k
188: številka.
Ljubljana, v soboto 17. avgnsta 1895.
XXVIII. leto.
LahafA vsak dao av«**©r, uritnai nedeljo in praanike, ter velja po poati prejeman za a vatro-ogerake detele aa vae leto lf> gld., ca pol leta 8 t; M., za četrt let:i 4 ;-!<!, za teden mesec 1 gld., 40 kr. — Za LjablJR.no bres pošiljanja na dom aa vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kxM aa jeden mesec 1 gld. 10 lir. Za pošiljanje na dom računa ho po 10 kr. ' na mesec, po 30 kr. za četrt leta — Za tnje de šele toliko več, kolikor poštnina znaša.
Za oznanila pladnje se od itiriitopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiaka, po 5 kr., če ee dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat 'iska Dopiai naj ae i t vole frankirati. — Rokopisi ae ne vračajo. — Uredništvo in apravnialvo je aa Kongresnem trgu St. 12. Upravniatvn naj ne blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oenantla, L j. vse adminiatrarivne stvari.
Nedolžnost katoliške stranke.
Nada katoliška stranka se sedaj dela nedolžno kakor jagnje in zatrjuje, da bi ne bila se izrekla za samostojno postopanje pri volitvah, da je mi nismo izzivali. Gospodom menda ni prav, da že t adi po deželi spoznavajo, da le naša mlajša duhovščina dela zdražbo na Kranjskem. Toda gospodje naj se agovarjajo, kakorkoli hočejo; dokaz, da so hoteli imeti razpor, je pač njih glasilo samo. Brezštevilnokrat je »Slovenec", zlasti prvo leto po katoliškem sbodu, zagotavljal, da se morajo ločiti duhovi. Mari ni s tem delal naravnost na razpor?
Kdo se bode morda izgovarjal, da se je to alelo „Slovencu" potrebno iz verskih ozirov. Ta izgovor je pa povse puhel. Kmalu potem so se „Slovenceviu somišljeniki zavezali z nemškimi liberalci na Dunaju, a „Slovenec" ni nič klical več, da naj se Klun ali pa Povše zaradi tega izbac neta iz katoliške stranke. Da to ni bilo katoliški veri v korist, bode pač vsakdo poj mil. Sem „Slovenec* je večkrat nemške liberalce označil za največje sovražnike naše vere. In ti liberalci bili so na potu, da popolnoma propadejo, da jim niso naši „Slovenčevcia prihiteli na pomoč. Zato pa pač nimajo nobene pravica, isigrovati se še kje za varuhe in zagovornike vere. Baš zadnje dni je „Slovenec" priznal, da je sedaj liberalna stranka še silna. Res je to, ali za to se ima pač v prvi vrsti zahvaliti tistim gospodom, ki imajo pri „Slovenci" veliko besedo. Da je tedaj bila liberalna ■tranka že na kantu, ko je grof Taaffe predlož'1 ■vojo volilno reformo, je vidno iz tedanjega strahu in javkanja liberalnih glasil.
Vrhunec hinavščini je pa v tem, da katoliška stranka hoče izkoristiti liberalizem proti nam. Pravi podpiratelji nemškega liberalizma ne sede mej nami, ampak v katoliški stranki sami. Sam načelnik ka toliškega volilnega odbora je na Dunaju skoro dve leti vedno capljal za nemškimi liberalci, v tem ko so naši pristaši delali vedno opozicijo vladi, v kateri je liberalni Plener, prvi branitelj velikih kapitalistov, igral glavno ulogo.
Porablja se tudi kapitalizem proti nam. O iz-iemanju nižjih slojev po velikem kapitalu v Avstriji da se mnogo govoriti in pisati. Ne nahaja bo pa ta
kapitalizem le mej liberalci, temveč tndi pri ljudeh, ki hočejo veljati za dobre katolike. Tako je jako nelepe reči povedal o grofa Sylvi Tarouci neki dunajski krščansko-socijalen list, katerih grof Sylva Tarooca še do sedaj ni oporekel. Vendar je ta grof na katoliškem shodu tako lepo govoril o krščanskem socijalizmu; pa tudi o drugih tacih katoliških možeh se je že mnogo govorilo in pisalo, kar Re še do dandanes ni oporeklo. Pa tudi naša katoliška stranka ni tako nedolžna v tem oziru, kakor se dela. Znani so nam celo gotovi slučaji, katerih pa ne bodemo navajali.
Glavna zagovornica kapitalizma v Avstriji je pa nemška levica. Ta stranka tega ne prikriva. To pa ni oviralo naše katoliške atrauke, da bi je ne bila podpirala, če tudi je vsakdo, če morda ni gluh in slep, moral vedeti, da je s tem delala le za bogate židovHke kapitaliste.
Toda še nekaj druzega moramo omeniti. Naša stranka se je izrekla za občno volilno pravico, pa tudi ni nasprotovala TaanVjevi volilni reformi. Drugače je pa delala n»ša katoliška stranka. Ti ni šlo v glavo, da bi volili tisti, ki nič davka ne pla čujejo, to je tisti, ki nimajo nobenega kapitala. Pri tem mi seveda razumemo besedo kapital v širšem narodno • gospodarskem zmisln. Posebno gospodu Povšetu ni nikakor šlo v glavo, da bi njegov hlapec ravno tako volilno pravico imel, kakor on, ker ni ravno tak kapitalist, kakor je on. Katoliška stranka je na Dunaju napela vae sile, zvezala se je z zastopniki velicega kapitala, da le delavci ne dobe jednake volilne pravice, kakor jo imajo morda tisti ljudje, ki kaj direktnega davka plačujejo, naj že potem denar sami pridobe, ali pa jim ga delavci z žuljavimi rokami zaslužijo. Iz povedanega je vidno, da pri nafti katoliški stranki prav za prav človek le toliko velja, kolikor plača, da so baš njej vodilo kapitalistična načela. Drugim očita pospeševanje kapitalizma, da bi nekoliko prikrila svoje postopanje. Vedno skuša na druge zvrniti svoje grehe. Iz povedanega je pač vidno, kakšna je tista blinjena nedolžnost naše katoliške stranke.
V I JlihIJttlli, 17. avgusta.
Kielmanseggov ukaz o državljanskih pravicah uradnikov  se  bode  objavil tudi v naredbenem
Grajska hči.
(Novetica.  Spisal D. L. Selskij I.
(D*»je.)
Ivan pl. Abramovič je bil jako čuden človek. Sicer prijazen, sladak ko med, mehak, da bi ga lahko ovil krog prsta, občutljiv, da se je razjokal pri najmanjši stvari, a trmast in nagle in hude jeze. Ako si mu kaj ugovaijal in oporekal, tedaj se je hipoma razsrdil in besnel, da je bilo joj. V svoji jezi ni ptizanesel nikomur, niti svoji lastni hčeri, ktikor smo baš kar videli. Ž njim občevati je bilo sila težko, kar ujezil si ga, da še sam nisi vedel, kdaj in zakaj. Precej sta bila navskriž, ako mu nisi pustil, da bi njegova obveljala. Od svojega sklepa še ni dal premakniti niti za las, rajši se je skregal do dobrega. Te navade pa ni imel, da bi bil gojil ard dlje časa v svojefn srci; bil je kmalu zopet prijazen in dostikrat je obžaloval posledice svoje nagle jeze.
Rojen plemič bil je aristokrat z dušo in s te-
lesom ter posestnik lepe grajščine, oddaljene kakih pet ur od stolnega mesta, in obilnega posestva, pripadajočega k njej.
Imel je v času ko se vrši nafta povest, precej čez 80 let. Visoka prejšnja postava se je že nekoliko ek'jučila, in pleša na glavi je pričala, da je nje lastnik že v letih. Ono gibčno in urno hojo, ki je lastna mladosti, je zamenil z okoruo in počasno.
Bila sta z Olgo nama. Sin Milan mu je umrl pred dvema letoma. Ne dolgo za njim legla je tudi žena k večnemu počitku. — Drugo jutro ni bilo Olge k zajnterku. Očetu se je čudno zdelo, da je ni; nekaj mu je dejalo, naj gre pogledat, v njeno spalnico in šel je.
Kako se prestraši, ko vidi hčer ležečo v naslanjači popolnoma še oblečeno, kakor je bila sinoči!
Hipoma je pozabil na vse, kar se je dogodilo prejšnji večer mej njima, pristopil k njej, ljubeče jo povprašal, kaj ji je, prijel jo za roko, za glavo ter čutil, da je vroča, jako vroča.
Olga je odprla svoje oči, a to niso bile več one jasne, kristalno-čiste, čarobne oči, ampak motne, medle, brez življenja, brez bleska, brez soja. Lice je bilo bledo in upalo. Govorila ni nič.
listu državne železniške uprave. Ta ukaz bode torej veljal tudi za uradnike državnih železnic. Ravno tako bode veljal ta ukaz tudi za zakladne uradi ike.
Mladočeiki shod. V Hofici je bil v četrtek mladočeški shod, na katerem je dr. Šil naglasa], da imajo bodoče deželnozborake volitve pokazati, kakšen uspeh ima Thunova vzgojevalna metoda. Vladni komisarje govornika opominjal k zmernosti, a ta mu je odgovoril, da so Mladočehi že dovolj zmerni, ker ponujajo manjšini v deželi popolno jed-nakopravnost. Poslanec Janda je naglasa], da »h je zahvaliti Mladočehom, da so pale umetne meje, ki so ločile Moravsko in Šlezijo od Češke. Dokazoval je, da Štasnyjeva kmetska stranka le ljudstvo bIh-pari. Kramaf je pa največ govoril o grofu Tbunu. Sedaj se ves političen položaj ne suče okrog Prage, temveč okrog Thuna. Slavijo ga, kakor bi bil rešil Avstrijo pred kako vstajo. Naglašal je, da bo pripravljeni Čehi skleniti z Nemci spravo, toda razte-govati se mora na vse dežele krone češke, dotikati se ne sme celokupnosti češke kraljevine in prejudicirati ne sme češkemu državnemu pravu. Potem je govornik razložil, zakaj da Mladočehi ne nadaljujejo obstrukcije. Shod je pokazal, da se volilci vjemajo z mladočeško politiko.
Madjari in Rumuni. Sedaj zboruje v Bruselj n mirovni kongres, na kateri ho priftli Madjari in Rumuni. Rumunski odposlanec Ureohia je pojasnil pri tej priliki mnogim časnikarjem, kako zatirajo Rumune, kateri nimajo niti jednake volilne pravice z Madjari. Najboljši romunski rodoljubi ae zapirajo. Glavni urednik „Tribune" je bil trikrat zaprt in list je od januvarja imel že 23 pravd. Grof Apponyi je na to skušal oprati Madjare, pa se mu ni posrečilo. Govoril je o neki agitaciji, ki ne od zunaj zanaša na Ogersko. Rumuni se na Ogerskera po trditvi Apponyijevi niti ne zatirajo. Na Sedmograškem je sicer različen volilni cenzus, a tam imajo več no Madjari. Sicer pa ogerski politiki hočejo vpeljati jednako volilno pravico. Rumuni so bili le zaprti, ker so priobčili neko knjižico, ki hujska narod proti zakonom. Ogerska je jedna najliberalnejših dežel in je imela največjo potrpežljivost z Rumuni. Apponyi je pa moral priznati, da so mnoge rumuuske terjatve opravičene, a rekel je, da jim Madjari n* morejo ustreči, dokler
Spravili so jo v postelj ter takoj poslali po zdravnika. Ta je izjavil, pregledavši bolnico, da trpi na živcih. Zaukazal je, naj pazijo, da bo imela potrebni mir, da 8e ne bodo v njeni bližini govorilo kaj tacega, kar bi ji utegnilo čutniee će bolj raz-dražiti, ter zap sal primerna zdravila.
Očetu je bilo sedaj žal, da je neočetovsko *avnal s svojo hčerjo; kajti svest si je bil, da je mnogo kriv Olgine bolezni.
Ko je bila prišla sinoči Olga v svojo spalnico, Bedla je v naslanjač ter veliko premišljevala in bridko jokala. Hudo ji je bilo pri srci. Rada je imela očeta, a tej želji njegovi, da bi vzela Alfonza za svojega soproga, ne more ugoditi, ako neče biti nesrečna, da, nesrečna za vselej!
In kdo ne bi bil rad srečen ?
Naj se ji Alfonz laska ia dobrika, kolikor hoče; naj se diči in liči, da bi ji bolj ugajal, kolikor mu je drago; naj ji nosi še tako dragocena darila, da bi se ji prikupil in omilili njega ne moro ljubiti nikdar !
Srcš njeno je sicer š* prosto, svobodno, na nikogar navezano, vender nosi v sebi skrivoma podobo mladeniča, katerega že celi dve leti ni videla
bodo ločena skupina v ogerskem naroda. — Lepo je to, sele tedaj bi torej Madjari hoteli dati pravice Romunom, ko bi ae ti popolnoma zlili z Madjari!
