-elo. Predno pa se je dala ta na-torna hči vpreči v jarem djanskega življenja, so morali zopet učeni možje po neskončnih svojih skušnjah najti, kako sevprezata moč, ali kako se prisili ta moč na to ali ono pot, k temu ali k onemu delu!
Še le po tem, ko so se z učenostnimi zvedbami lastnosti električne moči dobro spoznale in ko je bila ta moč na vse kraje pripravljena za djansko življenje, bilo je mogoče vpeljati jo pri telegrafnih napravah in pri drugih obrtnijskih delih.
V streli in blisku na nebu je elektrika doma; ali tam je ona nevkrotena surova natorna moč, ter ni za rabo, ker je še predivja; ne dà se vpreči, obnaša se, kakor divja zver, ki ne gre v ojnice, kakor krotko govédo. Še le, ko jo je bistroumni duh natoroznancev vkrotil in prestvaril njeno divje djanje, jela je služiti kupčijam in pomenjavam med ljudmi.
Od starih časov pa do Franklina Benjamina, ki je sredi pretečenega stoletja znašel strelovod, ni storila se v spoznanji elektrike skoraj nobena posebna stopinja razun znajdbe električnega kolovrata. 8 pomočjo električnega kolovrata seje preiskovalo nekaj električnih prikazni in storitev, posebno pa se je opazovala lastnoBt z drgnjenjem zbujene elektrike.
Pristavljena podoba 1. nam kaže današnjo napravo električnega kolovrata. — Njegovi sostavki so v podobi s črkami zaznamovani: C je okrogla steklena plošča, nasajena na vreteno, ki se z roko goni, kakor motovilo; A so klešče, ob katere se drgne vrteča steklena plošča. Klešče pa imajo znotraj, kjer se drgnejo ob steklo, mehka lica podložena z žimo in pa pokrita z usnjem: Mehka usnjata lica pa so nekaj malega namazana z mastjo ali z oljem in s cinkovim amalgamom potresena, da se steklo bolje drgne.
Ko se vrti na kolovratu steklena plošča, se drgne od kle-ščina lica, ter postaja steklo električno. Ako se obesi kroglica bezgovega stržena na volnati ali svilnati nitki blizo drgnjene plošče, jo plošča zaporedoma poteguje na-se, po dotiki pa jo zopet odbija. — Ako stegnemo roko in prste proti vrteči stekleni plošči, je čutiti, kakor da bi se prsti vjemali v palčevino; in ko se močno drgne, frka iskrica za iskrico iz steklene plošče v skrčene prstne ude.
Te in druge električne prikazni se pa bolj natanko pokažejo s pomočjo pristavljene nabiralnice k (konduktor.) Konduktor je mesingasta krogla stoječa na steklenem stebru; v ti krogli se nabira elektrika, katero lovite kroglasti rami D. Spredej na kon-duktorji tiči žebelj m; njemu nasproti pa stoji tudi na stekleno nogo oprta kovinska kroglica F-, od njenega zadnjega konca pa pelje dratena vez tje do zadnje strani na kolovratu in je pripeta' na klešče.
Zdaj je vse pripravljeno za električne prikazni. Ko se goni steklena plošča, se dela z drgnjenjem elektrika, nabira se v konduk-torji, ter vidimo in slišimo zaporedoma blisku podobni električni žarek, ki preskakljuje iz konduktorja na bližnjo kroglo F. — Ako si napravimo iz papirja motovilčekasto podobo in jo obesimo med konduktorja k in F na svilnato nit, imamo igračo, motovilčeku podobno; motovilček leta iz krogle na kroglo semtertje, dokler se v konduktorjih z drgnjenjem dela elektrika.
Kedar katera stvar dobi tako novo moč, s katero ona majhne gibljive stvari od daleč na-se vječe, po dotiki pa zopet od sebe paha ali odbija, pravimo, daje ta stvar električna. Moč, s katero električna stvar druge stvari na-se vleče in odbija, imenujemo električno moč ali sploh elektriko.
Električna moč pa more napraviti tudi mnogotere druge znamenite prikazni. Ako, postavim, pretrgamo drateno vez za kaj malega, in ako denemo strelnega prahu ali smodnika med konca, ga elektrika zažge s svojo žarečo iskro, ki skoči pri vrtenji na kolovratu skoz-nj.
Ako se sprime cela vrsta mož z rokami, in ako vzameta moža, ki stojita na konceh te vrste, ta prvi, oni pa drugi konec pretrgane vezi v roko, in ako se kolovrat vrti, dokler se ne pobliskne
med konduktorji, strese elektrika može po rokah, kakor da bi jih po udih trgalo. Takrat, ko se pokaže električni žarek med konduktorji, se pretaka elektrika po celi vezi, ter gre tudi skozi moška telesa, ki stojé v vrsti; pravimo, da gre električen tok po vezi.
Ako pa vzamemo konca pretrgane dratene vezi in ju zvežemo s prav tenkim jeklenim dratom, s katerim se v navadi strune ovijajo, in ako ima električni kolovrat dosti moči, prešine in strese električni tok jekleni drat tako, da se od toka ogreje in celo vžge.
Razun omenjenih prikazni opravlja električni žarek in tok še več del, katerih pa tukaj ne moremo vseh naštevati. Dela električna so pa kaj imenitna, kakor se vidi na omenjenih stvoritvah
H koncu pretečenega stoletja je jelo nekaj natoroznancev poskušati, kako bi se omenjeno natezanje in odbijanje ali pa električni žarek dal porabiti za telegrafijo. Pa vse naprave, katere so se opirale na elektriko, z drgnjenjem zbujeno, niso bile za rabo, ker ta elektrika je prenestanovitna, njene moči in dela so preveč podložne zračni vlažnosti, ne pusti se ne hraniti, ne nabirati na nobenem telesu, ako je zrak prevlažen ; razun tega pa je opazovanje električnih prikazni pretežko, ter nezanesljivo, ker električni žarek mine prehitro, da bi ga mogel človek natanko opazovati. V istem trenutku, ko je postal, je tudi že minul električni žarek.
Kakor uč6 Wheatstonove skušnje, trpi žarek tako malo časa, da bi utegnilo 72 tisoč električnih žarkov eden za drugim postati in minoti v eni sami sekundi. Ta čas pa je tako kratek trenutek, da človek v svojih občutkih nima nobene mere za nj, ter ga tudi ne more natanko opazovati; ogledovalec ne izvé druzega, kot da je videl električni žarek, druzega mu ni mogoče razločiti v tistem trenutku, in ravno tega razločevanja bilo bi treba, ako bi hoteli dajati po telegrafih znamenja z električnimi žarki.
Z vsim prizadevanjem ni bilo mogoče na noge spraviti električne telegrafije, predno se ni iznašla druga naprava, po kateri izvira trpeči ltrajni) električni tok ali galvanska elektrika.
Nekaj glavnih pravil o galvanizmu.
Še le proti koncu pretečenega stoletja sta Galvani in Volta iznašla izvire galvanske elektrike; postave in lastnosti galvanskega električnega toka so se paše le okoli leta 1820. jele bolj natanko spoznavati, ter še dolgo ni bilo mogoče porabiti galvanske elektrike za telegrafijo. Električni telegraf je tedaj kaj mlada osnova, katera se je še le od leta 1830. sem jela vpeljavati v djansko življenje.
Galvani, profesor v Boloniji, je leta 1789. obešal odrte žabje noge z bakrenimi kljukami na železne držaje, ter je opazoval, cla so se noge stresale, kakor se stresajo na električnem kolovratu,
vselej kedar jih je veter s spodnjim koncem djal v dotiko z železom. V podobi 2. se vidi, namesto železnih držajev železna ključica r, katera se vjema na enem koncu z bakreno ključico h, kakor pri odprtih škarjah; med odprtima koncema pa kaže podoba v črni obliki mirno viseča odrta žabja stegna, bela skrčena podoba nam pa kaže, kako se po dotiki zganejo vsled električnega potresa.
Ta po naključji opazovana prikazen je spodbodla k novim skušnjam, s katerimi se je odprlo veliko novih električnih postav in resnic, katere zapopaaa uk o galvanizmu.
Galvani je trdil, da bi bila živa žabja stegna sama na sebi električna, da tedaj imajo kmalo po tem, ko so edrta, še toliko elektrike v sebi, da se stresajo od njenega toka, ako se po dotiki z ključicama stori vez enako kakor pri električnem kolovratu.
Te misli pa niso bile vsim všeč. Volta, profesor v Padovi, je marljivo preiskovaje vzroke te prikazni dokazal, da se povsodi dela elektrika, kjer se dve razni kovini na golem d o -tikujete med sab'oj. — V tej resnici obstoji glavni zakon galvanskega uka.
Ako vzameš dve plošči (podoba 3.), prvo ploščo Z iz cinka, drugo K pa iz bakra in ako ju zvezeš na golem z bakrenim dratom, postanete plošči električni.
Pri takih skušnjah so pa našli tudi še druge izvire elektrike. Ako se postavi ta ali ona kovinska plošča v kako kislino ali v slano vodo, postanete električni plošča in pa kislina ali voda.
Dve plošči raznih kovin zvezani z bakrenim dratom, imenujemo galvanski element. Naša podoba kaže Voltavi element stoječ v kaki kisli vodi; in to napravo imenujemo: Vol-tavo galvansko baterijo.
Naprave, iz katerih izvira galvanski tok, se imenujejo sploh galvanske baterije. Kdor si hoče napraviti v podobi naznanjeno Voltavo baterijo, naj vzame kaki lonec, vanj naj vlije vode in pa nekaj malega žveplene kisline, ali pa naj dobro osoli vodo. V to kapljino naj postavi plošči : cinkovo in bakreno, tako da s spodnjima koncema stojite v kapljini; med seboj pa se plošči ne smete zadevati; na zgornjem vnanjem koncu, kjer ju ne zadeva več kapljina, ste zvezani z bakrenim dratom. Tako je lahko napraviti Voltovo baterijo z enim loncem.
Kdor pa hoče narediti si sostavljeno galvansko baterijo, naj vzame več posameznih Voltavih bateriji. V podobi 4. je pet posameznih baterij sklenjeno v eno sostavljeno baterijo.
V galvanski bateriji izvira električni tok, in sicer se pretaka elektrika vedoma po vnanji bakreni vezi od bakrene plošče proti cinkovi plošči.
Ako odvzamemo vnanjo bakreno vez med bakrom in cinkom, pa manjka elektriki mosta, po katerem bi hodila, ter neha galvanski tok, elektrika se pa nabira po kovinskih ploščah in po vrhi
kapljine. Ako hočemo galvanski električni tok in njegova dela rabiti v djanskem življenji, treba je skleniti konečni plošči z bakreno vezjo.
V sklenjeni galvanski bateriji trpi ali traja galvanski tok vedoma, dokler se naprava ohrani, dokler se ne pokvarijo kovinske plošče in kapljina.
Lastnosti in dela takega galvanskega toka se rabijo pri današnji telegrafiji.
Precej, ko se »klene baterija z vezjo ali z dratom, teče tok po vezi kamorkoli seza vez, ter nam daje po vseh krajih te vezi svoja znamenja, kjer pripravimo elektriki pravo napravo. ♦ Ako pa vez pretrgamo, naj bo tù ali tam, pa kar jenja teči galvanski tok, ter tudi minejo v trenutku vsa električna znamenja.
Nekaj posebnih del galvanskega toka, ki se rabijo pri telegrafiji.
Gledé telegraficnih aparatov ali naprav treba omeniti posebno tiste lastnosti in storitev galvanskega toka, katere se prikažejo tam, kjer gre tok skoz kemično sostavljeno telo, ali kjer gre poleg gibljive magnetične igle, ali pa kjer se pretaka elektrika krog in krog palice iz kovanega železa.
Mislimo si galvansko baterijo, ki obstoji iz več lonccv (glej podobo 4.), zvežimo z dratom baker prvega lonca s cinkom, ki stoji v drugem loncu, in baker druzega lonca s cinkom tretjega i. t. d. ; tedaj ostaneta v prvem loncu cink, v zadnjem pa baker brez zveze. Na teh konceh se nabira najbolj električna moč, in ta konca se imenujeta : pola. — Ako se na končnih ploščah ali na polih privežeta dratova, ter se skleneta prosta njuna konca, je pa vsa baterija sklenjena, ter galvanski tok teče po tej polarni vezi od bakrenovega konca proti cinkovem koncu.
Ko bi vedno trpel (trajal) prvi vzrok, iz katerega izvira galvanski tok, bi ostal ta tudi vedno v svoji prvi moči; ko se pa sčasom pokvarijo ploščice in ker vpeša okisana voda, vpešatudi moč galvanskega toka.
Upešanje elektrike prihaja od kemijskih spremenb, koje galvanski tok sam dela v loncih galvanske baterije. — Z vpešajočo Voltavo baterijo pa ni izhajati pri telegrafnih napravah, marveč treba jim je stanovitnega galvanskega toka, kateri more premagovati vedno enake zavere, ki se mu vstavljajo po njegovih potih v vnanje kraje, in ondi, kamor priteka elektrika, mora imeti vedno še toliko moči, da dobro goni telegrafne aparate, s katerimi se delajo znamenja za besede in za naša povelja.
Kdor hoče razumeti napravo stanovitne galvanske baterije, mora poprej natanko razumeti glavni vzrok, iz katerega izhaja pri Voltavi bateriji nestanovitnost električnega toka.
Vzrok nestanovitnosti galvanskega toka spoznamo opazovaje kemijske spremenbe v galvanski bateriji. V galvanskem loncu gre električni tok skoz vodo in žvepleno kislino, katere je neki trideseti del vodi prilite. — Kaj pa opravlja galvanski tok gredé skoz vodô in skoz druge sostavljene kapljine?
Na to vprašanje bo nam odgovorila sledeča skušnja. — Vzemimo na pomoč posodo, kakor jo nam kaže podoba 5. Na lesenem okrožnem stopalu stoji širok kozarec; njegovo dno ima dve luknjici, do katerih segata konca polarnega aratii kake galvanske bate-terije, ki je pa v podobi ni videti; iz onih dveh luknjic pa molita k višku dva platinova konca blizo eden druzega. V podobi se vidita platinova konca, kakor dva črna štora. Ko bi hotli skleniti baterijo, da bi se napravil električni tok, bi morali skleniti platinova konca s kakim dratom, da bi šel tok po tem dratu skoz. Mi pa bi radi napravo tako osnovali, da bi galvanski tok šel skoz vodo; tedaj se nalije kozarec na pol z vodo, tako da voda stoji čez platinova štora. — Ker pa voda sama preveč zavira galvanski tok, se jej prilije nekaj kapljic žveplene kisline (hudičevega olja.) Zdaj gre tok po okisani vodi skoz in baterija je sklenjena.
Med platinovima štoroma pa je videti, kakor da bi voda vrela, ko gre galvanski tok skoz. Kaj je to? — Podoba kaže nam tudi v kozarcu stoječi stekleni cevi, ki ste na spodnjem koncu odprti, na zgornjem pa zaprti. Cevi stojite ravno nad platinovima štoroma, tako da v vsako en konec platinovega dratu moli. Od začetka ste bili cevi do vrha z vodo napolnjeni, od tega časa sem, kar gre galvanski tok skozi, se pa dela neki gaz na platinovih štorih, in v mehurčkih se vzdiguje gaz po cevéh k višku, ter se nabira na vrhi vodé, katera mu prostor dela in se poseda v cevéh.
Kaj je ta gaz, ki izvira tam, kjer stopi galvanski tok v vodo, in kaj je oni, ki izvira na drugem platinovem štoru, kjer zapušča tok kapljino?
Koj na oko se vidi, da se je pri izstopu ali izhodu galvanskega toka nabralo polovica več gaza, kot pri njegovem vstopu. Zasledovaje lastnosti teh gazov se kmalo prepi'ičamo, da gaza nista enaka, ampak da sta se nabrala dva razna gaza (plina) v cevéh. — Ako gre tok tako dolgo, daste cevi polni gazov, se vzame cev iz kozarca, ter se lahko opazuje, kake lastnosti ima ta in kake drugi gaz.
Ako prižgemo trsko in plamen vgasnemo, ko se je ogeoj dobro prime, in ako vtaknemo njeni konec, na katerem še oglje svetlo tli, v cev, ki je stala nad vstopom, se vname trska v novič, ter začne zopet s plamenom goréti. — Po tej prikazni pa spoznâ vsak, kateremu je kolikàj kemičnih prikazni znanih, da se je pri vstopu galvanskega toka napravil gaz po imenu: kislec.
Ako poskušamo ravno tako z drugimgazom, ki se je pri izstopu nalovil, se ne zmeni nič za žarečo trsko. Ako pa mu pritaknemo s plamenom gorečo trsko, se gaz v cevi sam vname,

ter gori sčasom od konca po cevi noter do dnu. — Po tej prikazni se spozna, da je gaz, ki smo ga pri izstopu nalovili, v o d e n e c.
Ako vzamemo drugo cev, v kateri je dosti prostora za obad va gaza, in ako izpraznimo va-njo zrakova iz obén cevi, in sicer v tisti méri, kolikor se jih v tistem času nabere; moremo poskušati, kaj d» se iz obadveh napravi. Kakor hitro se približamo z gorečo ali žarečo trsko, hipoma se vname zmes teh gazo v z močnim pokom. Mi pravimo, da eksplodira ali popuhne zmes kislečeva in vodenčeva. V kemiji se imenuje ta zmes pokalni gaz ali pokalni plin.
Ko je zmes kislečeva in vodenčeva popokala v večji cevi, sta se ta dva plina tako zvezala, da sta storila novo telo: vodo. — Kdor to vodo zvaga, in kdor se prepriča tudi z vago, koliko se je vode zgubilo tam v kozarcu, kjer je galvanski tok skoz njo grede razvijal iz vodetakislec invodenec; ta se hitro prepriča, da ostane vse pri starem, kakor je bilo pred poskušnjo, ako se voda popuh-nenih gazov vlije nazaj v kozarec.
Ta poskušnja nas tedaj uči, da galvanski tok kroji vodo na njeni prvini: kislec in vodenec, kedar gre on skoz vodo; iu sicer razvi j a se kislec pri vstopu, vodenec pa pri izstopu iz vode.
Nekaj enacega se godi v galvanskem loncu. Kedar je polarna vez sklenjena, gre tok po nji in tudi po vodi, katera je v loncu zmešana s kislino. Ker po polarni vezi gre tok od bakra proti cinku, gre v kapljini nazaj od cinka tje proti bakru; tedaj stopi galvanski tok iz cinka v vodo in iz vode v bakreno ploščo. Galvanski tok v loncu izstopa tedaj pri bakru, pri cinku pa je vstop njegov. — Tedaj se voda v loncu od galvanskega toka tako kroji, da se nabira kislec na cinkovi, vodenec pa na bakrovi plošči.
Kakor nas kemija uči, se veže kislec z cinkom, ter dela cinkov oksid ; s cinkovim oksidom pa se veže žveplena kislina, kije v loncu, ter postaja cinkov vitriol. Ta pa se v vodi razstopi, in potem gre galvanski tok tudi skoz cinkov vitriol, kakor je poprej šel skoz vodo. Kakor vodö, enako kroji galvanski tok skoz-nj gredé tudi cinkov vitriol v njegovi sestavini : cinkov oksid in žvepleno kislino, in sicer tako, da se na bakreni plošči nabira cinkovoksid, na cinkovi pa žveplena kislina. — Ker se pa na bakru razvija tudi vodenec iz vode v loncu, se na bakreni plošči snidete ravno razkrojeni tvarini : cinkovoksid in vodenec, ter se po kemični postavi zveže ali vzame vodenec z cinkovim ki-slecem, tako da postane iz nju zopet voda in pa čist cink. Tedaj se nasede čista cinkova kovina po malem, kakor se kroji
ro vrhi bakrene plošče, ter se prevleče baker s cinkovim ubom ali z cinkovo skorjo.
S cinkovim lubom preoblečena bakrena plošča ni tedaj več to, kar je bila od začetka, ko se je v bateriji tok začel, tedaj je prvotna galvanska naprava pokvarjena, ter tok tudi ne more teči s prvotno svojo močjo, tok peša in jenja, ker mu primanjkuje prvotnega vzroka njegovega izvira. Njegov izvirni vzrok obstoji namreč v dotiki dveh raznih golih kovia z okisano kapljino in s kovinsko vezjo; zdaj pa ste obe plošči, ki ste v dotiki s kapljino, po vrhi cinkasti.
