PRIMORSKI DNEVNIK
- Cena 100 lir	Leto XXX. Št. 96 (8802)	TRST, torek, 23. aprila 1973
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil Je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRI tedne pred referendumom o razporoki
Demokratične sile za preprečite obnavljanja «strategije napetosti»
v Sindikati se pripravljajo na konfrontacijo z vlado
Povezava med terorističnimi dejanji zadnjih dni in referendumom - Odgovornost KD - Uradni podatki ISTAT demantirajo katastrofalne napovedi nasprotnikov razporoke
RIM, 22. — Politično ozračje v Italiji se naglo zaostruje. Spet >e pojavlja «strategija napetosti», kot dokazujeta ugrabitev genovske-9a sodnika Sossija in atentat na vlak blizu Firenc, ki ju napredne politične sile povezujejo z referendumom o razporoki, do katerega nas ločijo še tri tedni. Zato pa je toliko bolj potrebno, da se polemika okrog razporoke ponovno spravi v naravni okvir, da se preprečijo politične špekulacije in da odgovorni dejavniki pokažejo večjo odločnost v zatiranju vsakega poskusa, da bi ustvarili v državi vzdušje križarske vojne.
Na hude nevarnosti sedanjega henutka so danes med kampanjo o referendumu opozorili predvsem socialistični voditelji:	Bertoldijeva
struja je opozorila, da so zadnji teroristični dogodki samo člen v ve-riki poskuscv obnovitve strategije napetosti in povzročanja kaosa, kar naj bi ustvarilo vzdušje, v katerem bi bil mogoč preokret na desno, ža katerega se zavzemajo fašisti.
Za nekatere politične kroge po-tteni namreč referendum samo Pretvezo za dosego protidemokratičnih ciljev. Zato pa je toliko bolj Potrebna enotnost vseh demokratičnih sil, laičnih in katoliških, za
preprečitev odprave zakona o razporoki in proti desničarskim prevratniškim poskusom.
Tudi član vodstva PSI Vittorelli je ugotovil, da spadata atentat na vlak in genovska ugrabitev v okvir poskusov za prekinitev sodelovanja med katoličani in socialisti. Ozračje se nevarno slabša, je dejal Vittorelli, zaradi česar ne zadostujejo več pozivi demokratičnih sil k omikani kampanji in k ohranitvi levosredinskega sodelovanja. Glavni vzrok sedanjega položaja je delovanje fašistov, ki so naleteli na dobrohotno demokrščansko nevtral-
Uiiuiiiiiiuiiiiimimimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuiiiiimuiii
ŠTEVILNI SHODI /N ZBOROVANJA
Novi protesti v SFRJ proti italijanski noti
Glasilo francoske KP o i talijansko-jugo s la vanskem sporu
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 22. — Vela luka, mesto na jugozahodnem delu otoka Korčule, je danes proslavila 30-letnico osvoboditve. Proslava je bila obeležena z ljudskim zborovanjem, ka: terega se je udeležilo okrog tri tisoč prebivalcev mesta in drugih krajev otoka. Med gosti, ki so se udeležili proslave, je bil tudi predsednik sabora Hrvaške Jakov Bla-ževič, ki se je v svojem govoru ozrl tudi na iredentistične zahteve italijanske vlade, ki po njegovi oceni pomenijo blokovski pritisk in grožnjo socialistični Jugoslaviji, ki se bori za mir, neodvisnost in svobodo ter proti napadalnosti imperializma in neokolonializma in za nedotakljivost meja. Na trditve italijanske vlade, da med bivšima conama A in B ni meje, temveč samo demarkacijska črta, je Blaževič izjavil: «Za vse nas je povsod demarkacijska črta, na kateri bomo branili našo deželo, če kdo napada naše pravice, našo neodvisnost in svobodo». Blaževič je ugotovil, da je italijanska vlada sprejela teze fašističnega imperializma, ki je prizadejal mnogo zla jugoslovanskemu in italijanskemu narodu.
Z zborovanja so poslali brzojavke Titu, zveznemu izvršnemu svetu in centralnemu komiteju ZK Hrvaške, v katerih se izraža pripravljenost za nadaljevanje borbe, za graditev socialističnih družbenih odnosov in pripravljenost prebivalcev Korčule, da branijo meje svoje domovine, kjerkoli bo to potrebno. Podobno pripravljenost še nadalje izražajo prebivalci iz raznih krajev Jugoslavije v svojih pismih in brzojavkah Titu, zveznemu izvršnemu svetu in vodilnim partijskim organom.
Na iredentistične zahteve italijanske vlade se je ozrl danes tudi predsednik republiške konference sindikatov Črne gore Vlado Jovanovič na ratingu ob prihodu štafete mladosti v Titograd. Ugotovil je, da je ogorčenje mladih ob stališču italijanske vlade pokazalo, kako mladina čuti odgovornost za usodo in bodočnost dežele in da je prav mladina dala nedvoumen in jasen odgovor italijanskim neofaši-stom in vsem tistim, ki jih podpirajo. Jovanovič je poudaril, da so napačni vsi računi tistih, ki mislijo, da bodo z žvenketanjem orožja, z demonstracijo sile in grožnjami prisilili Jugoslavijo k popuščanju. «Jugoslavija — je poudaril Jovanovič — je znana kot velik pobudnik miru in razumevanja med narodi, toda ni za mir za vsako ceno. Zato ne moremo imeti razumevanja za ravnanje, katerega cilj je ogrožanje naše svobode, niti privoliti v kakršnokoli licitiranje z našim ozemliem.»
Inozemskim listom, ki so doslej podrobneje komentirali zahteve italijanske vlade, se je pridružil tudi pariški «Humanité». List v današnjem komentarju poudarja, da obnašanje italijanskih krogov presega okvire Trsta ter da gre za celotno vprašanje meja, ki so bile določene v Evropi po porazu nacifaši-stične koalicije. List opozarja, da bi to utegnilo ponovno sprožiti vprašanje meja s strani tistih, ki obžalujejo nostalgične čase hladne vojne.
List spominja čitalce, da je Jugoslavija osvobodila ozemlje, ki ga
je Italija dobila za svojo udeležbo
v prvi svetovni vojni proti Nemčiji in Avstro-Ogrski, da v Trstu živijo številni Slovenci ter poudarja, da je Jugoslavija z Londonskim sporazumom o soglasju dala občutne koncesije nad ozemljem, kjer je z mirovno pogodbo 1947 prenehala italijanska suverenost. «Humanité» pripominja, da so pretenzije italijanske vlade in manevri NATO pakta, ki so jih v Beogradu ocenili kot provokacijo, izzvali razumljivo ogorčenje Jugoslavije ter poudarja, da se upravičeno postavlja vprašanje, kakšni razlogi so napotili Pentagon in njegovega rimskega zaveznika na ta pritisk na Jugoslavijo v tem trenutku.
B. B.
Odprt v Zagrebu mednarodni velesejem
ZAGREB, 22. — Glavni ravnatelj zagrebškega velesejma dr. An-tun Borčilo je odprl danes v Zagrebu 21. spomladanski mednarodni velesejem, na katerem 1440 podjetij iz Jugoslavije in iz 24 tujih držav razstavlja nad 200.000 eksponatov. Na slovesnosti odprtja velesejma so bili navzoči številni javni delavci iz Zagreba, Hrvaške in Jugoslavije ter domači in tuji gospodarstveniki.
nost. KD sicer pravi, da ni sklenila zavezništva z MSI, dejstvo pa je, da se obe stranki sedaj bojujeta za isti cilj, namreč da bi 12. maja prevladal «da».
Nevarnega ozračja, ki se ustvarja pred 12. majem, se očitno zavedajo tudi demokrščanski vodite-telji, kot priča na primer današnji govor bivšega tajnika KD Forla-nija, ki je predvsem poudaril potrebo, da se kampanja za referendum ne zaostri. Forlani je celo pohvalil stališče, ki ga je v tej zvezi sprejelo vodstvo KPI, ter z
Ob 30. obletnici mučeniške smrti
52 TALCEV V UL. GHEGA
prireja danes tržaški Enotni odbor proti fašizmu in zatiranju
KOMEMORACIJO
S SPREVODOM
od Trga Garibaldi do Ul. Ghega.
Zbor bo ob 18. uri na Trgu Garibaldi, četrt ure kasneje bo sprevod krenil po Trgu Stare Mitnice, Ul. Carducci do Ul. Ghega, kjer bo polaganje vencev in komemoracija. Govorili bodo: podžupan Gianni Giuricin deželni svetovalec prof. L. Lonza obč. svetovalec Giorgio Rossetti poslanec Afbin škerk občinski svetovalec Paolo Zanini Enotni odbor poziva vse antifašiste in še posebej mladino, da se komemoracije množično u-deležijo in tako počastijo spomin žrtev nacifašističnega besa.
razliko od Fanfanija sploh ni polemiziral s komunisti. Po drugi strani pa je demokrščanski voditelj zatrjeval, da referendum nima nobene zveze z ozračjem napetosti, ampak da so vzrok napetosti edinole «rdeče ali čme brigade». Na isti liniji je tudi jutrišnji uvodnik demokrščanskega glasila «D Popolo», ki skuša dokazovati, da KD in Fanfani nista nikdar zaostrovala kampanje, ampak sta se nasprotno potegovala za to, da bi kampanja bila le mirno primerjanje stališč in informacija volivcev.
Vprašanju referenduma posveča svoj uvodnik tudi glasilo PRI, ki komentira uradne podatke o razpo-rokah v zadnjih treh letih, odkar je stopil v veljavo zakon Fortuna-Baslini. Bivši minister za pravosodje Reale piše, da so ti rezultati, ki jih je objavil osrednji urad za statistiko, potrdili, kar je bilo •že znano: in sicer da je pri o-gromni večini razvez šlo za zakonce, ki so bili ločeni že več kot dvajset let, in da se niso poslužili razporoke samo bogataši, kot trdi demokrščanska kampanja, ampak tudi srednji sloji, uradniki in delavci. Ti podatkj so dokončno o-smešili katastrofalne napovedi nasprotnikov razporoke.