Bolgarija in Rusija Neki berolinski list je izvedel iz Peterburga, da hoče ruska vlada počakati, kako bode sedaj postopal knez v Bolgariji, ko je odstranjen Stambnlov, bode li dal svojega sina odgojiti v pravoslovjn in če ne bode dalje tiral avstrijske politike. Sele potem se bode odločila, kaj stori. Deputaciji se je v Peterburga povedalo, da morajo Bolgari tudi v dejanji, ne pa le s besedami pokazati, da žele boljih razmer z Rusijo. Zaradi tega je pa na izjavo dunajskih listov ruska vlada tako dementoval.i, da se prav nič ne ve, misli li priznati kneza Ferdinanda ali ne. — V Bolgariji sta pa Cankov in Kara velo v še vedno te misli, da dotična izjava izraža mnenje ruske vlade, naj se je tudi oporekla. Cankov se je Se nedavno izjavil, da poprej ne more biti sprave z Rusijo, da v zmislu berolinske pogodbe volijo kneza, ki pa ne more biti knez Ferdinand, katerega je Stambulov usilil za kneza in kateri je D dgarijo še bolj oddaljil od Rusije, kakor Stambulov sam.
Obletnica bolgarskega kneza. Pri slavno-sti, ki je bila ob letošnji obletnici, kar je knez bolgarski prišel na pnestol, se je posebno spoznalo, da ni bilo nobenega zastopnika diplomacije. Druga leta so bili vselej ob takih prilikah zastopniki diplomacije. Iz tega se vidi, da tiste vlaati, ki so do-sedaj simpatizovale z bolgarskim knezom, mu niso več posebno naklonjene, ker se je jel približevati Rusiji. Seveda prej so ga podpirale, ker je knez pospeševal njih interese.
Kitančeva pogreb v Sredcu je bil jako lep. Sprevod je šel po glavnih ulicah. Pred njim nesli so več kakor 100 vencev. Pri pogrebu bile so politične os^be skoro vseh strank, največ seveda Makedonci. Po mestu se je govorilo, da so Kitančeva, ki je bil načelnik makedonskemu odbora, otrovali Turki, / travniška preiskava je pa pokazala, da je umrl za kapjo. Po pogrebu je pa bila demonstracija na grobu Stambulova. Straža je ni mogla preprečiti, če tudi se je podvojila.
Ljudstvo in klerikalci.
{Dopis.)
Iz Idrije, dne 9. avgusta. III.
Iz navedenega govora razvidijo naši klerikalci k a tek obseg našega programa. Iz njega lehko zares posnamejo, da je ustanovljeno naše politično društvo pr-d vsem v prid in blagor naroda, ljudstva in „koruzarja" ali malega moža, katerega oni pač ljubijo 8 sladkimi besedami na raznih shodih, pri nabiranju članov za kako „ katoliško" društvo in pri volitvah, ko je pa treba kaj storiti zanj, bodisi zasebno ali javuo, v deželuem ali državnem zboru, marajo iti pa drugi za nje po kostanj v ogenj V besedah se hočejo večkrat predstavljati ljudstvu kot njegovi prijatelji, v dejauju so pa zvesti učenci svojega mojstra H dienv/arta, kateri se je zvezal s pomočjo slovenskih klerikalcev celo z nemškimi judovskimi liberalci, da je odrinil v ozadje tiste, „ki nič nimajo". In pred vsem ravno tiste, ki nič nimajo, zaničuje sedaj „Slovenčev" dopisnik s kornzarji. Pričakujemo seveda ničesar druzega ne od ljudij, ki zaničuj'jo in zmerjajo naše ljudstvo s kmetavzarji,
in do katertga čuti posebno nagnjenje. V kratkem pa ga bode zopet videla ; saj pride baš on za oskrbnika. Ali je to mogoče?!  Sama sebi komaj veruje.
„Ako primerjam njega z Alfonzom — kolik razloček! In vender . . . Ne, ne, to se ne sme zgoditi! Da bi se morala udati njemu, za katerega ne Čutim ni trohice ljubezui, njemu, katerega mi hoče Oče vsiliti, zdi se meni nemogoče.
Ako bi bilo pa veuder-ie mogoče, kaj potem? Kaj potem . . . Grozno!
Morebiti se bo pa dal oče preprositi, omehčati? Ne, nič se ne bode dal! Saj mi je zapret.il, da bom morala vzeti Alfonza. Morala? Moj Bog! Nikjer rešitve, nikjer upanja?
Dalje ne mote več trezno misliti. Slabo ji prihaja, neznosna vročina ji sili v glavo. Vstane, da bi šla k počitku, a zmanjka ji sveta pod nogami, vse krog nje se suče okrog, ne more več stati po konci — zgrudi se na tla.
Ko se zopet za\e, pripisi! SS z veliko težavo nazaj do naslonjača, kjia obleži tako do jutra, ko jo je našel oče. (Dalje prih.)
Čekovnikarji, kakor da bi bili le-ti s»mi razbojniki, katere treba staviti pred porotnike (v isti zvezi se je vsaj pretilo s porotniki).  Naši kornzarji, Čekovnikarji itd. si dobro zapomnijo take surovosti, katere spadajo k večjemu v kake zakotne krčme mej pijance, ne pa . . . Zapomnijo si te .ljubeznivosti" tudi zaradi tega, ker padajo taks bombe od pristašev stranke, ki se našemu ljudstva tako sleparski do-brika.   Take s prijatelje*  ai zapomnijo posebno pri bodočih volitvah,  ko bodo obletavali  volilce kot čebele lipov cvet in žužljali: volita nas, volite nas! Upamo pa, da imajo volilci dober spomin in prosto voljo,  da  po  zasluženju  poplačajo trud,  delo in uspehe „svojih" poslancev.   Rekel sem uspehe . . . Ne, teh mi „radikalci",  delujoči na korenito preobrazbo vsega sistema, niti ne zahtevamo ne. Zahtevamo  pa od svojih poslancev trud in delo. A koliko so se trudili naši  poslanci Stegnar, Glo-bočnik, Lavrenčič?   Skoro še ust niso odprli tam, kamor jih je poslal narod, da govorijo za njegove pravice, da se po tez a j o za njegove potrebe. Zato jih pa menda nikdar ni mej svoje volilce, ker se boje njihove sodbe. O, pridejo pač najbrže s«daj kmalu, ker se bližajo nove volitve. In tedaj jim dajo „koruzarji" potrebno nagrado! Tedaj napravi tudi  politično  društvo „Jednakopravnoat" s svojimi člani-koruzarji svojo dolžnost. Do svidenja torej pri Filipih! Inteligentni in priprosti ljudje bo-demo združeni tudi v tem boja,  kakor smo združeni sedaj v „koruzarskih" društvih. Narodna inteligenca je  pri nas demokratska,  ker ima več srca za ljudstvo,  nego vi  „katoliki" in talmikrščanski-socijalisti.   Inteligenca ne potrebuje toliko naukov, svetov in pomoči, temveč priprosto ljudstvo, katero ima manj znanja, je tega potrebno,   inteligenca je zavedna in si zna sama pomagati, zato ustauavlja društvo v prvi vrsti v prid in blagor ljudstva. S tem se ne sramuje skupno sedeti, skupno delovati in je le ponosna, da imenujete tudi njo zato .koruzo" .
V času kislih kumar se „Slovenčev" dopisnik spominja tudi zelo kisle kumare, katera je našim klerikalcem želodec pokvarila. Dne 8. t. m. je preteklo že tri leta, odkar so užili to kumaro, a še danes jim tiči v želodcu. Ta kumara se imenuje „klerikalni h aH ko na pripravljalnem katoliškem shodu v Idriji". O tem smo svoječasno mnogo pisali in nočemo vsega več pogrevati, kakor je „Slovenec", imenuje nas „ dru hal s pijače razgretimi grli", katera je preprečila katoliški shod. Na to rečemo danes samo sledeče: Ako bi dopisnik z bo-goslovci vred ne bil hujskal in dražil ljudij ; ako bi nas njegovi pristaši ne bili javno na shodu pred vsemi ljudmi zmerjali z „ušivci" (Lausbuben) in „gobei"; ako bi bili pustili našemu govorniku govoriti o delavcih in bi pri tem ne bil neki ljubljanski gospod skočil pokonci, udaril po mizi in zakričal: „0 tem bom govoril jaz!" — potem, gospoda klerikalna, imeli bi  v svoji  kroniki jeden hasko menj. — Baata!
Za prvim dopisnikom oglrsil se je še drugi v „Slovencu" od sobote. Grobostim prvega hotel je dodati drugi še kopico laž i j. Razburjenje, katero je prouzročil prvi dopis, nameraval je povečati drugi. In res, v ljudstvu kar vre in ni čudo, da kar vzkipi, kadar pridejo v dotiko revni „koruzarji" z bogatimi „katoličani".
Tudi temu dopisniku nočemo ostati na dolgu, temveč odgovoriti mu moramo na njegove nelogične stavke, ki obstoje iz samih vprašanj.
Prvo njegovo vprašanje, zakaj ni bil shod v Idriji na Zemlji, je sicer postransko, vender lokalnega pomena, ker bi dopisnik rad videl v tem nekako skrivno moč.   Ta skrivna moč je pa bila — naša previdnost.   Če prav smo imeli dovoljenje od prebl. gospoda rudniškega nadsvetnika za zborovanje na Zemlji, smo se vender veselim srcem in lahkimi   nogami   „lučili   od   preljubljenega mesta Idrije," ker: bi uteguilo si. glavarstvo radi neomejenega prostora shod prepovedati in — ker bi bili na Pristavi v slučaju dežja lahko tudi pod streho zborovali. Vse to bi lahko tudi klerikalci razvideli, ako bi jim shod ne bil tako zmešal glave. Pamet, sluh in vid so jim opešali, kakor je razvidno iz dopisa.   Tako je n. pr. dopisnik slišal in čutil, da „navzoče ljudstvo v večini se ni strinjalo z govori in marsikdo je že drugi dan obžaloval, da se je udeležil shoda."   Tisti „marsikdo" je bil gotovo le dopisnik s somišljeniki, ker se mu je na shodu ali vsled njega nekoliko žolča zlilo, s katerim je potem napisal „Slovencu" dopis.   Kot tolažilno, hladilno olje so pa nu shod „ pričakovali tudi goap. S. Steg-
narja, ker je (fuit! fuit!) idrijski zastopnik v deželnem zbora. Ali gospoda ni povabilo društvo „Jednakopravnoat", toži dopisnik. To pa ni res, ker vabilo je bilo pri občen o v „Slov. Narodu" in prilepljeno po idrijskih stenah, zato bi bil lehko prišel tudi gospod S. Steg nar, ker jo bil shod javen. No, da pa ni prišel, mi nismo urok. Bil je menda previdnejši nego dopisnik. Pardonl Dopisnik je jako previden, vidi namreč daleč v bodočnost — ko postane naše „Delavsko bralno društvo" politično društvo, in ko ga vlada zaradi tega razpasti. Ne boš, P&lde! Mt dobro vemo, kaj smemo 1 Zato le s studom vračamo klerikalcem podlo denuncijacijo.