Cinkov lub na bakreni plošči ja glavni vzrok nestanovitnega električnega toka. Razun tega pa peša galvanski tok tudi zarad tega, ker vodeni gaz zadržuje dotiko bakrene plošče z vodô in pa ker tok sčasom po svoji kemični storitvi sné cinkovo ploščo.
Naprava take galvanske baterije, da bo iz nje izviral stanovitni tok, mora tedaj obvarovati bakreno ploščo pred cinkovo skorjo. Daniel je napravil stanovitno baterijo, ktera daje dolgo časa močan tok; postavil je v vnanji lonec še drug ilovnati lonec brez cementa, da more kapljina skozi njegove luknjičaste strani toliko izstopiti, da je videti, kakor da bi se lonec potil. V vnanji lonec z vodo in žvepleno kislino je postavil Daniel cinkovo ploščo, v notranjega je pa vlil vode in dosti bakrenega vitriola, ter je postavil va-njo bakreno ploščo.
Podoba 6. nam kaže Danielovo baterijo, v kateri pomeni T prsteni lonec ali piskerc iz luknjičave ilovice. Ročici m in n se držite ene bakrene, druga cinkove plošče, kateri ste pa v tej posodi zviti v podobo votlega valjerja. Ko se zvežete ročici z bakrenim dratom, je sklenjena baterija, ter teče tok po vezi in tudi skoz kapljini v luknjičastih stranéh notranjega piskrca, ker se kapljini po luknjicah toliko zadevate, da more galvanski tok skoz. Ker
Sa kapljine samo toliko stopi skozi luknjičaste ilovnate stene, kakor a bi se ilovica potila, more le elektrika skoz, cinkovi oksid, ki se pri cinku dela, pa ne more skoz ilovičnate stene stopiti tje k bakreni plošči, temveč se poseda v svojem loncu na dno, kakor kaka rujava prst. Ker pa cinkov oksid ne more do bakrene plošče, se v Danielovi bateriji ne more narediti na bakru cinkova skorja, ki je pri Voltavi bateriji tok zadušila.
V drugem loncu pa kroji galvanski tok bakreni vitriol in vodo, ter se nabira bakrovi oksid in vodenec na bakreni plošči. Tukaj se zopet vzameta vodenec in kislec bakrovega oksida, ter se napravi nekaj vode in nekaj čistega bakra se nasede po vrhi bakrene plošče, ter jo preobleče z bakreno skorjo. Bakrena skorja pa bakreni plošči ne škoduje, ker plošča raste od tega in ostane vedno bakrena.
Danielova naprava odpravlja tedaj glavni vzrok nestanovitnosti galvanskega toka, ker tukaj baker ne dobi cinkovega luba. — Ta Danielova in druge enake naprave, s katerimi se odpravljajo vzroki nestanovitnosti, so tiste stanovitne galvanske
baterije, katere se rabijo pri telegrafiji in pri drugih dejanskih osnovah za izviranje galvanske elektrike.
S začetka našega stoletja, vzlasti pa od leta 1808., ko je Somme ring v Monakovem prvi jel rabiti galvansko razkroji te v vode pri telegrafiji, so skušali na vse kraje, kako bi se mogle dajati telegrafična znamenja s kemijskimi opravami galvanskega toka.
Poskušali so pa tudi, kako bi se dajala znamenja s pomočjo tistih občutkov, ki jih zbuja močan elekti'iöen tok, ko šine skozi živalske ude in posebno skozi naše roké in prste. — V tistem trenutku, ko se skleneta po'arna dratova galvanske baterije, sostav-Ijene iz veliko loncev, vidi se električni žarek med koncema, ako nista rjasta (rujnata). Ko se polarna konca narazen vzameta, se zopet v tistem trenutku pokaže električen žarek med njima. Ta žarek ima vse tiste lastnosti, kakor žarki električnega kolovrata.
Ako se vstopimo v polarno vez, ko se konca polarnega dratii sklepata in razklepata, gre tudi električni tok, ki dela žarke, skozi naše telo. Kedar držimo dratena konca v rokah, gre električni tok po prstih in po rokah skozi telo. Pri vsakem sklepu in pri vsakem razklepu začutimo v prstih in v rokah, posebno po komolcih neki pretres, kakor ko bi nas kaj trgalo po udih.
Natcroslovec Vorselmann je leta 1839. napravil na Holand-skem tako telegrafno napravo ali fizijologični telegraf, pri katerem so telegrafičee znamenja imela prejemati se s pomočjo elek tričnih pretresov po prstih in po rokah. Telegrafovec je moral držati vseh svojih deset prstov na klavijaturi z desetimi prstnicami, katerih vsaka je pomenila dve črki; moral je čutiti električne toke, ki so raztekali se po njegovih prstih iz ene prstnice na cfrugo, kajti po teh občutkih je moral presojati črke, katere so toki zaporedoma naznanovali, da je mogel po črkah spoznavati besede in misli, ki so se mu telegrafovale od vnanjih krajev.
Ta osnova pa je bila kaj nepripravna, ker trebalo je po deset dratov, med vsako prstnico enega. Osnova pa je bila tudi kaj nezanesljiva, ker po občutkih ni moč dolgo časa razločevati natanko električnih znamenj, zato ker oterpnejo čutnice. Zarad tega se pa tudi ta osnova ni dala vpeljati v djansko življenje. —
Da bi telegrafovec ne moral sedeti noč in dan pri klavijaturi, da bi vtegnil spočiti se in spati, je pa neki iznajdljivec vpeljal napravo, s ktero bi ga budil vnanji telegrafovec, ki misli dajati mu znamenja. Od prstnic na klavijaturi je potegnil dva dratova, — kakor polarna dratova pri galvanski bateriji —, in na konceh jima je pripel kovinski ploščici. Ko je telegrafovec šel spat, je vzel ploščici saboj v posteljo in privezati si jih je moral na dva občutljiva dela svojega života, tako, da je električni tok, ki je prišel po noči, šinil skozi njegove občutljive ude in ga zbudil z električnim trganjem po udih, kakor da bi ga bil kdo djal na
električen kolovrat. — Tako je zbujal električni tok s svojim pre*-tresom telegrafne služabnike in gonil jih iz mehke postelje h klavi-jaturi opazovati električna znamenja.
Z vso bistroumnostjo pa vendar ni bilo mogoče najti pripravne telegrafične naprave, dokler se niso leta 1820. spoznale še druge imenitnejši lastnosti galvanskega toka. Tega leta je Oersted opazil, da električni tok, ki gre poleg gibljive magne-tične igle, odbija iglo, da se vmakuje v stran.
Koje Ampère na Francoskem čul o Oerstedovi iznajdbi, je jel umno preiskovati prikazni, ki se razodevajo med galvanskim tokom in med gibljivo magnetično iglo. S srečnim svojim spoznanjem in razlaganjem natornih vezi med skrivnimi magnetičnimi in električnimi močmi je Ampère si postavil neminljivi spomin svojega bistroumnega duha.
Ampère je spoznal v Oerstedovem poskusu to-le postavo:
„Ako si mislimo po električnem toku plavajočega človeka, ki gleda na magnetično iglo, odbija tok iglo vselej tako, da odstopi njen severni pol na levo roko plavajočega človeka."
Da bo lagleje razumeti to postavo, vzemimo zopet aparat na pomoč, s katerim se poskuša prikazen, kakor kaže podoba 7. Na trdnem lesenem podnožji stoji debel bakreni obod NS, kakor štiri-voglast locenj ; električni tok gre po obodu pri N kviško, pri S pa navzdoli, ter teče poleg cd. Nad elektrotokom cd in pod njim kažete črni podobi magnetični igli. Vsaka igla je prosto gibljiva tako, da se krog in krog lahko vrti.
Igla kaže tedaj sama na sebi z enim koncem c proti severni strani, z drugim koncom d pa proti jugu. Ker njena konca kažeta eden proti severu ali proti severnem polu zemeljskem, drugi pa proti južnem polu, se imenujeta tudi magnetična pola.
Ako vzamemo k poskusu samo ono iglo nad obodom cd, mora človek, ki po elektrotoku cd plava, ležati na hrbtu, da vidi iglo nad saboj; tako plavajoč moli svojo levo roko iz oboda na našo stran sem vun, ravno narobe, kakor kaže pušica zgorej pri črki d. Električni tok zasuče iglo krog srede, tako da se vmakne južni pol d, kakor kaže zgornja pušica, tedaj se vmakuje severni pol nad c ravno narobe sem vun na našo stran, kamor plavajoči človek svojo roko moli.
Ako pa postavimo magnetično iglo, pod elektrotok cd, mora plavati človek na trebuhu, da jo vidi, ter se mora obrniti, ko se
f)restavi igla od zgornje na spodnjo stran. Zdaj je tedaj njegova eva roka na drugi strani, in glej, električni tok ti odbija v resnici iglo na drugo stran, kakor naznanja v podobi pušica pod d.
Kdor natanko razume Ampèrovo postavo, vé tako prestavljati drat z električnim tokom krog magnetične igle, da mu električni tok odbija gibljivo iglo zapored na kateri kraj koli hoče.
Opiraje se na iznajdbo te imenitne postave je zamogel Am-ère osnovati v mislih napravo elektro-magnetičnega telegrafa, eta 1820. že je pisal Ampère to-le:
„S pomočjo toliko magnetičnih igel in toliko polarnih dratov, kolikor ima alfabet črk in pa s pomočjo galvanske baterije, ki se zapored zvezuje z polarnimi dratovi, utegnil bi se napraviti telegraf, po katerem bi se mogli pogovarjati z vnanjim človekum, ako bi opazovali odbijanje magnetičnih igel, katere naj nam pomenijo gotove alfabetične črke ali telegrafna znamenja. — Ako bi se pristavila klavijatura s prstnicami k galvanski bateriji, ako bi imele te prst-nice alfabetične črke in ako bi bila zveza taka, da bi se sklenila baterija, ko bi pritisnil prstnico s kakovo črko ter bi odbijal električni tok na vnanjem kraju magnetično iglo, ki ima ravno tisto črko, videl bi vnanji ogledovalec na odbiti igli črko ali znamenje, katerega mi s prstom pritiskamo in telegrafovamo. S tako osnovo mogli bi se pogovarjati s ptujci, in ne bi bilo treba k temu več Časa, kot ga je treba nam, da pritisnemo na domači napravi prst-niee, ker v tistem trenutku bi se že opazovale tudi na ptuji šta-ciji ali postaji črke ali znamenja odklonjenih magnetičnih igel."
Po tej Ampèrovi osnovi so napravljali telegrafe Ritchi in Davy. Ker pa je pri tej napravi potrebovala vsaka črka svoj posebni polarni drat sem enega in druzega tje, je telegraf, ki je segal deset milj daleč, potreboval za dvajset alfabetičnih črk okoli deset milijonov črevljev bakrenega dratü!
Veliko zaslugo si je zato osnovo pridobil ruski vladni svetovalec Schilling de Cannstadt, ko je leta 1832. iznašel novo bolj priložno napravo, vsled katere telegraf ni potreboval več kot dva bakrena dratii od postaje do postaje.' Schilling de Cannstadt je prvič učil, kako se dajö znamenja z odbijanjem ene same magnetične igle na desno in na levo; on je tedaj iznašel telegraf z magnetično iglo. Pričo cara Aleksandra in pričo Nikolaja je Schilling eksperimentiral s svojim telegrafom, pa gaje smrt prehitela, predno se je vpeljala njegova osnova v dejansko življenje.
Čast iznajdbe električnega telegrafa z magnetično iglo gre po pravici Rusom ne pa A n g 1 e ž e m, ki še zdaj temu precej podobni telegraf v rabi imajo.
Predno so se odpravile neke zavire, ki so takrat še nasprotovale vpeljavi v dejansko življenje, je pa na Nemškem stopila drugačna osnova na dan. Leta 18Š3., celih trinajst let po Ampèrevi osnovi, sta Gauss in Weber v Gotingi (Göttingen) iznašla za Ampèrevo osnovo tako telegrafno napravo, ki se je dobro prilegala dejanskemu življenju.
Gauss in Weber sta potegnila izolirani bakreni vezi črez strehe in stolpe od zvezdarnice do fizikalskega kabineta z namenom, da bi preiskovala postave galvanskega toka. Kmalo sta pa
jela rabati električni tok za vredovanje ur in pa tudi za pogovor med seboj, ter spoznala sta, da bi se z njuno napravo mogla telegrafovati znamenja in misli tudi v dalnje kraje.
Telegrafa a naprava, ktero sta vpeljala Gauss in Weber, obstoji razun dvéh polarnih dratov še iz tréh delov, ki so : aparat, kteri daje galvanski tok, t. j. galvanska baterija, in aparat po imenu komutator, s kterim se hitro obrača tok tako, da gre po vnanji polarni vezi naprej ali pa nazaj, in pa aparat, ki služi za opazovanje električnih znamenj.
Kedar se z komutatorjem obrne tok, se zgodi gledé odbijanja igle ravno to, kar se je zgodilo pri našem poskusu v podobi 7., ko smo magnetično iglo prestavili od zgornje strani na spodnjo stran elektrotoka. Ko stoji igla pod elektrotokom, se odbija ravno narobe, kakor takrat, ko stoji nad elektrotokom. Ako pa igla ima svoj določen prostor, se utegne tudi odbijanje obrniti, aa gre narobe, ako se obrne tok v polarni vezi.
Kdor si misli natanko, kako se z obračevanjem električnega toka ali z komutatorjem električna igla odbija po volji na levo ali pa na desno stran (t. j. da se tako vmakne njen severni pol), ta razume, da moremo naznanjati si alfabetične črke z gibanjem severnega pola gibljive magnetične igle.
Steinheilovi telegraf s pisajočima iglama.
Po tej osnovi je profesor S t ein h eil v Monakovem napravil telegraf leta 1837. Od začetka je rabil še dva polarna dratova in dve magnetični igli. Njegovi magnetični igli pa ste imeli železna peresa ali majhne cevice napolnjene z tiskarnim črnilom. Pri svojem gibanji ste drgnili se igli s peresoma ob papirnat trak, ki ga je neka ura proč vlekla, ko ste ga počrkovali igli. Tako so se z črnilom na papirji delala znamenja, po kterih so se brale telegrafovane misli.
Prihodnjega leta 1838. se je pa proleBor Steinheil, poskušaje, kako bi se dal porabiti kolovoz železne ceste mesti nazaj gredo-čega dratü, prepričal, da zemlja sama more namestovati drugi drat.
Od te iznajdbe sem ni trebalo več dveh polarnih dratov, ker prvi polarni drat se je zvezoval na obeh koncéh z zemljo, kakor se zdajci. Pri tej napravi se priveže z vsakim koncem na golo široka bakrena plošča, ter se pokoplje plošča z koncem vred na kakem mokrem kraji globoko v tla.
Kakor je imenitna zatelegrafijo omenjena Steinheilova iznajdba, da zemlja vodi električni tok nazaj tje, od kodar izvira in kakor radi se jo povsodi porabili, ker se s to napravo prihrani polovico bakrenega dratu; vendar si v delavnem življenji Steinheilovi telegraf ni pridobil trdne stopinje. Vzrok temu je več raznih zadev.
0 telegrafiji.	2
Posebno pa so vzrok usmiljenja vredne tadanje domorodne vezi na Nemškem, kjer je silno pomanjkovalo zedinjenega narodnega djanja. Drugi vzrok je pa težava obstoječa v pisanji s Stçinhei-lovimi magnetičnimi iglami, ker v dalnjih krajih električni tok nema več toliko moči, da bi povsod dovoljno pritiskati mogel peresa ob papir; pa tudi to, ker močnejši električni toki, ki smo jih opazovali pri sklepanji in razklepanji polarne vezi, ne trpé dalje, nego le en sam trenutek; v enem trenutku pa tok nima časa pisati, ker ima v enem trenutku k večemu toliko časa, da spravi magnetične igle v gib. — Vse naprave so sostavljene namreč iz materijalnih stvari ali iz materije, njena glavna lastnost pa je stanovitost, ki stori, da se nobeno truplo ne spreminja, ne zgane brez vnanje moči. Vnanja moč se pa tudi še le s časom more toliko posiliti telesu, da se spozna njeno dejanje.
Wheatstonovi telegraf na magnetične igle.
Kakoi* imenitna je tedaj osnova Steinheilovega telegrafa, vendar ga je pri vpeljavi v delavno življenje prekosil Anglež, profesor Wheatstone, vajen bolj praktičnega dejanja. Wheatstone ni naložil igli težkega pisanja; vse kar ima tukaj opravljati električni tok, je to, da odbija magnetično iglo iz njenega mirnega stanu in da opravlja to delo tako natanko, da more vsakdo ogledovati znamenja, koje daje telegraf z odstopanjem magnetične igle.
Kaj imenitna je tudi Wheatstonova naredba, ki ima namen, buditi telegrafovca k delu. Le ta naprava ali budilo obstoji v tem, da električni tok na vnanji postaji bije z kladivom na zvonec in pa da goni ob enem kladivo z magnetom, kterega si sam napravi.
Kako pa vendar to more biti, da bi galvanski tok napravljal si magnet in da bi gonil ž njim kladivo, kakor človek z roko?
Na to vprašanje se dâ naj ložej odgovor s poskusom. V pri-Btavljeni podobi 8. se vidi podkovi podoben železen valjar, ki je po obéh koncéh povit z bakrenim dratom s svilo omotanim. Ako vzamemo na pomoč galvansko baterijo in ako zvežemo s polarno vezjo prosta konca, ki v podobi visi od podkovi navzdoli, se sklene baterija, ter teče galvanski tok po ovitem dratu krog železnega stebla. V tistem trenutku, ko se začne tok, postane iz železa močan magnet, kterega imenujemo elektromagnet.
Moč elektromagnetova se skaže s tem, da elektromagnet vleče železo na se in da ga zdrži na sebi, ako ima dosti moči, kakor kaže podoba, kjer na magnetični podkovi visi železen maček. — Zdaj razumemo, kako si galvanski tok napravi magnet, s kterim vleče železo na-se, kakor človek z roko.
Mehko kovno železo ima pa posebno lastnost, da precej, ko se začne električen tok, postane iz njega elektromagnet, in pa
da precej zgine magnetična moč, ko jenja tok. — Ako bi mesto mehkega železa vzel podkov obstoječo iz jekla, vbi tudi postala elektromagnet, ali prikazen bila bi nekaj drugačna. Železo postane namreč hipoma elektromagnet in zgubi zopet hipoma svojo moč, ko jenja tok; jeklo pa ne postane naenkrat močan magnet, ampak počasi se narašča njegova moč, in ko mine električni tok, ne mine tudi magnetična moč jeklenega stebla, temveč jeklo ostane dolgo časa magnetično in dolgo ohrani svojo moč.
Na te različne lastnosti mehkega železa in jekla se opirajo mnogovrstne naše naprave. Tam, kjer nam treba magneta, ki dolgo trpi, kakor da bi obdržal vedno svojo moč, tam jemljemo jekleno steblo, naj bo v podobi podkovi ali pa v podobi stegnje-nega kosa ; kjer pa potrebujemo v tem trenutku magnetične moči, v drugem pa ne, tam pa jemljemo kos mehkega železa.
Elektromagnet obstoječ iz mehkega železa, nam služi pri mnogih napravah skoraj kakor lastna roka. Ako stoji blizo pred elektromagnetom gibljiv maček, ga potegne elektromagnet na-se v tistem trenutku, ko pride va-nj električen tok; hitro ga pa spusti v tistem trenutku, ko se tok jenja. To se godi ravno, kakor da bi mi imeli služabnika, ki bi čakal na naše povelje z odprto roko, ter bi prijel za mačka, ko bi mi rekli: zdaj, in ga spustil zopet iz rok, ko bi mi ukazali : zdaj. — Elektromagnet iz mehkega železa je pa veliko bolji za rabo, kot delavec, naj ti bo ta še tako brihten, ker elektromagnet stori nam tam daleč, daleč v ptujih krajih vse tako zaporedoma bolj natanko, kakor bogljiv delavec, ki zraven nas stoji; delavcu na ptujem hipa mi ne mogli od daleč povedati, kaj da naj stori.