DANES SEJA TAJNIŠTVA FEDERACIJE CGILf CISL IN UIL
Tajnik CGIL Lama obtožil vlado, da zavrača konstruktivne odnose s sindikalnim gibanjem
RIM, 22. — Jutri popoldne se bo sestalo tajništvo federacije CGIL, CISL in UIL, da bi proučilo dokument, ki naj bi služil za osnovo konfrontacije z vlado. Že danes se je sestala delovna skupina, v kateri so zastopani zvezni tajniki, ki je izpopolnila dokument na osnovi nedavnega zasedanja enotnega vodstva federacije in zborovanja delegatov v Riminiju. Kot se je zvedelo, vsebuje dokument sindikatov zahteve glede zaposlovanja in investicij s posebnim poudarkom na področjih gradbeništva, poljedelstva in prevozov. Sindikati dalje zahtevajo nadzorstvo nad cenami in «politično upravljanje» cen nekaterih živil, povezavo pokojnin z dinamiko plač, zamrznjenje nekaterih javnih tarif in pravične najemnine.
Glede odnosov med vlado in sindikati je generalni tajnik CGIL Lama v intervjuju nekemu tedniku obtožil sedanjo vlado, da z razliko od prejšnje povsem ignorira sindikate. Če se stvari ne bodo spremenile, je dejal Lama, je jasno, da bo prišlo do spopada. Tajnik CGIL je zanikal, da bi se sindikati kdajkoli odločili za sindikalno
premirje, glede sedanje vlade pa je dejal, da je njena glavna značilnost v tem, da zavrača konstruktivne odnose s sindikalnim gibanjem. Vlada je namreč sklepala glede omejitev kredita, na področju davkov in glede investicij brez vsakršnega posvetovanja s sindikati. Tudi vladna linija glede cen se znatno razlikuje od sindikalne. V takem položaju je jasno, je dejal Lama, da bo tudi sindikat sklenil iti po lastni poti.
Lama je omenil tudi vprašanje sindikalne enotnosti in ugotovil, da obstajajo močne sile, ki se upirajo združevanju in ki grozijo z razkolom. Te sile razpolagajo z močno politično in gospodarsko podporo izven sindikata, vendar pa bodo poražene, če bodo strukture sindikalnega gibanja znale izraziti resnične težnje delavcev. Lama je tudi potrdil nevtralnost federacije CGIL, CISL in UIL glede referenduma in v zaključku intervjuja omenil nov položaj, ki je nastal v vodstvu Con-findustrie. Po mnenju Lame je nova vodilna skupina združenja indu-strijcev zelo močna, v neki meri pa tudi zelo nevarna.
OBISK ZAHODNONEMŠKEGA KANCLERJA V EGIPTU
Kriza na Bližnjem vzhodu v pogovorih Brandt-Sadat
EKSPLOZIJA PEKLENSKEGA STROJA RAZDEJALA DVAJSET METROV ŽELEZNIŠKEGA URA
Jasen fašistični pečat pri atentatu na železniški progi Firence-Bologna
Samo prisebnost vlakovodje preprečila pokol med 200 potniki brzca Pariz-Firence - Demokratična javnost obsoja poskus ustvarjanja napetosti v državi pred glasovanjem o razporoki
FIRENCE, 22. — V nedeljo zjutraj je na železniški progi Firence — Bologna eksplodiral peklenski stroj nekaj minut preden bi privozil mimo brzec 113 Pariz — Firence, ki so ga pričakovali na železniški postaji v Firencah ob 8.45.
Bobma je raznesla kakih 20 metrov železniških tračnic, vlak, ki bi moral voziti mimo ob tisti uri, pa je peljal 200 potnikov. Če se ni bi ustavil na avtomatski kontrolni postaji št. 15 bi prišlo prav gotovo do pravega pokola med potniki.
Eksplozija je na srečo sprožila a-larmni sistem, tako da se je prižgala rdeča luč na semaforu in da je vlakovodja lahko pravočasno zavrl.
Ugotavljajo, da gre za atentat, ki so ga brez dvoma organizirali profesionalci. katerih odkrit namen je bil povzročiti pokol, ki bi ga lahko mimo vključili kot nadaljnje poglavje v preiskavo o črni mreži. Ne gre pozabiti, da je do atentata prišlo samo nekaj dni po provokatorski u-grabitvi v Genovi.
Vse se je zgodilo približno ob 8.30 ko je dokaj močna bomba eksplodirala na tračnicah železniške proge Firence — Bologna. Po mnenju iz-
«niiiiiiiiiiiiiiiiiMmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiriiniiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiniiiiiiiiiiiiiiniiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiu
PRED X. KONGRESOM ZVEZE KOMUNISTOV JUGOSLAVIJE
Predlagane številne spremembe organizacijske strukture ZKJ
Tita bodo predlagali za dosmrtnega predsednika zveze
(Od našega dopisnika) BEOGRAD, 22. — Predsedstvo ZKJ je na današnji seji proučilo in sprejelo poročilo predsedstva Zveze komunistov o delu zveze med 9. in 10. kongresom ter predlog sprememb in dopolnitev statuta Zveze komunistov Jugoslavije. Predsedstvo je sprejelo, upoštevajoč širše razpoloženje članstva, da se 10. kongresu predlaga, da se Titu da mandat predsednika ZKJ brez časovne omejitve. Poleg tega bo predsedstvo predložilo kongresu vrsto drugih statutarnih sprememb v zvezi z organiziranjem vodilnih organov zveze. Po predloeu. ki ga ie predsedstvo sprejelo, naj bi namesto konference med dvema kongresoma bil ponovno najvišji organ Zveze komunistov centralni komite, ki naj bi imel 166 članov. Centralni komite naj bi sestavlialo po dvajset delegiranih zastopnikov republiških zvez komunistov, po petnajst zastopnikov pokrajinskih organizacij ZK jugoslovanske ljudske armade. Predsednik Zveze komunistov naj bi bil po funkciji član centralnega komiteja. Centralni komite bo v svojih vrstah zbral 39-člansko predsedstvo (po pet iz vsake republike in po tri iz pojeraiin in organizacij ZK JLA). Poleg tega naj bi predsedstvo namesto do-
sedanjega izvršnega biroja izbralo 19-članski izvršni komite, ki naj bi ga sestavljali tajnik, pet tajnikov, zadolženih za posamezna področja dela, izvoljeni iz vrst članov predsedstva ZKJ, in šest članov izvoljenih iz vrst članov centralnega komiteja. Po predlogu predsedstva ZKJ naj bi bili tajniki izvršnih komitejev zadolženi za posamezna področja: za razvoj Zveze komunistov in organizacijska vprašanja — za ideološko delo in propagando — za družbeno - politični sistem — za družbeno - gospodarske odnose in za mednarodno politiko in med-
narodne gospodarske odnose. Izvršni komite naj bi za svoje delo odgovarjal predsedstvu ZKJ, predsedstvo pa centralnemu komiteju. V obrazložitev tega predloga bodoče organiz*jije vodilnih organov Zveze komunistov je tajnik izvršnega biroja Stane Dolanc dejal, da je bilo na seji izvršnega biroja, katere se
vedencev so atentatorji postavili na tračnice vsaj dva kg plastičnega eksploziva. Tračnice so se dvignile za poldrugi meter, bila pa je poškodovana tudi druga železniška proga. Proga med Bologno in Firencami je bila več ur prekinjena, vlaki so imeli od 3 do 4 ure zamude, preden so uslužbenci železniškega podjetja popravili tračnice. Na kraju atentata so policaji našli vrvico in manjši kos pločevine. Menijo, da so bombo postavili v teku noči, čeprav ni izključeno. da bi jo postavili zgodaj zjutraj. Zelo verjetno je tudi, da bi morala eksplodirati prav, ko bi privozil mimo brzec Pariz — Firence. Samo nekaj minut prej je po istih tračnicah vozil tovorni vlak, pod katerim bi lahko sprožili eksplozijo, če ne bi bil namen atentatorjev povzročiti pokola na potniškem vlaku.
Preiskovalci iščejo v vseh smereh, doslej pa nimajo otipljivih podatkov. Včerajšnji atentat predstavlja torej novo poglavje v črni mreži, katere obstoj in katere nevarnost dokazujejo številni dogodki. Zadnji atentat je povzročil ogorčenje v vseh demokratičnih krogih. Tajništvo federacije KPI v Firencah in v Pratu je objavilo komunike, v katerem puravi, da sledi atentat na železniško progo Firence — Bologna ugrabitvi genovskega tožilca Maria Sossija in neredom, ki so bili po Almirantejevem shodu v Firencah, kjer so neznanci ranili s strelnim orožjem nekega mladeniča. Gre za pravi teroristični načrt, ki se vključuje v verigo provokacij pred glasovanjem na referendumu in ki skuša ustvariti v Italiji ozračje napetosti, ki koristi samo desnici.
V Lucci so dobili ciklostilirane letake, v katerih si neka organizacija «Brigate popolari — Ordine nuovo» jemlje odgovornost za atentat. Letake so dobili v telefonski kabini in sedaj iščejo mlado žensko, ki naj bi se dalj časa zadržala v bližini omenjene telefonske kabine. V letaku je rečeno, da je atentat naperjen proti režimu, ki se poslužuje represije do nacionalrevolucionarjev.
Sindikalna organizacija železničarjev SFI — CGIL in deželni svet Toscane sta izrazila globoko ogorčenje in obsodbo kriminalnega dejanja.. V komunikeju je rečeno, da atentati in provokacije, kot je ugrabitv namestnika državnega pravdnika Sossija sku-
dum.
Atentat je obsodila tudi enotna pokrajinska federacija CGIL, CISL in UIL iz Firenc, ki obsoja atentat in poziva toskansko delavsko gibanje, ljudstvo in demokratične organizacije k budnosti, da bi ohranili republikanske ustanove.