Največjo pozornost pa obrača dopisnik na osebo gosp. dra. Ferjančiča. Že vemo, zakaj t On želi, da bi se gosp. poslanec „prav tako po-tezal tudi za sebi izročene občine", kakor za druge koruzarje-delavce. Dopisnik pa mora biti zares zelo mlad ali pa ne zasleduje niti naše domače politike, da ni videl in slišal, da je storil gosp. poslanec tudi za svoje volilce vse, karkoli je mogel in kadarkoli je bila priložnost. Da, slep je tudi gosp. dopisnik, ker ni videl nobenega shoda, „ki bi ga sklical v kateri is onih obč-n, ki jih zastopa" g. dr. Ferjančič. Da pa shoda ne bode sklical v Čekovniku, temveč v središča od njega zastopanih občin, to je naravno in to smo povedali našim klerikalcem tačas, ko je imel gosp. dr. Ferjančič shod volilcev v Idriji. Prosimo, naštejte nam pa shode, katere je sklicala vaša klerikalna trojica poslancev! —
Dopisnik pretresava tudi uspehe poslancev in pravi, da tako predrzen dr. F. vender ni bil, da bi bil trdil, da je celjsko gimnazijo „s tem dosegel, ker je izstopil iz koalicije",   će pa gosp. poslanec ni bil tako predrzen, smo pa mi, ker trdimo, da celjsko gimnazijo je dosegel g. dr. F. s svojimi jugoslovanskimi in mladočeškimi zavezniki, kajti naši klerikalni poslanci s svojimi poljskimi in ju-dovsko-liberalnimi zavezniki bi je nikdar ne bili, ker so judovski liberalci postili svoje .katoliške" zaveznike na cedilu. Da pa koalicija ni dosegla tega uspeha, razvidno je tudi iz tega, da ss je celjska gimnazija sprejela šele tedaj, ko koalicije že več bilo ni.   Sicer pa ponavljamo, kar smo še trdili na tem mestu:  bridko se  vara tisti, kateri  misli,  da   more   kdo   vse doseči. Zato ne zahtevamo od svojih kleri kalnih poslancev, da naj dosežejo Bog ve kaj, da naj vsaj delujejo in se trudijo, — to smemo od njih po vsej pravici zahtevati. Tudi ne zahtevamo, da mora kdo delovati samo za svoj  volilni okraj (to j« celo  pogubno!),   temveč   slovenski poslanec zastopa slovenski narod in mora delovati za vse njegove potrebe ne glede na kraj in čas, on se mora potezati n. pr. tudi za koroške Slovence, kateri nimajo nobenega poslanca.   In uprav zaradi tega nam ugaja gosp. dr. Ferjančič, ker je on v tem oziru vsaj najboljši in jedini, ki se postavlja na nekako višje stališče. To vedo dobro tudi skoro vsi tista delavci v Idriji, ki prosijo gosp. poslanca pomoči, da doseči naj* brže ne bode mogel vsega, toda deloval bode odločno in trkal vstraj no, a — kdor trka, se ran odpre.  To in nič več bi zahtevali tudi od klerikalnih poslancev, a oni Še tega za nas ne store. Zato je pa kar klasično smešno, ko nam „Slovenčev"  dopisnik  popisuje   „tiho  sicer, toda vztrajno in uspešno delovanje zastopnika pl. Glo-bočnika.*   Temu, goip. dopisnik, se pri nas — krave smejejo — amen! y-
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 17. avgusta.
— (Cesarjev rojstni dan) se bode praznoval jutri slovesno s slavnostno veliko mašo v stolni cerkvi, katere se udeleže vsi civilni dostojanstveniki. Za vojaštvo, kar ga je še ostalo v Liubljani, bode ob 9. uri maša na dvorišču nove vojašnico za pešce.
— (Deželnozborake volitve) Dasi se sedaj niti ne ve, kdaj se bodo začele volitve v kranjski deželni zbor, lotili so se naši klerikalci že z vso silo agitacije. Z dežele prihajajo glasovi, da so kaplani že začeli laziti okolu volilcev, jim obetati zlate gradove in dolgoletne odpustke, jim groziti s peklom in z večnimi mukami, ako ne prisežejo na zastavo
10f~ Dalje v prilogi. ~W
Priloga „Slovenskemn Narodii" št. 188^ dne 17. avgnsta 1895.
klerikalnim«. Tudi proti »Slov. Narodu" in .Rodoljubu" ae je novic začela gonja; naj navad nejše in najmilejie sredstvo, odvraćati ljudstvo od teh listov, jo grožnja, da bo .ferdaman" kdor ju le v roke vzame. Svoje prijatelje in somišljenike na deželi prosimo, naj nas o klerikalni agitaciji natančno in-formujejo. Zlasti naj gledajo, da gospodje kapelani ne bodo prestopili agitaciji po kazenskem zakona določenih mej; kjer bi se to zgodilo, tam naj »e brezobzirno poklice na pomoč sodišče.
— (Kratek odgovor na kilav napad) Kakor udarec s pasjim bičem, tako sta idrijska dopisa zadela „Slovenca". Koža, trda njegova koža ga skeli da joj in kar je najhuje, pametnega, stvarnega, takega kar bi obveljalo in kaj izdalo, ne ve nič odgovoriti; pomagati si mora zopet z navadnim sumničenjera. Slovenčevci pa so to orodje že tako obrabili, da se ljudje za pavšalna aumničenja že davno več ne menijo in verujejo samo pozitivnim navedbam. S takimi „Slovenec" seveda ne more na dan, ker jih nima. Zanimivo pa je vendar, kar je včeraj pisal. Zadnji „Delavec" je priobčil oster članek zoper klerikalce. „Slovenec" je odlomek iz tega članka postavil v jedno vrsto z odlomkom iz idrijskega dopisa in dostavil to-le: „Gospoda .Narodova* ! Zakaj si vrgla ubozega „Dola v ca" iz „Narodno tiskarne** ter ga porinila na Dunaj, kjer se revež bori mej življenjem in smrtjo? Ali je res, da bodes skesanega grešnika zopet vzprejela pod krilo svoje tiskarne? Ljubljanski socijalni demokrati z velikim veseljem raznašajo to novico po mestu. Mi pa, ako primerjamo pisavo bratcev, katera sllšita na ime „Narod" in „Delavec" se temu kar nič ne čudimo. Će bi pa vprašali naše kmečko ljudstvo, v katerega imenu hoče govoriti „Narod" in delavce, katerim se vsiljuje „Delavec" za zastopnika, kaj mislijo o taki pisavi, bi čuli še zanimivejši odgovor: .Ljudje, ki često zadnje živinče zarubijo kmetiču, ki upravljajo tisočake o propalih kmečkih posestev, ki izsesavajo uboge delavce kot delničarji itd. ne stanujejo po — farovžih, marveč vse drugod in da bi odvrniti pozornost od sebe, pišejo, če je treba celo v .Narod** in „Delavca*". Na ta sila zviti dostavek odgovarjamo kratko: Kaj socijalisti govore, nas nič ne briga „Narodna Tiskarna' prevzema kakeršna dela hoče, in bi tudi lahko prevzela „Delavca", ko bi hotela, tem laglje, ker za tem listom stoječa stranka narodu menda ni tako nevarna in škodljiva kakor „Slovenčevau. Vprašal pa .Narodne Tiskarne" ni še nihče, hoče I i tiskati „Delavca", torej tudi še ni bilo prilike kaj odgovoriti. Kar se tiče opazke o ljudeh „ki često zadnje živinče zarubijo kmetu, ki spravljajo tisočake o propalih kmečkih posestev" — vprašamo samo: Ni-li „narodna britev" v klerikalnem taboru? Končno : kdo izsesava delavce tako, kakor „Katolička Tiskarna", kateri smo že pred dvema leti očitali, da nekemu dekletu za jednajsturno delo na dan plačuje na tednu 1 gld. 20 kr., torej 20 kr. na dan? „Slovenec" je takrat to očitanje molče pogoltnil, torej je bilo in je najbrž tudi Ae danes resnično. In taki ljudje hočejo drugim kaj očitati?!
— (Kaj jo zopet to?) V dunajskih listih je izšla notica, s katero pozivlje drOstvo na Dunaju bivajoči h Bavarcev svoje rojake na nabiranje milo-darov „na korist stradajoČim Bavarcem v Ljubljani". V notici se pravi, da se to zgodi na prošnjo v Ljubljani živečih Bavarcev. Odkrito bodi poveda.no : Nam se to zdi umazana spekulacija. Če so postali „v Ljubljani stradajoči Bavarci" — če jih je sploh kaj tu — pomoči potrebni, jo dobe pri dež. vladi, katera ima v to svrho na razpolaganje še lope svote, ali pa pri mestnem magistratu, ni jitn pa treba iskati je drugod. Naj se naše besede ne tolmačijo krivo. Nam je vse jedno, koliko d.ijo Bavarci za svoje rojake v Ljubljani, protestujemo pa proti temu, da bi špekulantje izkoriščali občno nesrečo in obujali po svetu mnenje, da stradajoč Bavarec v Ljubljani ne dobi podpore. Proti takemu kompromitiranju našega mesta protestujemo in želimo, da bi nas poklicani krogi podpirali.
— (Nekaj opomenj o izvestju ljubljanske realke.) Govoreč o izvestju kranjske gimnazije srno navedli doslovno, kar veleva ministerska naredba o jeziku, v katerem je izdajati letna poročila srednjih šol.   Na ljubljanski realki je — žal — učni jezik I nemščina in le slovenščina in v prvih dveh razredih veronauk  se poučujeta v slovenskem jeziku.  Okol- j nosti so pa take, da bi se dalo govoriti o tem, ne | kaže li izdajati izvestij v obeh jezikih. Jasna pa je ! naša  pravica, zahtevati, naj jo vsaj naznanilo o i vzprejeuiu dijakov objavljeno tudi v slovenskem je- 1
ziku. Rečena ministerska naredba dopušča izrecno, da se to naznanilo priobči v vseh deželnih jezikih. Polovica dijakov na realki je slovenske narodnosti, in če že misli vodstvo, da teh dijakov roditeljem in varuhom ni treba vedeti, kako je zavod urejen itd., vsaj to naj jim pove, kdaj morajo dijaki v šolo, kaj je s šolnino itd. V očigled taki provokaciji nam silijo v pero trpke besede, a danes jih ne bomo zapisali, potrebno pa je, da se vprašanje o jeziku srednješolskih izvestij sproži pri razpravi o proraČunn naučnega ministarstva v prihodnjem zasedanju drž. zbora.
— (Izleta na narodopisno razstavo v Prago)
bilo bi želeti, da se mnogoštevilno udeleže zlasti inteligentnejši slovenski kmetovalci. Preskrbljeno je namreč, da se oni, ki se zanimajo za dobro gospodarjenje, popeljejo v občino Nova ves v pfibram-»kern okraju. Ta občina, kateri načeluje deželni poslanec Hodys, jo v vsakem oziru izgledna. Hiše v njej so vzorno čiste. Žganja tam ne pije nikdo; zato pa tudi prepira in tožbe v njej ni bilo že nad trideset let. Zemlja, dasi leži vas v nerodovitni gorski okolici, je vender tako dobro obdelana, da ne daje le zadostno vsakdanjega kruha, temveč celo izdaten prebitek. — Odboru poroča se, da se prebivalci te nzorne občine prav iz srca vesele obiska slovenskih svojih bratov in da se pripravljajo sprejeti jih s pravo slovansko gostoljubnostjo. Ker nam mora Slovencem biti zlasti do tega, da napredujemo v gospodarstvu, veselilo bi nas prav iz srca, ko bi izlet v Prago tudi v tem oziru obrodil dobrega sadu.
— (Iz intendančne pisarne „Dramatičnoga društva") Ker je treba zaradi izstopa nekaterih članov operni zbor z novimi močmi popol-niti, vabi intendanca slovenskega gledališča vse one gospice in gospode, kateri imajo sposobnost za petje in žele pristopiti v bodoči sezoni opernemu zboru, naj se zglasijo pri društvenem kapelniku g. Beni-Jeku, ki posluje vsak dan od '„2. ure do treh popoludne v društvenih prostor h na Turjaškem trgu. One pevke in pevce, kateri si bodo z marljivim obinkovanjem pevskih vaj pridobili nekoliko reper-toirja, engaževal bode društveni odbor z običajno ga ž:) že takoj s početkom se/one.
— (Iz deželnega šolskega sveta) Naduči-telj v Begunjah Josip Tur k je imenovan naduči-teljem na Štirirazrednici v Dolenjem Logatcu, nad-ueitelj v Radečah Martin Humek nadučiteljem na dvorazrednici v Bohinjski Bistrici, učitelju Francu Graletu v Šiški pa se je podelilo II. učiteljsko mesto na isti šoli. Učiteljici Frančiški Wruss pri Devici Mariji v Polji se je podelilo III. učiteljsko mesto na ljudski šoli v Šiški, učiteljici v Senožečah Ivanki Purlan II. učiteljsko mesto na dvorit /redni dekliški šoli v Tržiču, učiteljem voditeljem na jednorazrednici v Banjiloki pa je imenovan pomožni učitelj v Hrušici TomaŽ Jelene. Učiteljica Ivana Tom in c na Vrhniki je stopila v pokoj.
— (Vojaške vesti.) Danes sta se odpeljala štab in dve kompaniji 3. in 4. batalijona 4. bram-bovskega polka z opoludanskim poštnim vlakom v Celovec, pozneje pa s posebnim vojaškim vlakom ostalih G korupanij s konji in prtljago. Batalijona ostaneta pri vajah do dne 12. septembra.