Po naših imenovanih poskusih previdimo, kako se je človek s svojimi znaj dbami polastil natornih moči. Videli smo, kako zna on obračati na ptujem stoječo magnetično iglo po volji na levo ali na desno, kakor mu ravno služi; in k temu ne treba druzega, kot električne vezi do ptujega kraja in pa galvanske baterije, ktera se s polarno vezjo skleplje in odkleplje. Videli smo pa tudi pri zadnjem poskusu, kako urne in bogljive hlapce si je natoroznanec vstvaril iz natornih moči, ker elektromagnet, napravljen iz mehkega železa je bogljiva in urna roka, s ktero segamo v tem trenutku, kedar hočemo, v ptuje kraje, kakor daleč hočemo. Bolj natanko, kakor najpodložniši sluga opravlja na ptujem naš galvanski tok z elektromagnetom, s svojim mačkom in z vodom, kterega goni z mačkom, vsa tista dela, ktera mu ukažemo opravljati.
Pač bo rekel vsak, kdor pri prvem branji ni razumel vseh zadev in naprav, da je vredno truda prebirati omenjene poskuse in naprave, in da treba se pogovarjati z drugim bralcem, kte-remu so že bolj znane imenovane natorne moči in naredbe, s kte-rimi se nam pokazujejo. Dokler kdo sam ni videl moči vseh teh naprav, aparatov in poskusov in pa vsakterih prikazni, ki se
omenjene v predstoječem popisu, ta si bo po samem popisovanji in po pripovedovanji kaj težko vse to tako misliti mogel kakor je res. Kdor tedaj še ni imel priložnosti, videti vseh teh poskusov, naj ne nezamudi nobene priložnosti več, pri kteri more kaj takega videti. Koga ne bi mikalo, zvediti in spoznati tiste človeške pripomočke, po kterih mu služi toliko natornih moči in celö blisk in strela !
V čem pa obstoji telegrafno budilo, ktero je Wkeatstone napravil z kladivom, ki bije na zvonec? V pristavljeni podobi 9. se vidi neka naprava, ki bi utegnila rabiti se za budilo. Na steni PO visi zvonec, va nj seza kladivce stoječe s svojo elastično nogo na podnožji MN. Njegova noga nosi pri ab ploščico mehkega železa; tej plošči nasproti stoji na steni pribita podkev mehkega železa. Železna podkev je na koncéh obvita s polarnim dratom, konca pa stojita blizo železne ploščice. Ta aparat je tako vprežen v telegrafno vez, da ko pride električen tok, stopi ta po dratu r v to napravo, po tem dratu pa teče tok tolikokrat krog valjčastih koncev železne podkvi, kolikorkrat je s svilo obmotan drat krog koncev ovit; nazadnje pa stopi galvanski tok po dratu s iz tega aparata, ter teče dalje po telegrafnih vezéh.
Kakor nas je učil zgornji poskus, postane iz železa elektro-magnet v tistem trenutku, ko teče tok krog njegovega stebla. Mag-netična moč, ki jo dobi železo, je tem močnejša, čem močnejši je tok in čem večkrat se ovije krog železnega stebla po spiralnih ovinkih. Ko tok naredi elektromagnet, pa potegne elektromagnet blizo stoječo gibljivo železno ploščico ab na-se; ploščica pa potegne na elastični nogi stoječe kladivo z seboj, ter kladivo udari na zvon. — Kakor hitro pa mine tok, mine tudi elektromagnet ter spusti ploščico, in kladivo, ki zdaj udari na drugo stran ob zvon, ako se dosti giblje; ako ne, pa stopi v sredi zvonca na mir. — Kedar priha;a po telegrafnih vezéh hitro tok za tokom, goni tok za tokom kladivo z elektromagnetom, ter bije na zvon in budi na delo.
Temu aparatu podobno napravo imajo železne cesté na postajah ali na kolodvorih, da zvončka med tem, ko stoji vlak na kolodvoru. Zvončekanje je znamenje, da je vse v pravem redu, da se ne more vlak z vlakom zadeti, ko bi prišel drug vlak o tistom času na kolodvor.
S početka je imel Wheatstonovi telegraf še preveč polarnih dratov, ker tačas Wheatstonu še ni bila znana Steinheilova iznajdba, pa je vendar le precej veljal, ker je imel tako osnovo, da so mag-netične igle, ko jih je tok odbijal, kazale na alfabetične črke tako, kakor da bi kdo s prstom kazal bralcu, ktere črke, da naj sostavi v besedo. Tedaj je vsaki ogledovalec utegnil brati telegrafovane misli, ako si je zapazil zaporedoma črke, na ktere je tok z iglami zaporedoma kazal.
Leta 1840. je Wheatstone z Cookom zboljšal osnovo svojega telegrafa, ta je vpeljal Steinheilovo iznajdbo in vpregal zemljo mesto polarnega dr a tu. Rabila sta Wheatstone in Cooke dvojne naprave: z eno in z dvema iglama, prvo z enim, drugo z dvema polarnima dratovoma; alfabetične črke pa je Wheatstone odpravil, ter ni bilo treba toliko magnetičnih igel, kakor poprej. Kakor sta Gauss in Weber po odklonih magnetične igle na desno in na levo stran sostavljala znamenja za črke, enako tako je telegrafoval Wheatstone. Njegovi telegraf z dvema iglama dajé znamenja z obema iglama, in rabi se še dandanašnji skoraj po vseh železnicah po Angleškem in nekaj tudi po Belgiji.
Zvedeni možje sodijo, da ima Wheatstonovi telegraf tako dovršeno napravo, kakor najboljši sedanji telegrafi; kar pa posebno povikša njegovo vrednost v djavnem življenji, je njegova hitrost in zanesljivost. Telegraf z dvema iglama dela tako hitro, da daje v minuti po devetdeset alfabetičnih črk, skoraj toliko, kolikor jih more zapisati v minuti hiter pisalec.
Bainovi telegraf z zvonci in brez njih.
Nekaj drugačno napravo od Wheatstoneve je vpeljal Bain pri svojem telegrafu, kteri se tudi opira na odklonitev magnetične igle. Od leta 1846. sem v rabi na vladnih železnicah po Angleškem, se je vpeljal Bainov telegraf od leta 1847. sem po celi Avstrijanski deželi, kjer se je rabil, dokler ga ni pregnal Mor se vi telegraf.
Po Bainovi osnovi se giblje magnetična igla po odklonih med dvema znamenjama: I. in V. na desno in na levo stran. Tele-grafovec, ki daje znamenja, nema druzega opraviti, kot da zavrti ročnico svojega aparata na desno ali pa na levo, kakor hoče odkloniti vnanjo magnetično iglo na levo stran k podobi I. ali pana desno k podobi V. Na vnanji postaji si zapazuje telegrafist znamenja I. in V., kakor mu jih kaže igla zaporedoma. Po teh znamenjih se pa bero besede.
Mehanik E klin g na Dunaju je prvo Bainovo naredbo nekaj predelal po svojim kakor kaže podoba 10; napravil je ročici I. in V., s kterima se dajo znamenja. Mesto golih znamenj I. in V., na ktere kaže Bainova igla, je postavil dva zvončka s tako razločljivim glasom, da kdor je vajen njih glasu, vé ali zvoni zvonček I. ali pa zvonček V. Da bi pa električni tok na ta zvončeka zvonil in dajal znamenja I. in V., je pripel Ekling kladivce konci igle. Ko tedaj pride električni tok in odkloni iglo, udari igla z kladivcem na zvonec I ali pa na zvonec V, ter daje znamenja, ko bije na-nja in ko zvonca zvonita.
Ta naprava nadomestuje ob enem tudi budilo, kterega je treba pri vsakem telegrafu, ker pri vsakem je treba poklicati telegrafista, da stopi k aparatu in da ogleduje in opazuje znamenja
in da popravlja, kjer je kaj treba. S to napravo pa je mogoče opazovati znamenja tudi po noči v tami, ker vajenemu ni treba druzega, kot poslušati zvončke, pa vé kaj se telegrafuje.
Morsevi elektromagnetični telegraf.
Med tistimi možmi, ki so se pečali z iznajdbami in napravami električnega telegrafa, se bo zraven Steinheila in Wheatstona vedno imenoval Morse. V zadnjih letih je Morse s svojo praktično napravo pregnal skoraj povsod Bainov telegraf. Pravijo, da je Morse, rojen Amerikan iz Charlestowna v Massachusethu , leta 1832. na morji, ko se je peljal iz Evrope v Ameriko, izvedel od nekega dr. Jaksona znajdbo evropejskega električnega telegrafa. Njegov telegraf se je pa še le leta 1844. prvikrat na Amerikanskem vpeljal.
Amerikanski Morsejev telegraf (podoba 11.) dela znamenja z elektromagnetičnim vodom.
Orodje, s kterim dela Morsejev telegraf svoja znamenja, se vidi v pristavljeni podobi. Glavni udje tega orodja so: ročni ca H, tiskarna mašina z elektromagnetičnim vodom M, električna sklad ali baterija Z in pa bakrene vezi. — Od električne skladi Z gresta bakreni vezi, prva v tiskarno mašino, ter dela, krog železnih valjarjev gredé, napravo za elektromagnet; od valjarjev M gre vez k ročnici, kjer je privezana na podnožji h tako, kakor bi držala naprej po pikasti poti do C in e ; druga vez pa seza od skladi do popčeka d, ki stoji ravno pod popčekom e.
Ko kdo pritisne pri P s prstom na ročnico, priklone se roč-nica, popček e zadene ob popček d, ter se sprimeta oba konca imenovanih bakrenih vezi; zdaj pa gre električni tok po vezéh, ter napravi v tiskarni mašini elektromagnet M, ki goni vod z mačkom ab, in z vodom vtiskuje znamenja ob mimo gredoči papirnati trak, kakor da bi s šilom vanj bodel.
Nad elektromagnetoma M stoji namreč vod ce, kterega elastično perô f v pravi legi drži. Na prvem konci ravno nad elektro-magnetičnem železom ima vod počez ležečo ročnico ali mačka ab, obstoječega iz mehkega kovaškega železa. Ko teče po vezi elek-tromagnetičen tok, napravi elektromagnet, ter njegova valjarja potegneta na-se vod ali mačka ab, ker vlečeta na-se železno ročnico ab. Ko ga elektromagnet z mačkom na-se potegne, se zavrti vod krog svoje osi c, ter gre z drugim koncem kvišku. Ta konec pa ima oster jeklen klinček ali šilo, ki ga vod kvišku gredé pritiska ob papirnati trak.
Ko bi papirnati trak stal na miru, bi vod vedno na tisto mesto s klinčkom va-nj bil, kakor bi ga hotel prebiti ali prebosti, ter bi ne bilo mogoče mu vtiskovati raznih k telegrafiji potrebnih znamenj. Temu se odmore z neko napravo, ktera gre kakor
ura, ter žene papirnati trak, ki ga grabi z kovinskima valjarjema vedno naprej.
Ako pa zdaj pritisne kdo na ročnico, ko ura papir mimo žene, pritisne elektromagnet z vodom in s klinčkom ob trak, ter tako dolgo vanj tišči in z vtiskom dela znamenje, dokler kdo na ročnico tišči. Zdaj bi imelo znamenje podobo črte: —. Ko bi pa kdo na ročnico samo en trenutek pritisnil, bi tudi ektromagnet, ako obstoji prav iz mehkega kovaškega železa, pritisnil samo za en trenutek vod z klinčkom ob papir, ter bi klinček zadel in zabodel trak samo na enem mestu, ter bi vtisnjeno znamenje imelo podobo pičice ali točke.
Kedar se pritisne ročnica samo na trenutek ali na mah, se naredi z elektromagnetičnim vodom na papirnatem traku pika; kedar se pa dalj časa tišči na ročnico, dela črta se na traku. — Ročnica je podprta z elastičnim peresom, ter se vzdigne, ko se jenja pritiskati.
Ako sta se ta, ki daje znamenja na ročnico pritiskaje, in pa oni, ki opazuje znamenja na papirji, med saboj pogovorila, kaj da naj pomenijo ta in ona znamenja, si moreta naznanjati svoje misli po téh znamenjih. Na primer naj pomeni pika in črta. — alfa-betično črko a, črta in piki —.. naj pomeni d, pika sama .
naj pomeni e, črti in pika--. naj pomenijo g, pika, črta in
pika . —. naj pomeni r, pika, črti pa piki .--.. naj pomenijo
c i. t. d.
Znamenja Morsejevih alfabetičnih črk:
Črka	znamenje	črka	znamenje	črka	znamenje
A	. —	1		R	. — .
Ae		J	.---	S	
B	— ...	K	— .—	T	—
C	— . — ■	L	. — ..	U	..—
D	— ..	M	---	Ue	..--
E	•	N	— .	V	• • • ■■■■■
E'	.. — ..	0	---	w	.--
F	.. —.	Oe	---.	X	— . .—
G	--.	P	.--.	Y	—.--
H	----	Q	--- —	Z	--..
S znamenji, o katerih smo se pogovorili, kaj da pomenijo, se lahko berô besede in povelje, ki ga kdo pošilja po telegrafu. Ko se na primer pokažejo na, papirnatem traku znamenja
jih lahko beremo po zgorej pogovorjenih znamenjih tako-le :
Žr	a	de	c
oče kdo iz dalnjega kraja telegrafovati, na pr. iz Gradca v Celovec, mora poprej poklicati s posebnim znamenjem telegrafista v Celovcu, da mu ima kaj povedati. — Mislimo si v
?odobi 10. vezi tako dolge, da segajo od Gradca do Celovca, redno začne telegrafist v Gradcu telegrafovati in naznanovati svoje povelje, pokliče telegrafista v Celovcu, da mu ima kaj povedati, in sicer tako-le: hitro pritiska v Gradcu naročnico pa brez vsega reda, ter električni tok, ki silno hitro teče, goni v tistem trenutku ri tiskarni mašini v Celovcu elektromagnetični vod semtertje ter lepi je z vodom ob končno podporo i. — S takim brezrednim klepanjem daje znamenje, da ima kaj telegrafovati.
Ko zasliši telegrafist v Celovcu klepanje, zažene ali sproži uro, ki je poprej stala, da vleče papirnati trak mimo klinčeka. Zdaj pa telegrafist iz Celovca dà znamenje v Gradec, da je vse pripravljeno, ter sedaj začne oni iz Gradca telegrafovati, redne znamenja se vtiskujejo zdaj na papir in graški telegrafovec naznanja ž njimi svoje povelje.
Nekteri aparati imajo tudi napravo, s kte.ro električni tok, ki pride iz ptujega kraja, sproži sam uro, da trak vleče, ter ni treba opominjati telegrafista, da bi uro zagnal. Pri taki napravi opravlja električni tok sam vse, kar je treba k vtiskavanju pogovorjenih znamenj, ter vtiskujejo na papirnati trak sporočila iz ptujih krajev, naj bo kdo zraven ali pa ne.
Kdor tedaj ima kaj telegrafovati, gre na telegrafno postajo, tam sprejme telegrafist njegovo natanko spisano sporočilo, ter ga prestavi v pogovorjena telegrafična znamenja, ko pritiska na roč-nico ali hipoma ali počasoma in po tistem gotovem redu, po kte-rem so sostavljena znamenja alfabetičnih črk. Pod ročnico se skleplje pot električnega toka za ta čas, dokler kdo pritiska, ter teče tok ali samo en trenutek ali pa dalj časa. Kakor dolgo pa teče električni tok, tako dolgo ima elektromagnet svojo moč, ter vtiska ta čas s svojim vodom znamenja na papirnati trak, ki se mimo voda vleče.
Silna hitrost, s ktero teče električni tok po telegrafnih vezéh, pa dela, da se na ptuji štaciji vtiskajo znamenja na papir skoraj v tistem trenutku, ko se pri nas telegrafuje.
Aparat za priprezanje močnega domačega električnega toka.
Primeri se pri oddaljenih krajih, da električni tok na dolgi poti po bakrenih vezéh toliko oslabi, da mu ne ostane več toliko
moči, da bi mogel delati na papirji natančne vtise. Takemu ope-šanemu električnemu toku se pride na pomoč z drugo napravo, ki se imenuje „Relais" ali priprega.
Priprega ali Relais ima namen, mesto oslabljenega iz_daljnega kraja prišlega toka, vpreči drug močan tok, ki izvira iz domače galvanske baterije ondi, kjer ima vtiskovati telegrafna znamenja. — Preprežen obstoji tedaj iz lahko gibljivega elektromag-netičnega vodü, kterega oslabljen tok vendar še veliko laglje goni, kot onega, s kterim se znamenja vtiskujejo. Oslabljen električen tok nima tedaj druzega opraviti, kot da z lahkogibljivim elektro-magnetičnim vodom skleplja polarne vezi domače baterije, ktera mesto njega vtiskuje s svojim močnim tokom znamenja v papirnati trak. — Zaporedoma, kakor pritiska telegrafist na ročnico, sklepa tukaj oslabljen tok polarne vezi močne domače baterije po ravno tistem redu, ter vpreza mesto sebe močni domači tok, ki dela po ravno tistem redu tista znamenja in vtiskuje na papir njegovo sporočilo.
Telegrafne vezi med oddaljenimi telegrafnimi postajami.
Pristavljena podoba 12. nam kaže neki posneti obraz imeno" vane vezi dveh daljnih telegrafnih štacij. Na obeh koncéh, kjer si imamo misliti oddaljeni postaji, stoji na vsakem kraji Morsejev telegraf, in sicer ročnica pod znamenji s in s', elektromagneti in tiskarne mašine pa pod znamenji m in m, galvanske baterije pod znamenji i in b', v zemljo zakopane bakreni plošči pa pod znamenji P in P'.
Mislimo si, da je na desni strani postaja: Gradec, na levi pa postaja: Celovec. Od ročnice na desni ali iz Gradca gre bakrena vez opiraje se na stebre po zraku noter do ročnice na levi strani do Celovca ; plošči v zemlji ležeči pa ste v Gradci in v Ce-lovci privezani k bakrenemu dratu, ki gre okrog železnih valjarjev pri elektromagnetih in do popčeka pod ročnico. V Gradci, na desni strani, je ročnica ravno pritisnjena, popčeka se zadevata eden ob druzega, ter je sklenena pot in električni tok gre iz Gradca od baterije b po bakreni vezi na stebréh v Celovec. — Pri tem stanu daje telegrafist z ročnico v Gradci znamenja, ter telegrafuje v Celovec. V Celovcu pa počiva ročnica in stoji, kakor jo nosi elastično perö, tedaj gre tam električni tok skozi tiskarno mašino in vtiskuje telegrafična znamenja, po kterih telegrafist v Celovcu bere, kar mu je naznanil telegrafist iz Gradca.
Kdor bi zdaj rad videl v podobi, kako stoji orodje, ko se telegrafuje iz Celovca v Gradec, naj spremeni v mislih imena postaj, na desni strani naj si misli zdaj Celovec, na levi pa Gradec, pa ima obraz, ki ga viditi in poznati želi.
Omeniti je treba, da bakrena telegrafua vez po stebrih mora biti izolirana, to se pravi: bakrene telegrafne vezi se po stebrih ne smejo nikjer zadevati z nobeno kovinsko vezjo, ki bi segala v tla, ker bi se sicer električni tok kar vernil po tej vezi nazaj, od kodar je prišel. — Bližej ko dobi električni tok tako zvezo s svojim izvirom, po kteri mu je mogoče teči, rajše se vrne k izviru nazaj. Dokler so pa telegrafne vezi izolirane, dokler se opirajo dratovi po stebrih na steklene ali pa na porcelanaste stopinje, se pa električni tok ne more vrniti v zemljo in ne more nazaj, marveč mora teči dalje po telegrafhih vezeh. Tedaj vidimo po stebrih na onih mestih, kjer so podprte telegrafne vezi, posebne stekléne ali porcelanaste zvončke, na ktere se opirajo vezi.
Morsevi telegraf z barvo pišoč.
Ker Morsevi telegraf z klinčekom vtiskuje znamen ja v papirnat trak, mora elektromagnet precej moči imeti, da žene vod tako močno, da se znamenja vidijo na papirji; tedaj je treba precej močnega električnega toka in treba je prevečkrat preprezati oslabljene električne toke. Iz tega vzroka so nekdaj prizadevali se predelati napravo tako, da bi elektromagnetični vod pisal z barvo, mesto da vtiskuje znamenja, ker bi k temu ne potreboval toliko moči.