Rrežnjfv sprejel sen. Kennedyja
je udeležil tudi Tito, ocenjeno, da bo zveza komunistov s tako organiziranim predsedstvom in izvršnim
komitejem prispevala k večji trdno-1 ša.jo ustvariti napeto ozračje v sedasti, operativnosti in akcijski enot- I njem izredno delikatnem gospodarsko-nosti zveze.	j družbenem položaju, ki ga še otežko-
BOŽO BOŽIČ I ča kampanja za skorajšnji referen-
...................................................................................mlinu.......................in
Ko manjkajo še trije tedni do referenduma o razporoki, se politično ozračje v Italiji nevarno zaostruje, tudi zaradi nedavnih terorističnih dejanj, kot sta u-grabitev genovskega sodnika in atentat na železniško progo med Bologno in Firencami. Demokratične sile so med kampanjo o referendumu opozorile, da spadajo ta dejanja v okvir poskusov u-stvarjanja takega ozračja, ki bi omogočilo preokret na desno. Nevarnosti položaja pa so se začeli zavedati, kot kaže, tudi demokrščanski voditelji, ki so nekoli-
Tk 4 7\T¥~iC*
jLìAJyJtjò
_________________________________________________________________________________________________________________________________________________i
ko ublažili ton polemike.
Italijansko javno mnenje je o-stro protestiralo proti zločinskemu atentatu na železniško progo Firence — Bologna, ki nosi jasen fašistični pečat in se vključuje v provokatorske načrte, da bi umetno ustvarili ozračje napetosti v državi pred skorajšnjim referendumom o razporoki. Poli-
cija ni doslej našla nobenega sledu za atentatorji.
Tudi preiskava o ugrabitvi državnega pravdnika Sossija ni kdove kako napredovala. Policija je sicer priprla dva mladeniča v Turinu, ni pa znano, ali sta res v zvezi s Sossijevo ugrabitvijo.
V Izraelu so določili kandidata laburistične stranke za sestavo nove vlade. Gre za predstavnika zmerne struje generala Rabina, ki je bil načelnik generalnega štaba izraelske vojske za časa šestdnevne vojne, kasneje pa veleposlanik v Washingtonu.
MOSKVA, 22. — Generalni tajnik KP SZ Leonid Brežnjev je sprejel ameriškega senatorja Ed-warda Kennedyja, s katerim se je zadržal v štiriumem pogovoru. Obravnavala sta najbolj pereča svetovna vprašanja ter ameriško - sovjetske odnose. Kennedy je po pogovoru dejal, da je razprava tekla o procesu popuščanja napetosti v mednarodni politiki, o nadzorstvu nad oborožitvijo, o evropski varnosti, o Bližnjem vzhodu, o gospodarskem sodelovanju, o trgovini, o odnosih s Kitajsko in z državami v razvoju.
Danes zaključek kongresa PLI
RIM, 23. — Z zaključnim posegom tajnika Bignardija in z izvolitvijo novega vsedržavnega sveta se bo jutri zaključil vsedržavni kongres PLI. Kongres ne bo prinesel nobenih novosti, pač pa bo le potrdil linijo Malagodi - Bignar-di, saj je večina zavrnila predlog levičarskih struj za novo politiko, ki bi terjala tudi zamenjavo tajnika. Danes se je zvedelo, da levičarski struji ne bosta sestavili skupne kandidatne liste na volitvah, ker bj to zaradi določb statuta koristilo samo desničarski struji, ki bi na ta način lahko stopila v strankino vodstvo.
Jasno je, da je levica povsem nezadovoljna z rezultati kongresa. V rimskih političnih krogih celo napovedujejo, da bodo številni levičarski predstavniki izstopili iz same stranke in se vpisali v druge laične stranke, nekateri tudi v PSI.
iiiiuiiiiiiiiuniimiiiiiimnmininiMiiiiiiiiiiMiiiimmmiinmniiiiiiiHminiiiiimiimiiiHiiiiiiiiiiimiimiii
PREISKAVA O UGRABITVI DR. SOSSIJA
Turinska policija priprla pripadnika «rdečih brigad»
Dva mladeniča so zasačili v bližini avtov, ki sla preko zvočnikov oddajala komunike o ugrabitvi genovskega tožilca
GENOVA, 22. — Kljub številnim cestnim blokom niso genovski preiskovalci zabeležili nobenega koraka naprej v preiskavi o ugrabitvi namestnika državnega pravdnika dr. Maria Sossija. Včeraj zjutraj so dobili v mestni četrti Albaro sivo dostavno vozilo fiat in zeleni fiat 127, ki naj bi se jih ugrabitelji poslužili, ko so odpeljali dr. Sossija.
Edina novost v preiskavi prihaja iz Torina, kjer je policija priprla dve osebi, ki so ju zaslišali v bližini tovarne Fiat Mirafiori, kjer naj bi pustili dva fiata 500, v katerih sta bila magnetofona, ki sta oddajala komunike «rdečih brigad». Magnetofona sta bila povezana z zvočniki na strehi avtomobilov. Ko sta magnetofona začela oddajati, sta se, po pričevanju številnih prič, dva mladeniča hitro oddaljila. Po prvih zasliševanjih so sodne oblasti dovolile preiskavo v stanovanju obeh mladeničev, ki baje stanujeta skupaj, v teku katere so po izjavah šefa političnega oddelka turinske kvesture, dobili elemente, ki utrjujejo prepričanje preiskovalcev, da gre za osebi, ki sta povezani z «rdečimi brigadami». U-gotovili so tudi, da sta oba fiata 500, na katerih so bili zvočniki, bi-la ukradena.
Karabinjerji so danes spet preiska-
li gričevnato področje pri Varazze ju. kjer so včeraj opazili svetlobna znamenja. Našli so jamo. v katero je nekdo prenesel dve gumijasti blazini, odeje, vetrovko, krožnike in lonce. Našli so tudi konzerve in gorilno olje. Preiskovalci menijo, da so to zavetišče pripravili, da bi vanje nekoga skrili. Po vsej verjetnosti so opazili, da je bilo skrivališče odkrito in so ga zato zapustili.
Leone na seji vrhovnega sodnega sveta
RIM, 22. — V zvezi z ugrabitvijo genovskega tožilca dr. Sossija se je danes sestal vrhovni sodni svet, ki mu je predsedoval predsednik republike Giovanni Leone. Leone je v svojem govoru ostro obsodil ugrabitev dr. Sossija, ki prizadeva sodno oblast, ki je eden stebrov demokratične republike. Vrhovni sodni svet je nato odobril resolucijo, v kateri ostro obsoja ugrabitev.
BUKAREŠTA, 22. - V Romunijo je prispel na uradni in prijateljski obisk predsednik Kostarike Jose Fi-gueres Ferrer.
KAIRO, 22. — Danes so se v Kairu začeli pogovori med vzhodnonemškim kanclerjem Brandtom in egiptovskim predsednikom Sadatom o položaju na Bližnjem vzhodu in o njegovih posledicah na evropsko varnost. Oba državnika bosta tudi razpravljala o načrtovanih posvetovanjih med državami gospodarske skupnosti in arabskim svetom a vprašanjih obojestranskega interesa.
Brandt je bil nato gost na kosilu, ki ga je pripravil generalni tajnik arabske zveze Riad. Zahodno-nemški kancler je ob tej priložnosti dejal, da bi hotela njegova vlada ustvariti politiko razumevanja in sodelovanja med državami in narodi Bližnjega vzhoda. Poudaril je potrebo po spoštovanju pravice vsake države, da živi v zagotovljenih in nedotakljivih mejah, kar bo privedlo do pravičnega in mirnega sožitja.
Predsednik Sadat je v pogovoru z novinarji dejal, da mir na Bližnjem vzhodu ni bil nikoli tako blizu kot sedaj. «Po 26 letih sovraštva bi hoteli končno prenehati z vojnim stanjem,» je dejal egiptovski predsednik, ki je obenem izrazil priznanje za razumevanje ameriškega zunanjega ministra Kissin-gerja. Dodal je, da je še vedno istega mnenja, da bi bilo mogoče doseči mir še pred koncem letošnjega leta.
Na vprašanje ali namerava Egipt priznati Izrael, je predsednik Sadat odgovoril, da o tem vprašanju doslej ni bilo govora. Najprej je treba prenehati z vojnim stanjem, pod pogojem, da nam Izrael vrne naša ozemlja, in da se najde pravična rešitev za palestinsko vprašanje, je dejal.
S svoje strani pa je glasnik za-hodnonemške delegacije von Wech-mar izjavil, da bodo o morebitni gospodarski pomoči Egiptu razpravljali na zasedanju posebne nemško-egiptovske komisije. Glasnik bonske delegacije je tudi dodal, da Brandt ni dal nobenega konkretnega predloga o tem, v diplomatskih krogih pa govorijo, da bo Zahodna Nemčija podelila Egiptu vsoto 350 milijonov mark v dveletju 1974-75. Wechmar je tudi dejal, da je kancler Brandt v teku svojih pogovorov vztrajal na stališču bonske vlade o bližnjevzhodnem spopadu. Dejal je, da Bonn podpira resolucijo 242, 118 in 339 varnostnega sveta OZN ter skupno resolucijo deveterice o Bližnjem vzhodu, ki je bila objavljena v Kopenhagnu novembra lani.
V Izraelu je laburistična stranka medtem določila svojega kandidata za sestavo nove vlade. Laburistični kandidat je bivši minister za delo Rabin, ki je bil načelnik glavnega štaba izraelske vojske za časa šestdnevne vojne, nakar je bil več let telavivski veleposlanik v Washingtonu. Politični opazovalci v Tel Avivu menijo, da gre za zmago zmerne struje v laburistični stranki. Predstavnik «jastrebov» v laburistični stranki, sedanji minister za informacije Peres, ki je bil glavni Rabinov nasprotnik, je bil le za las poražen. Rabin je namreč dobil 298 glasov, Peres pa 290. Takoj po glasovanju je Rabin izjavil, da bo skušal sestaviti vlado na isti podlagi, na kateri je slonela vlada dosedanje ministrske predsednice Meirove, se pravi nadaljevati koalicijo med laburisti, versko stranko in neodvisno liberalno stranko.
(Na sliki:	kancler Brandt med
tajnikom arabske zveze Riadom (desno) in bonskim ministrom brez listnice Bahrom)
OSLO, 22. — Levičarske stranke in skupine v Norveški so sklenile, da se bodo do 15. marca 1975 združile v enotno stranko. Omenjene stranske so uspešno sodelovale leta 1972, ko so se borile proti vstopu Norveške v evropsko gospodarsko skupnost.