— (Mestna šola na karolinški zemlji.) Piše se nam z ozirom na našo včerajšnjo notico: Res je, da je stavba Že zdavna pod streho, vender pa ne bode letos dodelana, dasi bi bila lahko. Uzrok temu je, da so Še sedaj niso oddala mizarska dela za to šolsko poslopje. Vsled tega se sedaj delo ne more nadaljevati, ker ni oken, vrat itd. Ko se dovrši še nekaj malenkosti, ustavilo se bo delo popolnoma in stavba bode stala čez zimo in morebiti še dlje — neizgotovljena. V interesu dobre stvari bi bilo pač želeti, da se oddaja mizarskih del ne zavlačuje. Otroci se bodo morali vsled tega poučevati še nadalje v slabi, neprimerni, iz nekdanjega skladišča narejeni sobi, mesto v lepem novem poslopji; mesto bode moralo drago najemnino za šolo in učiteljevo stanovanje plačevati, tam pa ima le na pol dodelano lastno šolo. Vrhu tega bode moralo najbrž Še stavbinskemu podjetniku veliko več plačati, kakor bi bilo sicer treba. Podjetnik ima namreč z mestno občino pogodbo, vsled katere bi moral dovršiti stivbo do 1. oktobra. Ker ga pa mesto samo zadržuje, da ne more z delom naprej, nima pogodba veljave in čuje se, da mož od 1. oktobra naprej in prihodnje leto ne bode delal za iste cene, katere je določil Še lansko leto, pač pi za cene, katere so sedaj po potresu v navadi. Da bode razlika precejšnja, je nmevno.
— (Ubegel prisiljenec.) Od oddelka prisi-Ijencev tukajšnje delavnice, ki pomagajo pri zgradbi nove bolnice, je pobegnil 34letni Janez Schmieder iz Filliacha na Tirolskem. — Druzega prisiljenca, ki je nedavno pobegnil, so zasačili redarji še v mestnem ozemlju.
— (ljudsko gibanje) V drugem četrtletji tekočega leta se je sklenilo v ljubljanskem mestu 66 zakonov; otrok je bilo rojenih 216, umrlo je pa 295 08ob, mej njimi 86 tujcev. Po starosti je bilo mej umrlimi 45 otrok po 1 mesec starih in 53 starčkov nad 70 let.
—- (Vpis prokure.) Pri dež. kot trgovinskem sodišču v Ljubljani se je vpisala v register za posamične firme pri firmi „Josef Kordin" po lastniku firme Josefu Kordinu trgovcu v Ljubljani njegovi soprogi Viljelmint Kordin podeljena prokura.
— (Pit disoe za prasce,) katero je ustanovil g. Elilja Pred ovid na svojem posestvu v Ud matu, ima kakih 500 prascev domačega in hrvatskega plemena. Posebno za gospodarje, ki se pečajo z rejo prascev, je zanimivo, da si ogledajo to uzorno napravo in jo skušajo posnemati.
— (Veselice v proslavo cesarjevega rojstnega dneva) prirede jutri v raznih krajih .slovenska društva z dnevu primernim vsporedom.
— (Cesarska slavnost na Bledu) utegne biti letos posebno impozantna, ker bode cesarjev rojstveni dan v nedeljo in je torej tudi širšim krogom udeležba mogoča. Ob !). uri zjutraj bode slovesna maša na otoku; ob 1I%2. uri slavnostni banket v Lnjizinih toplicah; ob 8. uri razsvetljenje jezera in korso po jezeru, pri katerem sodelujeta topliški orkester in pevsko društvo. Čolni se odpeljejo od topliškega parka. Ob 10. uri zvečer se prične slavnostni ples v Mallnerjevem hotelu.
— (Najvišje darilo.) Nj vel. cesar je podaril iz zasobue blagajnice 200 gld. kot prispevek za zgradbo dijaške kuhinje v Novemmestn.
— (Mesto Metlika) bo dne 18. t. m. rojstni dan cesarja slovesno praznovalo Zjutraj ob 8. uri bo slovesna sv. maša, pri kateri bo pel metliški pevski zbor. Ob 1. uri popoludne pa bode banket v gostilnici g. Markota Pezdirca.
— (Iz Metlike) se nam piše : V ponedeljek, dne" 12. t. m. so se vršile volitve v mestni zastop. Voljeni so bili: v III. razredu gg. me-ščanje : Ferd Sa I In ker, A nt. Prosenik, Leop. F I e i s c h m a n n, Fr. J u t raž, Aut. T r č ek in Ant. Raj mer. — V II. razrrdu gg. meščauje: Fran (Justin sen.. Kari Govanec, Fr. Furlan, .lan. K a pel le, Marko Pezdirc  in Josip Ilrehorič.
V I. razredu pa gg. : sodnik Albin Smola, kontrolor Dominik Dereani, notar Fr. S ta jer, okr. zdravnik dr. Peter K oš en i na, veleposestnik Dako Makar in trgovec Km. Fnx jun.
— (Strela) je ubila minoll ponedeljek zvečer v hlevu g. Goliaša v Lescah (gostilna pri Triglavu) kobilo g. Pekovca iz Bohinja. Mej nevihto je treščilo blizu vrat in je strela šla potem v hlev, kjer je bilo več konj. Drugi konji niso bili poškodovani. Hlapec je malo poprei šel iz hleva. Škoda, ki jo trpi Pekovec, znaša 300 gld.
— (Vodovod v Zagorji) Te dni so se pod nadzorstvom g. inženerja Kovača dokončala pripravljalna dela za napravo vodovoda v Zagorji ob Savi.
— (Za trgovce in obrtnike.) Finančno mi-nisterstvo je sporazumno z dotičnimi ministorstvi naznanilo podrejenim oblastvom, da se navadni za-maški na steklenicah z opojnmii pijačami, ako je na stanijolovi kapici vtisnen samo dvoglavni orel brez imena firme, nikakor ne smejo smatrati kot postavni v smislu zakona iz 1. 1881, ker na takih zamaskih ni nolmnega individuvelnega znaka podjetnikovega. Tud; obrtni zakon ne dopušča posluževati se cesamkega orli, ki velja kot odlikovanje, katero se pridobi le potom posebne podelitve in so sme le v takem slučaju rabiti na deski ali v pečatu.
— (Novo bralno društvo) se je ustanovilo v Podvincili pri Ptuju. Ustanovna veselica bode v nedeljo dne 25. avgusta popoludne ob 4. uri v prostorih g. Janeza Brusa.
— (Nova brzojavna postaja) se je odprla v Oplotnici pri Konjicah na spodnjem Štajerskem.
— (Na celovški gimnaziji) je bilo — kakor poroča „Mir" — v minulem šolskem letu poleg .'lili Nemcev samo 67 Slovencev. To razmerje ni nikakor primerno dejanskemu številu prebivalcev in ]e mej Nemci gotovo marsikateri, kateremu je zibelka tekla v slovenskem kraju in katerega je mol t ti naučila slovenska mati.
— (Slovenska gostilna je na prodaj) v dobrem kraju blizu Celovca Kupec ne potrebuje dosti gotovega denarja; proda se pa le slovenskemu narodnemu možu. Več se izvč pri Uredništvu „Mira"
V Celovcu
— (0 goriškem dež. glavarju grofu Francu Coroniniju) tem „pravičnem", .nepristranskem", „idealnem" možu čit.imo v „Soči" te-le preznačilne vrnte: .Nekaki zastopniki furlanskih mest, in naše Gorice so se poslovili v soboto od bivšega drž. poslanca grofa Fr. Co roni ni j a Dr. Venuti je govoril
v imenu deputacije. Kar je ta človek spravil čez svoja drzna usta, presega že vse meje! V kolikor je prav zvito zafrkoval Njegovo Prevzvišenost, nam nič mari ni; ako si g. C. pusti metati v brk take žaljive fraze, je to povsem njegova reč, a mi ga ne zavidamo za take „prijatelje". Drnga je s trditvijo, katero je Venuti izrekel Coroninijn v obraz, „da je namreč odstopil zategadelj, ker so zaceli Slovenci ostudni boj na vsej črti proti — laški narodnosti". Človek bi mislil, da Coronini zavrne tako, za slovenski narod vseskozi žaljivo tolmačenje njegovega odstopa, ali nič tega. Da, prišlo je še hujše! „Cor-riere" od torka pripoveduje, kako zelo je bil Coronini ginjen, kako je prosil, naj gospodje doma razglasijo njegovo srčno zahvalo in kako živo je obžaloval narodnostne prepire in pretiranost one stranke, katera v državnem zboru napada vse, karkoli diši po i t a I i j a n h t v u. In izrekel je željo, da bi bilo teh napadov konec. In dostavil je še žalostno: Dojim se, da bom že zelo star, ko se to zgodi. Svojim očem nismo verjeli, ko smo čitali te besede in to v času, ko ji naše ljudstvo na vzpodbujo iz Gorice — kakor so nam sporočili iz Bolca in iz Kanala — sprejelo in častilo grofa F. C. kakor kakega kralja ! Danes še ne moremo verjeti, da je tako govoril, kajti „Corrierova" poročila ho silno nezanesljiva. — Izjavljamo pa — in čuj to ti dobro slovensko ljudstvo! — ako je tako govoril, tedaj ne zasluži ni najmanjše časti od strani slovenskega ljudstva, pač pa preziranje in Še nekaj čez! — Ako se pojasui ta zelo neprijetni dogodek — v kar pa nimamo skoro nikakega upanja! — tedaj bomo drugače govorili. Do tje pa svetujemo svojim rojakom, naj vender ne prirejajo takih sprejemov, ki dokazujejo našo politično revščino in dajejo svetom spri-čalo najžalostnejšega petohztva vsega, kar je tuje."
— (Poboljšal 86 je!) Prijatelj našega lista nam piše: Opravki so me ininoli teden pripeljali v Kal na Goriškem. Topici so pokali in mladina je veselo rajala. Prav dobro sem se zabaval, a najbolj me je veselilo, ko sem videl župnika P. iz S., starega znanca še izza katoliškega shoda v Ljubljani in vohlBkega shoda poslancev grofa Alfreda Coroni-nija in dr. Gregorčiča v Bolcu. Župnik P. je takrat pokazal, da je zagrizen pristaš Mabničev, fanatik „najhujše sorte". Kako veselo sem bil presenečen, ko sem ga videl v Kalu — povsem drugačnega. Nekdanja svoja načela je menda vse vrgel mej staro šaro, zakaj videl sem ga, ko je, sedeč mej našimi vrhmi fanti, „naprej pel". In pomislite, kaj je pel: „Ko sem še majhna bla . . ." ; „Ai" me boš kaj rada 'mela . . .* torej „kvantarske", kakor se je svoj čas v „Slovencu" izrazil neki kranjski „gospod". Nekateri navzočniki so se sicer veselemu gospodu posmehoval , jaz pa sem mu krepko ploskal in Vam to poročam, da bo Mahnič vedel, da našega Korleta ne sme več mej svoje pristaše šteti.
— (Delavsko podporno društvo v Trstu) bode praznovalo dne 18. t. m. obletnico blagoslov-Ijenja društvene zastave v lepo okičenem vrtu „Mondo Nuovo" z veliko veselico, katera začne ob 1 ,7. uri zvečer in traja do poluuoči. Pri veselici sodelujejo: pSlov. pevsko društvo" in godba. Vstopuina za osebo 20 novč. (Nad 10 let stari otroci plačajo 10 novč. vstopnine)
— (Imenovanje ) Poštni oficijal Vekoslav V a O potic je imenovan poštnim kontrolorjem IX  čin. red. na Dunaju.
— (Odlikovanje) Cesar je našemu rojaku, c. in kr konzulatskemu oticijalu Mihaelu Kralju v Atenah dovolil, da sme nositi podeljeni mu viteški križec grškega Izveličarjevega reda.
— (Razpisani službi) Na jednorazredni Ijndski šoli v Velikih Poljanah mesto učitelja in voditelja z dohodki IV. plač. razreda, postavno funkcijsko prtklado, užitkom šolskega vrta, stanovanjem in brezplačno kurjavo. Prošnje do dne 31. avgusta okr. šolskemu svetu v Kočevju. — Mesto poštnega odpravitelja pri novo ustanovljeni p«>šti Zagradec Fužine v novomeškem okraju. Letna plača 150 tfld., uradni pavšale 40 gld. in pavšale 250 :-'ld. za sla, ki hodi vsak dan v Žužemperk. damščme je 200 gld. položiti. Prošnje v treh tednih postnemu m brzojavnemu ravnateljstvu v Trstu.
* (Rodbina duhovnikov.) Te dni je v Proti-vanovu na Moravskem imel novo mašo P. Ignacij Kolišek, pri kateri so mlademu duhovniku asistirali trije stareji bratje-duhovniki, dva mlajša brata, ki sta še bogoslovca, sta pa stregla. Štirje bratje so torej duhovniki, dva pa sta v bogoslovji. Mati še živi, oče pa je umrl pred 12 leti.
* (Trpinčenje vojakov.) V Levovu je bil obsojen nandnik 30. pešpolka na G let težke ječe zaradi trpinčenja vojakov. Ravnal je tako brutalno z nekim vojakom, da je le-ta umrl.