Siemens in Halske na Nemškem sta rešila to nalogo naj bolje. Kdor bi rad razumel to napravo, naj pogleda tiskalno Mor-sevo mašino v 11. podobi. Mesto klinčka, ki se vidi v podobi, jsta vzela Siemens in Halske ozko navpično kolesce. Pod ko-esce, ktero se vrti krog svoje osi, sta postavila koritce napolnjeno z barvano kapljino. Kakor brusni kamen na brusu sega v korito; enako sega kolesce s svojim spodnjim robom v koritce z barvo, ter se ga prime barva krog in krog po robu. — Ko elektromagnet zažene vod, udari kolesce s svojim zgornjim robom ob papir, ter napravi na papirji barvasto pikco ali črto.
Mokra barva, s ktero je preoblečen oster kolesni rob, se rada prime papirja, tedaj ni treba kolesca z močjo pritisniti ob papirnat trak , ampak dosti je, da kolesce le malo zadene na papir. Tedaj more s to napravo pisati še tak slab tok, ki ne bi mogel več z klinčkom vtiskavati znamenj.
0 rabi Morsevega telegrafa v primeri z druzimi.
Bolj kot druge telegrafne osnove se prilega Morsevi telegraf praktični rabi, ker ž njim se dela hitreje, kot z drugimi telegrafi.
Ves čas, kar se ga porabi pri telegrafnem sporočevanji, porabi se pri aparatih, s kterimi se dajô znamenja na prvi štaciji, in pri onih, s kterimi se zapisujejo znamenja na končni postaji, kamor se telegrafuje; tistega časa ni šteti, kar ga potrebuje
električni tok, da pride po vezeh na končno postajo, ker tok teče tako silno hitro, da bi po goli bakreni vezi po zraku plavajoči prišel v eni sami sekundi krog in krog zemlje in še dalje. V primeru s tem časom, ki ga je aparatom treba za njihove opravke, zgine skoraj popolnoma tisti čas, ki ga potrebuje električni tok od konca do kraja svoje poti, kajti tok teče hitro, kakor blisk po zraku.
Kdor ima vajeno rokôj more z Morsevo ročnico tako hitro telegrafovati, da se na vnanji postaji, kamor dohaja pisano tele-grafno sporočilo ali telegram, utisne vsako minuto toliko znamenj, kolikor jih obsega sto ali sto in dvajset alfabetnih črk.
Ta enotna osnova in zložna hitra raba Morsevega telegrafa je vzrok, da so ga praktični Amerikanci od leta 1844. sem, vpeljali na vse kraje po svojih deželah. Iz Amerike se je pa hitro razširjala njegova raba po vseh vnanjih deželah.
Hitrost, s ktero daje telegrame Morsevi telegraf, je še očevid-niša, ako se primerja s hitrostjo, ki se dâ doseči s telegrafi, kteri kažejo alfabetne črke kakor ura. Ti kazalni telegrafi se primerjajo naj bolje z uro, ktera na cifrenici ima alfabetne črke, mesto navadnih številk.
Naprava kazalnega telegrafa se naj lagleje razume, ako si mislimo, da elektromagnetični vod Morseve tiskarne mašine sega s svojim klinčkom v kako uro. Ako klinček prime v uri za zobato kolo, vzdigne elektromagnetični vod zob za zobom- ter se vrti kolesce v uri in z kolescem se vrti kazalo, ki je pripeto na njegovo os. Kazalo pa kaže na alfabetne črke, ter nam naznanja od črke do črke gredé tiste črke, po kterih se imajo sostavljati telegrafo-vane misli, s tem, da na teh črkah počiva kazalo nekaj časa, na drugih pa ne.
Anglež Wheatstone je iznašel kazalne telegrafe. Odkar sta jih Siemens in Halske nekaj prenaredila, so ti telegrafi v rabi po Pruskem in po Belgiji. Prvi Wheatstonovi kazalni telegraf ni mogel več, kot kacih 20 črk pokazati vsako minuto, tedaj je Wheatstone sam hitel prenarediti svojo napravo, ter jej je dal dva kazalca. Pravijo, da Wheatstone z dvema kazalcima more vsako minuto naznaniti kakih devetdeset črk. — Sploh pa velja, da kazalni telegraf z enim kazalom dä štirideset, Morsevi pa devetdeset do sto znamenj vsako mmuto.
Pri kazalnem telegrafu se rado pripeti, da kazalo preskoči po dve in po več črk na enkrat, mesto da bi šlo zapored od črke do črke, ter ti pokaže napačno črko mesti prave. Ako bi ostale druge črke tiste besede, ki jo ima naznaniti, prave, bi se popačena črka dala uganiti; pri kazalnem telegrafu pa naprava v tem naklonu skazi tudi vse poslednje črke. Naprava kazalnega telegrafa je taka, da ko ti zgreši kazalo prvo črko, ti zgreši tudi sledeče črke pri tistem telegramu, tako da na daljni štaciji ni mo-
goče brati sporočila. Ako se zgreši samo ena črka, je treba tedaj ponoviti ves telegram. — To je velika slabost kazalnih telegrafov; pri Morsevem in Bainovem pa pokazéna črka nema tako hudega nasledka, ker ne pokaži sledečih Črk, temveč se dâ po drugih bližnjih črkah uganiti, ter ne pokvari telegrama.
Morsevi telegraf se pa priporoča bolje, kot telegraf z iglami ali kot oni z kazali tudi po svoji posebnosti, da ti črke s svojimi znamenji vtiskuje v papir, ter njegova znamenja ne morejo zginiti. Pri telegrafih pa, ki dajo znamenja, naj bo ko bijejo z iglami ob zvončke ali pa da kažejo z kazali na črke, treba tele-grafovcu na končni postaji kaj natanko opazovati vsaktero znamenje, ker kakor ti mine dön zvončka ali kakor se premakne kazalo, zgine ti tudi znamenje.
Pri vseh svojih dobrih posebnostih pa ima Morsevi telegraf vendar kaj težavno opravilo, kteremu je treba dolge in dobre vaje, predno se more natanko opravljati. Težavno je namreč delo z ročnico. Da se delajo zanesljiva znamenja za črke in besede na ptuji postaji, je treba tako natanko delati pritiskovaje na ročnico, da se pokažejo ondi popolnoma razločljive, natanko izpeljane in v pravem redu stoječe črte in pike; ako ne, se ne zvedô iz njih prave alfabetične črke, ter ti kazé besede. Dobro pa je to, da, ko se pokaži črka in ž njo beseda, ni treba ponavljati celega telegrama, ampak samo pokvarjeno besedo.
Pri kazalnem Wheatstonevem telegrafu pa ni te težave, ker vsakdo, ki znâ pisati in brati, lahko ž njim telegrafuje, ker ni dru-zega treba, ko premikovati kazalo po cifrenici na okrog tako, da zaporedoma nekaj počiva pri vsaki črki, kakor se ktera nahaja zaporedoma v tistih besedah, iz kterih obstoji telegram. — Kdor hoče telegrafovati z Morsevim telegrafom, se mora vaditi več mesecev s pritiskovanjem na ročnico, predno mu je mogoče naznanjati zanesljiva znamenja in sicer tako hitro, kakor si jih hitro vzame v misli, ko izrekuje besedo; pri kazalnem telegrafu se pa veliko lagljeje dajö znamenja, ter se na Angleškem navadijo fantje, kakih dvanajst let stari, v nekterih tednih vsega tega opravila, kar ga je treba telegrafovcu, da more dajati znamenja in da vé brati telegrame.
Veliko so si prizadevali, da bi našli, kako bi se odpravila težavna vaja z Morsevo ročnico ; iskali so tako napravljene ročnice, da bi ž njo tudi nevajenemu bilo mogoče dajati zanesljiva znamenja. Doslej pa ni bilo slišati, da bi se bila rešila ta naloga za vsakdanje potrebe.
Casellijevi vsaktere obraze posnemajoči telegraf t. j. pantelegraf.
Iznajdljive glavé so hitele izmišljati si druge telegrafne osnove, pri kterih bi vse delo mašina sama opravljala. Wheat-
stotie in drugi možje so skušali vsak po svoji iznajdljivosti iznajti temu pripravno orodje. Med temi možmi je imel Caselli naj več sreče, kajti on je iznašel rnašino s tako napravo, da popolnoma po obrazu posnema narisane podobe, kakor pridejo iz prve roke na dan, t. j. Casellijeva mašina telegrafuje originale. Ravno tista podoba, ki jo postaviš v domačo mašino, pride na vnanji postaji v svoji prvi obliki kot original na dan.
Da razumemo osnovo Casellijeve masine, mislimo si dvoje popolnoma enakih plošč, eno na prvi, drugo na zadnji štaciji. Na vsako ploščo se opira kovinski klinček, ki je konci telegrafue vezi tako pripet, da gre električni tok po klinčku skoz njegovo ostro nožico in skoz ploščo in onkraj plošče naprej po telegrafnem dratu, ki je zadej na plošči pripet. Ako ste plošči kovinski, gre električni tok na vseh meatih, kamorkoli zadeva klinčkova nožica, skoz plošči ter je sklenjena telegrafna vez, kadar kdo pritisne na Mor-sejevo ročnico.
Ako bi pa kdo pokril ploščo s papirnatim listom, bi pa suh papir zapiral električnemu toku njegovo pot, ter bi nobenega toka ne bilo, ne bi bilo tedaj mogoče nobenega telegrafnega znamenja. Ako pa napravimo na papirji, ki pokriva ploščo, okroglo luknjico ravno toliko veliko, da more klinček z ostro svojo nogo mimo gredé skozi njo zadeti na ploščo, bi se z njegovo nožico po dotiki s kovino sklenila telegrafna vez v tistem trenutku, ko bi jo klinčkova noga zadela.
Ako bi v istem trenutku ., ko je klinčkova noga na naši postaji sklenila tok, na vnanji postaji stala nožica klinčkova ravno na tistem mestu na papirji, kakor stoji pri nas, in ko bi papir pod vnanjim klinčkom bil kemično tako pripravljen, da bi pustil električni tok skozi in ko bi se njegova barva na tistem mestu od toka spremenila, bi se pokazala ca ptuji postaji na papirji pod klinčkovo nožico barvasta pičica, in pičica bi st>da ravno na tistem mestu, kjer stoji luknjica na našem listu, t. j., ko bi mi s svojim listom pokrili vnanjega, bi videli barvasto pičico skoz luknjico.
Na ta zakon se opira telegrafno posnemanje originalov. Kar velja od ene pičice, velja tudi od vsake druge, in veliko pikic ena za drugo dâ nam vsaktero podobo, tedaj bi podoba na našem papirji popolnoma pokrila ono na vnanji štaciji, t. j. vnanja telegrafna podoba bila bi po naši posnet original.
V našem izgledu se sicer ne prilega vse Casellijevi napravi, a vendar se po tem zakonu kaj lahko mislimo njegovo napravo. V resnici nema naš list na plošči nobene luknjice, mesto luknjice si moramo misliti, da stoji tam pičica zapisana s takim črnilom na posebno pripravljen papir, da se po tem črnilu, ki dela pičico, sklene telegrafna vez, ko zadene klinčkova nožica na pičico.
Mislimo si, da imamo na svojem listu na plošči M (podoba 13.) rokopis pisan — s takim črnilom, ki vodi električni tok, mislimo si, da plošča stoji na mašini, ktera jo tako semtertje giblje, da klinčkova noga S zadeva zaporedoma vse pike, iz kterih se skladajo pisane črke. Ako ravno tisti čas giblje enaka mašina ploščo m. s pripravljenim praznim listom na ptuji postaji tako semtertje, da tudi tamkej zadeva klinčkova nožica s zaporedoma ravno tiste kraje na listu, kakor pri nas, pa napravi električni tok, gredé po telegrafni vezi, za vsako pičico, ki stoji v rokopisu, tudi na ptujem listu barvasto piko, ki stoji ravno na tistem mestu na listu.
Ako zadeva klinčkova nožica na našem listu ali na originalu zaporedoma pike, iz kterih se skladajo rokopisna znamenja ali črke, se delajo na vnanjem listu barvaste pike zaporedoma v ravno tistem redu, ter se sklada počasi tam iz barvastih pičic ravno tisto znamenje ali tista črka, ktere sè zadeva v originalu in sicer po svoji lastni podobi ali popolnoma posneta, kakor je zapisana v rokopisu.
Velika je težava napraviti tako mašino, ki bi zadostevala omenjenemu zakonu. Naj več umetnosti tirja tista naprava, ki ima plošči tako po redu gibati, da klinčkovi nožici zadevate tam in tu v tistem trenutki na ravno tisto mesto na listu. Tako teška je ta naloga, da ga ni bilo umetnika pred Casellijem, ki bi jo bil mogel rešiti. Tako natanko, kakor tirja naš zakon, še naj veči umetnik nikdar ni mogel napraviti dveh ur, da bi kazalci na obéh urah, gibaj e se po cifrenici, kazali obe uri vedno na ravno isto piko na cifrenici!
Da bi mogel rešiti to silno teško nalogo istočasnega gibanja obeh ploščic, je vpeljal Caselli v svojo osnovo težak per-pendikelj (pendelj, nepokoj, nihalo.) Casellijev pendelj je tako težak, da sama njegova leča tehta osem kilogramov ali 16 čolnih funtov. — Iz take teže izvira po fizičnih postavah stanovitnost njegovega gibanja. Caselli pa mu je pridjal na obéh stranéh, kamor dohaja pendel, gibaje se tudi na vsaki strani še elektromagnet za pomagavca, da poravnuje njegovo gibanje tako natanko, da gre pendelj mah za mahom ravno tako tam na vnanji postaji, kakor gre naš pendelj tukaj domâ. — S takimi pendlji, ki imajo sami kaj stanovitno istočasno gibanje, poravnava Caselli gibanje omenjenih plošč, tako da v istem času pišejo klinčki na istem mestu na papirji. Taki pendelj z vso napravo vred se imenuje: „Chronometer régulateur."
Casellijev pendelj pa ne ohranuje samo istočasnega gibanja pri ploščah in pišočih klinčkih, ampak goni tudi vsa sostavna dela Ca-sellijeve telegrafne mašine, ter telegrafist nema opraviti druzega, kot pripenjati pisane telegrame ali originalne liste na ploščico in spro-ževati pendelj, da se jame gibati, kedar je treba.
Casellijev glavni pendelj goni namreč tudi dva manjša pendlja, pendlja pa gonita vsak svoj telegrafni klinček, ta po originalnem pisanem listu, oni pa po pripravljenem praznem papirji, ter dajé ta telegrafna znamenja za pisane črke, oni jih pa posnema na svojem listu, ter dela posneti telegram ali kopijo. — Mali pendelj, ki daje telegrafna znamenja, se rabi mesto Morseve ročnice, drugi pa, ki dela kopije, se pa rabi mesto Morseve tiskarne mašine. Prvi mali pendelj se tedaj imenuje: „transmetteur, drugi pa „recepteur".
Kdor si hoče prav natanko domisliti, kako pride, da klinček, ki ga goni pendelj po papirji, posname s časom ves telegram, naj si misli, da' ima pod svojo roko prazen list, da v roci drži perô (klinček) in pa da nepretegoma risa na listu ravne črte, gredé od ene do druge strani, med tem pa naj poteguje z drugo roko list izpod roke tako počasi naprej, da druga črta pade koj pod prvo tako, da se s časom ves list na gosto z ravnimi črtami pokrije. — Ako hoče videti, kakošen obraz ima posnet telegram, naj pa zapiše te ali one besede ali pa naj nariše kako podobo na počr-kani list, ter naj si misli, da zgine od sedajnih črk in od prejšnjih črt vse, kjer se ne zadevajo ali ne presekujejo ena z drugo, pa bo videl, kako da se skladajo iz ostalih pičie po presečjih v posnetem telegramu pičice, ki delajo kopijo.
Ker Casellijev telegraf posnema vsaktere rokopise in narisane podobe in sicer sam s svojim gibanjem, se imenuje tudi : „p a n a u t o-graf" in pa tudi: „kopirtelegraf".
Hughes-ovi telegraf tiska telegrame s tiskarnimi črkami.
Kakor zanesljiv je Morsevi telegraf, kakor imenitna naloga se je rešila z Casellijevem panautografom, vendar vse to ni dalo počivati človeku, preden je iznašel tako telegrafno mašino, ktera ne potrebuje posebnih ptujih znamenj za alfabetne črke, ampak ktera tiska telegrame z navadnimi latinskimi črkami, kakor so tiskane bukve.
Ni še dolgo, odkar še naj umetnejši mehaniki ne bi bili verjeli, da se bo dala osnovati taka mašina, da bi tiskala kar sama, kakor se tiska v tiskarnici, in da bi telegramov ne bilo treba prepisovati, ampak da bi jih vsak lahko koj sam bral, kakor pi'idejo iz mašine. In tudi te želje so se že precej popolnoma spolnile in ne manjka veliko, da bi bila dosegla mehanika svoj ideal!
Menda gre čast te važne iznajdbe Amerikanom. Wheatstone je leta 1841. že nek tak aparat na občni ogled razstavil v Londonu; ta aparat se je bil koj vpeljal v djansko življenje na železnici od Pariza do mesta Orleans.
Od tistega časa sim so se pečali skoraj vsi možje, kteri so iznajdovali in napravljali telegrafne naprave, tudi z osnovo tiskar-negà Casellijevega telegrafa.
Kako bo pa mogoče nam razumeti saj nekoliko silo sostav-ljeno mašino Hughesovega telegrafa, ktero nam kaže podoba 14. ?
Ako hočemo razumeti, kako telegrafuje Hughes, je treba poiskati zakona, po kterem je malina narejena. Mislimo si, da bi mi take mašine še ne imeli in da bi vganovali in skušali, kako bi se dala narediti taka mašina. Vzemimo si na pomoč 11. podobo, ki nam kaže sostavo Morsevega telegrafa. Kaj pa hočemo ž njo? V mislih jo hočemo tako prenarediti, da bi nam na papirnatem traku dala telegram pisan s znanimi latinskimi črkami. — Znamenja Morsevega klinčka na elektromagnetičnem vodu bi se morala spremeniti v alfabetne latinske crke. Ako bi kdo zaporedoma na klinčkovi konec nasajal črke : A, B, C,.. • in ko bi pri vsaki črki mahoma pritisnil na ročnico H, bi se na papirnati mimo-gredoči trak vtisnile zaporedoma črke : A, B, C,... Tedaj mora elektromagnetni vod te mašine, ki jo išemo, imeti na sebi vse alfabetne črke.
To pa ni dosti. Telegrafist, ki pritiska na ročnico, ne potrebuje vseh črk po alfabetni versti, ampak po tistem spremenljivem redu, kakor se vrsté v raznih besedah. Kako pa bo zopet to mogoče, da bi mogli postaviti z vodom črke v vsakteri red.
Mislimo si, da ima elektromagnetni vod kolesce mesto klinčka, kakor ga ima Morsevi telegraf, ki po Siemens-Halskevi osnovi piše z barvo. Mislimo si, da krog in krog kolesca po robu stoje latinske alfabetne črke, tako, da bi se ves alfabet na papirji natisnil, ko bi mi kolesce po papirji valili. Ko bi se zdaj kolesce na elektromagnetnem vodu tako hitro vrtilo , kakor hitro telegrafist pritiska zaporedoma na ročnico, bi se natisnile vse črke po alfabetnem redu; ako bi pa telegrafist tako dobro- vajen bil, da bi vedel, koliko časa da je treba sprenehati s pritiskovanjem, da pride za črko A na vrtécem se kolesci n. pr. črka D, za-njo zopet A, in pa M, bi pa vjel te črke, ter bi se natisnila na papirnatem traku beseda: ADAM.
Zdaj pač mislim, da se zavemo dobro, kaj da je treba, ako hoče mašina tiskati besede z alfabetnimi črkami. Treba je v tiskalni mašini kolesca z alfabetnimi črkami, ktero se vedno v eno mero vrti; treba pa je tudi na ročnici naprave, ktera telegrafistu kaže, ktero alfabetno črko ima kolesce zdaj in zdaj pod papirnatem trakom.