AKTUALNOST PROTIFAŠISTIČNIH ZBOROVANJ OB 25. APRILU
Danes v Trstu sprevod in shod ob obletnici žrtev v UL Ghega
Ljudski sprevod bo krenil z Garibaldijevega trga ob 18. uri ■ Govorili bodo Giuricin, Lonza, Skerk, Rossetti in lanini - Jutri pomembna proslava v tovarni GMT v Boljuncu - V četrtek v gledališču Verdi proslava 29. obletnice osvoboditve
Morda že dolgo let ne pripisujemo tako ostre aktualnosti proslavam pomembnih datumov, ki nas spominjajo boja proti nacifašizmu izpred treh desetletij, kakor danes, ko se spet v ozračju umetno in resnične napetosti v Italiji sploh in ob naših mejah oživlja mračna podoba fašističnega izzivanja in nasilja.
Prav zato se ob spomenikih, spominskih ploščah in obeležjih združujejo danes demokrati in antifašisti, da preko teh simbolov sporočijo javnosti svoj klic, ki je o-benem svarilo oblastem in reakciji ter izpričevanje želja po miru, spo-
Oster protest bivših partizanov pevcev IPPZ
Pevci in svojci Tržaškega partizanskega pevskega zbora — bivši borci za svobodo, zbrani na izrednem sestanku v Bazovici v ponedeljek, 22. aprila 1974, so z ogorčenjem komentirali izjave fašističnega prvaka Almiranteja z dne 18. aprila t.L, ko je na izzivalnem shodu v Trstu zagrozil z iztrebitvijo «slovenskega bacila». To pomeni, da je pozival svoje pajdaše, naj fizično obračunavajo s pripadniki naše narodnostne skupnosti, kar spominja na obdobje Mussolinijeve diktature, ko so tolpe istega kova zažgale naš dom, ko so našim ljudem dajali piti recinusovo olje, ko so morili zavedne Slovence in požigali njihove domačije. Uporna Ba zovica, kjer imajo partizanski pevci svoj domicil, je najzgovornejša priča o takratnih poče tjih fašističnih zločincev. Gor je, če bi se kaj takega pono vilo.
Zato vsi pevci in njihovi svoj ci, kot en mož, organizirani v svojem sestavu, da opravljajo plemenito poslanstvo z negovanjem in širjenjem borbenih tradicij, odločno zahtevajo od vlade in njenih organov, da ostro ukrepajo proti fašističnemu prvaku Almiranteju. Potrebno je predvsem, zaradi ljubega miru, zaradi vsedržavnih interesov v odnosu na sosedno republiko Jugoslavijo, da se temu zagrizenemu sovražniku naših ljudi, prepove vsakršen nadaljnji javni nastop v Trstu, v mestu, ki je bilo za svoje odporniško gibanje odlikovano z zlato medaljo, v mestu, za katerega osvoboditev je padlo v bojih z nacifašističnimi okupatorji več kot osem tisoč pripadnikov naših narodov. Kaj je bil takrat Almirante je dobro znano in kaj bi dandanes zopet želel, je sam povedal. To so več kot zgovorni dokazi, da se z vso svojo stranko vred, na osnovi določil protifašistične, temeljne u-stave italijanske republike, začne preganjati ter da se prepovejo enkrat za vselej vsakršni poskusi obnavljanja fašizma.
Pevci in svojci Tržaškega partizanskega pevskega zbora - Bazovica
razumevanju med narodi, družbenem in kulturnem napredku v demokratičnem okviru republiške u-stavnosti.
Po provokatorskem Almirantejevem zborovanju, s katerega je izzvenel poziv k nasilnemu obračunavanju s Slovenci, je še posebej pomembno, da tržaške ulice preplavijo protifašistične množice slovenskih in italijanskih demokratov, mladine in žena.
Ob obletnici zmagovite vstaje protifašističnih množic v Severni Italiji, 25. aprila, bo v naših krajih več pomembnih manifestacij.
Drevi, ob 18. uri, bo sprevod po mestnih ulicah od Garibaldijevega trga do Ulice Ghega, kjer je podivjana nacistična zver uničila življenja 52 talcev.
Sprevod bo krenil ob 18. uri z Garibaldijevega trga po mestnih u-licah za pol ure. Ob 18.45 bodo predstavniki antifašističnega odbora položili vence pred stavbo konservatorija, kjer so bili talci obešeni. Sledili bodo govori. Svoj poseg so napovedali podžupan Gianni Giuricin, deželni svetovalec prof. Lucio Lonza, slovenski poslanec Albin škerk, občinska svetovalca Giorgio Rossetti in Paolo Zanini.
Jutri, v sredo, pa bo protifašistično zborovanje v tovarni «Grandi motori» v Boljuncu, kamor bodo prenesli spominsko plošče v čast delavcem, ki so padli, ko so branili tovarno strojev Sv. Andreja. Slednjo so sedaj zaprli, večina delavcev pa je prešla v GMT. Zato so sklenili, da v tej novi tovarni obnovijo marmornato ploščo v spomin padlih delavcev. Proslava bo jutri zjutraj, ob 10. uri. Delavski svet tovarne je na proslavo povabil združenja partizanov, deportirancev in političnih preganjancev, Zavod za zgodovino odporništva. Enotni protifašistični odbor, sindikalno federacijo CGIL - CISL - UIL, sindikat upokojenih delavcev tovarne strojev «Sv. Andreja» in GMT.
Shod bo na dvori.-U pred tovarno, kjer bosta spregovorila po en zastopnik delavcev in partizanskega združenja. Delavci GMT vabijo vse protifašiste, naj se polnoštevilno udeležijo te proslave.
Na praznik vstaje, 25. aprila, bo več proslav. Osrednja pokrajinska manifestacija, ki jo prireja zveza partizanov ANPI, bo ob 9.30 v mestnem gledališču «Giuseppe Verdi», kjer bo s sporedom pesmi odpora nastopil Tržaški partizanski pevski zbor ood vodstvom Oskarja Kjudra. Govorila bosta senator Paolo Sema in občinski odbornik Dušan Hreščak.
Istega dne bo proslava tudi v Miljah, kjer bodo občinski možje, podobno kot tudi v Trstu in drugih okoliških občinah, položili k spomenikom padlim partizanom cvetje in vence. Ob 11. uri bo po mestnih ulicah t irevod, ':i se bo zaključil z zborovanjem. Govorili bodo župan Gastone Millo, senator Silvano Bacicchi in Bojana Vatovec v slovenščini.
Nekaj proslav 25. aprila prireja tudi KPI. Ob 15.30 bo manifestacija pri ljudskem domu v Naselju sv. Sergija, kjer bosta govorila Antonino Cuffaro in Stojan Spetič. Ob 16. uri pa bo shod v Rocolu, kjer bo govoril Calabria.
V soboto, 27. aprila, pa bo proslava v sekciji «Tomažič» pri Stari Mitnici, kjer bo ob 19.30 govoril prof. Fausto Monfalcon.
JUTRI NA OPČINAH
V Prosvetnem domu okrogla miza o referendumu
Vprašanje referenduma o razpo-roki, zaradi katerega bomo morali v kratkem spet na volišča, je globoko odjeknilo tudi po naših prosvetnih društvih, kjer pripravljajo razna predavanja, ki naj bi prispevala k podrobnejšemu orisu ozadja in prave vsebine tega referenduma.
Prosvetno društvo «Tabor» na Opčinah se je odločilo za drugačno, še popolnejšo obliko osveščanja. Jutri, 24. aprila 1974, ob 20.30 bo v Prosvetnem domu na Opčinah priredilo okroglo mizo na to temo. K sodelovanju so povabili vidnejše vaške predstavnike kot so dr. Lili čebulec, Alenka Rebula, prof. Vladimir Turina, prof. Ubald Vrabec, inž. Vladimir Vremec in Dolfi Vil-helm. Razpravo bo vodila Ž. Gruden.
REFERENDUM O RAZPOROKI
TA TEDEN NE BO VEČJIH ZBOROVANJ
Pritožbe zaradi shodov na Goldonijevem trgu
Ta teden ne bo večjih zborovanj med kampanjo o referendumu, saj bo kampanja nekoliko potisnjena v ozadje zaradi proslav obletnice o-svoboditve in nato zaradi priprav na prvomajski praznik. Danes se bo sestal odbor za volilno premirje, ki bo ponovno razpravljal o tehničnih in o drugih vprašanjih, ki so povezana z glasovalno kampanjo. Med drugim bo tudi govor o zborovanjih na Trgu Goldoni, kjer prihaja do zastoja prometa v zvezi z novo prometno ureditvijo. Vse kaže, da bo za to kampanjo ostalo vse pri starem. V Trstu je vsekakor malo trgov, ki so primerni za volilne in druge shode in med njimi je prav gotovo najbolj ustrezen Trg Goldoni. V kolikor bi zborovanj na tem trgu več ne bilo, pa bo seveda ponovno na dnevnem redu prirejanje zborovanj na Trgu Unità, kjer pa ne gre več za tehnično, temveč za politično vprašanje. Kot je znano, je prefektura pred leti prepovedala zborovanja na tem trgu iz čisto nacionalističnih razlogov, saj je na tak način tudi prepovedala, da bi se govorilo v slovenskem jeziku. O tem je že bil govor tudi tokrat na prvi seji odbora za glasovalno premirje, pa ni bilo sklenjeno nič novega, tako da bodo stvari po vsej verjetnosti ostale pri starem.
Obvestilo izletnikom prve skupine v Španijo
Po informacijah vodje izleta Primorskega dnevnika v Španijo, E-gona Krausa iz Madrida in po zagotovilih predstavnikov letalskega podjetja Inex - Adria iz Ljubljane, bo osebna prtljaga izletnikov prve skupine prispela to noč (23. t.m. ob 3. uri zjutraj) s posebnim letalom v Ljubljano, od koder jo bo podjetje inex - Adria pripeljalo na obmejni prehod pri Fernetičih. Naše uredništvo bo nato poskrbelo, da bo prtljaga že dopoldne v Trstu.
Vse zainteresirane prosimo, da nam danes, 23. t.m. po 11. uri zjutraj telefonirajo, da jim sporočimo, kje bo prtljaga na razpolago za prevzem, ker tega v trenutku, ko to sporočamo, še ne moremo vedeti z gotovostjo, in da si tako prihranijo odvečne poti.