* (Ubegli bankir Bingen ujet) Poročali smo že o bankerotu genoveške banke bratov Bingen. Škodo, katero sta provzročda ta dva sleparja, znaša več ko 10 milijonov. Brata Bingen sta pobegnila, suhoj pa ponesla, kar sta mogla pograbiti. Gustava Bingena je policija ujela te dni v Rotterdammu, baš ko je hotel odriniti v Ameriko. Predno je prišel v Botterdamm, se je potikal po Hamburgu in Bremenu, pa se ni mogel ukrcati. Ko so ga prijeli, ae je hotel zastrupiti. Našli so pri njem blizu 1 milijon denarjev. Drugega begunca, Alfreda Bingena, ki ima pri sebi tri milijone frankov, še ni bilo dobiti, pač pa so ga videli ljudje v Atenah.
* (Čevljar s porotnicami.) Debrecinskega čevljarja Gomdakoša ni nobena stvar na svetu tako jezila, kakor da nima — perutnic. Hotel je po zraku letati in ker mu mati narava ni dala, kar je za to potrebno, si je tO sam napravil. Z velikim trudom si je napravil iz gosjih peres dvoje velikanskih perotnic. Pričvrstil si jih je, razpel velik dežnik in se odpravil na izlet — po zraku. Na strehi svoje hiše je razpel dežnik in zletel — a naravnost na tla in sicer s tako silo, da se je smrtnonevaruo pobil.
	1		
		f* .......                        •.....                  ....... ^1 Slovenci in Slovenko I no zabito ' dražbe sv. Cirila in Kotcdt., \ K A	
			
	1		
Darila i
Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani
so zadnji teden poslali: Pivska podružnica s sedežem v Št. Petru 24 gld. 31 kr.; g Ferdo Špilar v Št. Petru nabirek 3 gld. pod geslom: Bog i narod" !; ženska podružnica v Ormožu 2 gld. 72 kr.; č. g. Matevž Preželj, župnik v Malčičah, 5 gld.; č. g. Ivan Tomažič, mestni župnik v Škofji Loki, 10 gld.; moška podružnica pri sv. Jurjn ob južni železnici 21 gld. 56 kr.; podružnica za Bled in okolico 55 gld. 24 kr.; trnovsko-bistriška podružnica 35 gld. udnine in 25 gld. 10 kr., nabranih na podružničnem občnem zboru za velikovško Šolo. — Blagajništvo družbe sv.Cirila in Metoda.
Uredništvu našega lista je poslal: Za družbo sv. Cirila in Metoda: Gospod Anton Zock v Ljubljani 4 krone, nabrane za velikovško šolo povodom praznovanja godu gospe Marije K ager v Ilirski Bistrici. — Živeli rodoljubni  darovalci in darovalke in njih nasledniki!
.HLnLJi'&civKae**" ■»
— „Mittheilungen des MusealvereineB fiir Krain Došel nam je drugi snopič nemških publikacij kranjskega muzejskega društva. Na prvem mestu čitamo času primerno in tudi za nestrokovnjake zanimivo razpravo prof. Ferd. Seidla „Be-ziebungen zw>schen Erdbeben und atmospharischen Bevvegungen", potem nadaljevanje na podlagi doslej neznanih arhivaliških najdeb spisane korenite studije iz peresa našega neumornega zgodovinarja prof. S. Rutarj a „Schloss und Herrschaft Luegg". Takih monografij, kakor je ta, bi želeli imeti tudi o drugih gradovih na Slovenskem. Jako mnogo zgodovinskega gradiva podaja tudi razprava „Am dem Tagebuche eines krainischeu Edelmannes", katero je spisal prof. A. Kaspret. Končno prinaša sešitek še nekatere ocene in naznanila zgodovinskih spisov. Pisatelji teh lepih razprav so v s i Slovenci, njihova dela bi bila na čast tudi slovenski književnosti, a ker so pisana v nemškem jeziku, se bodo ž njimi pouašali Nemci in sklicuje se nanja pripovedovali, kako vrli nemški zgodovinarji in prirodoslovci žive ra^j Slovenci. A kako da ti narodni možje nemški pišejo? Prisiljeni so k tej žrtvi, ker bi sicer muzejsko društvo izgubilo neke subvencije, katerih še ne more pogrešati. Če hočemo, da muzejsko društvo obstoji, se morajo slovenski učenjaki žrtvovati ter vzdrževati fikcijo, da kr.un.ski Nemci na književnem polju kaj delajo! Bodi; a slobodno nam bodi povedati, da se nam zdi to postopanje prav tako, kakor če denaren mogotec koga prisili, da glasuje pri volitvah za največjega svojega nasprotnika.
— nDom in Svet" ima v št. IG. to-le vsebino: V. Bučar: A S. Puškin; A. Hribar: Ubogi pevec; A.Hribar: Našim Amerikancem ; A Medved: Kacijanar; P Pajkova: Spomini tete Klare; Pod-goričan: Pred petdesetimi leti; Gojko: Nevosta; Gojko: Vinski brat; A. Fekonja: Celje in okolici; I. Benkovič: Slovenski koledarji in koledarniki; F. L.: Izprehod na Notranjsko; Književnost; Razne stvari. Slike: Mngr. Primož Dochi, opat v Albaniji; Skupina Laokoonova ; Kurberg na Štajerskem ; Koša na na Notranjskem; Ljubljana po potresu; Zabava na podstrešju.
— Vijenčić zabavnih i nabožno ćudorednih pripovjedaka, savio Adar Ljubimir. To je naslov drobni a toplega priporočila vredni knjižici, namenjeni priprostomu ljudstvu, katero je izdalo založno društvo „Pučka knjiga" v Zadru.
Most 17. avgusta. Uradna cenitev vsled pogrezanja nastale škode je že končana. Vsa škoda se je cenila na 2,033.130 gld , in sicer se je 31 povsem podrtih hiš cenilo na 981.958 gld., škoda na poškodovanih 85 hišah pa na G70 084 gld.
Beligrad 17. avgusta. Vlak, s katerim se je kralj Aleksander odpeljal v inozemstvo, se je zamudil za več ur. Oficijelno se sicer zatrjuje, da se je lokomotiva pohabila, a mej ljudmi se razširjajo vse druge vznemirjajoče vesti. Kralj odpotuje, da se siiide ua nevtralnem mestu z izbrano mu nevesto.
Rim 17. avgusta. V Aokoni je včeraj lovila policija neke znane anarhiste radi razširjanja Caseria proslavljajočih tiskovin. V tem je pred francoskim konzulatom razpočila velika bomba, ki je prouzročila precej materijelne škode.
Bruselj 17. avgusta. Poslanska zbornica je z veliko večino vzprejela novi ljudskošolski zakon v celoti. Razburjenost mej ljudstvom je velikanska. Orožniki in vojaki so konsignirani. Vlada se boji, da se jutri primerijo krvavi izgredi.
London 17. avgusta. Policija je kon-fiskovala v neštevilnih izvodih razširjeno tiskovino, v kateri se napoveduje, da bodo anarhisti tekom zasedanja razstrelili poslansko zbornico.
Pozivi
Z ozirom na §§. 5 in 12 pravil „Slovenskoga pevskega društva v Ptuji" obrača se udano podpisani odbor do vseh gg. zunanjih odbornikov, poverjenikov in vseh čestitih društveni ko v — gospodov in dam — naj blagovolijo primerne pesmi — moške, ženske in mešane zbore — za prihodnji veliki pevski zbor. ki se bo vršil 1896. 1. v Brežicah, najdalje do 31. oktobra 1895. I. podpisanemu odboru pismeno nasvetovati.
Odbor „Slovenskoga pevskega društva v Ptuji"
dne 10. avgusta 1895.
Mnogostranaka poraba. Gotovo ni domačega zdravila, kittero se da tako mnogostrsnsko porabiti, nego ,,Moli-ovu francoKko žganje in s« I", ki jo takisto boleBti ntvfiujoAe, ako *e namaže ž njim, kadar koga trga, zakaj to zdravilo upliva na mišic.' in živce krepilno in j.i zatorej dobro, da se priliva kopelira. Steklenica 90 kr. Po postnem povzetji poAilja to zdravilo vsak dan lekar A. M0I.L. c. in kr. dvorni založnik, DUNAJ. Tuchlauben 9. V zalogah po deželi zahtevati |e izrecno HOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 6 (4 — 11)
Najslastaejsa pefi pijaca'
Radenska kiselica
osvežujoča pijača prve vrste. Se odlikuje po bogatem naravnem musiranju Pospešuje prebavo. Zabranjuje tvorbo kisline v želodcu in posledične bolezni, ki iz te nastanejo.
Obširni spiB brezplačno na vneh prodajnih mestih ali pa direktno od zdravilišča v  kopališči Radein, Štajersko.
Zaloga v Ljubljani pri Ivanu Llningerju in Mihaelu Kastnerju. <I268—6)
1% ta radnoga Usta.
Ift*rriilue mII rkMkntlvae 4rm*l»«t Nacu Janeza Lip oh ar j a zemljišče * Cirniku, cenjeno 200 gld., dne 21. avgusta in 25. septembra v Mokronogu.
Iv> ta Nomaniča posi-stvo v Gahrovcil, cenjeno 154 gld., dne 22. avgusta in 26  Beptembra v Metliki.
Andreja Fliseka posestvo v Zavmjah, (v drugič) dn6 23. avgusta v Litiji.
Antona Jereta posestvo v Praprečah, cenjeno 1140 gld., diift 2.'). ftvgubta in '24. septembra v Litiji.
Martina Mohor iča fonestvo v DraSicah, cenjeno 1866 gld., duć 23. avgusta in 25. septembra v Metliki.
liBsirBi ko % Ljubljani s
10. avgusta: Jovana Verhovc, delavka, 38 let, Flori-janske ulice 6t. 28.
V dežel ni bolnici: 14. avgusta: Ivan Primožič, gostač, 60 let.
V hiralnici: 16. avgusta: Meta Požru, gostija, 72 let.
Meteoroiogično poročilo.
Avgust '	Ćau opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mokri na v mm. v 24 urah
16.	H, zvečer	738 l	13 6° C	sr. svzh.	skoro jas.	
17. n	7 ziutraj 2. popol.	7389 738 6 •	fl M" C 20 4° C i	sr. svzh. Br. vzhod	megla del. jasno	11
	Srednja včcrajfi-i		a temperatura  13 3', za 5'5° pod			
normalom.
dne 17. avgusta 1895.
	100 gld. 95			kr.
Skupni državni dolg v srebru    .   . .	. 101	n	35	n
	, 123	■	15	n
	101	■	40	■
Ogerska zla«a renta 40/„......	. 123	n	—	■
		■	95	■
Avstro-ogerske bančne delnioe    .   . .	. 1069	■	—	n
		n	10	■
		■	40	■
NemAki drž. bankovci /a l1'" mark	. 59	n	35	
	11	■	86	•
	9	■	63	n
Italijanski bankovci.......	. 45	n	80	n
C. kr. cekini..........	5	•	72	m
Dne 16. avgusta 1895.
4°/0 državne srečke is I. 1854 po 250 gld. 151 gld. 50 kr.
Državne srečke iz 1. 1864 po 100 gld..   . 195 m 50 ,
Dunava r.-g. srečke f>"'u po 100 gld.   .   . 130 „ 40 .
Zemlj. obč avstr. 4>/1°/0 zlati zast. listi    . 121 . f»0
Kreditne srečke po 100 gld...... 203 „ — „
Ljubljanske srečke......... 23 , — ,
Rudolf o ve srečke po 10 gld...... 23 . 60 .
Akcije anglo-avntr. banke po 200 gld. .   . 170 „ 25 .
Traiuway-draftt. valj. 170 gld. a. v.   .   .   . 530   ■ — ■
PapirnaU rubelj......... 1 , 30 „
I. najstarejša posredovalnica stanovanj in slnžeb
Ljubljana Cr. XTaTJX Breg it. 6
uulno t   več   prlpruHilb   in  bollilh kulinric
(tudi k jedni ali dvema osebama ; lilafuo (tudi pomočnico); nila|*e in utarcJA« pestunje (tudi k večjim otrokom); kMlrke sav kavurn« i pro«l»|Hlk*-x k««l|aie; ti In p «^4* li konjem | ve# deklet m« vrtako delo za
ta in drugod itd itd. (1061)
Vzprejmem takoj mladega spretnega
Slovenski Btenograf prednost.   Plača   30 do 45 gld. po zmožnosti.
Dr. Drag-otin Treo
(1047—4) odvetnik v Postoj ini.
Vsled potresa razprodajam
v vsaki poljubni množini nad 800 hektolitrov zajamčeno
pristnega vina
in sicer: istrijansko rumeno ali rud«če po 10 gld., močneje po 18 gld., izvrstn<» dolenjiko rumeno aii rudeče po 19 gld., močneje po 21 gld., staro po 23 gld. 100 litrov na ljubljanski kolodvor postavljeno. Posodo frankovano nazaj, vzorci na željo.