Mislimo si dalje, da stoji ročnica H v sredi okrogle plošče T, in sicer tako, da se krog osi G po plošči na okrog vrti, ako je treba, in pa da tudi spodni popček d sega kakor okrogel robček krog in krog. Ko vrtimo ročnico po okrožniku krog osi C na okrog, se vrti tudi njeni zadnji konec z nožico G, in ta nožica naj nam kaže na alfabetne črke, ki stojé po vrsti krog in krog. — Zdaj si lahko mislimo tako zvezo med ročnico in med tiskalno mašino,
da se kolesce z alfabetičnimi črkami ravno tako hitro vrti, kakor vrti telegrafovec ročnico ; ako se postavi od začetka nožica G na črko A in na kolesci A pod papirnati trak, pride vselej tista črka pod papir, na ktero kaže ročnična nožica.
Kedar pride tedaj ta prava črka pod ročnično nožico, pa telegrafist pritisne na ročnico, ter se na ptuji postaji natisne ravno tista črka na papir. Ako na primer pritiska zaporedoma nad črkami : G, R, A, D, E, C, se pa natisne v Celovcu beseda: GRADEC.
Na ta zakon se opira telegrafno tiskanje telegramov z navadnimi latinskimi črkami.
Vstopimo se zdaj pred Hughesovo telegrafno malino, ktero nam kaže podoba 14.
Na močni mizi stoji notranji uri podobna mašina. Na desni strani na sprednjem kolesu visi kakih sto funtov teže, ktera goni kolesje, da se vrti hitro in močno na okrog. Na levi strani pa stoji pred kolesi elektromagnet E, kterisega z elektromagnetičnim vodom m med sprednja kolesca. Spredej je pa na sredi miza nekaj odprta, in iz nje se vidi klavirju podobna klavijatura, ki ima bele in črne prstnice kakor navadni klavir. Na prstnicah vidimo znamenja latinskih črk; ena samaprstnica na levi strani nima nobene črke; vidi se bela. — Od desne strani sem pod kolesi nad mizo se vidi zbočen papirnat trak, ki sega med kolesca R in r in ki izmed njih kakor jezik ven moli.
Kolesce R se vidi zobato; vsak zob pa ima ostro latinsko črko, in črke stojé krog in krog po robu v tistem redu, kakor na prstnicah; tedaj je toliko zobov, kolikor je prstnic, samo enega manjka; tam, kjer bi imela bela prstnica svoje znamenje, tam ni zobu. — Spodnje kolesce r, na kterem visi papirnat trak, tiči na gibljivi osi, ktera se v pravem času cabne ali zažene kvišku tako, da se papir zadene ob črko, ktero ima zob nad spodnjim kolescem, ter se vtisne črka v papir, ako se je poprej z barvo namočila. Z barvo pa previdi črke drugo kolesce F, ktero mokro barvo v sebi ima in se med vrtenjem črkovnega kolesca R va nj drgne.
Pred klavijaturo se pa vidi v sredi na mizi pod kolesi neka okrožniku podobna naprava S. V sredi tega okrožnika stoji navpična os, in na-njo je pripeto drsalo s, tako, da se ž njo na okrog vrti, ko se sproži mašina, da kolesa tekô. Pod drsalom stoji po krogu toliko luknjic, kolikor ima klavijatura prstnic in alfabetičnih črk. Ko pritisneš na kako prstnico, pa pogleda kovinsk klinček iz njene luknjice. Ko pride drsalo nad vzdignjen klinček, se sklene polarna vez, ter teče galvanski tok po telegrafnih vezéh ravno, kakor ko se stisneta popčeka z Morsevo ročnico.
Ta električni tok pride po vezéh h in i, teče krog elektro-magnetovih valjarjev, pa ne daje moči elektromagnetu, temveč pokonča njegovo prvo moč. To se godi tako-le: elektromagne-tova valjarja nista iz mehkega železa, ampak sta sama jeklena
0 telegrafiji.	3
magneta. Tok, ki krog valjarjev teče, pa teče tako, da bi sam za se naredil iz železa magnet, ki ima valjarjema ravno nasprotne pole, tedaj tok vničuje s tem svojim delom prvo magnetično moč. Ker pa zdaj elektromagnet zgubi nekaj svoje moči, odtrga napeto jekleno pero mačka od njega, in z mačkom odleti tudi elektromagnetični vod m.
Ko spusti magnet svoj elektromagnetični vod, pa zarožlja po sprednjih oséh in kolesih in v trenutku je natisnjena črka, ktera stoji na pritisnjeni prstnici. Kakor telegrafist pritiska zaporedoma na prstnice, tako se vtisujejo zaporedoma tiste črke na papirnati trak; ura vleče papir najprej izmed koles in na papirji stoji telegram tiskan z navadnimi latinskimi črkami.
Predno pa začneta telegrafista dveh postaj pogovarjati se, je treba vselej mašino toliko popravljati, da se vrté kolesca R z črkami na obeh postajah enako hitro in pa da stoji na obeh postajah tista črka nad papirnatim trakom. Telegrafist pritiska n. pr. zaporedoma na tisto črko B-, ako jo obe mašini natisnete zaporedoma, je vse dobro, ker kolesca teko zdaj enako hitro pri obéh mašinah. — Telegrafist navija naprej in naprej, tako, da tekô
f>o mašini kolesa, kakor po uri, ki gre. Zdaj tekô vsa druga ko-esca in tudi drsalo se vrti na okrog, samo kolesce R s črkami in spodnje kolesce z papirnatim trakom stojite na miru, ker ju zmiraj zavira elektromagnetični vod, kedar se ne telegrafuje. Kadar se
{>a telegrafuje, spusti ta vod tudi te k tiskanji pripravljeni ko-esci, ter se tiska, kakor smo omenili.
Hughesov aparat tiska sila hitro ; kolesca se vrste po mašini tako hitro, da se drsalo in tudi kolesce R vsako sekundo dvakrat zavrti. Ko bi vsakikrat, ko se kolesce in drsalo zasuče, telegrafist samo enkrat pritisnil na kako prstnico, bi se vsako sekundo dve črki natisnili, tedaj bi vsako minuto telegraf natisnil 120 črk. Telegrafist pa utegne hitreje dajati znamenja, tako, da se po navadi vsako minuto natisne okoli 180 črk. Ako se šteje
Erek srede 6 črk za eno besedo, natisne telegraf vsako minuto 30 esedi.
Razun Hughesa so tudi drugi možje napravili telegrafične aparate, kateri pišejo telegrame naravnost z alfabetičnimi črkami, toda tako izvrstne mašioe, kakor Hughes ni vedel nobeden iznajti. Vsi ti telegrafi imajo eden kot drugi sledeče naprave:
Napravo, s katero se postavi tista alfabetična črka pod papir, ki jo hoče telegrafist natisniti na papirnati trak; napravo kladivu podobna, katera pritisne papir na nasproti štrlečo črko, tako da se črka natisne ; napravo s tiskarnim črnilom, s katerim se črne črke, da se vidijo njihove natisnjene podobe; in pa napravo, katera potegne papirnati trak vselej, kedar seje črka natisnila, toliko naprej, da se pridobi dosti prostora za sledečo črko.
Vsakteri telegrafi pisajoči z tiskarnimi črkami imajo dvojne
naprave, s katerimi se vodijo črke tako, da stopajo na obeh postajah tiste črke enako hitro ena za drugo pod tiskarno kladivo.
—	Kakor po urah proži pendelj (nihalo) s svojima ključicama kolesce zob za zobom tako, da se ono vselej, kedar pendel mahne, samo za en zob zasuče; tako puščajo nektere naprave zob za zobom in črko za črko naprej. Te naprave sprožavajo črke ena za drugo,
—	Druge naprave pa storé istočasno gibanje po celi malini Tako napravo ima n. pr. Casellijev telegraf s svojimi pendlii, in tako napravo z istočasnim gibanjem ima tudi Hughesovi telegraf.
Silo natanko morate biti izpeljani dve uri, ako hočete imeti iztočasno gibanje, tako da se vrt^, kolesca pri tej ravno tako hitro kakor pri oni. Take popolne ure ni mogoče napraviti, pač pa, je mogoče napraviti take mašine, da se vjema vrtenje njihovih kolesec za kratek čas, za nekaj minut. Tako je izpeljana Hughes-ova mašina; ko se popravi gibanje pri obehmasinah, se vrté za kratek čas kolesca na ti, kot na oni enako ; s časom pa so pokvari istočasno gibanje, ter ju morajo telegrafisti vedno poskušati in popravljati njuni ték.
Drugi telegrafi s tiskarnimi črkami zamude največ časa s tem, da se sprožava kolesce, ki ima črke in da med tem vselej za trenutek počiva, posebno pa takrat, ko se ima črka natisniti. Te zamude nima Hughesovi telegraf, ker njegovo kolesce s črkami ne počiva med tem, ko se telegrafuje, nikoli, ampak vrti se vedno z enako hitrostjo, ter leti črka za črko vedno na okrog. Tiskarno kladivce pod papirnatim trakom cabne kaj hitro papir v kviško, v tistem trenutku zadene na letečo črko in natisnjeua je ! — Grka, ki se ima natisniti, leti hitro, kakor da bi frčala, in nanjo se zažene papirnati trak, — bati se bi bilo, da bi se črka na papirju ne zamazala, ker barva se hitro zmaže, posebno tam, kjer kaka barvasta stvar prileti na papir; Hughesovo kladvice pa tako hitro cabne papir ob črko, kakor da bi se poblisknilo, ter se črka ne zmaže. Ko bi kdo hotel z roko pritisniti papirnati trak na črke vrtečega kolesca, bi se pa vse zamazalo, ker naša roka je prekasna.
Kdor še ni stal zraven telegrafista v njegovi sobi, ko se pogovarja po Hughesovem telegrafu z ptujim telegrafistom, ta bi se začudil, ko bi videl, kako hitro ptuji odgovarja, kakor da bi kar iz mašine govoril. — V Gradci na telegrafni postaji imam znanca; šel sem ga prašat, ali vé, kje na Dunaju stanuje O. Schaf fier, ki dela Hughesove telegrafe. Pravi, da ne ve; ker pa tudi drugih telegrafistov nobeden ni vedel, kje stanuje, pa pravi prijatelj : Poprašajva, na Dunaju vedô gotovo. Te besede govoreč je zaigral po klavijaturi, kakor bi se norčeval, in predno se zavem, da telegrafuje tje na Dunaj, že zarožla po mašini, papir leti spod kolesec in odgovarja: „O. Schaeffler, Pirma: Ka-eutel, Neubau, Halbgasse, 7. Bezirk". — To videti, da tako

hitro odgovarja, pa pravim, morebiti da vé povedati tudi, kje stanuje Markus. Komaj izgovorim besedo, že popraša iz Dunaja: „Kdo pa je Markus?" — Mehanik, odgovorim; prijatelj pa tiska. „Tega pa ne vem" odgovori iz Dunaja tako hitro, kakor bi za manoj stal in na moj glas odgovarjal. „Ce je vam ležeče, bom pogledal v koledar, menda stoji notri njegovo stanovanje." Moj prijatelj pravi, storite le, če imate priložnost; oni pa že odgovarja: „Mehanik, ki ravno pri nas v sobi aparate popravlja, pravi: „Markus wohnt Mariahilf vis-a-vis Schottenfeldgasse."
Kdor ima priložnost opaz%vati take telegrafne pogovore, ta pač hitro spozna, da pred telegrafom zginejo meje in daljave prostora in časa, ker telegraf v tistem trenutku, ko besedo izgovorimo, v oddaljenih krajih našo besedo ponavlja, ter praša, sporočuje in odgovarja mesto nas, kakor da bi mi bili vsega pričujoči.
Telefon ali telegraf, po kterem se sliši petje v ptuje kraje.
Skoraj vselej, kedar se posreči iznajdljivemu umetniku, da doseže s svojo novo osnovo nedočakljivi cilj in konec, vselej, kedar kdo s to ali z ono umetno napravo reši težko nalogo, vselej navdušuje ogledajočega človeka mogočneje dušna moč, te r mu daje upanje, da ni nič tako težavnega, kar bi človek s pomočjo natornih moči in z bistro glavô doseči ne mogel. — Ako je Caselli osnoval telegraf, ki posnema naš rokopis in narisane podobe tam na ptujem, kakor da bi mi sami tamkej pisali in risali, ter daje naši volji v naših delih tisto vnanjo podobo, kakor mi sami s svojo roko, zakaj ne bi mogli napraviti mašine, ktera posnema na ptujem naše besede z glasom vred, kakor pridejo iz naših ust, zakaj ne bi mogli posnemati in na ptuje donašati našega glasu in petja!
S takimi mislimi se navdušuje veliko ljudi, posebno odkar se je iznašel električni telefon ali telegraf, po kterem se sliši naše petje celo tjevptuje kraje. Nekaj nedočakljivcev je že upalo, da bomo po telefonu kar hitro poslušali v Gradcu godbo in petje, ki se vrši na Dunaji!
Telefonovo napravo nam kaže pristavljena podoba 15. Telefon se sostavlja iz dveh škatljic; s prvo napravo A daje glas in petje, ki prihaja va-njo, električna znamenja, ki gredo po telegrafnih vezéh v ptuje kraje; z drugim aparatom C pa dela električni tok na ptujem skoraj enake glasove.
Treba je poznati aparate, ki so v teh škatljicah. Prva škat-ljica A ima na sprednji strani cev S s Široko odprto ustnico, tako, da se po tej cevi lahko va-njo govori ali poje. Na zgornji strani pa je pokrita ta škatljica z elastično kožo in na sredi napete kože je pripeta platinova ploščica, in sicer tako blizu polarnega dratû, da va nj zadene, ako se trese ploščica.
Ko se v to škatljico poje, se stresa zrak v nji, ter se strese tudi napeta koža, ki jo pokriva. Po glasovih trepetaje, zadeva kožica s platinovo ploščico ob goli polarni konec; drugi konec električne vezi pa je na škatlici pripet, ter se skleplje električni tok izvirajoči iz baterije KZ takrat, kedar se od glasil trepetaje zadeva ploščica ob polarni drat.
V drugi škatljici C je pa telegrafna vez v dolgo špiraljko povita, kakor krog elektrornagnetovega stebla, v sredi v cevi, ki jo obdaja ta špiraljka, pa tiči železna palčica. Ko teče električni tok od prve škatlje po vezéh in ko gre skozi špiraljko, pa stresa tako železno palčico, da palčica jame doneti odstre-sanja. Z elektromagnetičnim donom pa doni tudi zaprta sodoneča škatijena votlina, ter podpira doneče palčične glasove.
Kedar kdo pôje v prvo škatljico, skleplje nje kožica, po glasovih trepetaje, kakor Morseva ročnica, električni tok; na ptuji postaji pa tok po špiraljki gredé obudi don železne palčice, ki v nji tiči. Po tistem glasovnem redu, po kterem se v prvi škatljici skleplje električni tok, po tistem glasovnem ritmu doni železna palčica v drugi sodoneči škatljici, ter poslušalec, ki posluša donenje znanega glasovnega redu ali ritma, domišljuje si, da sliši neko melodijo ali petje tistega ritma.
Zaslišani ritem ali glasovni réd zbuja po nevedoma v ušesih znano melodijo tistega ritma, in sicer tako goljufivo, da bi poslušalec dejal, da telefon na ptuji postaji re3 tako poje, kakor na prvi postaji kdo va-nj poje.
Temu pa ni tako, ker železni klinček, stresaj ga kakor hočeš, ti ne more dati nikdar druzega donü, kakor ravno tistega, za kte-rega je sam stvarjen po svoji dolgosti, po debelosti in teži. Vse kar se more s stresanjem od klinčeka doseči, se sklada na daljše ali krajše glasove, ter telefon ne more druzega, kot ponavljati glasovni réd ali ritem, terne more telegrafovati niti petja niti godbe.
Tukaj imenovani električni telefon se pa ne 'sme zameniti z daljnoglasno cevjo, ki jo dandanašnji obrtniki tudi telefon imenujejo, akoravno ni druzega, kot votla cev, ki sega od sobe. do sobe in po kteri se utegnejo pogovarjati osebe, ki bivajo v tisti hiši več sob vsaksebi.
Kako in kodi se je razširjal električni telegraf.
Pri svoji sila veliki imenitnosti, ki jo je dosegla telegrafija dandanes do ljudskega napredevanja, bodisi pri menitvi dušnih ali telesnih pridelkov, se spodobi omeniti, da gre Nemškemu ljudstvu čast, njene iznadbe in prve vpeljave v djavno življenje. Gauss in Weber sta leta 1833. prva vpeljala lastno osnovo električnega telegrafa v svojo rabo za majhne domače potrebe. Amerikani in
Angleži pa so prvi jeli vpeljavati električno telegrafijo v praktično življenje široko po svojih deželah. Od leta 1844. sem se preprezajo bolj in bolj njihove dežele s telegrafičnimi vezmi kakor z mrežami. Leta 1845. se je jel električni telegraf vpeljavati tudi na Francoskem, leta 1847. na Avstrijskem, in leta 1849. na Ruskem.
Od zadnje sila imenitne dôbe narodnega življenja po Evropi, od leta 1848. sem pa se raztezajo telegrafične vezi kakor neskončna pajčevina po vseh omiki odprtin krajih svetil.
Dasi delata široke in globoke rnejé velika morja: atlanško in tiho morje, med deželami novega in starega sveta, vendar že prepreza električna vez na dveh krajih atlanško morje, in dvomiti ni, da bo vezala telegrafična vez tudi po tihem morji ve černo Ameriko z vzhodno Azijo.
Podmorski telegraf.
Kdor pregleda trudapolna dela in silne stroške z atlanŠkim telegrafom, bo se prepričal, da se obrtnijska, angleška in ameri-kanska ljudstva ne vstrašijo dandanes nobene težave in nobene zapreke, ker so silna pomorska brezdna in silne globočine prepregli s telegrafnimi vezmi.
Prvi je prišel Wheatstone na misli, da bi še utegnili mesti Dover in Calais zvezati z podmorskim telegrafom, To je bilo leta 1840.; takrat pa še niso poznali lastnosti, ktero ima guta-perha, namreč da se izolira ž njo bakrena vez. Kakor je namreč treba isolirati telegrafne vezi v zraku po stebréh, da elektrika ne vhaja v zemljo, enako treba še vehko varnejše isolirati podzemske in podmorske telegrafne vezi, ako se hoče električni tok pripeljati do daljnih krajev.
Leta 1849. je vpeljal telegrafni ravnatelj Walker za-se neko podmorsko bakreno vez , po kteri je dve milji daleč telegrafoval brez vsaktere zapreke. Te in druge skušnje so pripomogle, da se je umetni in bistroumni tehnik J. Brett podstopil, Dover in Calais zvezati z podmorskim telegrafom. S pomočjo akcijske družbe je Brett dal napraviti posebno podmorsko telegrafno vez, kteri se navadno pravi : telegrafni kabelj. Komaj pa so srečno potopili kabelj na dno morja in zvezali ž njim Dover in Calais, komaj so se zavedli veselja, da je mogoče telegrafovati si pod morjem iz francoske dežele na Angleško, — že se je vničilo njihovo veselje, ker v kratkih dneh je omolknil govor podmorskega telegrafa. Vez so našli pretrgano. Nekteri tožije francoske ribiče in pravijo, da bi jo bili pretrgali ali prerezali zarad gole radovednosti !
Brett in njegova družba se pa niso dali prestrašiti, ker prepričali so se, da je mogoče telegrafovati pod morjem ; v kratkem je bil napravljen veliko močneji telegrafni kabelj, obstoječ na sredi
i ,U4ppiSWr^m^^
iz čvetero bakrenih dratov povitih v gutaperho, na okoli pa obvit šc z desetimi galvanizovanimi železnimi dratmi. Le ta štiri in pol palcev debel kabelj, ki je bil tri milje dolg, so jeli potapati 25. septembra 1851., in v treh dnéh je bilo delo dovršeno.