Po sporočilih iz Madrida se imajo tudi izletniki druge skupine zelo dobro. Takoj po prihodu v Madrid so popoldne bili na ogledu Toleda, nedeljo in včerajšnji dan pa so izkoristili za ogled zanimivosti Madrida bodisi s strokovnimi vodiči bodisi samostojno. Danes zjutraj so odpotovali z avtobusi na jug proti Cordobi in Sevilli.
UllllllllllllllllllllMllllllllllllllllllllllllllllllllllllIlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllIIlimiUMlIllllllllllllllllllllllllllllIHnillllllllllllllllllllll
NA POBUDO ZDRUŽENJA SLOVENSKIH MEDICINCEV V TRSTU
Jutri prvo srečanje z rektorjem ljubljanske univerze prof. Milčinskim
Profesor Milčinski bo govoril o zdravniški morali in etičnem kodeksu zdravstvenih delavcev SFR Jugoslavije
Slovensko zdravniško društvo je pred tremi leti sprožilo pobudo, ki je postala zametek sedaj sicer še skromne ali v marsičem obetavne razgibanosti med zamejskimi viso-košolci-medicinci; pozornejši bralci našega dnevnika se morebiti spominjajo razpisa enom/ ečnih tečajev počitniške prakse v slovenskih bolnišnicah. Začetni odziv se je v naslednjih dveh letih skokoma razširil bodisi po zaslugi spodbudnega pričevanja in zavzemanja prvih u-deležencev, kakor tudi spričo iz leta v leto številnejšega priliva slovenskih dijakov na tržaško medicinsko fakulteto.
Pobuda zdravniškega društva pa rii'lé ustregla tetneljni in živo občuteni potrebi sodobnega medicinskega pouka; njen nasledek med zamejskimi visokošolci-medicinci se je izkazal dokaj širšega in čle-no vi te j šega.
V prvi vrsti je s počitniškimi tečaji samimi in z razpošiljanjem strokovnega in organizacijskega glasila slovenskega zdravništva Zdravstvenega vestnika (pridružili so se mu nazadnje še Medicinski razgledi
Obvestilo izletnikom v Španijo
(za izlet 25. 4. 1974) Avtobus bo odpeljal iz Gorice (s Travnika) ob 5.15, nato iz Nabrežine ob 6.00, iz Križa ob 6.05, s Proseka ob 6.15 in z Opčin ob 6.20.
Drugi avtobus bo odpeljal iz Trsta (izpred sodišča) ob 6.30.
Zveze študentov medicinske fakultete v Ljubljani) opozorila na visoko kakovostno raven jugoslovanske zdravniške vede, pa tudi na stvarno možnost in potrebo, da zaobseže pojem enotnega kulturnega prostora vse živahnejšo ozmozo izkušenj in spoznanj med zamejskimi in matičnimi Slovenci tudi na prirodoslovnem, znanstvenem in strokovnem področju.
Hkrati pa ta pobuda dejansko vabi k premagovanju družbene in narodnostne razkropljenosti, ki je značilna poteza .absolventov slovenskih višjih šol v zamejstvu zaradi samega značaja krize visokošolskega pouka v Italiji kot tudi soričo objèktivnega, nenadnega in včasih psihološko sunkovitega «narodnostnega razredčenja», ki ga slovenski absolvent doživi ob prestopu iz narodnostno strnjenega višješolskega okolja v visokošolsko ustanovo.
Na srečanju z zastopniki Zveze študentov medicinske fakultete v Ljubljani v tržaškem Dijaškem domu smo se dogovorili za sodelovanje pri prirejanju nekaterih pobud, ki naj do poletnih tečajev vsaj delno izpolnijo akcijsko vrzel, ki se ob iztekanju šolskega leta javlja, spričo zgoščevanja izpitnih obveznosti.
Priredili smo tako skupen izlet na Nanos. Ob družabnosti smo poskrbeli tudi za sproščeno izmenjavo mnenj in učnih izkušenj in za osvetlitev sodobnih vozlišč narodnostnega vprašanja Slovencev v Italiji.
Želimo pa si, da bi bil vrhunec našega letošnjega dela za jutrišnji dan v Kulturnem domu najavljeno srečanje z rektorjem ljubljanske univerze, zdravnikom in juristom
..................m.............mn......milil..milil.........mimi.mmmmimmmm.•mimi
OB DANAŠNJI 30-LETNICI OBEŠENJfl TALCEV V UL. GHEGfl V TRSTU
Pogrebec L M.: Ni bilo samo 50 talcev temveč 52 jih je bilo obešenih v tisti palači
Pretresljivo pripovedovanje upokojenega nameščenca znanega tržaškega pogrebnega zavoda, ki je snemal obešene talce jih polagal v krste in odpeljal na pokopališče. — Podobno opravilo tudi s trupli osmih talcev in z obešeno talko na Opčinah. — In tudi leta 1930 s trupli naših štirih bazoviških junakov
Včeraj je naša sotrudnica Slava pripeljala v naše uredništvo 75-tnega upokojenega nameščenca anega pogrebnega tržaškega zada I. M. in nam ga predstavila: «To je noš prijatelj, tržaški Slo-mec, ki bi vam rad povedal, ka-> je snemal v ponedeljek, 24. rrila 1944, pred 30 leti, v znani dači v Ul. Ghega trupla obese h antifašističnih talcev in jih ilagal v krste».
Primorski dnevnik: «Alj smemo »javiti vaše ime in kako se je zgodilo?»
I. M.: «Prosim, da imena ne obrite. Naj začnem od začetka, saj m kratek. Bilo je v nedeljo po-ildne, 22. aprila, ko sem šel po l. Ghega in videl, kako se Ijud-obračajo in opazujejo nekaj v ■vem nadstropju tiste palače, na pa pospešijo korak in takorekoč !žijo v drugo ulico. Pogledal sem idi jaz in videl za okni nekaj i.ešenih trupel ter tudi jaz naglo ibegnil. Nisem vedel, da bom že islednje jutro pri mojem pogrebom podjetju dobil ukaz. naj s lojimi šestimi tovariši odpeljem 1 krst r tisto palačo, da skupaj ostalimi trupla snamemo in jih iložimo v krste ter odpeljemo na ikopališče.»
P. d.: «Prosimo vas, opišite nam xlrobno, kaj ste videli? Ali ste
opazili kakšne rane na truplih?»
I. M.: «Predvsem moram poudariti, da ni bilo samo 50 obešenih trupel ubogih antifašističnih talcev, kajti mi, ki smo jih snemali in polagali v krste, smo jih našteli 52! Trupla so visela predvsem levo in desno po stopnišču, največ jih je bilo v menzi, nekaj jih je bilo obešenih blizu oken, tako da so bila vidna s ceste. Tudi po omarah so visela trupla. Sploh povsod, kjer je bil primeren prostor za obešanje. Glede ran pa lahko z vso gotovostjo izjavim, da nisem videl nobene rane. Nikjer nobene kapljice krvi.»
P. d.: Kako torej domnevate, da so talce nacistične zveri usmrtile?»
I. M.: Jaz domnevam, da so jih v noči med 22. in 23. aprilom t. j. med soboto in nedeljo, že v zaporih omamili ali delno zastrupili, tako da so preprečili, da bi kričali. Domnevam torej, da so jih še žive obesili v palači v Ul. Ghega. Iz zapora pa so jih pripeljali seveda ponoči.»
P. d.: «Kdaj ste začeli z oprav Ijanjem dela, ki vam ga je ukazalo izvršiti pogrebno podjetje? Kdaj ste krste s trupli prepeljali na po kopališče? Alj so nemški esesovci nadzorovali? Koliko je bilo pogreb cev? Ali je bil kak duhovnik? Ka ko velika je bila jama, v katero
ste položili 52 krst? Ali ste našli to jamo že izkopano? Ali ste jo morali šele takrat kopati?»
I. M.: «Na pokopališču pri Sv. Ani je bila takrat vedno pripravljena že izkopana velika jama za primere bombardiranja, se pravi zato, da bi morebitne smrtne žrtve bombardiranja lahko takoj zakopali. No, in pred tako jamo smo pripeljali 52 krst s trupli talcev iz Ul. Ghega. Kolikor se spominjam, je bila jama dolga devet ali deset metrov, široka 2,5 metra, globoka pa 1,5 metra, približno seveda. Pri pogrebu smo bili samo delavci našega pogrebnega podjetja. Nobenega nemškega vojaka ni bilo, saj so nadzorovali le snemanje in polaganje trupel. Tudi duhovnika nisem opazil pri pogrebu. Pač pa ml je znano, da so deset ali petnajst let pozneje trupla prekopali in kosti talcev zakopali v mnogo manjšo jamo.»
Slava S.: To je tam, kjer je se daj spomenik. Tam je spomenik tudi tistim osmim smrtnim žrtvam: petim kurirkam in trem drugim antifašistom, dva moška in ena ženska, ki so jih esesovci ustrelili na Opčinah Tudi o njih ve marsikaj povedati naš prijatelj.»
I. M.: «Da. To je bilo v mesecu avgustu leta 1944. Tudi takrat sem po nalogu našega pogrebnega pod-
jetja moral odpeljali na Opčine o-sem krst, v katere sem pomagal položiti vseh osem trupel, ki smo jih nato odpeljali na pokopališče k Sv. Ani. Bilo je istega leta, a datuma se ne spominjam več, ko sem od pogrebnega podjetja prejel ukaz, naj grem na Opčine in snamem s tistega nesrečnega drevesa blizu openske tramvajske postaje truplo talke, ki so jo esesovci obesili. Tudi njo sem položil v krsto in odpeljal na pokopališče.»
Slava S.: «Pa povejte urednikom tudi, kako je bilo v septembru leta 1930, ko ste morali na strelišče pri Bazovici po usmrtitvi naših štirih bazoviških junakov.»
I. M.: «Čeprav se nerad spominjam vseh teh strašnih prizorov in opravil, vam moram povedati, da je bilo pravzaprav polaganje v krste tistih štirih naših fantov, ki so jih fašisti postrelili na bazovski gmajni, prva moja naloga, potem ko sem dobil službo pri pogrebnem podjetju. Res je, pomagal sem polagati v krsto vse štiri ustreljene fante, toda takoj nato so krste prevzeli fašistični miličniki in jih odpeljali neznano kam. Toda o tem vam bom povedal morda ob drugi priliki kaj več. Končno še ponavljam: zapišite, da ni bilo samo 50 talcev obešenih v Ul. Ghega, temveč 52.»
