DopisL Sv. Lovrenc na Drav. polju. Pne 25. junija je Pucelj imel tukaj shod z Mermoljem in še enim nebodigatreba. Bil je pod pokroviteljstvom gospoua okrajnega glavarja dr. Pirkmajerja in v senci IJajonetov, to je, imeli so v rezervi v šoli osem orožnikov, pa ni bilo sile, ker mi nismo nikaki ubijalci. Pucelj je trdil, da je draginje in slabc valute vzrok bivša vojska. Mi smo prepričani, da je draginje vzrok centralizem, katerega so povzročili samostojni. Ko bi vsi slovenski poslanci, torej tudi samostojni, zahtevali avtonomijo, bi jo že imeli, in potem bi bila boljša valuta in ne bi bilo več skoro nič draginje. Pucelj se je hvalil, da je odprl meje za živino, To bi storili avtonomisti tudi. Radiča je imenoval politika. a mi smo dokazali da ni, kar je z abstinenco pospešil centralizem. Trdil je, da so vojaki. sami povzročili, da morajo biti v Makedoniji. Pucelj je lagal, da se je on potegnil za zboljšanje duhovaiSkih plač, temu pa da je nasprotoval Jugoslovanski klub. Omeniti še' moratno, da je bilo na shodu nekaj lovrenških samostoj*, nežev in nekaj iz Cirkovec. Prager9ko. cTaborc št. 142 prinaša dopis o proslavi kraljeve poroke na Pragarskem, ki je bila po zaslugi ncke- ga PredovV-a, veletrgovca v Ljubljani v prid tukajšnji-n Sokolašem. Cudno, ako je imenovani žejnim plačal sodček piva in in razdelil med nje mogoče tudi hlebec Iruha, pa je že vse slovesno. Ako je pragerski Sokol, članov bode 3 do 5, zares to pogostitev že sprejel, bi pač naj molčal, češ, molči, da nas ne bodo zasmebovali. Da bi se pa pogostitelj mogoče ne razburil, da ne zanrsejo njegove rndodarnostL širom sveta, so ga seveda v mariborskcm cTiboriu poveli- čali.in da bi se pa pogostitelju u.ogoče ne očilalo, so si do- mislili, ta povziten !¦ >t proslavo kraljeve porc';e. Pogrun-i tali so jo pa. Pri slu :.i božji na Polskavi—Pragersko na, dan kraljeve poroke, ni bilo niti enega od teh navdušenih bratc«v, torej še le na večer, ko so slutili neko brezplačno zabavo, so prilezh na dan, ter so pomislili, da gospod Predovič že ve, zakaj plača. Saj je on eden največjih izvozničarjev v tukajšnjem okraju, ter se meni tudi stalno tukaj na Pragerskem naseliti, ker mu pa najbolje ugaja in je kupil v to svrho, bivše Trosterjevo posestvo. Ob tej priliki zbranim želimo dober tek, pogostitelju pa masten dobiček. Sv. Lenart v Slov. gor. Na gostiji Muršec—Kos se je nabralo za tukajšnjo bralno društvo 520 K. Bog plačaj! Sv. Trojica v Slov. gor. Nekdo imenuje v <Kmetijskem listut nagrobni govor akad. fil. Vatovca, ki ga je govoril v netleljo, dne 18. junija ob odprtem grobu svojega katoliškega tovariša akad. fil. Joškota Padovnikovega, — klerikalno nesramnost. Cudimo se, kako more »Kmetijski lisU, četudi veri in cerkvi sovražen, sprejemati plodove takih abnormalnih ljudi. — Vi odpadniki od sv. katoliške cerkve pokopavajte svoje ljudi, kakor vam drago in ljubo, in ob njih odprtih grobovih govorite česar so vaša srca polBa! Mi smo svobodni ljudje, zato vam tega ne bomo branili, Dosledno pa mislimo, da ne zahtevamo preveč, če tni, ki nsmo zavrgli Kristusa, tiste, ki so bili vživljenju e nami ene misli in enega dulia, pokopljemo tako, kakor se nam primerno zdi, četudi vam ni po volji, in ob njih odprtih grobih govorimo to, kar je nam drago, ne kar bi bilo vam. RajDi Joško Padovnik je bil globokoveren akademik, tretjerednik in Marijin družbenik, to so pričale tri zastave, ki so bile ob njegovem o,dprtem grobu v žalnih trakovih. Dolga vrsta belo oblečenih deklic in deklet, dolga vrsta mladeničev z žalnimi venci