Drugi sporočniki popisujeje nekaj drugače osnovo in debelost tega kablja. Pravijo, da ima v sredi štriri bakrene dratove tiste debelosti, kakor jo imajo dratovi pri zvončkih po hišah; vsak teh dratov pa je preoblečen z gutaperho, in vsi štirje so poviti s konopljo napojeno z neko smolo, tako, da je kabel že za palec debel. Razun te ovitve pa j« kabelj dobil še drugo drateno obleko, povijal se je z desetimi galvanizovanimi železnimi dratovi. Tedaj je postal debeleji in močneji, da se laglje škode varuje.
Ta drugi telegrafni kabelj je izpolnil popolnoma želje po trdni telegrafni vezi pod morjem, zadostoval je potrebam telegraf-nega pogovarjanja, ter je priganjala ta skušnja obrtnijska ljudstva k vpeljavi novih telegrafnih vezi na vse kraje po morji.
Naj hitreje so Angleži zvezovali svojo deželo na vse kraje z glavnimi mesti poleg evropskega primorja. Hiteli pa so tudi drugi narodi, kakor Amerikani, Švedi, Danci, Lahi i. dr. ter so zvezovali s telegrafnimi kâblji vse bližnje in dalnje otoke tje do Indije in do Avstralije.
Kmalo je toliko rôk trebalo pri napravljanji telegrafnih kab ljev, daje narašalo se to delo na veliko obrtnijo, kije dajala dober zaslužek. Ker pa tudi tistim družbam, ktere so vpeljavale telegrafne kablje, ni manjkalo velicega zaslužka in ker jih je sreča podpirala pri krajših podmorskih telegrafih, je rastla tudi njihova moč in njihovo upanje, da bi se po sreči morebiti dala zvezati Evropa z Ameriko po dnu atlantskega morja. To zbujeno upanje ni prašalo, ali ne bo pot predolga, ne, ali ne bo morje pregloboko, i» tudi ne, kako se bodo poravnale druge silne ovire. Dosti je bilo družbam vedeti, da je mogoče položiti telegraf po dnu morja in da ga je obrtniji in političnemu življenji silno treba.
Z namenom, zvezati Evropo z Ameriko s podmorskim telegrafom, ste osnovali se družbi. Prva leta 1854. v Ameriki pod imenom : „New-York, New-Foundland and London Telegraph-Compagny", druga pa na Angleškem leta 1856. pod imenom : „Atlantic Telegraph Compagny." Angleška in Amerikanska vlada ste jima dali vsako svojo vojaško barko. Avgusta meseca 1857.1. so naložili na barki Niagara in Agamenon poltretji tisoč milj dolg telegrafni kabelj ter so hiteli potapljati ga na dnu morja. Niso pa bili še dosti skušeni; njihova mašina, po kteri se je telegrafni kabelj razmotoval iz bark po morji, ni imela take priprave, da ne bi bila pustila pretrgati vezi tamkaj daleč na atlantskem morji, kjer se na 2400 črevljev globokem morskem dnu na enkrat odpira brezno globokeje od 10.000 črevljev. Potapljaje se v tako silno brezno, se je telegrafni kabelj sam od svoje teže tako silno napel,

da se je pretrgal, ter jim je všel odtrgani konec v morsko brezno. Zastonj sta bila trud in upanje.
V kratkem času ste družbi že popravili svoje mašine, posebno motovilo, s kterim se razmota drat pri potopanji, in naredili ste tudi toliko nove telegiafne vezi, kolikor se je je pogubilo v morji. Meseca junija leta 1858. ste veslali tisti barki tje na sredo atlantskega morjà, ter ste vsaksebi veslaje, Agamemnon proti Evropi, Niagara pa proti Ameriki, potapljali telegrafični kabelj in srečno ste pripeli ga na suhem v Evropi vValenciji, v Ameriki pa v Trinity-Bay-ji. Dne 5. avgusta 1858. L sta si kraljica Viktorija in prvomestnik združenih amerikanskih držav sporočila po atlantskem telegrafu svoje želje in srečo o novi zvezi svojih deželd.
Kako veliko jo bilo veselje, ki so ga vživali Angleži in Amerikam nad izpeljanim atlantičnim telegrafom, ume vsak, kdor pomisli, koliko ljudi je glasno očitalo njihovo početje za prazne sanje! Žalibog, pa veselje ni trajalo dolgo časa, kajti bolj in bolj so zgu-bovala telegrafična znamenja svoje natančne podobe, in od začetka meseca septembra so zgubila znamenja vso zanesljivost!
Stroški, upanje, veselje in veliko truda je bilo pokopanega s telegrafično vezjo globoko na dnu atlantskega morjà !
Preiskovaje vzroke te velike nesreče so spoznali učeni možje, da se s skrbjo in umotnostjo utegne drugikrat ogniti take nesreče. To spoznanje je pripomoglo Angleško družbo, da je ponavljala svoje prizadevanje. Napravila je nov kabelj, zboljševala je mašine, izposodila si je največo barko, kar jih je na morji: „Great-Eastern" po imenu, ter je pustila nanjo naložiti vez celo, ne pa razdeljeno na konce, kakor pri zadnji nesrečni skušnji.
Meseca julija 1865.1. so veslali na morje, ter so vedno telegra-fovali po potopljenem kabelju nazaj v Valencijo. Že so bili položili čez polovico vezi, okoli 1300 milj na dolgost, ko se je mahoma pretrgala vez in zopet potopil se odtrgani konec na dnu globokega morjâ. — Ko je njihovo prizadevanje, vjeti potopljeni konec na dnu morjâ, vzdigniti ga in pripeti k vezi na barki, splavalo po morji in uničilo se, so vrnili se velike nesreče prestrašeni domu.
Kakor velika pa je bila ta nesreča, kakor škodljiv je tak strah, vendar jih vse to ni moglo odpraviti od njihovega priza devanja, odkar so po spoznanji prepričali se, da njihovo početje niso prazne sanje, ampak da je reč v resnici izpeljati mogoče. V kratkem času je bil napravljen nov kabelj, paznejše izdelan in močnejši od prejšnjih. Pristavljeni podobi (16, 17) nam kažete kablja leta 1865. in 1866, z njunimi sostavnimi deli. Kabelj ima v sredi sedem bakrenih dratov precej debelih. Ti dratovi pa so preoblečeni z gutaperho; v podobi se vidijo štiri gutaperčne skladi. Okoli zunanje gutaperčne skladi je ovitih več vrvi obstoječih iz posmoljene konoplje. Okoli konopljene odeje pa je ovito dvanajst
močnih železnih dratov, kteri so preoblečeni z posmoljeno konopljo in sicer prvič vsak za-se, drugič pa tudi vsi skupaj ali cela vrv.
S početka meseca julija 1866. L, skoraj v tistih osodepolnih dnéh , ko so Prusi podrli mahoma Avstrijsko moč, je šla barka Great-Eastern vnovič potapljati novi telegrafni kabel j. H koncu meseca julija je srečno priveslala barka iz Evrope v Ameriko in je položila telegrafno vez po dnu morja od Evrope tje do Amerike.
Od 27. dne meseca julija 1866. 1. gredo telegrafna sporočila ali telegrami brez vse zaveze po tem kablju semtertje med Evropo in Ameriko.
Na barki Great-Eastern, ki je ravno srečno razpela atlanški kabelj, so pa peljali s seboj tudi tistih sedemsto milj tele-grafnega kabija, ki se je bil odtrgal leta 1865. Sli so ž njo iskati odtrgani konec, ki je ležal globoko na dnu morjà. Ko so s pomočjo astronomije preračunih natanko kraj na širokem morji, kjer je bil potopljen konec, so jeli loviti in vzdigovati ga z mašino, ki je posebno za to delo narejena bila. K sreči so ga vjeli, vzdignili ga na vrh morja, staknili ga z odtrganim koncem. Zdaj so se vrnili nazaj proti Ameriki potopovaje pripreti kabelj leta 1865., pri-veslali so srečno v Ameriko, ter so pripeli tamkaj tudi to drugo telegrafično vez med Ameriko in Evropo.
Cim veče so bile težave, ki jih je človek moral premagovati, predno se mu je posrečilo osnovati veljavno in praktično telegrafno zvezo med Evropo in Ameriko, tim imenitniši so tudi nasledki srečnega dela. Storjene izkušnje so dokazale, da utegne človek prepreči vsa morja na zemlji z telegrafičnimi vezmi, in da ni težave tudi v najširokejšem in globokejšem morji ne, ki bi je človek z neutrudljivim svojim prizadevanjem premagati ne mogel.
Zdaj tedaj ni nič nemogočega, da bi človek ne opasal vse zemlje od jutra do večera krog in krog z telegrafičnimi vezmi. Morebiti, da bo potegnila se druga podmorska telegrafna vez po tihem morji iz večerne Amerike do jutrove Azije, ali pa čez osko B e r i n g-o v o p o t (Bering-Strasse) od Ruske Kamčatke do severnih amerikanskih pokrajin. K slednji zvezi bo menda na Ruskem skoraj vse pripravljeno, kajti zadnja leta je ruska vlada ukazala si napraviti silno dolge telegrafične vezi, s kterimi se imajo prepreči severni kraji po evropejski in azijaški Rusiji.
Telegrafija po hišah.
V Ameriki imajo že dolgo časa po hišah, po večih krčmah in po fabrikah v rabi pripravne manjše telegrafne naprave, s kterimi si dajo znamenja od sobe do sobe; po Evropi so jeli rabiti hišne telegrafe najpred na Francoskem, posebno v Parizi in po drugih obrtnijskih mestih ; od tam se dandanes razširja raba hišnih telegrafov hitro po vsih večih mestih. Naprava, ktere je treba pri
vsakterih navadnih telegrafih, je predraga in preveč sestavljena, ter se ne priporoča k hišni rabi. Zarad tega se ne prilega ne Bain o vi telegraf s zvonci ali s kazalci, pa tudi Morse-vi telegrafne in Wheaston-ovi, uri podobni, kazalni telegraf tudi ne.
Pri teh in pri druzih telegrafih, ki se nahajajo v občni rabi, mora osnova biti tako popolna, da se utegnejo dajati sporočila od vsaktere postaje do vseh druzih postaj semtertje. Taka osnova pa stori drago ceno. Res je, da Morse-vi telegraf z samo ročnico in s tiskarno mašino ne velja preveč, ker se razun električne baterije dobi za kakih 80 gld. ; ali spoznali smo spredej težavo, ki se vstavlja vsakemu, kdor se ni posebno izučil, dajati znamenj ž njim.
Priložnejša je raba magneto-električnih telegrafov, kteri kažejo črke kakor ura ure kaže. Take magneto-električne telegrafe so napravili Wheatstone in Siemens in Halske. Njihova raba je sicer lahka, ker ni druzega treba, kot da vrti ta, ki hoče telegrafovati, neko ročnico na okrog in da postane nekaj malo časa z ročnico vselej, kedar zadene pri vrtenji tisto črko , ki jo ima ravno naznaniti temu, kteremu pošilja telegrafično sporočilo. Tak Wheatstonovi telegraf se rabi v Londonu za potrebe mestne telegrafije, ktera prepreza celo mesto London s svojim mrežami in postajami. Tudi nekaj večih kupcev in nekaj imenitnejših obrtnijških hiš ima v Londonu ta Wheatstonovi telegraf v rabi. Za manjši kupčijske in obrtnijske potrebe je pa cena tega telegrafa previsoka, ker velja okoli 400 tolarjev.
Tudi Siemens ovi in Halske-jevi magnéto-električni telegraf s svojimi uri podobnimi cifrenieami in kazalci je kaj zanesljiv in priležen tudi za hišno rabo, pa je tudi predrag, ker par velja okoli Ü00 tolarjev.
Po hišah in fabrikah pa potrebe tirjajo le malokdaj, da bi se moralo telegrafovati semtertje, večidel zadostuje potrebam taka naprava, po kteri se pošilja povelje iz sobe v sobo. Zvonci po hišah in po krčmah imajo večidel namen, poklicati tega ali onega služabnika. Ker je po krčmah, ktere sprejemajo ptujce po noči, veliko sob, pa drže zvončne vezi iz preddvorišča v vsaktero sobo. Ako ima kdo v ti ali oni sobi kaj naznaniti postrežniku, mu
fiozvoni kolikorkrat je treba, da izmed postrežnikov pride pravi, zpred dvorišča pa bi postrežnik ne vedel stopiti v pravo sobo, ko bi ne prejel druzega znamenja kot don zvonü, tedaj je zraven zvonca še neka druga naprava, naj bo kje na kaki steni pred durmi ali pri sobnih vratih. Te naprave so podobne pokritim škat-ijicam. Kjer kdo pozvoni v sobi, tam se odpre škatljica, v odprti skatljici pa se vidi številka tiste sobe, iz ktere je kdo pozvonil.
Električni popki, s kterimi se pozvonuje.
Električni popki niso druzega kot priprave, Morse-vi ročnici podobne, s kterimi se skleplje pretrgana polarna vez kake galvanske baterije. Pristavljena podoba 18. kaže električni popek b na dnu s svitki obdane repulce. Popček stoji na elastični nogi bc ; spodej se ga drži kovinski zob; ko ga pritisneš s prstom v re-pulco, pa zadene sè svojim zobom ob spodej stoječi zob a tega druzega polarnega konca, ter sklene polarno vez in galavanski tok se steka iz baterije KZ po telegrafnih vezéh. Kakor hitro pa izpustiš popek, ga pa vzdigne njegova elastična noga, ter je vez zopet pretrgana in električnega toka ni več.
V	tistem trenutku, ko pritisnjen popek sklene polarne vezi, steče galvanski tok po vezéh, ter gre tudi k elektromagnetičnemu zvoncu, ako sta dratena konca njegovih elektromagnetičnih valjarjev zvezana s polarno vezjo. V tistem trenutku napravi tok elektromagnet i/, in ta potegne na se pred sebo stoječega gibljivega mačka m in z mačkom vred kladivilce k, s kterim udari elektromagnet na zvonček.
Ako je treba koga buditi, ni dosti, da bi zvonec samo enkrat zapel, ampak treba je dalje časa zvončekati. Kdor pa hoče zvon-čekati, temu ni treba druzega, kot pritiskati zaporedoma na popek.
Pri omenjeni napravi zgine električni tok, kedar se jenja popek pritiskati. Ako je vez tako dolga, da ta, ki pozvončekava, ne sliši péti zvončka, pa ne vé, ali je ta telegrafna naprava prinesla znamenje tje, kamor je bilo namenjeno ali ne. Ker pa je želeti, da zvé vsak, kdor daje znamenja in zvoni, da je prišlo znamenje, kamor je bilo namenjeno in da je tamkaj zvonček pozvonil, se je pa naprava telegrafnega popka nekaj bolje izpeljala tako, kakor jo nam kaže podoba 19.
Ta naprava je po zunanjem obrazu nekaj podobna okrogli škatljici, ki je z dnom na steni pribita. Na zgornji strani gleda popček P iz nje; notri v njej je shranjena tista naredba, s ktero se dajo znamenja in ktera kaže, da znamenja dohajajo na svoj cilj in konec.
V	notranji škatljici tiči mali elektromagnet M. Od kake galvanske baterije so napeljani drateni polarni vezi k in z notri v škatljico k elektromagnetu M-, in sicer drži ve k do r, tam je na strani pripeta elastična popčekova nožica rn, pod njenim zobom n pa stoji druga elastična nožica a, ktera je pripeta pri e in zvezana z dratom, ki gre okoli elektromagnetičnega valjarja in od njega tje proti drugem polarnem koncu Z. Po teb vezéh so tedaj sklenjeni polarni dratovi notri do narazen stoječih popčekovih zob pri n in a.
Ako tedaj pritisnemo na popček P, zadene njegova elastična nožica n s svojim zobom od spodej stoječo elastično nožico tega druzega polarnega konca, ter je sklenjena cela polarna vez in po
nji teče galvanski tok. Kakor hitro pride galvanski tok, koj dobi elektromagnet M svojo moč, ter potegne na-se blizo stoječo vrtečo magnetično iglo ab in jo zavrti tako, da kaže njeni konec a na znamenje „Tukaj", na kterega gleda ta, ki daje znamenja.
Z iglo vred se je pa zavrtela tudi njena os in in kovinski klinček im, ki je na osi pribit, je zadel na elastično pero s, ktero je zvezano z r in k. Ker tudi od osi i drži dratena vez do d, od tam do /, do elektromagneta in od njega do tega druzega polarnega konca Z, — je pa zdaj zvezana galvanska baterija tudi še potem, ko izpustimo popček P in ko stopita narazen zoba n in a.
Pri tej napravi teče tedaj galvanski tok še naprej po vezéh, ko smo že popček izpustili iz rok, ter kaže igla ab dalje časa na znamenje „Tukaj", in ravno tako dolgo daje galvanski tok tudi tam na svojem cilji in koncu namenjeno znamenje in oznanilo. Elelektrični tok daje tedaj znamenje tako dolgo nepretrgoma, dokler ga ne opazi služabnik, kterega kličemo, in dokler ne razsname vsaksebi polarnih vezi. V tistem trenutku, kadar pridejo p larne vezi narazen, se pa povrne igla pod popkom na svoje prvo mesto, in to kaže zopet temu, ki je znamenje dajal, da je sprejelo se njegovo oznanilo ali povelje.
Naprave, s kterimi se opazujejo telegrafna znamenja.
Po velicih krčmah, ktere spremljejo ptujce ali po „hotelih" in po velikih obrtnijskih poslopjih, imajo vpeljane hišne telegrafe. V tistih sobah, kjer se dajô znamenja, stoji v vsaki naprava z električnim popčkom, tam kamor pa drži telegrafna vez in kjer se sprejemljejo telegrafna znamenja in povelja, tam je treba drugih naprav, s kterimi se opazujejo telegrafoa znamenja. Nekaj teh glavnih naprav hočemo omeniti v sledečem pogovoru.
Po hotélih imajo vratarji na preddvorišču svojo posebno sobo, in notri na steni visi tabla, na kteri so zapisane številke, s kterimi so zaznamovane sobe s ptujci. Zraven t h številk pa visé na tabli tudi gibne magnetične igle (podoba 20). V pristavljeni podobi pomenijo Plf /J2. P3 električne popke, ki stojé vsak v svoji posebni sobi. Ko prebivalec iz te ali one sobo hoče dati znamenje do vratarja, mu ni treba druzega kot pritisniti na p->pek P, ker zdaj teče galvanski tok iz električne baterije KZ po bakrenih vezéh in gre mimo tiste magnetične igle, ktera visi zraven številke, ki pomeni njegovo sobo.
To se spoznava tudi po podobi, ker od popka P, drži vez k elektromagnetu pred prvo magnetično iglo zraven številke 1, in ravno tako drži od popka P9 posebna vez iz druge sobe k vra-tarjevi sobi in gre krog elektromagneta te druge magnetične igle,
ktera visi zraven številke 2, ki pomeni to drugo sobo, iz ktere ima priti telegrafično znamenje.
Magnetične igle visé pendljem enako na osih a, b in c ; spodnji del vsake igle je magnet ns, zgornji pa ni druzega, kakor prispičeno kovinsko kazalo. Zraven vsake magnetične igle stoji trdno podkovi podoben elektromagnet, krog kterega teče električni tok, kedar pritisne prebivalec v tisti sobi na popek, ktera je zaznamovana s tisto številko, ki je zraven igle. Kakor hitro priteče galvanski tok, naredi se iz podkovi elektromagnet, ta pa potegne na-se spodnji magnetični konec magnetičnega kazalca, ter se zasuče zgornji konec ali kazalec tako, da kaže ravno na tisto številko, ktera pomeni sobo, iz ktere prihaja telegrafno znamenje.
Znamenje, ki ga dâ magnetična igla, pa ne zgine naenkrat, akr,ravno jenja prebivalec v sobi pritiskati na popek. Podkovni elektromagnet, ki je na se potegnil spodnji magnetični del ns naše igle, obdrži magnet na sebi, ker mu ostane nekaj malega elektro-magnetične moči, ko se jenja galvanski tok in pa ker tudi igleni magnetizem budi v železni podkovi magnetično moč. Tedaj kaže magnetična igla tako dolgo na svojo številko, dokler ne zagleda „portir" tega znamenja in dokler jo ne odtegne z ročnico N proč od železne podkovi. — Da pa vratar more hitro zapaziti znamenje, kterega kaže igla, gre galvanski tok ob enem tudi mimo zvončka, ter bije s kladivom nanj in kliče vratarja, da naj gre gledati, kdo da kaj želi ali v kteri sobi prebivalec kaj potrebuje.