Janezom Milčinskim. Predaval nam bo «O zdravniški morali in kodeksu etike zdravstvenih delavcev SFR Jugoslavije».
Težko je v skopih potezah predstaviti tako razvejano človeško in razumniško postavo akademika, profesorja, doktorja «juriš et medi-cinae» Janeza Milčinskega. Navzlic temu pa bomo le tvegali nujno nepopoln oris njegove življenjske poti. Kmalu po doktoratu iz prava in iz medicine je v njem dozorela ob usodnih trenutkih naše zgodovine jasna odločitev: šel je v partizane in deloval kot vojni kirurg in upravnik sanitetne šole. Od osvoboditve predava sodno medicino na pravni in medicinski fakulteti. Lani je postal rektor ljubljanske univerze in dosegel častno predsedstvo Mednarodne akademije za sodno in socialno medicino. Vodil je sodno medicinske skupine pri katastrofah v Vajontu, Skopju, na Sl’iliji itd. Med mnogimi domačimi in tujimi odlikovanji naj opozorimo na Zlati znak OF in na lanskoletno nagrado AVNOJ. Objavil je več kot 140 del.
S tem večerom stopamo zamejski visokošolci-medicinci prvič in ne skromno v javnost. In ne le zaradi gostovega ugleda si želimo, da se prisotni ne omejijo le na viso-košolce, zdravnike in pravnike temveč naj zajamejo najširši krog slovenskega občinstva, ki mu je pri srcu razsodna beseda.
0 V Devinskem gradu se je začel nvednarodni simpozij podonavske literature posvečen «ekspresionizmu in Rilkeju». Simpoziju predseduje prof. Konstantinovič in se ga udeležujejo številni ljubitelji in poznavalci literature ter člani tržaškega študijskega centra «Rainer Maria Rilke in njegova doba».
• Nocoj ob 19. uri bo v dvorani naravoslovnega muzeja v Ul. Ciamician 2 predavanje dr. Ambre Ottavi o «nove plati kraške geologije — gro-pajsko področje».
Na sinočnjem občnem zboru
Potrjeno vodstvo zadružne mlekarne
Vse kaže, da se bo vprašanje zadružne kraške mlekarne po štirih letih čakanja, neštetih težav in zaprek končno premaknilo z mrtve točke. Tako je bilo namreč zagotovljeno od pristojnih oblasti in to je včeraj potrdil tretji redni občni zbor zadruge, ki je bil sinoči ob žal maloštevilni udeležbi v restavraciji Furlan na Repentabru. Predsednik Alfonz Guštin je v uvodnem poročilu o delovanju upravnega odbora podrobno orisal dosedanje probleme pri uresničevanju zadružne mlekarne ter njene cilje in namene, obenem pa se je dotaknil splošnih problemov, ki zadevajo u-sodo kmetijstva in živinoreje v naših krajih. Potek načrtovanja mlekarne je orisal tudi geometer Gommato, ki je zaprosil občni zbor naj se izreče o umestnosti namestitve očiščevalnih naprav, kar je občni zbor tudi potrdil. V razpravo so poleg nekaterih članov zadruge posegli tudi predstavnik pokrajinskega kmetijskega nadzorništva v Trstu dr. Tagliaferro ter pokrajinski predsednik združenja zadrug dr. Miccoli, nakar je občni zbor potrdil dosedanje vodstvo.
Seja Sindikata slovenske šole
Danes, 23. aprila, ob 17. uri bo odborova seja. Na dnevnem redu bodo: razprava o zadnjih zakonskih predpisih o podelitvi stalnosti profesorjem, uveljavitev zakona za slovenske šole in razno. Tajništvo priporoča odbornikom, naj se gotovo in točno udeležijo seje.
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom
Karl August Gomer
P E P E L K A
Pravljica v štirih dejanjih
Prevod: Scena : Koreograf: Kostumi : Glasba: Režija:
Fran Govekar Demetrij Cej Selma Micheluzzi iz fundusa SSG Aleksander Vodopivec ADRIJAN RUSTJA
Danes, 23. aprila, ob 15.30
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom
MALI ODER
Miguel Angel Asturias
TOROTUMBO
Igra v dveh delih Prvič v slovenščini
Prevod:	Borut Trekman
Scena in kostumi:	Edvard Zajec
Režija:	MARIO URŠIČ
Jutri, 24. t.m., ob 16. uri
Gledališča
STALNO SLOVENSKO
GLEDALIŠČE V TRSTU
Kulturni dom
Danes, 23. t.m., ob 15.30 «Pepelka» K. A. Gomerja.
Jutri, 24. t.m., ob 16. uri in v četrtek. 25. t.m., ob 17. uri «Torotum-bo» M. A. Asturiasa.
SAG
Jutri, 24. aprila 1974, ob 10.30 v dvorani PD «Ivan Cankar», Ul. Montecchi 6/IV, nadst. druga premiera v sezoni: Igor Torkar POŽAR. Druga slovenska uprizoritev novitete slovenskega dramatika Igorja Torkarja, ki jo je pred meseci krstilo Slovensko ljudsko gledališče iz Celja.
Ponovitvi v isti dvorani: v četrtek 25. aprila, ob 17.30 in v soboto, 27. aprila, ob 20.30.
Koncerti
Pri blagajni gledališča «G. Verdi», so na razpolago abonmaji za letošnjo simfonično sezono «Pomlad 74».
Koncertna sezona bo razdeljena v dva turnusa: A in B. Za turnus B, ki bo ob sobotah ob 18. uri, so na razpolago za študente abonmaji s popustom.
Prvi koncert letošnje sezone, katerega bo dirigiral Geoges Sebastian, bo v petek, 26. aprila.
Včeraj-danes
Danes, TOREK, 23. aprila VOJKO
Sonce vzide ob 5.06 in zatone ob 19.01 — Dolžina dneva 13.55 — Luna vzide ob 5.17 in zatone ob 20.39.
Jutri, SREDA, 24. aprila JURIJ
Vreme včeraj: najvišja temperatura
18	stopinj, najnižja 10,6, ob 19. uri 14,4 stopinje, zračni pritisk 1017,2 mb, narašča, veter 6 km jugovzhod-nik, nebo 4 desetinke pooblačeno, morje skoraj mimo, temperatura morja 12,1 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 21. in 22. aprila se je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo pa je
19	oseb.
UMRLI SO: 73-letni Mario Milonari, 66-letni Vladimiro Gregori, 77-letni Nicolò Gašperini, 68-letni Ermando Fortunat, 65-letni Giordano de Cillia, 57-letni Valentino Filli, 70-letna Anna Maria Sain por. Giorgi, 35-letni Bruno Zudich, 79-letna Ernesta Trost vd. Zotti, 69-letni Libero Selibara 68-letna Elvira Felmer por. Chiama 68 letni Giuseppe Bradamante, 81 letni Pietro Di Natale, 55-letni Ita lo Gregorio Smillovich, 77-letna Ce cilia Basiolo por. Bragagnolo, 75 letna Gemma Corian vd. Pissacco RO-letna Lidia Morpurgo, 76-letna Ma ria Klausserger vd. Pirona in 78-letm Giovanni Dolce.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Rossetti — Emili, Ul. Combi 19; Al Samaritano, Trg Ospedale 8; Tamaro & Neri, Ul. Dante 7.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Godina — Patuna, Trg sv. Jakoba 1; Grigolon, Alla Minerva, Trg V. Giotti 1; Ai due Mori, Trg Unità 4.
POTOVANJE
V MOSKVO IN LENINGRAD
Od 22. do 27. maja 1974 z letalom v Moskvo in Leningrad Cena 172.000 lir na osebo. Informacije in prijave pri potovalnem uradu AURORA, Ulica Cicerone 4, tel. 29-243.
mm
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE, TR2ASKA KREDITNA BANKA
TRST - Ul F. FILZI 1Q ^30-101, 38-045
URADNI TEČAJ BANKOVCEV
Ameriški dolar	643.—
Funt šterling	1548.—
Švicarski frank	212—
Francoski frank	135,40
Nemška marka	252,50
Avstrijski šiling	34,15
Dinar: debeli	42,—
drobni	42,—
MENJALNICA
vseh tujih valut
SLOVENSKO AMATERSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
Jutri, 24. aprila 1974, ob 20.30 v dvorani PD «I. Cankar», Ulica Montecchi 6
premiera
Igor Torkar
POŽAR
Igra v dveh delih
Scena:	IVAN VERČ
Kostumi:	MARIJA VIDAU
Koreografinja:
SELMA MICHELUZZI Maske:	DEMETRIJ CEJ
Jezikovno vodstvo:
MIRA SARDOČ Režija: SERGEJ VERČ
Igrajo: Igor Sancin in Saša Don, v zvočnih vlogah pa Ivan Verč, Boris Kobal in Sergej Verč. Tehnični ansambel: Franc Meula in Dušan Milič.
Ponovitvi v isti dvorani: v četrtek, 25. aprila, ob 17.30 in v soboto, 27. aprila, ob 20.30.
Kino
Ariston — I.N.C. 16.30 «Mussolini ultimo atto». Barvni film. Igrajo Rod Steiger, Franco Nero, Lisa Castoni in Henry Fonda.
Nazionale 15.00 Walt Disneyev film «20.000 leghe sotto i mari». Kirk Douglas, James Mason, Paul Lukas, Peter Lorre.
Excelsior 15.00 «Come eravamo». Barvni film. Igrajo Barbra Streisand, Robert Redfort in Patrick O'Neal.
Grattacielo 16.00 «Appassionata». G. Ferzetti, O. Muti, N. Davoli, V. Cortese. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Fenice 15.00 «...altrimenti ci arrabbiamo!» Terence Hill in Bud Spencer. Barvni film.
Eden 16.00 «Mercoledì delle ceneri». Liz Taylor, Helmut Berger, Henry Fonda. Barvni film.
Ritz 15.00 «La stangata». Paul New-man in Robert Redford. Barvni film.