3Craxa.Jsls:su vlnarna -v HLOia/bl^eizii
v Slon o vi h uli o ah it. 52. (1050—3)
se vzprejtno za prihodnje šolsko leto v popolno vestno oskrbovanj« ln nadziranje, kakor doslej, v nekem penzijonatu s slovenskim in nemškim ohčevalnim jezikom v sedmih jako Bvetlih prostornih sobah s kopališčem, z uporabo vrta, ki je podoben parku, kateri penzijnnat rc nahaja zunaj centruma mesta in ro iz sedaj merodajnih higij« tiskih ozirov. Pot do gimnazije dolga je 9 minut, do realke 12 minut in jo torej učencem mogoče, se po končanem nauku v šoli nekoliko gibati, kar jim je gotovo v prid. — Več pove upravnifitvo „Slov. Naroda". (1048—2)
legantni album
-*%::£jabljana po potresa
iti resar ft Ltjuhljun t. s 16 jako zanimivimi podobami ljubijotiskih, razvalin, v platno rezan in potlačen, kot nnj/epši vseh do sedaj izislih, po jdfoo nizki ceni HtMt%\b -40 /.*»•. in opis potresa zraven zti.Htonj — ZltMtrnpnHe tenfljHce po £0 hr.f vet skupaj pa ceneje.
Zahteva naj se le l*u uli nov elegantni album ali ilustrovana knjižica, ki se dobivata po vseh knjigarnah,
V blagohotno narocevanje se priporoča <843—15) Ja*. Pnulin v Ljubi jati i.
Kleparsko delo
pri stavbi „Narodnoga duma" v Celji se odd&.
Proračun in  načrti so na vpogled pri ..l*o-»ojilnicl v Oolfl"«
Ponudbe ae pričakujejo «lo '.i i. nv|rti*tas f. i.
do 12. ure dopoludne. (Iin>2-1)
slatina-
tisti in blago delujoča koroška planinska kiselica.
Najboljša dpetetična namizna voda
zlasti č«) »e meša z vinom.   Prednosti  pred mnogimi dru* giiui kiselicami: ne jemlje vinu barvo, niti ukusa in no sili v glavo niti pri največji vročini. — V zalogi pri
Petru Iiassnik-u v Ljubljani.
Gimnazijski abiturijent
inf'v primerne Minila, katero ttslcof ■■»• hIopl. Ponudbe se prosijo pod naslovom: C. D. 48 poste restante Ljubljana do 21. avgusta.   (1059—S)
i
i
Vsem prijateljem in znancem v gornji savinjski dolini iti na Paki kličem pri odhodu v Prosek
presrčni: Z Bogom!
X£ azlag
vodja postaje.
Zaradi  rodbinskih in drugih  razmer odda  se v najem na već let (1054—2)
prodajalnica
z robo ali brez robe in le s fttaounsko opravo pod ugodnimi pogoji. Prodajalnica obstoji že čez 30 let, je dobro situvirana, teži na glavnem trgu in je pripravna za vsake vrste trgovino. Umnemu in marlji.einn trgovcu je tu zagotovljen lep dobiček. — Več pove upravnistvo .Slov. Nar *.
presenečenje!
Od lastnika v Parizu dobil Bern ukaz, naj dve največji filijalki na Dunaju in ▼ Budimpešti v najkrajšem «asu razpustim in popolnoma razprodam. Daiem najlepše predmete takorekoč zastonj, da bi se razprodaja kolikor možno pospešila.   Naslednjih 2(1 predmetov dam
za nhiiio grld. 9.541.
1 prekrasna pozlačena ura, ki gre na nvnuto, za kar se jamči j
1 pozlačena verižica k njej;
t kravatna igla z velikim pristnim koraliem in s pariškim pierre de Strass-ksmenora;
2 manšetova gumba s pat. zaklepom, pariško double-zlato ;
3 naprsni gumbi s patent zaklepom, pariško donhle-zlato; 1 velik gumb za ovratnik srajce s patentovatiim zaklepom,
pariško double-zlato; 1 moški prstan s prekrasnim kamenom, bogato pozlačen : 1 pariški smodkovnik jako ukusen ; 1 fin ustnik za smodke, pariško delo;
1 fina broša za gospe, prekrasno najmodernejšo pariško delo ;
1 jako fina narokvica za gospe, pariško double-zlato ;
1 zavratnična verižica za gospe, bogato pozlačena;
1 fino srčece kot privesek k ti verižici, z lepim kamenom ;
1 prekrasen prstan /a gospe s turkizom;
1 pur lepih uhanov z lepim kamenom;
1 lep uuoraben predmet, ki se da gospera zastonj kot nameček.
Naj nikdo te redke priložnosti ne zamudi, dokler dolgo zaloga traja. Vse temelji na reelnosti, dok iz temu okolnost, da vse, kar komu ne ugaja, jemljemo nazaj in dotičniku vrnemo denar prosto poHmne. — Tudi prodajamo 1 srebrno žepno uro, za katere točnost se g^r..ntuje, 1 lepo verižico s prelepim priveskom, skupaj (10V4—K)
za nhiiio grld, 3. - .
1 niklovo žepno remontoarko s sidrotn, točno idočo,
/a mriuo §;ld. 9.9.9.
.        Pošilja proti poštnemu povzetju ==
Uhren-en-gros-Exporthaus S. PEL Z
Krakov, Wtr
L£lCHTLOSLICHER CACAO
■    I K"    . t i   ta  ,  .IN N r. >1 I I   ,\l t
C.jfjlaw» farBaieljstTfl avžtr. drl, želeinit
Izvod iz voznega reda
>^«Jt^rr-u.«g'<» cd   X. j-OJCiAJo. 3»S©5 Maatopao  i>n»5i ijunl   prtliajalui  in  o-iliajalnl i'ui  oanaoenl mo » ;r*5!>-»'*i'|)***« iSj**4. Hr*dnJMTrapakl iu ja krajnaau o»»n t LJub-Uft&J mm S minnil aapraj.
Odhod ls LJubljane  jnž. kol.)
*j» 10, uri A tniu.. /m> wxH oeobni Tlak t Trbli,  Poutabal, Haljaa, Oa-
!•.'-.»», Franaen.fa.ta, Tijiibno, ««■ HaLthal t  \n.«oa,   I.chl, Omnn-fi.ln •►(r.vt, Lon<i-Ga»t«ln, Zeli na Joreru, Iuninoat, Ourih, Htojrr,
l.ln.-, l!n ir.)i'»l« a,   *'i»«i'.j, Martjlu« van, Kgar, Karlura   Tare, Krao-
oova vara,  Prago, t.ipnljo, Dunaj vi* Araaletten. On  tl.tr* lO min. rjitrra) mesaul vlak t Noto meito, KoćaTJa. fM> 7. «r»  K* mir*. tHt'f'tJ uavbtii Tlak T Trhli,  Pontabel,  Beljak, Oo-
lOTao, t^raJiaeuafeet«, Iiiuhno, nuuaj, oea Ralathal ▼ HolnofiTad, Iluua
Ti a Amaietton.
OI> rt. uri HO man. 4op*t*ul*%* oanbnl Tlak t Trhla, Pontabal, Boljak, Oaloveo, Fraiiaonaroate, Ljubno, Helsthal, Solnuirrad.
Oft i:>  ttri »S m*m. pojutluiin^ rnolnnl Tlak t Niito meeto, Kouevj«.
0^ rf. url n,.n:,ni Tlak t Tri.u, Ilaljaa , CuIotsc, Pranzeni-
feate, ćei Sclatlial t 8oluotrra,<l, Ijeod • Oautcln, /aH na Jaaom , luo-moat, Hre«nln, Ourih, «toriBTO, Parfa, ie% Kloiu Hoitlin«, Hteyr, Iilno, Omun.ten , Iielil, BikIaJctIoo, Plannj, Marijine t»ro, K«or, VranooT« Tare,   Karloirr  Tare, PruRu, Iilpakn, DnuuJ tU Amitetton.
<M» 7. »ar* VO mir*. itnw<r moaanl Tlak t Noto meito, Rotevl*
Raaun teffa oh nedeljah iu praanlkih ob S. %*ri M »tHttut popoludn« oaohnl vlak t Lnsco-Kloil.
Prihod v lajubljano (juž. kol.).
<W S, ari fiH mi»». «lMfr,0 oeebnl vlak a Ounaja tU Amiteltati, Lipnje, f-v.ur-, Frani'OTlh TaroT, KarloTdi »arnt, Ktrra, Marijinih T»rov, PUnJa, Hridainvlo, HolnoirraJa, fjtnoa, 6teyra, Om-ui i.<:ia, Uohla, Aua-Zella na jsaeru, I.imi.I Oaitoina, I.mi> hpk^, OeloToa, Holjaka, >*ranrenafeau TrbUa
O* H. uri IV min. ijufnij melinl vUk \r Ko<>oTja, Novetja meata.
'i*. 11, ur* VH uUn. <ttj%n>l%utt%* oiebni Tlak » DtUtaJS tU Amitetten, I<lpe(j«i Prajju, fraiiPOTih TarOT, KarlOTth TaroT, K<r», Marijinih v-ir-iT, PUnjj, RiidofrTlp, Holao<rrr.da, I.lnoa, Ht"/ra, Pariaa, OoiiOTe, Cnrlha, llreouion, 11-..m./alla na jeaaru, ljond-Oaatelna, Iijubuega, • •; :.»•-•. *, Ponialila, Trhiaa
O.', -j    uri       mirt   t■<•"• ■'<"'-"" mnttnl vlak U K......v;», NoT*«r» metla,
Od -t ur* Sli mit%. fH^mtutin" HMbol vlak a DtMnJa, l.juhvrKa. BeUthala, (Ul)aka, OaIotom, FraiiKViiafupU, PO«Ub\a>, Trblaa
'W 9, uri 4 mit. r--- r osebni vlak a litin al* prako Artilsttana In l^nbn^p«. Boliaka. Oatovoa, PcmluhU, TtSO.h
Ob it. uri        min  mr+rmr meiani Tlak 1» Kooavin, Nuvori MeaU.
Rasuti toga oh ncilrljuh in praxntkiti ob tO. uri 40 tiunut »voi-or oaoba vlak ix 1/CKi'o-Hloila.
Odhod t z Lj-.MJ.rv. (dr*., kol.; «»•   t. ur* »S u%*n. T Kamntk.
,      V.    m     OS      .      , .),'•)'«'!«•   d ,
.    n   ,   mi    .    0*<f**r       , ,
,, SO.    ,,    tO    ,,     mvnrfr ,,        ,, lilo tur  Tlak le
Ob .....-i.*')   In praciilklb.l
Prihod v lajubljano (dri, nol.).
O*   <i   ur* /IU •*»*»!. »)wrr<0        l« Kamnika _ .
,   XI.   .    ti*           ./.....,{x.'f*»   .        ,, \°—10*J)
*l.    ,,    J'>     ,,     er~-n~r ,, ,,
.     V    fl    M     -     =rr~«r          n        . (alodtijt vlak le
ob nedeljah In praanlkih.
Cisto nov voz „Brek"
8 prostorom za 12 oseb, hv produ. — Več ne poizve pri Šla'ljtiiu Ho ia n I u. gostilničarju na Bregu št. 20 v Ljubljani. _(u>3i-3)
W& uči
vefio slovenskega, nemškega in italijanskega jezika, z dobrimi spričevali, želi vstopiti v dobro trgovino s špecerijskim blagom. (1056—S) Več ne izve pri upravnistvu   „Slov. Naroda".
Zidna opeka
dobrf   kakovosti,   od   demolimnega plackomaiule-potiopJBj Jck |>o c^t-iii ii.i |ir»<ln.j.
Vpraša naj se pri (1041—V)
podjetništvu !i»iako\«k4* «V ltv<»rak
v Lattermannovem drevoredu.
Fran Burger, mizar
v ijiiiiijuii. Nv. i*otni eemtm ftt« 9i
so priporoča čč. občinstvu za naročila v izvrševanje najna-vadnsjih in nsjfinsjih
pohištvenih in stavbinskih, v mizarsko stroko spadajočih del.
Tudi imam v zalogi več pohištva in izdelujem najlepše lesene strope In stene (lamberrje). Delo solidno in DO nizki ceni. Za dela, naročena dovolj zgodaj, tudi jamčim. Naročila izvršujem h li po predloženih mi ali pa odbranih lastnih vzorcih po VHeh slogih.        (290— 5)
Št. 13.619
Razglasilo b.
de 1895,
C lir. liiM.iM no rai m.<«>■}»■ vo xh Hrunjitko daje s tem na eplosno znanje, da se bode
pehotna vojašnica v Rudolfovem
s pritiklino vred prodala potom javne dražbe.
Dotična obravnava, kater« se lahko udeleži z ustmenimi ponudbami ali pismenimi oferti, se bodo vršila
dn6 21. septembra 1895. I. ob 10. uri predpoludnem pri o. kr. glavnem davčnem uradu v Rudolfovem.