Akoravno je ta osnova kaj pripravna, vendar nima posebne veljavnosti, ker se lahko primeri, da podkov izpusti iglo, predno jo vratar zagleda, tedaj zgine telegrafno znamenje in nobeden ne zvé, da bi bil kdo kaj potreboval. Ker pa tudi prebivalec v sobi ne dobi nobenega znamenja nazaj, zato tudi on ne zvé, ali je kdo slišal ali zagledal njegovo zamenje ali ne. Zarad tega se je jela že zapušati ta osnova z magnetičnimi iglami , mesti igel se vpeljava elektromagnet z mehkim železnim mačkom, kterega elektromagnet pritpgne in izpusti, kakor je treba. Te osnove pa morajo biti drugače izpeljane.
Bréguet-ova naprava z elektromagnetičnim mačkom in plohom-
Pristavljena podoba 21. nam kaže elektomagnet M, do kterega t te napeljani polarni vezi kake galvanske baterije. Nad elektro-magnetom visi na elastičnem peresu maček a, obstoječ iz mehkega železa, ki ima na vrhi pri strani močan zob b. Zraven elektroma-gneta in mačka pa kaže nam podoba tudi neki ploh p, kteri se spodej opira na os o, zgorej se pa prijemlje s svojim zobom za mačkovi zob.
Ta naprava je v kaki ormari tako shranjena, da se ne vidi ne elektromagnet ne ploh, dokler se ne dâ kako telegrafno na-
znanilo. Dokler ne priteče galvanski tok po vezéh, nima elektro-magnet svoje moči, ter pusti mačka na miru, in maček drži z zobom ploh, ki na strani visi, da se ploh ne zvrne navzdoli. Kakor hitro pa kdo pritisne na popek, kteri stoji tu ali tam v polarnih vezéh, se pa sklenejo vezi ter teče električni tok, elektromagnet dobi svojo moč, potegne mačka na se; pri tej priči izpusti maček ploh, ker se razsnameta njihova zoba in ploh u m a h n e navzdoli, pa se ne izvrne popolnoma, ampak ostane na mestu, kteri je s pikcami zaznamovano.
Ako si mislimo, da ima ormara (podoba 22.), v kteri je je shranjen elektromagnetični ploh, na strani špranje tako napravljene, da ploh, ki ga maček izpusti, ne pade na steno te ormare, ampak da zadene v špranjo, da pogleda zgornji konec ploha ven skozi špranjo iz onnare ter se pokaže ogledovalcu.
Iz tega že utegnemo razumeti, kako naznanja prebivalec v sobi vratarju ali kakemu služabniku svoje želje. V sobi, kjer sta nuje, je pripravljen električni popek. Ko prebivalec pritisne nanj, sklene polarne vezi, električen tok priteče, stori elektromagnetično moč ter izproži mačka in ploh. Na plohu pa stoji zapisana številka tiste sobe, iz ktere prihaja električno znamenje, tedaj sprejme vratar telegrafno znamenje, kedar zagleda iz ormare prežeči ploh in vé, kje kdo kaj potrebuje.
Temu, ki opazuje ta znamenja, ni treba druzega opravljati kot skrbeti, da služabniki dopolnejo želje onemu, ki je telegrafoval, in pa spraviti ploh nazaj v ormaro, da se more iz iste sobe vnovič dati telegrafno znamenje. Podoba sama pa kaže, da ni kaj truda s zadnjim opravilom, ker ni treba druzega kot ploh prijeti in ga potisniti notri v ormaro. Maček je namreč odstopil od elektromagneta, ki je zgubil svojo moč in zgrabi ploh, ko se mu približa s svojim zobom, kakor ga je držal od začetka.
Ta naprava se lahko toliko zboljša in popravi, da se ž njo ne pokliče samo služabnik v to ali ono sobo, ampak da se na ravnost pokliče tista oseba, s ktero želi ptujec govoriti, naj bo, da po-strežnika, kršenco ali pa krčma rja.
Mislimo si, da v sobi mesti enega električnega popka stoji troje električnih popkov, prvi z znamenjem „p o strežnik", drugi z znamenjem „kršenca", tretji z znamenjem ,,krčmar". Od vsacega električnega popka pa naj drži polarna vez tje v ormaro na preddvorišču in v ormari naj ima vsaka vez svoj posebni elektromagnet s plohom vred. Na tistem plohu, kterega elektromagnet je zvezan s popkom, ki ima znamenje „postrežnik", naj stoji tudi znamenje ,,p o s tre z ni k"; na drugem plohu, kterega elektromagnet je zvezan s popkom, kteri ima znamenje „kr-šenca", naj stoji znamenje „kršenca" itd.
S tako napravo utegne prebivalec v sobi poklicati ali po-strežnika, kršenco ali pa krčmarja, kakor mu je ljubo, ker ni
treba druzega, kot da pritisne pravi električni popek, zaznamovan s tistim imenom, kterega misli poklicati. Kakor pritisne, n. pr. na popek z znamenjem „krčmar", pa pogleda tam, kjer se znamenja ogledujejo, iz ormare ploh z znamenjem „krčmar", ki ga ptujec k sebi kliče.
Cela osnova hišnega telegrafa.
Doslej smo pregledovali posamem pripomočke, s kterimi dela hišna telegrafija ; zdaj ko poznamo galvansko baterijo, električne popke, gibljajoče magnetične igle, elektromagnetični zvonec in elektromagnetičnega mačka s plohom, pa utegnemo sostaviti vse te potrebne pripomočke v tako zvezo, da se napravi iz njih cel hišni telegraf.
V pristavljeni podobi 23. je posnet obraz take osnove hišnega telegrafa. V tej podobi pomeni A/N ormaro na preddvorišču, ^v kteri so zaprti elektromagneti z mački in plohovi, pod špranjami, skozi ktere pogledujejo plohi iz ormare, stojé številke 1, 2, 3, 4 in 5. Vsak elektromagnet je vprežen v polarni vezi. Polarna vez pa izhaja iz galvanične baterije B, in sicer od bakrene plošče K proti VV in od VV skozi sobe, v kterih stojé popki pl} pa, p3, in p5. Iz sob od popkov pa drié vezi vsaka do svojega elektro-magneta v ormari, in se združijo v edino vez pri d, ktera drži nazaj do baterije B. Na tej poti pa gre polarna vez in galvanski tok skozi elektromagnet E z elektromagnetičnim zvončkom z, k, kteri visi na steni zraven ormare ter pozvonuje in kliče glasno vratarja ali služabnika, da naj pogleda, kje da se je pokazalo kako telegrafno znamenje iz ormare. Zdaj še posebno (p3 ab).
Zdaj ko poznamo celo osnovo, pa vemo kaj se godi, ko kdo telegrafuje iz te ali one sobe. Ako hoče prebivalec, ki stanuje v srednji sobi, dati znamenje, pritisne na električni popek p3. Pri-tisnjen popek sklene električne vezi ter teče električni tok iz baterije sem po poti KVc, pri c pa se loči glavne vezi in gre skozi sobo tega prebivalca, iz te pa stopi pri h v ormaro, kjer dâ srednjemu elektromagnetu svojo moč. Srednji elektromagnet potegne mačka na-se in maček spusti ploh, kteri se zvrne in pogleda iz srednje špranje ab v znamenje, da prebivalec v srednji sobi kaj želi.
Kedar se primeri, da se popka v dveh sobah naenkrat pritisneta, se pa glavni električni tok razcepi na dvoje ter gre polovica elektrike skozi to polovico in skozi ono sobo, ako so vezi enake pri tej kot pri oni. Enako se utegne pripetiti, da se pritisne ob enem na vse električne popke ; takrat se razdeli tok na toliko delov, kolikor je električnih popkov. Tedaj mora galvanska baterija imeti toliko moči, da na vse kraje razcepljeni električni tok še ohrani pridši v ormaro toliko moči, da more razsneti mačka, da ploh iz ormare pogleda.
Ako ta, ki telegrafuje z električnim popkom, kterega smo ogledovali po 18. podobi, želi zvedeti, ali je kdo opazil njegovo znamenje ali ne, je pa treba še druge priprave. Zvedeli smo namreč na zgornjem mestu, da ko se pritisne električni popek, pokaže magnetična igla v njem na znamenje „Hier." To kaže pa samo, da električni tok gre po vezéh; ali pa tok opravi svoje delo, ali prinese pošto in ako zagleda vratar ali služabnik razprožen ploh ali ne, tega mu igla ne vé povedati, dokler kaže na znamenje „Hier". Ker pa je vsakemu, ki kaj potrebuje, ležeče na tem, da zvé, ali je kdo sprejel njegovo povelje ali ne, je pa v ormari naprava taka, da vratar, ki zagleda popek, s tistim gibom, s kterim vzdigne ploh in ga postavi na staro mesto, razklene za kratek čas električne vezi. Kakor hitro pa je vez pretrgana, pa jenja galvanski tok ter igla v sobi zapusti znamenje „Hier" in se skrije na svojem navadnem mestu. Ko prebivalec vidi, da je igla skrila se, pa vé, da je kdo zapazil njegovo povelje.
Hišni telegrafi v podobi električne ure.
Hišni telegrafi, ktere smo premišljevali v poprejšnjem pogovoru, zadostujejo samo takim majhnim potrebam, ki tirjajo, da se hitro naznanja povelje iz te ali one sobe tje na kako dalnje mesto. Te naprave pa niso za to osnovane, da bi se mogli ž njimi pogovarjati iz sobe do sobe ; s temi prvotnimi osnovami se ne more pogovarjati, ker tisti, ki zazrè telegrafno znamenje, nima nobene posebne naprave, da bi mogel odgovoriti, kar bi hotel, k večem utegne dati znamenje, da je sprejel povelje.
Po večih hišah in posebno po obširnejših obrtnijskih poslopjih pa je treba pogovarjati se z oddaljenimi osebami, da ne treba zmiraj letati od konca do konca semtertje, ter je treba telegrafnih osnov, s kterimi se more telegrafovati semtertje, kakor se telegrafuje z občnim telegrafom. Omenili smo sicer že poprej, da so iznašli Wheatstone in Siemens in Halske kaj izvrstne telegrafne naprave s cifrenicami in s kazali, ki po cifrenicah kažejo na alfabetične črke kakor ura kaže na cifre. Omenili pa smo tudi, da so te izvrstne naprave predrage.
Zarad tega so prizadevali se mehaniki neutegoma iznajti enotnejše naprave, ktere bi ne imele take velike cene, pa bi vendar kazale alfabetične črke, kakor kaže ura ure. Iz tega prizadevanja izhaja Hagendorff-ovi telegraf, kteri v resnici ni druzega kot enotnejša osnova sostavljenega Bréguet-ovega telegrafa s cifrenico.
Ker pa dela težavo ob enem ogledovati pri teh telegrafih po cifrenici tekoča kazala in zapazovati si zapored vse tiste črke, pri kterih kazalo nekaj malega počije, so pa v zadnjih letih hiteli drugi mehaniki iznajti take telegrafe, pri kterih se alfabetične črke dadô natisniti, kakor jih tiska Hughea-ovi telegraf. Zakaj
pa ne porabijo v takih hišah izvrstnega Hughesovega telegrafa? Tudi ta je predrag, ker velja na Dunaji pri Schaefflerju 600 gld. Ako se hoče osnovati telegraf, s kterim se pri hišni rabi tiskajo telegrami, je treba izpustiti tisto težavno osnovo, ktera sama tiska ter je treba pristaviti edini vod, s kterim tiska ogle-dovalee. Tako so Francozi znižali ceno in dosegli so ta cilj in konec., da se natisnejo telegrafni pogovori.
V naših dnéh še ni toliko takih telegrafov, da bi utegnili, posebno izbirati jih, pač je pa silo in silo veliko poskušenj in veliko nerabljivih naprav stopilo na dan.
Po moji razsoji se med hišnimi telegrafi, s kterimi se tiskajo povelja, prilega najbolje telegraf, kterega je napravil mehanik Kémond v Parizi (42, rue des Martyrs), ker njegova raba ne tirja nobenega posebnega uka in cena je nizka, ker ne velja več kot 150 frankov.
Remondov telegraf s tiskarnim vodom.
Rémondov telegraf obstoji — razun galvanske baterije — iz dveh glavnih delov. Prvi del (podoba 24) obstoji iz naprave, s ktero se daj6 znamenja kakor z Morsetovo ročnico. Francozi ga imenujejo: „manipulateur"; mi bomo imenovali ga ročnico.
Na štirivoglatem lesenem podnožji je utrjena okrogla kovinska tablica MN, ž nje gleda na sredi os, na kteri je vprežena ročnica PC. Na vnanjem konci pri P ima ročnica popek P, kteri se prime z roko in se vrti ročnica ž njim na okrog od leve na desno stran, kakor kazalo na uri. Poleg okroga pa stojé pod ročnico alfabetične črke zapored kakor v alfabeti, in ročnica je pribita pri B tako, da se vidi skoz njo tista črka ali cifra, nad ktero slopi ročnica, ko se vrti.
Raba te ročnice je kaj pripravna, ker temu, ki hoče telegrafovati, ni treba druzega, kot da vrli ročnico, kakor gre ura, samo da mora na vsaki čiki, ktero méni telegrafovati, nekaj malo časa počiti, takrat ko se ta Črka pokaže pod ročnico.
Spodej pod okrožno tablico tiči na ročnični osi zobato kovinsko kolesce, ktero ima na pol toliko zob, kolikor ima okrožnik znamenj. Po zobéh tega kolesca pa se plazite dve kovinski kljuki D in .D,. Kedar poskoči kljuka D na dno zoba, seodzdigne njeni rep od klinčeka o, na kterim se sklepljejo polarni vezi galvanskega toka, ki ste privezani pri A in A. Kedar pa vzdigne zob s svojim hrbtom kljuko kvišku, se pa vezi pri o zopet sklenejo ter teče zopet električni tok. S to napravo se doseže, da se pri vsakem zobu električni tok spusti po telegrafnih vezéh in se zopet konča.
Drugi glavni del (podoba 25) nadomestuje Morsetovo tiskarno mašino z elektromagnetičnim vodom. Ta obstoji iz elektromagneta E, kteri sega s svojim mačkovim vodom O gori med zobé navite
O telegrafiji.	4
ure U. Ta ura pa goni kazalo, kakor uavadna^ura po cifrenici, ua kteri šteje znamenja: črke in cifre po tisti vrsti, kakor na roč-nici, tako da kaže ta ura zmiraj na ravno tisto črko, ktera se vidi skozi ročnico. Na tej uri se sprejemljejo telegrafna znamenja, in Francozi jo imenujejo: „recepteur"; mi ji bomo rekli: sprejem ljico ali ura, ki sprejemlje telgrafna znamenja.
Naša 25. podoba nam kaže od strani telegrafno uro ali spre-jemljico, tedaj se njeni sostavni deli ne morejo ločiti med saboj, temveč zakrivajo jeden druzega. V tej uri je tudi tista naprava, s ktero sprožuje elektromagnet uro z vodom S-, ta naprava se vidi v tisti podobi na desni strani zaznamvana s črkami STinz. Elektromagnet sega z vodom S, kteri je na zgornjem konci šivanki podoben, med zobata kolesca z, tako da jih zavira, kedar je vod na miru. Ura navita bi rada ta kolesca gnala na okrog, pa ne more, ker so zavrte, dokler elektromagnet ne dobi moči in ne zgiblje špičastega vodu izmed kolesčevih zob. Ta naprava se imenuje „echappement" ali sprožalo.
Na tisti osi, kjer sta utrjena kolesca z, pa tiči na drugem konci, ki sega skozi steno F, precej veče kolesce T, ktero ima krog in krog po obodu zobé; iz teh zob pa gledajo tiskarne alfabet i čne črke. Ko bi zagnal poprej to kolesce po suknju s črnilom napojenem, potem pa po belem papirji, bi se pa natisnile iz njegovih zob prežeče črke in na papirji bi se pokazal tiskan cel alfabet po tisti poti, po kteri se je kolesce valilo.
Mislimo si, da kdo na ročnici vrti na okrog in da pride od črke A do črke B-, zdaj se pusti galvanski tok po vezéh, elektromagnet dobi svojo moč ter potegne na se vod S, kteri spusti zob kolesca na desni strani; tapa hitro zasači na levi strani drug zob nasproti stoječega kolesca. Ura navita, ki hiti vrteti os, jo zavrti takrat, ko vod spusti zob na desni strani, ter pravimo, da se je sprožilo gibanje. Naprava je pa taka, da se os komaj zavrti toliko, da se kolo s tiskarnimi črkami pomakuje samo za en zob ali za eno črko na okrog in sicer tako, da pride na tisto mesto, kjer je poprej stal zob s črko A, zdaj črka B. Kakor hitro se to zgodi,
{>a zapre elektromagnet zopet uro, da neha teči. — Iz tega se ahko sprevidi, da elektromagnet z vodom, s sprožalom, spušča v uri alfabetične črke po tistem redu zapored naprej, v kterem redu se prikazujejo pod ročnico, ki se vrti.
Zdaj, ko smo ogledali od strane uro, ki ima sprejemati telegrafna znamenja, pa zavrtimo v mislih napravo, tako da pride leva stran 23. podobe pred naše oči, ter ogledujemo aparat od spredaj, kakor ga nam kaže pristavljena podoba 24. Tukaj vidimo široko steno FF. Zgorej na levi strani gleda iz te stene zobato kolesce T, ktero ni druzega kot kolesce s tiskarnimi črkami, ki smo ga že v poprejšni podobi pod istem znamenjem T zapazili si. Ob obod tega tiskarnega kolesca in ob njegove črke
se drgne majhno vretenice H napolnjeno s črnilom ali z barvo. Ko se vrti tiskarno kolesce, se drgnejo tiskarne črke ob barvo na vretenu ter se pobarvajo tako, kakor se v tiskarnici barvajo s tiskarnim črnilom, predno se natisnejo.
Spodej pod tiskarnim kolescem T je pripravljen vod oL, kteri se vrti krog osi L1, na levi strani pri o ima nekaj špičastega obronka ali prizmatičen hrbtiček na sebi, na desni strani pri L pa je v podobi ročnice zakrivljen, da ga je lagljeje prijemati in ga potiskati navzdoli.
Na vrhu stene je pa obešeno motovilce II obvito z dolgim papirnatim trakom. Iz motovilca ee vleče papirniti trak navzdoli , kakor kaže strelica narisana in pikasta stezica mnogo zakrivljena, ki gre od I doli proti On od todi proti g in gori čez prizmatični vodni hrbet o pod tiskarnim kolescem ; od tam pa gre papir na levo navzdoli, kjer je na vnanjem koncu pripeta neka teža k na njim, ki ga vleče izpod tiskarnega kolesca.
Mislimo si, da gleda na tiskarnim kolescu T navzdoli na spodej stoječi papirnati trak ravno tisti zob , kteri ima tiskarno črko A; ako se zdaj pritisne z roko vod pri L navzdoli, vzdigne se vod z levim koncem o in vzdigne s seboj papirnati trak ter ga pritisne ob pobarvano tiskarno črko A, tako da se črka A na papir natisne.
Zdaj, ko smo natisnili črko A, je tudi ročnica, ki daje znamenja, kazala na A. Ako pa zdaj zavrti telegrafovec ročnico do B, sproži tudi elektromagnet E s svojim mačkom in s spro-žalom uro, ter se zavrti ob istem času tiskarno kolesce toliko, da stopi zob s črko B nad papirnati trak.
Zdaj bi tedaj utegnili natisniti z vodom Črko B na trak, ako bi pod njo na prizmatičnem hrbtu ne stala poprej natisnjena črka A. Ako hočemo zraven A natisniti tudi B, je treba trak papirnati toliko potegniti naprej izpod kolesca, da pride nov konček papirja pod zob. To se godi takole: Poprej, ko smo natisnili črko A, smo pritisnili z roko desni konec L vodu navzdoli, vod se je za-vrtil krog L, ter je šel cel konec noter do Lx navzdoli, in na tem koncu tisi pri O, klinček v vodu, krog kterega klinčka se ovija papirnati trak. Ko gre z vodom klinček o, navzdoli, potegne tedaj kos papirnatega traku za seboj in ga razvije toliko iz motovilca. To se zgodi v tistem trenutku, ko se tiska na druzem koncu črka na papir. Zdaj, ko je natisnjena črka , izpusti roka vod L, neko zavito elastično perô M pa potegne vod na njegovo staro mesto nazaj. Zdaj gre klinček o, kvišku in spodej pod vodom je zdaj papirnati trak dalje kot poprej, ter ni napet, dokler ga ne nategne kdo od konca sem. Ker visi konci traku teža k, ga pa ta nategne, da potegne za seboj tisti konček, ki se je poprej bil razmotal. Tedaj pride zdaj nov konček papirja pod novo črko, ter jo utegnemo natisniti na papir, kakor smo natisnili Črko A.