Aurora 16.00 «Jesus Christ Superstar». Barvni film.
Capito! 15.30 «Pane e cioccolata». Nino Manfredi. Bareni film.
Cristallo 16.30 «Peccato veniale». V glavni vlogi Laura Antonelli. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Impero 16.30 «Lo chiamavano Trinità». Bareni zabavni western film. Igrata Bud Spencer in Terence Hill.
Filodrammatico 16.30 «Ogni nudità sarà proibita». Bareni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Moderno 16.30 «Zanna bianca». Igrata Franco Nero in Vima Lisi.
Ideale 15.30 «Uomini e cobra». Igrata Kirk Douglas in Henry Fonda. Barvni film.
Vittorio Veneto 16.001. «O Lucky Man!». Barvni film, v katerem i-
gra glavno vlogo Ralph Richard-son. Prepovedano mladini pod 18.
IfitOHK ' •'*i“i : c*4"» o< « ti , .	i
Abbazia 15.30 «Le 14 amazzoni». I-grata Lisa Lu, Ivy Ling Po. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Astra 16.30 «Il Decamerone nero». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Radio 16.00 «Metti lo diavolo tuo nello mio inferno». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
PD «IVAN GRBEC» v Skednju
priredi 26. aprila, ob 20.30 v društvenih prostorih
FILMSKO REPORTAŽO O BENEŠKI SLOVENIJI
Vljudno vabljeni!
Slovenski klub priredi
danes, 23. aprila ob 20 30 predavanje
dr. Vladimira Vremca:
ZELENJE IN ARHITEKTURA MED SEVERNIM MORJEM IN JADRANOM
Predavatelj bo prikazal bogat izbor diapozitivov o mednarodni vrtni razstavi v Hamburgu, olimpijskih prizorišč v Kielu in Miinchnu in med drugim tudi Kranju, Ljubljani in Slovenski obali.
Razna obvestila
Koordinacijski odbor združenja staršev vabi predstavnike staršev vseh višjih in nižjih srednjih šol na Tržaškem, da se zanesljivo udeležijo seje, ki bo jutri, 24. aprila, ob 18. uri na sedežu sindikata, Ulica Filzi 8.
Ravnateljstvo državnega znanstve* nega liceja «France Prešeren» vljudno vabi vse starše na skupno govorilno uro. ki bo jutri, 24. a-prila, ob 18. uri v šolskih prostorih.
Prosvetno društvo «S. Škamperle» vabi v četrtek, 25. aprila, ob 10.30 vse svetoivanske antifašiste na svečanost položitve venca pod ploščo padlih Svetoivančanov na pročelju bivšega Narodnega doma na Vrdelski cesti.
Narodna in študijska knjižnica sporoča, da je v prodaji v Tržaški knjigami v Trstu in v Katoliški knjigami v Gorici njena nova publikacija, o kateri je Primorski dnevnik že poročal 7. aprila t.l„ «Letopis NŠK». Vsebuje nadvse zanimive slo1 venske pridige beneškega narodnega buditelja in pesnika Petra Podreske, ki jih je za objavo priredil prof. P. Merkù. Publikacija se lahko nabavi neposredno pri NŠK v Ul. Ceppa 9 z 20-odstotnim popustom.
Prosveta
Prosvetno društvo «Rdeča zvezda» iz Saleža priredi v nedeljo, 28. t.m. ob 16. uri v prostorih osnovnošolske telovadnice v Saležu proslavo 30-letnice ustanovitve partizanske šole.
Razstave
V Tržaški knjigami razstavlja naj novejše slike v akrilični tehniki Via dimir Klanjšček. Razstava bo odprti do konca aprila.
Predavanja
Združenje slovenskih medicincev v Trstu priredi predavanje rektorja ljubljanske univerze, akademika prof. dr. jur. dr. med. Janeza MOčinske-ga «Zdravniška morala in kodeks e-tike zdravstvenih delavcev SFR Jugoslavije, ki bo jutri, 24. aprila, ob 19.30 v Mali dvorani Kulturnega doma.
Izleti
Smučarski klub Devin organizira 5. maja ob priliki smučarskega tekmovanja v dvojicah avtobusni izlet na Nevejsko sedlo. Informacije in vpisovanje v trgovini Rebula — Sesljan, tel, 209-494.
1:1 J H .MIŠI—
Ob 29, obletnici smrti Angela Kavčiča damjejo žena Dragica in hčerki Mara in Vida 5.000 lir za Dijaško matico.
V počastitev spomina Angele Košute por. Tence damje Vlasta 2.000 lir za Dijaško matico.
Dne 20. aprila je tragično preminil naš dragi
DANILO PERT0T
AVTOLIČAR
Pogreb bo danes, 23. aprila, ob 15.15 iz kapele barkovljanskega pokopališča.
Žalostno vest sporočajo: žena, hčerke, zetje, vnuki, bratje ter drugi sorodniki.
Trst, 23. aprila 1974
Pogrebno podjetje. Ul. Zonta 3 tel. 38006
Sporočamo žalostno vest, da nas je nenadoma zapustila naša draga žena, svakinja in teta
JULIJA DRACHLER por. MIR0ŠIČ
(Škrkova)
Pogreb drage pokojnice bo danes ob 16 uri iz hiše žalosti v cerkev in na domače pokopališče.
Žalujoči: mož Anton, svakinje z družinami in vsi sorodniki
Bazovica. Trst, 23. aprila 1974
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo vsem, Id so z nami sočustvovali ob
izgubi naše drage sestre
PAVLE LEKAN
Posebna zahvala slovenskemu šolskemu zboru, nadzorniku in ravnatelju za tople besede, kolegom, darovalcem cvetja ter vsem, ki so nam bili ob strani v tem težkem trenutku.
Družini Rodman in Fabčič Vipava, Kontovel, 23. aprila 1974
BENEŠKI DNEVNIK
VELIK USPEH PRVEGA JAVNEGA NASTOPA
Tržaška folklorna skupina po vaseh Beneške Slovenije
S slovensko pesmijo in plesom je skupina obiskala Zgornji Trhij, Štoblank, Trčmun in Matajur, kjer je bila z navdušenjem sprejeta
Predzadnja nedelja v aprilu bi lahko bila za osamljene slovenske vasice, ki se zbegano oprijemajo strmih obronkov čudovitega, a tako skopega sveta Beneške Slovenije od Matajurja do Nadiže, kakor vse ostale nedelje v letu. Mogoče bi bila nekoliko prijaznejša zaradi božajočega in čistega poz-noaprilskega sonca, ki je poživilo opojne pomladne barve razdražene narave, vendar še zmerom neizprosno enolična v svoji odmaknjenosti.
A bila je, vsaj za nekatere vasi, drugačna. Ljudje so jo doživljali drugače. Ljudje, ki jim en sam praznični dan ne more leciti od ubijajočega celotedenskega dela prerah'jane ude in okrvavljene žulje in ki jim misli in skrbi tavajo za najdražnjimi v oddaljena mesta severne Italije, Švice, Nemčije . ..
Zdolgočaseno enoličnost predzadnje aprilske nedelje je razpihal sveži mladostni odmev tople slovenske pesmi, plesa in besede, ki pozna pravo pot do srca. Prinesla ga je v nekatere vasi Beneške Slovenije folklorna skupina iz Trsta s sodelovanjem prosvetnega društva «Ivan Trinko» iz Čedada.
Po pravici povedano, ne vem niti kako bi to skupino mladih ljudi, ki se je dejansko zbrala žele pred kratkim in vadi v okviru Mladinskega krožka v Slovenskem dijaškem domu, imenoval. Ni še Izbrala uradnega prepoznavnega imena, zato pa si je od samega začetka povsem svesta svojega najglobljega poslanstva, svohh ciljev in namenov — to je pn nesti najpristnejšo obliko narodnega kulturnega bogastva med ljudi, tolmačiti njihove želje in potrebe ter Se med njimi oplajati za svoje nadaljnjo kulturno bogatenje. S temi občutki in strem! ienjem se je tržaška folklorna skupina v nedeljo, 21. aorila, prvič podala na Pot, med ljudi, in sicer med tiste ljudi, ki so zaradi svoje narodnostne, družbene in gospodarske zapostavljenosti najbolj potrebni takšnih kulturnih stikov.
Nikjer jo niso pričakovali okrašeni odri s pisanimi zavesami. Vaški trgi so bili skoraj prazni Ob njenem prihodu, toda ko se 'e meh harmonike napel, ko so mladinke in mladinci v čudovitih pisanih nošah z lahkotnimi koraki Stopili v krog in se je iz njihovih grl usula tržaška narodna «Stu ledi nej pride noter», je številne obraze obžaril navdušen nasmeh. In res se je zbralo sto ljudi v Go-njem Trbiju, kjer je bil prvi nastop, sto v Štoblanku, sto v Trčmunu in sto v Matajurju. Sicer Pa nekaj ljudi več nekaj manj, to ni važno. Važno je predvsem to, da je snM, is^skih in tržaških ter gorenjskih plesov ljudi navdušil.
«Kako je to lepo, kdaj se boste spet vrnili?», so bili komentarji vsepovsod.
«Čez leto dni bomo spet pri vas», je odvrnila skupina.
«Oh, čez leto dni bomo mogoče že pokopani», je dejal kdo od starejših.
«Čez leto dni bomo nemara v Švici», so menili mlajši.
«Čimprej snet prid't°». pa so govorili nasmejani pogledi vseh, tudi v brk orožnikom v civilnih oblekah, ki so v teh k-ajih ne odrečejo eni sami prireditvi (seveda zgoli iz ljubezni do folHore, kakor so nam sami zagotavljali).
Štirje nastopi v istem dnevu, v med sabo precej oddaljenih krajih in na zasdnih plesiščih, ki so b'!a zdaj iz oluščenega asfalta ceste, zdaj iz gramoza na dvorišču, so dokaj utrudljiva zadeva. Mladi folkloristi pa so kljub temu našli še dovolj časa in moči, da so se Povzpeli do pokopališča pred cerkvijo. v Št. Lenartu, kjer so položdi venec pred spomenik nrvim 13 padlim partizanom v Beneškj Sloveniji, ter nato do pokopališča v Trčmunu. kjer sq se z vencem spomnili največjega pesnika iz teh krajev Ivana Trinka — Zrinjskega.