in trakovi, dolga vrsta vernega ljiidstva, ki je rajnega Joškota z glasno molitvijo spremljala na zadnji poti, je pač prelepa priča, kako je bil ta blagi, plemeniti mladenk- priljubljen v svoji ožji domovini. Ni se nikoli sramoval nosili na svejih akademičnih prsih Marijine svetinje, ni se sramoval tretjega reda, ne križa, ne molitve, ne cerkve, ne zakramentov; eato se ga ludi našc vcrno ljudstvo ni sramovalo, spremiti na zadnji poti. Zato je njegov tovariš lil. Vatovec imel čisto prav, in je vsem iz srca govoril, ko ga je imenoval ideal lepote krščanskega katoliškega dijaka-akademika. — Ce bi bil rajni Joško v srednji in na visoki šoli vero izgubil, in teptal po našemu vernemu ljudstvu najdražjih svetinjah, kakor upravičeni sodimo o dopisniku «Kmet. lista<, fci ga njegova ožja domovina ne bila tako ljubila in njegov pogreb bi ne bil tako vcličasten in slovesen, in ob njegovcm odprtem grobu morda ne bi bilo kat. akad. Vatovca, — če bi pa bil, pa ne bi imel morda kaj plemenitega povdarjali — in to bi bilo še bolj bolelo njegovega kat, očeta in njegovo kat. mater, to bi bilo še boij bolelo nje gove bratc in sestre, vse družbenike in družbenice Marijine, — ker bi ne bili imeli ob grobu svojega sina in brata upanja v srcu, da sc mu na onem svetu dobro godi in da so Eopel vidimo nad zvezdami. Polenšak pri Ptuju. Da se je pričela pri nas gibati mladina, nam je pokazal praznik pres. ReSnjega Telesa, ko |e korakalo v procesiji 17 Orlov. lansko leto 13. Značilno za našo župnijo! Pa bilo bi nas še lahko veliko več, pa žal. samo iz strankarskega sovraštva starši nc imstijo svojih sinov v orlovsko organizacijo. Veseli pa ste govtovo bili vi starši, ko ste videli svoje sinove korakati v vrstah ILstih, ki vam hočejo vašo mladino obvarovati najhujšega zla namreč brezverstva. Obračam se torej do vas, dragi starši! Vaša mladina je vaSe upanje, veselje in ponos! Kateri oče ali mati bi ne želela, da bi njuni sin ne bil srečen! Če torej šelite svojim sinom dobro, varujte jih slabe tovaršije in slabega berila, nasprotno jim skrbite za pošteno družbo in dobro berilo. Pustite tedaj starši, da se vaša mladina zbira pod zastavo krščanske mladinske orlovske organizacije, to je zastava Kristusova, le pod to zastavo je pot k pravi sreči; proti tej zastavi vrata peklenska, vrata laži, pohujšanja. greha in zapeljevanja ne bodo zmagala. Vse za mladino, ki je naš up in naša nada! Poljčane. Tukaj je umrla. zlasti po Murskem polju in Slov. gor. dobro znana in priljubljena Terezija Slana v 68. letu svoje starosti. Trpela je 16 let. Bila je pobožna žena in dobra mati. Vsem znancem in prij;Ueljem se priporoča v pobožno molitev in blag spomin. Mir in pokoj njeni duši. Pri Sv. Florjanu v Doliču s|a bila v nedeljo, dne 25. junija dva nova zvona z veliko slovesnostjo obešena v zvonik. Vlita sta bila v zvonarni v Ljubljani. Mladeniči so postavili vispke mlaje, dekleta pa spletla nebroj vencev, s katerirai so.* okinčale mlaje, slavoloke in cerkev. V nedeljo zjutraj smo bogato okinčana zvona med grmenjem topičev in sviranjem godbe v spremstvu družic in triiine ljudstva iz železniške postaje prepeljali pred cerkev. Ob 10. uri sta bila blagoslovljena od preč. g. kanonika Alojzija Arzenšek in vzdignjena v stolp. Kmalu po sledeči slovesni službi božji, se je ta večji zvon z lepo donečim glasom oglasil prvokrat v čast božjo in hvalo vsem dobrotnikom. Tako imamo zopet lepo zvonenje, ki se ga veseli vsakdo. Nikomur pa ni žal truda in darov. Pri 8v. JoStu na Kozjaku smo obhajali na Petrovo izvanredno