Ko telegrafovec daje znamenja z ročnico (podoba 22), se vrti tedaj tiskarno kolesce, tako da vselej stoji tista črka, na ktera zadeva ročniea, ravno nad papirnati trak, ter da se tiska črka za črko po alfabetičnem redu, kakor zadeva ročniea pri svojem vrtenji črke po alfabetičnem redu.
Raba tega hišnega telegrafa je tedaj kaj priložna. Ni treba druzega, kot da vrti ta, ki hoče telegrafovati, ročnico na okrog in da postane z ročnico nekaj malega vselej, kedar zadene z ročnico pri vrtenji tisto črko, ktero ima naznaniti tje, kjer stoji sprejemnik. Sprejemnik pa zopet nima velicega dela, ker ni treba druzega, kot da pazi, kdaj da tiskarno kolesce pri vrtenji nekaj po-čije, takrat ima pritisniti na tiskarni vod, da se črka telegra-fovana, natisne na papirji.
Se laglje pa dela sprejemnik, ako ima zraven tega tudi cifrenico s črkami in s kazalom pred očmi. Ta se sicer v nobeni podobi ne vidi, pa si lahko mislimo, kako da je narejena. Mislimo si, da gleda os tiskarnega kolesca sem ven, kakor iz cifrenice na uri gleda os na sredi. Na to os dajmo cifrenico pribiti na steno, da mirno stoji, kakor pri uri, kazalo pa nataknimo na os, tako da se ž njo vrti; zdaj kaže kazalo zapored na tiste črke, na katere kaže telegrafovčeva ročniea. Kedar tedaj telegrafovec postane z ročnico, postane tudi kazalo na tisti črki, in sprejemnik, ki drži za vod, pritisne na nj, kakor hitro zapazi, da počiva kazalo na ti ali na oni črki.
Pri ti osnovi se ni lahko zmotiti, ker sprejemnik vidi prvič telegrafovane črke vse zapored , kakor je navada pri navadnih kazalnih telegrafih, drugič jih pa ob tistem času natisne na papir. Ni mu treba ne zapominjati si črk zaporedoma, ne zapisovati si jih na posebni papir.
Pri vsi ti izvrstni in varni napravi je pa vendar mogoče, da se kaj popači, tako da se zgreši prava črka in da se za popačeno č"ko p >pačijo tudi sledeče črke. V našem razlaganji smo si namreč mislili, da so naprave tako natančno izpeljane, da se s pomočjo elektromagnetičnega mačka in ssprožalom doseže enakočasno gibanje na ročnioi in na tiskarnem kolesci. Utegne se pa pripetiti, da telegrafovec, ko hiti dajati znamenja z ročnico, vrti hitro in hitro po tistih črkah naprej , katerih ne potrebuje, ter da imata elektromagnetični maček in sprožalo hitro delati, da ga dohajata. Teža je pa velika mehaniku tako natančno izdelati vse dele, posebno elektromagnetični vod in sprožalo, da bi se nikoli nič ne zmedlo. Ako se pa pri sprožalu samo en zob zgreši, se pa na tiskarnem kolesci ne zgreši samo ena črka, ampak zgreše se tudi sledeče vse, dokler se tiskarno kolesce na popravi.
Za popravljanje tiskarnega kolesca se rabi drugi vod P, ki ga vidimo v zadnji podobi na levi strani Kakor hitro seje kaj pokvarilo, da se besede zmedo, pa pritisne sprejemnik na ta vod.
S tem vodom se vzdigne os tiskarnega kolesca toliko, da se sna-meta zobata kolesca s raz elektromagnetičnega vodu ; zdaj pa neha sprožalova zavira, ter ura zažene tiskarno kolesce hitro na okrog. Osnova je pa taka, da ura, ko jo ne zavira sprožalo, postavi tiskarno kolesce in kazalo na cifrenici vselej na prvo ali na zadnjo alfabetično črko, na A ali na Z. Zdaj je popravljena ura ; treba pa naznaniti tudi prvemu telegrafovalcu, od ktere besede sem da se je povelje pokazilo in da je treba popravljati in ponavljati. Pri tej zmoti mora tudi on pomagati, ter mora postaviti svojo ročnico na isto alfabetično črko, na A ali na Z, kakor sta med seboj pogovorjena, in potem še le ponavlja svoje sporočilo od popačene besede naprej.
Hagendorffov hišni telegraf z uro, ki kaže črke.
Hagendorffov telegraf obatoji vsesploh iz enacih naprav kakor Rémondov telegraf, kterega smo ravno ogledovali, samo da Hagen-dorffovemu manjka kolesca s tiskarnimi črkami in tiskarnega vodii.
Hagendorffov telegraf pogrešuje toraj tisto važno naredbo, s ktero se telegrafna znamenja, minljiva kakor so, ne pokažejo samo na cifrenici, ampak se tudi štampajo, da se beré, kakor knjige tiskane. Ker na cifrenici znamenje za znamenjem hitro zgine, kakor kazalec hitro skače od znamenja do znamenja, je pa kaj neprecenljiva Rémondova tiskarna naprava, ker ž njo se daje zginljivim telegrafnim zaamenjam nezginljiva podoba, ter se ohranijo telegrami natisnjeni na papirji za vsacega, kdor jih želi brati.
Rémondov telegraf je tedaj veliko važnejši za dejavno življenje kot Hagendorffov. Zakaj pa se ne rabi povsodi Rémondov telegraf? Hagendorffov telegraf je stareja nemška iznadba, je dober kup in razširjen je že povsod po večih nemških obrtnijskih pohištvah, Rémondov telegraf pa je mlajša francoska iznajdba, ker ta je zagledal še le leta 1869. ta svet.
Hagendorffov telegraf obstoji, kar se ga vidi od zunaj iz majhne ormarice (pod. 24), ktera stoji na mizi, iz sledečega: Na zgornji steni te ormarice, ktera stoji večidel toliko napošev proti nam, da lahko nanjo gledamo, ko sedimo pri mizi, se nam kažeta dva okrožnika. Okrožnik na levi strani ima ročnico P in črke_ alfa-betične; ž njim se dajo znamenja ravno tako, kakor z ročnico P pri Rémondovem telegrafu. Okrožnik na levi strani pa ima cifrenico s kazalom k in na okrog tisto vrsto alfabetičnih črk kakor ročnica ; na njem kaže pod steno skrita ura telegrafovane črke.
Med krogoma gleda pri a popek iz pokrova. Kedar se kaj zmede, da kazalo ne kaže na pravo črko, ge pa s popkom postavi kazalo na prvo črko. Pritiskaj« na popek poganjamo kazalo od črke do črke, dokler ne pride do prave, ktera stoji pod ročnico v prvem krogu.
Električne baterije in telegrafnih vezi pa v podobi ni videti. Baterije nimajo skoraj nikjer v sobi, ampak ta stoji kje na kakem varnem kraji, da se ne pokvari z butanjem in da se pri popravljanji ne oskruni soba s kislinami in z drugim neprijetnim orodjem, ktero se pri bateriji rabi. Najsnažnejša je Meidingerjeva galvanska baterija , in se priporoča tudi zaradi tega , ker nje tok trpi dolgo časa, predno jo je treba popravljati.
Zgornja stena ormare se odpre kakor truga. Ko vanjo pogledamo , vidimo na sredi med okrožnikoma elektromagnet M z elektromagnetičnim mačkem nn in z vodom ab, kakor nam to kaže podoba 28.
Pod ročnico zagledamo enako napravo, kakor pod Rémondovo ročnico v podobi 24. Ko se tedaj ročnica vrti od črke do črke, se vrti ž njo zobato kolesce K, ter se polarne vezi zdaj stikajo, zdaj pa razkljepljejo, da se potaka galvanski tok po vezéh in da se zopet vstavlja. Od galvanskega toka pa dobiva elektromagnet svojo moč, ter giblje z mačkom vod, s kterim sega v navito uro U.
Sprožalo v tej uri pa ne obstoji iz dveh kolesec, kakor pri Remondovem telegrafu, ampak iz edinega kolesca r, ktero ima dolge špičaste zobce.
Ko potegne elektromagnet M mačka nn na-se , se zgiblje mačkovi vod ab, tako da se njegov precepljen konec b nekaj malega proti nam obrne, ter vzame s sabo v precepi tičeči klinček i in zavrti ž njim stebriček co. S tem stebričkom se pa zavrtita dva dolga roga m in u, in sicer tako, da se oprosti kolesce r, ko se obrne rog m vsled zavrtenja proti nam. Pri tisti priči pa stopi spodnji stebričkov rog u pred sledeči kolesčev zobček, ter se kolesce r ne more naenkrat zavrtiti za več kot samo za pol zobâ. Ko pa potem elektromagnet zgubi moč, se pomakne maček na svoj prvi prostor, stebriček se zavrti nazaj in kolesce r se zavrti za pol zobâ.
Ko je tedaj vod na miru, se opira desni rog tega vodu na kolesčev zob; kakor hitro se pa vod toliko pomakne, da pride zob v špranjo med vodova rogova, pa steče kolesce naprej, ker v tem trenutki vod ne zavira zoba. Komaj pa je ura zagnala opro-steno kolesce za en zob naprej, že plane ta drug rog električnega vodu pred drugi rob, ki se pomiče za prvim in ga vjame in zopet zavre uro in kazalo na cifrenici.
Kar zadeva djavno rabo HagendorfFovega telegrafa, se ta po prejšnjem ogledovanji lahko razume. Ako se hočeta dva, ki bivata v daljnih sobah, pogovarjati med seboj o svojih delih in potrebah, morata imeti vsaki celo to napravo, ktero nam kažete zadnji podobi; in zraven te tudi električno baterijo in vezi napeljane od baterije do obeh njihovih telelegrafnih aparatov.
Kedar se telegraf ne rabi, stoji ročnica na ormarici vselej na gotovem prostoru med prvim in zadnjem alfabetičnem koncem.
Ta prostor ima znamenje t, ali zvezde ali pa ostane celo prazen z belim poljem. Na miru more tedaj tudi kazalo na svojem krogu kazati vedno tje, kamor kaže ročnica. Ko bi se pri kazalu to zgrešilo, se pa postavi na svoj pravi prostor s popkom a, kakor
smo že omenili.	. .
Ta, ki misli naznaniti daljnemu svoje želje, mora poprej dati znamenj3. Iz tega namena gre galvanski tok od začetka, ko vrti ročnico v daljni sobi, k elektromagnetičnemu zvoncu, kterega pa v podobi ni videti, ter kliče v daljni sobi na ogled. Predno mož priteče ogledovati znamenja, pa hočemo mi še enkrat pogledati v ormaro, kaj da se godi v nji.
Ko se vrti ročnica P, se vrti ž njo vred kolo K (podoba 28), lisica / se opira z jeklenim peresom l med zobé. Namen lisični je dvojni; prvič zavira kolo k, da se ročnica P ne more nazaj vrtiti, ker bi se, ako bi se nazaj vrtila, vse zmedlo in kazalec bi ne kazal na tisto črko, ki stoji pod ročnico. Drugič pa ima lisica vpregati in razpregati električni tok; to pa opravlja s svojim hrbtom slonove kosti. Ko namreč lisica tiči v jami za zobom, ste telegrafni vezi za njenem hrbtom razklenjeni med kovinskima peresoma l in h, ker se ta zdaj ne tišita eno druzega. Kakor pa pri vrtenji zobovi hrbti odganjajo lisico od k, pa pritiska ono s svojim košenim hrbtom konec telegrafne vezi l ob konec h ter skleplje tok. Vselej, kedar se galvanski tok sklene in razklene, se pa pomakne na drugem krogu kazalo , ktero daje znamenja, vselej za eno znamenje naprej.
Ta, ki daje znamenje, pokliče od začetka, ročnico urno na okrog vrté, na' ogled ; potem pa začne telegrafovati še le, ko ogledovalec v dalnji sobi odgovori in pritrdi, da hoče paziti na njegova znamenja. Zdaj telegrafovec vrti ročnico ter pri vsaki črki, ktero hoče naznaniti, postane nekaj malo časa, dalnji ogledovalec si pa črko, na kteri kazalo nekaj malega počiva, zapazi ali zapiše. Iz črk se sostavijo besede, ter se tàko pové po telegrafu, kar je treba.
Ozir po občnih telegrafnih osnovah.
Kakor mogočno si je človek s svojimi vednostmi osvojil električne moči, kjerkoli ima v svoji oblasti njihove izvire, kakor mogočno je prepregel vse kraje po suhem in po morji z električnimi vezmi in kakor mogočno on zapoveduje električnim tokom, da morajo oznanjati njegovo voljo na vse kraje po zemlji; vendar ga še preganja po vseh teh potili natorna vlast ali inoč neukrotene elektrike, iz ktere se delata blisk in grom.
Ko bi zdaj živeli Grki med nami, bi djaii, da zavidljiv bog, oča blisku, preganja človeka, kteri se je predrznil po sili vzeti mu nekaj bliska in strele. Kakor je o so da (fatum) preganjala
stara ljudstva, tako preganja natorna električna moč v zraku vse telegrafne vezi.
Ko so na Semerniku (Semering) po stebrih razpenjali telegrafne dratove, je profesor fizike, Baumgartner, bil nadzornik tega dela. On nam pripoveduje boj njegovih delavcev z natornimi prikazni. Velikokrat so delavci ostrmeli in vrgli so dratove iz rok ! Na vprašanje, kaj se jim je krivega prigodilo, so odgovarjali, da jih neka nevidna stvar stresa in trga močno po vseh udih, ko prijem-ljejo dratove z rokami.
Prepričal se je Baumgartner po lastnih skušnjah, da stres in trganje po udih prihaja od električnih tokov, ktere obudi strela pri hudem vremenu ali zračna elektrika po telegrafa1 h vezëh. Take električne toke, izvirajoče po kovinskih vezéh od vnanje elektrike imenujemo „inducirane" toke.
Inducirani električni tok, imajoči moč, da stresa človeka po udih, ima pa tudi lastnost, da goni elektromagnetični vod ter daje tele-grafna znamenja in piše — se vé da vse zmešano — z Morsejevo tiskarno mašino, kakor tudi z druzimi napravami, s kterimi se sprejemljejo telegrafna znamenja. Ko se o hudi uri približajo črni oblaki, po kterih se bliska in treska, se začn6 raztekati inducirani toki po telegrafnih vézeh, ter sleparijo s svojo neukroteno močjo p'i telegrafnih mašinah in jih pokvarijo, kedar so premočni. Stražniki, kteri so vajeni njihovega nerednega dela, jih hitro spoznajo že celo no uho po nerednem glasu in po klepetanji po mašinah ter hite snemati telegrafne vezi, kajti utegne se prigoditi velika nesreča ž njimi, ker rada vdari za njimi, ako so premočni, strela v telegrafne aparate.
V vseh teh prikaznih, v streli in v blisku spoznava natoro-znanec in vsak izvedeni omikani človek dejanje natornih moči, nevednega človeka pa obhaja strah pred njihovim neznanim in skrivnostnim dejanjem, kakor ga obhaja groza pred tistimi po šasti in duhovi, ki izvirajo iz njegovih vražnih misel.
Ubraniti se nevarnosti, ktere izhajajo iz induciranih električnih tokov o hudih urah, je iznašel S t ein heil telegrafni elektrovod ali strelovod.
Na električnem kolovratu se je storila skušnja, da močan električni žarek , ko se mu električna vez nekaj malega pretrga, kaj rad preskoči v podobi električnega žarka iz enega konca do druzega, in da raje preskoči nego bi šel po šibkejši slabi in dolgi vezi svoja pota. Dosledno ti izkušnji je Steinheil pretrgal na postaji telegrafično vez tam kje pod streho ter je postavil na pretrgana konca kovinski plošči, nekaj malega vsaksebi, na plošči je pa pripel tanke bakrene dratove, držeče v sobo k telegrafoemu aparatu.
Telegrafični tok gre iz glavne vezi po tankih dratovih v sobo, opravlja tam svoja znamenja in iz sobe gre po tankem dratu zopet
na glavne vezi, ki visé po stebréh. Ko pa pride po glavnih telegrafnih vezéh od strele induciran močan električen tok, ki bi utegnil kaj poškodovati v sobi, pa rajše preskoči od plošče do plošče ter teče po telegrafnih vezéh naprej , dokler se po stebréh v zemljo ne pogubi. — V tej napravi obstoji tedaj telegrafni strelovod , ki obvaruje telegrafne hiše in sobe pred strelo.
Akoravno pa preganja še vedno natora človeka po telegrafnih vezéh s silno strelo, akoravno se ni izpolnilo upanje, da bi se z električnim tokom utegnilo telegrafovati kader bodi pri vsakterem vremenu, vendar se vé človek ubraniti vseh nevarnosti, samo počakati mora pri hudem vremenu vselej toliko časa, da se raznosijo natome moči. Ne prašaje za nobeno nevarnost je človek razpel telegrafne vezi po hribih in po dolinah, po dnu morja in po strašnih morskih brezdnih. Dandanes prepregajo telegrafne vezi, kakor neskončna mreža, večino dezelâ na zemlji od ene strani do druge. Po teh mrežah razpošilja človek svoje misli in svoja sporočila in svoja povelja na vse kraje po svetu, in sicer s tako silno hitrostjo, da prihaja telegrafno sporočilo v tistem trenutku, kedar se telegrafuje, v najdalnje kraje. Po teh telegrafnih vezéh zvé človek vse iz vseh krajev sveta, kakor da bi bil vsegapričujoč, kakor Bog sam.
Kakor vredni nasledniki grških gigantov gospodarijo omikani narodi dandenes z natornimi močmi! Ko bi grški modrijani vstali iz svojih grobov, bi se čudili, videti današnje človeške naprave, ter bi menda mislili, da je človek obropal njihove stare bogove in jim vzel iz rok njihove največe moči in se polastil njihovih najimenitnejših lastnosti, kajti ne čas, ne prostor, ne nasprotne natorne sile ne morejo postaviti nobene meje njegovemu napredovanju.
O telegrafiji.
5
Tiskarski pcgreški v telegrafiji.
Stran	vrsta	mesto :	beri :
24	10 odzgor	podobi 10	podobi 11
31	1 odspod	Casellijevega telegrafa	telegrafa
85	6 odzgor	ena	eno
37	3 odspod	iznadbe	iznajdbe
46	8 odzgor	kteri	ktero
47	19 odspod	Besede: „Zdaj še posebno (p3 ab)'' n»j se izpi	
47	7 „	to polovico in skozi	to in polovica skozi
48	5. 9.14 odzgor	Hier	tukaj
49	19 odspod	pribita	prebita
50	2 odzgor	šteje	stoje
50	G odspod	23. podobe	25. podobe
50	5 „	24 a	26. .,
51	4 odzgor	črlniom	ûrni'om
52	1 „	podoba 22	podoba 24
52	2 „	ktera	ktero
52	3 „	papirnati trak	papirnatim trakom
52	4 otlspod	na	110
53	13	podoba 24	podoba 27
54	24 odzgor	i	e
55	21 „	ono	ona
5f>	7 odspod	Dosledno ti izskušnji	Vsled te skušnje
Tabla I.
Pod. 4.
Pod. 8.
JtL
xO
rv
cr__zy c
cv
O-

ff— 'V
Pod. 6.
Pod. 5.
Pod. 7.
Pod. 9.
Pod. 16.
Bakreni dratovi.
Gutaperha 4 skladi.
Konoplja posmoljena.
Železni dratovi preoblečeni s posmoljeno konopljo.
Pod.
Pod.
Pod. 22.
Pod. 23.
T«,l>la X.
Pod. 27.
Pod. 28.
Kamenopisalna Jos. Blamik-ova v Ljubljani
BS*-'