Izklicna cena iznaša 1 OO goldinarjev. Vse drugo je razvidno iz natančnejšega razglasila, ki je objavljeno v uradnem listu ljubljanskega časopisa štev. 186 z dno 16. avgusta 1895.
€. kr. finančno ravnateljstvo v Ljubljani
doć 12. avgusta 1895. (1066-1) UPlatclMcI.
Pri novoustanovljeni ,,lt£ra|»ilislii šttMlioiii«*!". delniški družbi, se razpisuje
mesto knjigovodje
s katerim je v zvezi vodstvo zavoda. Letna plača £400 kroil; r^cen tega je uradnik upravičen zahtevati v zmislu pravil dividendo, tudi ima upanje, da se mu pozneje plača poviša.
Prosilci, ki so služili pri jednakem zavodu in so vešči hrvatskemu jeziku ter uiogo* položiti kavcijo, naj pošljejo svoje s spričevali opremljene prošnje podpisanemu podpredsedniku (ioG4)
do 25. avgusta t. I.
Krapina (Hrvatska), dnč 10. avgusta 1895. Milan grof Kulmer, Brozo Brozović,
predsednik.
podpredsednik.
3D
S6Z
D$7B
Trgovski pomočnik
izurjen  prodajalec in  z dobrimi  spričevali — ter
^iS©S»©© (1021—5) iz boljše rodbine, ki je vsaj jeden ali dva razreda srednje šole dovršil, vvprcjniettt »e v Npece« rljako prodajal »Uro v I.Juhlf »nI.
Kje? pove upravnistvo wSlov. Naroda".
Ijni ekstrakt za uho
01 od c in kr. sekund, zdravnika tir*. Mi j>«il«-i*. Ta ekstrakt priporočajo zaradi sigurnega uspeha že več let. m torltcCc, ker odpravi vsako prirojeno gluhimi, uklanja takoj nlnh poitluli« unchuI tok in vsako iihcnho bolezen ; dobiva so proti dop-.^siljatvi 1'70 v vsej Avstro-Ogerski frankoiHno po poŠti iz lekarn : glavna zaloga v lekarni ,.pri sv. Duhu" g. Ede pl. Tomaya, v lekarni g. A nt. K ogla in v mestni lekarni % Zagrebu; imdalje pri Zanetti-ju v Trstu ; Jožefu Christofoletti-ju v CJorlrl; na Dunaj li pri c. in kr. vojni poljski lekarni F. P le ban-a na Štefanovem trgu St. 8 — Pristno blago se dobiva samo v steklenicah z misnonim napisom: o. iu kr. •»»•kuml. i«l ras ni k tir. u t* Ilunufl.
(1412- 21)
j Vozni lista i ki Amerito \
(1^9—26) pri p
nizozemsko-ameriški |
parobrodni družbi. $
I     I Kolowratring- 9    TTkTTT^f A T *>   IV VVevrinirertrasae 7* jj [J j\ XX J #
i
IV Weyriiigergas8e 7'
Vttak dan oiljtrava z Dunaja.
1 *< > l :i •« il i 1 it   ttll.Mtoi.ti j .
car odL i0tgt xeea aa -eo
Bergerjavo medicinsko
kotranovo milo
ki je izkušeno na klinikah in od mnogih praktičnih zdravnikov, ne le v Avstro-Ogerski, nego tudi v Nemčiji, Rusiji, balkanskih državah, Švici itd. proti p»ltulua s>oloauiu»a
slasti proti
vsake vrste spufičajem
uporablja s najboljšim uspehom. Učinek Bergerjevega kotra-novejja mila kot higijeničnega sredstva za odstranjenje luskinic na glavi in v bradi, za čiščenje in desinfek-cijo polti je takisto itplotno priznan. Mer-K-er|evo kotranovo milo ima t sebi 4« odntolkov IrsuegM kulraim in ae razlikuje bistveno od vseh dragih kotrano-vih mil, ki so nahajajo v trgovini. Da se pride Ml«-parl)»iti v okom, zahtev-.j izrecno Berverjevo kotrssofo milo, in pssi na zraven natisnjeno varstveno znamko. Pri ueoatlmvljlvlli polt-nlli b«»le*nil» se na mesto kotranovega mila z uspehom uporablja
Bergerjevo med. kotranovo žvepleno milo.
Kot blažje kotranovo milo sa odpravljanje
nesnage 9 polti,
proti spuščajem na polti in glavi pri otrocih, kakor tndi kot nenadkriljeno kosmeticno milo in umivanje In kopan)«' sm> VNHh«lwn|o rabo služi
Bergerjevo glicerinovo - kotranovo milo,
v katerem je 35 odst. glicerina in ki je fino p»rfumovano. Cena komada vsake vrste s navodilom o uporabi 35 krajo.
Od drugih Bertcert** vih meillolnuko - k«»wtue-tlcnlh mil zaslutijo, da na nje posebno opozarjamo: Iteiiaoe-uil lo za fino polt; borsluovo nulo za prispe; kttrbolMko uit lo za uglajenje polti pri pikah veled koz in kot razkužujoca mila: H«-r>rerJevo smrekovo - Ig-la-p»to milo im umivanje tu tolleCo, Bergerjevo milo In Uflno otročjo dobo (aa kr.) % lehivolovo milo proti rndečici obraza; milo mis pezt» v obraza jako učinkujoče; taulsske milu za potne noge in proti izpadanju las; lobsu milo. najboljše sredstvo za čiščenje zob. Gled6 vseh drugih Berg-er|e%lb mil se najde vse potrebno v brošurici. Zahtevajte vedno Herjc«*rjeva\ inlla, ker je mnogo ničvrednih imitacij. (320—10)
Prodaja se v Ljubljani v lekarnah gg. V. Mayr, 0. Pieeuli, J. Sv ob<da in U. pl. Trnkunj -ja, dalje skoro v vseh lekarnah na Kranjskem.
Hiša
(1049-2)
z jednim nadstropjem, 16 m. dolga in 10 m Široka, z vrtom, zemljiščem v obsegu okolu 11.000 kvadratnih metrov, blizu kolodvora v Rudolfovem« v kateri je sedaj gostilna, ki je jako pripravna aa restavracijo, se pod ugodnimi pogoji takoj proda. Več pove- upravnistvo ,Slov. Naroda".
na razstavi za zdravje in vreda-vanje bolnikov v Stuttgartu 1890 odlikovana z nagrado, je po zdravniškem izreku in mnogih sahval-n h pismih, katerih število gre v tisoče, priznana kot jedino, zares rselno in neškodljivo sredstvo, • katerim se doseže tako pri gospeh kakor pri gospod.h lepa in bojna rast laslj in se prepreci, da ne izpadajo in da se ne dela mej njimi prho t; mladi gospodje dobe po nje rabi močne brke. Za uspeh in za neškodljivost se garantuje. Lonček 80 kr., če se pošlje po pošti ali proti povzetja 90 kr.
K. Hoppe, VVlen, XIV., HOtteldorferstrasse 81.
_ (356—20)
Jakob Štrukelj v Trstu
via Caeerma it. 16, vhod piazza della Caserma
(nasproti veliki vojašnici) prodaja po nevrrujetuo nlaklb cenala vsakovrstni* niiKleakn
P
i
i kolesa (bieikle),
% Zastopstvo koles „A«ller" iz tovarne H. Klej
i
1
Zastopstvo koles „Ailler" iz tovarne H. Kleyer v  Frankobrodu   iu  „Viktorlu  Okle Works"
Wolverhampton, Angleško. Kolesa ,,Ailler'* so sveiovnoznana in ee rsbijo v nemški vojski. — Jamči se za vsako kolo 12 mesecev; kdor ne zna voziti, nauči se brezplačno. — Pošilja se na deželo in na vse kraje. — Cenike pošilja ae poštnine prosto. (728—26)
Krojač za civilne obleke in raznovrstne uradniške uniforme.
(298-24.
čF. (Bassermanti
v Ljubljani, Selenburgove ulice St 4
sr priporoča slav. občinstmi za izdelovanje civilnih Oblete po najnovejši Jaroni in najj>ovoljHejših cenah. Angleško, francosko in tuzeinsko robo ima na skladišču. — Gg. uradnikom se priporoča za izdelovanje vnakovrstnili uniform ter preskrbuje vse zraven Spadajoče predmete, kakor sablje, meče, klobuke za parado itd.
Poverjeni zalagat el/ c. kr. uniformske blagajnice drž. želeleznic uradnikov.
Razglas.
Podpisani magistrat proda na lici mesta
okna, veternice in vrata
podrtih Stubenbergovih hiš št. U in 13 v Gradišči. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
13. dan avgusta 1895.
X<i,ZH(tiiifo o preselitvi.
./arijam .\f>u*tovanewu p. n. ottčimitru, tla .sem ne * uvojo
Ifcjjr mehanično strojno pletilnico
v Židovske ulice štev. 8 (1010-3)
l'riporoćujo? tte za innoi/ofnnjtio ubittkoranje z releapoštovanjem
Ana Haring.
Najboljše vrste piva
v sodih in steklenicah
iz (290—23)
združenih pivovarn Schreiner v Gradcu in Hold v Puntigamu
priporoča i><> toviirulHkih oouult
~ zaloga piva
>; prve graške delniške pivovarne
IVI. Zoppltsch
v Kolodvorskih ulicah št 24 v Ljubljani.
I
fcjST Na pismene poizvedbe odgovarja ae nemudoma ln frankovano
Fr. Čuden, Ljubljana, Mestni trg.
flsf
Jedino zastopstvo za Kranjsko
h veto v nos iiane
tovarne za "bicikle Ivan P u c h in drugovi v Gradci
klikov tudi
orožne tovarne za "bicikle „S t e y e r41
in več družili znanih tovarn. — V baIokI **e dobivajo tudi vse prlllkllne aav koleeas, knkor:   •%rtllke9 zvonci. Hftlla. e.mi-uv ae-ulke itd. itd.
vse po BuJnlaJIh ceuali. (712—16)
&LW Ct-iilUi 11 f t ruKpolii{ran
CHINA SEREAVALLO z železom
od zdravniških avtoritet, kakor dvorni svetovalec prof. dr. Braun, dvorni svetovalec prof. dr. Erasche, dvorni svotovalec profesor dr. baron Krafft-Ebing. prof. dr. Monti. prof. dr. Montl, profesor dr. vitez Mcsetip-Moorhof, prof. dr. Ncutser, prof. dr. Schauta, prof. dr. Weinlechnfcr, nMJbolje priporofievan itd.
Neobhodno potreben za slabotne in rekonvalescente.
Vzbuja »last do jedlj, krepi živce ln zboljia kri.
■rebrne svetinje:
XI. medicinski kongrcB Rim 1 Hll 1. IV. kongres za farmaciji* in kemijo NeapelJ 1894.
Zlate svetinje: Razstave Benetk« 1»1'4, Klel IHt»4, Amsterdam lMiii, Berlin 1895.
Čez 300 zdravniških Izrekov.
To izborno lvkovito sredstvo je zlasti pri otrocih  in ionskih sila priljubljeno in to vh)c<1 Kvnjega iF.vrHin<-^»t, ukUMa.
Do civa se v steklenicah po 1 , litra po 1 gld. 20 kr. Is po 1 liter po 2 gld. 20 kr. v lekarnah: HI. ]Vlnrfl«tMrliiaK«r. lekarna iprl orlu", Prešimov trg st S), Joa. ltlt*yr, 1'- pl. Trnkovir.
Lekarna Serravallo, Trst.
Engrcsa raczpoiSilJeilaaioa. isieJČLllco.racierLto-v.
Ustanovljena 1843. (989 - 3)
ERRUCINOSA
...— Febbrifugo-Ricftsbloetiil
teSfl*lWl<'tM>l'-«K<'MUuCWulfcllJ>iUk.tilll
SuhaciaSehravallo t m V
Triest«
L Luser-jev obliž za turiste.
tioluvu iu liiiro upli- g}) vajoe« nrt-dstvo proti ^^cSS S kurjim oOmiiii,     >r j^jt šk.
ftuljrui im pod-    ><v X v platih, petah in     /-SV *N drugim trdim praskam    y    -« g, kole.     >/*5^ -•S
V '
^^/^ L. Schvvenk-a lekarna
jttyr(19 9a) Meldllns-Dunaj.
s   ^  y^^r     Pristen samo, ce iu:at»i mu o«l iu ^jju   fiobli* varctveuo znamko in podpis,
^ V**>^ ^' i" *u *rhv^»« ,0|,t,j ,|rj sr t"l/'1 NJ^ 4»*>^ in zavrne vae manj vredne ponaredke
V-bko priznali.tb pisem je im o6lud v
•K^S^jf irlavni razposiljalniri
nni n   v   l.)iit»i|Mul i ^
Juh. MMjrfJ. Šwoboda,U. pl.Trnk orsy.G. 1'ic oli.L. (trečel; v ICuilolfoveus U. pl. Sbidovič, F. Haika; v Kniiiiilku J Močnik; v Celvvnl A. Etceer, W. 'riiuruivvHld, J. Birnha-clier; v llresisli A. Aich-ijugor: v Trmi (na Ko. roAkum) C. Menner; e H«*I|mUu F. Sch.-I/, Dr. E. Kumpf; v 4-orlel Q. li. Pontoni; v Hslfi« hirali A. llulb; v Kra-n|l K Slivnik; v Kail-tronl C. E Andrieu; v Bilrlfl Josip VVarto; v It...!<»*l i tel A. Kob I «k ; V Olji K. GMM ; v <>•
iiumlju t F. Haika.