slavnost: zlati jubilej cerkvenega pevcaPetra Pribičnik, po domače Citnperšeka, ki je svojo lepo in težko služ bo skozi dolgih 50 let neprenehoma priisti cerkvi z veliko vnemo in požrtvovalnostjo opravljal. Kot 151etni fantek je že pomagal na koru peti, tri leta pozneje pa sam prevzel vodstvo petja. Skozi 12 let je bil prav blizu cerkve, 38 let pa je hodil svojo poldrugo uro dolgo in posebno po zimi jeelo težavno pot redno vsako nedeljo in praznik k božji službi, po potrebi tudi ob delavnikih, zlasti k šmarnicam io svitnicam. Plačc ni dobil nobene, samo nekaj bernje, dohodki od sv. maš in opravil pa niso bili niti za podplate. V tej težki službi sta ga skozi 7, oziroma 5 let podpiralu njegova sinova: Matevž in Martin. katera pa mu je ugrabila kruta vojska. Vrlo ju sedaj nadomestuje z močnim basom njegov še živeči sin Bernard. Njegova bči Roza mu vkljub bolehnosti pomaguje že 22 lct. ujegova druga, sedaj omofeena hči .Tožefa Dobovičnik pa 15 !et. Poleg otrok so mu v teku 50 let pomagovali še sledcfi, v domai-i fari bivajoči pevci in pevke: Apolonija Sešel 20 let, Lucija Ramšak 5 let, Treza Podpečan 10 lel, Franca Ramšak 4 leta, Treza Felicijan 15 let, Ciril Jablanšek 16 let, Jakob Jurko 16 let, Cecilija Ramšak r> leta. Marija Plevnik 1 leto. Mnogo pa jih je umrlo ali pase izselilo. Nihče ni vztrajal Utko dolgo kot oo. Zato smo si mislili: čast in nagrado njemu, ki je poertvovalno in vztrajno se trudil v korist cerkveni pesmi, pri tem pa ostal zvest pristaš Slovenske ljudske stranke, ter zvest naročnik krščanskega lista. Zato so se omenjeni dan zbrali okoli svojega vodje in slavljenca vsi zgoraj imenovani pevci in pevke in ga v častnem spremstvu sprrmili med zvonenjem, pokanjem iz topičev skozi lepo okrateni slavolok v oveseljeno cerkev, ki je pozdravila svojega zvestega služabnika z lepo pozdravno pesmijo. Precej se je zbralo ljudstva, med tem mnogo tujcev. Med primernim nagovorom se je prebralo lepo pismo kn.-šk. lavantinskega konzistorija, v katerem mu isti izreka «k jubileju zasluieno zahvalo in priznanje za tr"d in obilne skrbi pri SOletnem modrem in previdnem vodstvu cerkvenega petja.« Farani so mu poklonili v vidni izraz hvale in priznanja veliko diplomo in mu kot svečanostno nagrado položili svoje prispevke na oltar. Med tem se je pela od novega cerkveneg.i zbora nalašč za to pripravljen slavospev, ki gaje zložil naš dični g. Meško, uglasbil pa skladatelj g. Staiiko Premrl. V slovo se mu je še zapela krasna pesem: »Rožmarin.c (Tam na vrtni gredi....) Po cerkveni svečanosti so se zbrali stari in novipevci v župnišču k veseli družbi okoli svojega slavljenca. Splošna sodba dneva je bila: «Tako luštno Se ni bilo na Kozjaku!« Tudi fotograf nas je \;-gel na svojo ploščo, da ne bi pozabili, požrtvovalno in vztrajno delo v službi Cerkve visoko ceniti in da ne bi pozabili, biti prav iz srca veseli, ker pošteno veselje je božja poslanka in hčerka nebes. Le s težkim srcem smo se ločili od našega slavljenca, katermu pa hvaležnim srcem kličetno: Bog li povrni tisočkrat, kar si storil v polstoletni dobi v "čast božjo in veselje faranov. Hvaležni Ti ostanemo preko groba! Iskrena hvala tudi vsem pevcem, ki so ga pri petju podpirali, kakor tudi vsem, kateri so k izredni slavnosti na katerikoli način pripomogli. Bodi vsem dobri Bog obilen plačnik! H koncu si dovoljujem javno vprašanje: Je še kateri pevec ali organist v Lavantinski vladikovini. ki bi bil neprenehoma pri isti cerkvi pel skozi 50 lef.' Ce da.naj se v <Slovenskem Gospodarjiu s celim naslovom oglasi.