Alojzij Vanino
Ljubljana, Stari trg it. 9
nasproti trgovin« J. S. Besadllat-a
priporoča p. n. občinstvu svojo veliko salogo
nožev in škarij
vitke vTite li nijfl nejisga anglitktffa Jekla.
Priporoča se za izvršitev vseh v njegovo stroko spadajoči h del, kakor brnisaje britev, likanje in brulenje klrnrgi*-nlh Instrumentov itd. itd.      (103»—a)
«7. Kunči6
priporoča p. d ubcnuivn svojo
izdelovalnico soJa-voile
LJubljana, Sv. Patra cesta 5
(„Pri avstrijskem cenarju") s opora njo. da rabi vodo is mestnega vodovoda, a v svoji
fi.llja.ll v Lescah
rabi vodo is tekočega studenca nad cesto proti Bledu. (117-1 H) Zaaaeja aamnla icvrne se toi-su.
urar
V   I ^ j li 1> I j H II i ,   ]VI €3 M tj n i tl^g"
priporoča svojo največjo zalogo
vsakovrstnih švicarskih ur. uhanov, zlatnine in srebrnine.
Zaradi velike nesreče potresa ni sedaj nobene kupčije, torej prosim, kdor misli uro kupiti, naj jo koj sedaj naroči ali kapi. V ceniku postavljene cene so zdaj na 104/0 ztatiana. — Priporočam ae s vsem spoštovanjem
Fr. čuden.
(540—20) nrar v Ljubljani.
4gmV Ceniki se dobivajo zastonj in "e tndi po polti pošiljajo
FRAX ŠEVČIK (lU51-2>
puškar
T Iajubljani Židovske ulice
6t 3
svojo bogato zalogo
vseh vrst  orožja  in lovskih potrebščin
kakor tudi puške ln samokrese lastnega izdelka, fjBF* Vsa v n ježevo stroko apadajefa dela te iivriajeje terne is po najnižji ceai.
železniške Šine, traverze,
cinkasto i pocinkano ploscevino
železo za vezi
kovanje za okna in vrata
sploh vso,  kar se pri stavbah porreboje, priporoča po zelo
ziilit eennh
3  Andr. Druškovič
trg-ovec z železnmo (442—35) Glavni trg st. 10. I ^ j»it>ljiniii. Glavni trg št IO.
ffPrva žebljarska zadruga 35
v Kropi na Gorenjskem
ponuja vsem p. n. gg. trgovcem, podjetnikom, obrtnikom iz najboljšega železa solidno izdelane
žeblje, verige in drugo raznovrstno železnino« posebno za stavbe
po najnižji ceni* (593—6) Ceniki na zahtevo poštnine prosto ln zastonj.
li Z\2 Z\Z-      ZS> z3 ZS ZJ: ZJ2 ZS — ZJj ZS- ZZ — <ZJ2 C_T C-3 ZZ ~— ZZ —
Igu. Fascbino-a
Poljanski nasip h. st. 8
Reich ova hiša
priporoča svojo bogato zalogo
stedilnih ognjišč
um|prlprosle|alh. kakor tudi najtlnej-
•lli, z žolto medjo ali mesingom montiranih za obklade s pečnicam i ali kahlami.
Popravljanja hitro ln po ceni.
0SJF~ Vnanja naročila se najhitreje (340—25) Izvršuj oj o.
♦»»»>>
Fran Stupica
trgovec z železnino, kovinami, moko ter špecerijskim blagom
v Ljubljani, na Marije Terezije cesti št. 1
priporoča v nakup razno
strojarsko in usnjarsko orodje
Fran Paneckovega sina na Dunaju
kakor tudi
nagrobne križe, štedilnike, vlite kotle, cement in železniške šine.
(10«5—l)
>»>»»>>>
Kneza Ivana Liechtensteinskega
tovarna glinastih izdelkov in opeke
v Unter-Tlienienau pri Lundenburgu
ponuja svoje
plošče iz finega klinkerja in mozaične plošče
za vsake vrste tlakovanje v najlep&i izdelavi.
Dvojitopostckleiijene cevi Iz ltniiieiiliie
nastavke sa kamine, pična ali klajna korita, školjke za scanje.
Hl 111 ker-Je v e opeke« peel t« pcčnlcanil ln ogiiJlMeiie peeniee v razni izdelavi.
%ttrtkCSIie MireMIlilaC* navadne strefinike, lispna opeka za vnanjost poslopij, posteklenjena in ncposteklenjena v najboljši kakovosti.
<«■/»•'A i sit ma »*«.r4». (770—19j
. JOSS & LOVVENSTEI
tvornica perila, Praga, VII.
opozarjata kupujoče p. n. občinstva na to, da naj zahteva pri kupovanju ovratnikov za srajce, manšet in srajc vselej le zakonito zaščiceno znamko (lev).    Kase perilo se dobiva le v najboljših trgovinah modne robe /.a gospode iu v trgouuah s platnom tu- in inozemstva in se pri nas ne prodaju na drobno.
Ob jednem priporočava nafte najnovejše
patentovane ovratnike za srajce
ki imajo tolike prednosti v s.bi, da vae osebe, slasti gospodje, ki so zelo debeli, ne bodo nosili drugih ovratnikov, čira poskusijo jedenkrat ta naS proizvod. (S02—3)
■e
in
prilega vsaki srajci, tudi ko bi ista ne bila narejena po meri, se lahko ngladi, obdržuje vedno svojo prvotno obliko je \eled i
svoje gladke površine mnogo trpeeneji, nego vsi drugi ovratniki. O. kr. avstr. patent It. 00 eee. Kralj, ©(rereki patent it. 17SO.
Anglelki patent it. 10.700. R. B. O. M. Nr. 19362.
9-
Inžener B. Borkovec in arhitekt 0. Dvorak
stavbeno podjetništvo in konstrukcijski bnrean
(986—4)
prevzema izvrševanje stavb v višavi in vodnih stavb po najnižjih cenah.
'udi se priskrbujejo v to stroko spadajoči projekti in proračuni stroškov v najkrajšem ciisii.
Solieitator
■A nolurtUo itlNisnio v I.jiil»l)unl. z lepo pisavo in izurjen v poslovanju, m« m 1. Nepteoi-i»ioui ali tudi kasneje vzpre|me.
Ponudbe s prilogami   vzprejema upravnistvo ..Slovenskega Naroda". (10S4—3)
Hišo y Brežicah
(CelcerJeV«) 8 3 sobami, kuhinjo, shrambo, Upo kletjo in vrtom zraven ter prostorno gospo-d.irsko poslopje in ogon njive prod« c. kr. notar <lr. I I rim* v Hrežlcali. (1056—2)
in brizgni ttv vsake vrste
vodovode
za nu-sta. si-ih, graščine, go spodarstva, It-tovisča vrte in kopelji. Vodo-metne figure in nastavke, stranišča, kurjave s rrintnrio 211 nn veter» za
IIIUIUI JO zgret zrak in petrolejske motorje izdeluje (44»>)
a. kunz, r:r«
Moravska Bela cerkev.
Iluitrovaui proapokti aaatonj.
Izdelovanje perila
Na debelo 1    Z8 flOSpodS, Q0Sp6 111 Otroke.   Na drobno I
i
0
a
M
e
a
v I-o, o
o o
9
o
H
M
S M
x> o — M
2 P
0
o s ? 1
a p
e
M >
df 0
0
■raj«« pn *-f>»|HMlf>
b«! II An,  gladka praa. bm •»Tratnika, bria mantel, 17 vrat, I komad po »11 110 do t TO
• komad. „    m   ti aa „ 15-—
■raje« mm d««!*« t 1 TrUaoatlh, kakor aporaj 1 komad po gld. 1-— do 1 «0
• komad. . » 6-76 n 77S •podttj* bi ar«* (VMf«>
•a (aipiido 8 k«k,..,.,1,1 1 kom. po gld. — 80 do 1 «5
• kom.  .    ,      400  n 7«0 IS otralnlkoT
fld. 180 dO gld. I-SO.
IS par«« mnn««i
ud gld. I-S0 do 4'60
IS komadov
prodarajenikov.
odgia.i 1$ do n —
m.
8 <
n =
» n
ff £:
5. JP
2. <
o 3:
"O M
m
o>
B
&. o
o ■o
►*
rt)
B
m *>
B
O
o
«> B
A
Za brezhiben kroj in najsoliunejšo postrežbo jamči Ivrdka
C. J. Hamann v Ljubljani
zalagateij perila več c. kr. častniških nniformovalisč in uni-torraovanja v nafti c. in kr. vojni mornarici.
^■BansssnsssBSBSsa^Esssaciiaasasz
Zahvala in priporočilo.
Slav. p. n. občinstvu naznanjam, da sem se preselil s svojo delavnico u. Gradllda li 8 v lastno hišo
v Kolezijste ulice st. 16
in da izdelujem vsakovrstne soda ls hrastovega In
mehkega lssa ter se priporočam za mnogobrojna naročila Tudi prevzemam popravljanja in jamčim za dobro in ceneno delo. — Prodajam In kupnjom staro Vinsko posodo. — Priporocujoc se i v prihodnje blagonaklo-njenosti slavnega p. n. občinstva, beležim
z vele spoštovanje m
(1012—3)
sodarski mojster.
«•♦«•♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦« «•♦♦♦♦♦ eeeeeeeeeeee <
: Fran Stare
sobni slikar ▼ Ljubljani, na Bregu St 20
priporoča se slavnemu p. n. občinstvu v izvrševanje
♦ ♦
e
i*
:
* ♦
: :
e
♦
♦ e
:
iporoi
vseli v dekor&cijsko iu slikarsko obrt spadajoči h drl z zagotovilom ukusno modernega dela prori zmerni ceni. («47 — 18)
Hm5~ Ker sem pa večkrat odsoten zaradi dela, so stranke najuljudneje naproseno, naj v slučaju potrebe omenjena dela naročajo pii meni pismenim potom.
F.P.VIDIC&COMP.?LiW
ponujajo po IlStJllIŽJill CCliall t
Zarezane strešnike
najboljši materijal, in nalašč za iste napravljena
strešna okna iz litega železa.
Nastanke za tonike iu cevi iz kamenine.
Roman-cement.
Portland-cement iz tovarne Dovje-Lengenfeld.
Cbamatte-mozajik
in plošče iz Portland-cementa za tlakovanje. Peči domače in češke.
Strešni klej, karMinej in trstne storje
kaknr tudi (1017-2)
vse v stavbno stroko spadajoče predmete.
Dunaj, I., Bellerstatte 17. » Zagreb, Illoa 30.
Ker je sezona pri kraju, se kolesa vseh sistemov prodsdo
po znatno znižanih cenah.
Mej drugim nova pnevmatic-kolesa po    (337—27)
105, HO in 11S gld.
Ceniki zastonj in poštnine prosto. — Poučuje se brezplačno.
Naznanilo.
Čast mi je p. n. občinstvu naznanjati, da bodem na nespremenjen način nadaljevala
špedicijo, trgovino s premogom in drvami in opekarno
katero je vodil moj pokojni soprog Lovro Treo, in prosim moj« p. n. odjemnike z zagotovilom točnu in reelne postrežbe, da in i naklonijo cenjena svoja naroČila.
Z velespo&tovanjeui
(1085—0)
Rudolfove železnice cesta št. 8.
Wietersdorlska tovarna za Fortland in Roman cement
F. Knoch-a c£ Comp. v Celovcu
priporoma svoje izdelke V znatno večji trgopomi in lomopomi trdnosti, nego to predpisujejo določila društva
avstrijskih inženirjev in arhitektov za dobre kvalitete.
Zaloga in zastop za Kranjsko: Fr. Seunig & Gomp. v Ljubljani, Marijin trg št. 2.
Svedo<v*l)o in ponudbo znsionj in poštnino pro«to. (402—28)
Izdajatelj in odgovorni urednik : Josip N o M i.
Lastnina in tisk .Narodne TiskarneM.