Prvi stik z beneškimi Slovenci je imela folklorna skupina že v Čedadu, kjer jo je pozdravil predsednik prosvetnega društva «Ivan Trinko» Viljem Černo ter izrazil željo po pogostejših srečanjih, ki naj bogatijo narodnostno življenje beneških Slovencev ter obenem spoznanja vseh obiskovalcev. Tako je tudi med vožnjo iz enega kraja v drugi, po poteh, ki so bile naporne tudi za dolgi izletniški avtobus, razigrano pesem in šale izmenjavala poučna razlaga nekaterih domačinov in aktivnih kulturnih delavcev kot so Izidor Predan, Franko Kar-lič. Jurček Qualizza in Licio Bat-
bel, ki ga sestavljajo harmonikarja Nadja Kriščak, najzaslužnejša pobudnica skupine, in Giorgio Guštin-čič, klarinetist Marino Besednjak in kontrabasist Igor Jankovič. Za noše pa skrbi Draga Pahorjeva.
Skupina ima sedaj na programu še celo vrsto nastopov, nedvomno pa ji bo ostal ta prvi stik z občinstvom v neizbrisnem spominu.
taino o številnih problemih Beneške Slovenije.
Nedeljski nastopi v Zgodnjem Trbiju, Štoblanku, Trčmunu in Matajurju so bili skratka nepopisno doživetje tako za domačine kot za požrtvovalne predstavnike folklorne skupine, ki naj jih na koncu po vrsti naštejemo. Skupino, ki ji predseduje dr. Franjo Bole, vadi učitelj Ivo Funa iz Kopra, ki v skupini tudi pleše. Ostali plesalci so Marta Bogateč, Silvana Pieri, Rosana Pernarčič, Neva Ferluga, Doriana Fidel, Franka Slavec, Bruna Manin, Nadja Zobec in Vlasta Čok, od fantov pa Stojan Petaros, ki je tudi solist skupine, Boris Rapotec, Peter Rogelja, Marjo Žerjal, Dario Mauri, Mauro Mauri, Giorgio Močilnik, Ervin Gombač, Franco Abrami in Sergij Sancin. Skupino obenem
spremlja izvrstni glasbeni ansam- pentabru. Vljudno vabljeni.
iliiiiiiiimiiiiiillilllllliiiiiiilllilliiiiiillliiiiilliiiiiiiiuiiiiiiniimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiillliliiiiliiiillllililillllll
ZBOROVANJE KOORDINACIJSKEGA ODBORA V NABREŽINI
26. t. m. občni zbor zadruge «Naš Kras»
Zadruga Naš Kras vabi člane na redni letni občni zbor, ki bo v petek, 26. aprila, ob 15. uri v prvem sklicanju ali v soboto, 27. aprila, ob 19.30 v drugem sklicanju. Občni zbor bo v prostorih restavracije Furlan na Re-
ZA SVOBODO VESTI NA REFERENDUMU: NE
Zanimiva izvajanja Vremca, Tute m Rebulove
V	petek zvečer so se nekateri člani «Slovenskega koordinacijskega odbora proti odpravi razporoke» predstavili na zborovanju, ki so ga priredili v Nabrežini. Svoje poglede in razloge, zaradi katerih so bili pobudniki za ustanovitev takega odbora so povedali inž. Vladimir Vremec, Igor Tuta in Alenka Rebula.
Vremec je podčrtal, da moramo tudi Slovenci v glasovalnem boju odkrito nastopiti, kar zlasti velja za slovenske katoličane, ki se zavedajo, da gre v resnici za nekaj drugega in da se z gesli o zdravi družini in zdravem narodu skušajo uresničiti politični cilji. Fašistični reakcionarni krogi v Italiji so se tokrat povezali z desnico krščanske demokracije, da bi se ustvarila neka oblika predsedniške republike. V tem trenutku bi bilo nemoralno molčati, zato se je tudi zbrala skupina slovenskih katoličanov, ki se ukvarja s tem vprašanjem.
Igor Tuta je celotno vprašanje o-svetlil predvsem z vidika cerkvenega nauka o nerazvezljivosti zakonske zveze, ki pa z državnim zakonom o razporoki nima ničesar opraviti.
Alenka Rebula je ugotovila, da se je v Italiji umetno ustvarjala napetost, krivde za vse težave so se z vračale na levico in sedaj se odkriva red, jamstva za red in varnost z neko avtoriteto, ki je že zdavnaj ni več. Išče se avtoriteta, trda roka, ki bo ponovno ustvarila red. Pravica in red se iščeta skratka na tak način, da bi se zgradili boljši zapori in ne tako, da se krivice popravijo.
Zborovanje je bilo v ozračju zanimivih napisov, ki so bili na steni: «Za svobodo vesti in proti fašističnemu nasilju, glasuj ne!» «Demokracija pomeni zavestno samo-odločanje vseh državljanov, z referendumom pa nam hočejo to preprečiti». «Nerazvezljivost zakona ni nekaj ukazanega, ampak mora biti svobodna izbira — Rim, 4. IX. 1972 Pavel VI.». žal to prvo zborovanje ni privabilo toliko ljudi, kot bi zaslužilo zaradi aktualnosti tematike in še zlasti zaradi zanimivega in poglobljenega pristopa vseh treh govornikov.
Srečanje somišljenikov SS iz dolinske občine
V	okviru priprav za občni zbor je bilo v Boljuncu srečanje somišljenikov in prijateljev Slovenske skupnosti s področja dolinske občine. Zastopane so bile skoro vse vasi. V imenu osrednje organizacije sta bila prisotna politični tajnik in deželni svetovalec Štoka ter predsednik sveta Harej. Skupno s krajevnimi predstavniki sta obravnavala najbolj aktualna vprašanja političnega in organizacijskega značaja. V sporedu razpravljanja so bili naslednji problemi: kraški rezervati, gorske skup-
PD «I. GRUDEN» Iz Nabrežine
priredi jutri, 24. t.m. GRUDNOVO PROSLAVO Na sporedu so recitacije ob glasbeni spremljavi, predvajanje diapozitivov in nastop domačega pevskega zbora. Vljudno vabljeni!
HRANILNICA IN POSOJILNICA NA OPČINAH sklicuje
LETNI REDNI OBČNI ZBOR ČLANOV
ki bo v četrtek, 25. aprila 1974, ob 9- uri v prvem sklicanju in ob 10.
uri v drugem sklicanju v zadružnem sedežu na Opčinah s sledečim dnevnim redom:
1.	Poročilo upravnega in nadzornega odbora, razprava in odobritev obračuna za poslovno leto 1973 ter razdelitev čistega dobička
2.	Izvolitev novih odbornikov
3.	Določitev višine posrednih in neposrednih kreditov posameznim obvezancem, aktivnih in pasivnih obrestnih mer in doplačila za članski delež novovpisanih članov
4.	Slučajnosti
nosti, finansiranje javno-političnih strank ter zadnji razvoj odnosov med Italijo in Jugoslavijo. Glede kraških rezervatov so si prisotni bili edini, da mora biti novi deželni zakon pravičen do prizadetega prebivalstva v vseh ozirih ter ne sme uvajati nikakršne oblike razlaščanja. Prav tako se bodo morale ustanavljajoče se gorske skupnosti prilagoditi potrebam in zahtevam manj razvitih krajev. Občina Dolina bo skupno z ostalimi občinami tržaško-goriškega Krasa sestavljala eno takih skupnosti, kakršnih bo v vsej deželi deset. V to gorsko področje spadajo vasi Gročana, Pesek, Draga in Jezero, ki bodo v okviru nove ustanove deležne raznih finančnih podpor in drugih ugodnosti. Tajnik Štoka je v svojem poročilu povedel tudi, da bodo občina Dolina in pa zlasti najbolj prizadeti vasi v drugi svetovni vojni, Mačkolje in Prebeneg, deležni posebnih denarnih podpor v okviru pravkar sprejetega deželnega zakona ob 30-letnici odporništva.
S posebno pozornostjo so nato prisotni sledili razpravi o javnem finansiranju političnih strank v Italiji. Zadevni zakon je odobril pred dnevi parlament, a je nezaslišano krivičen do političnih strank narodnih in drugih manjšin, ki niso zastopane v parlamentu. Slovenska skupnost je odločno opozorila na to kričečo diskriminacijo, Med številnimi krajevnimi problemi je bil govor predvsem o koukretnih primerih onesnaževanja okolja v občini zaradi smradu, praha in ropota raznih industrijskih pod jetij.
V zvezi z zadnjim poslabšanjem odnosov med Italijo in Jugoslavijo zaradi ponovnega oživljanja tako i-menovane cone B, so prisotni predstavniki in somišljeniki Slovenske skupnosti soglasno potrdili stališče, ki ga je do problema zavzel izvršil! oclbor organizacije v svoji izjavi z dne 2. aprila, ko je dejal, da je redanj* meja dokončna ir. da morajo biti pravice, ki so v londonskem sporazumu predvidene za slovensko narodno manjšino, čimprej izvedene
Uspel praznik v Samatorci
V nedeljo je bil pri cerkvici v Samatorci tradicionalni vaški praznik ob priliki «samatorske velike noči». Na sporedu je bil pester kulturni in zabavni spored. Najprej je bil na vrsti koncert pevskih zborov, ki so izvajali velikonočne (mešani cerkveni zbor iz Rojana in domači mešani cerkveni zbor iz Zgonika) in narodne pesmi (mladinski zbor «Rdeča zvezda» iz Sa-leža in moški zbor «Fantje izpod Grmade» iz Devina). Nato je nastopil novoustanovljeni zabavni «Ansambel .Lojzeta Furlana» iz Zgonika, ki je s svojim sicer kratkim, vendar pestrim glasbenim in humorističnim programom, prijetno presenetil in zabaval številno občinstvo. Na sporedu je bil tudi bogat srečelov, prisotni pa so si lahko «privezali dušo» pri priložnostnih kioskih, ki so bili dobro založeni s pijačo in jedačo.
Preložen proces o Buffo-Maliardi
Proces v zadevi Buffo - Maliardi, ki bi se moral pričeti včeraj dopoldne pred tržaškim kazenskim sodiščem, so odložili zaradi obolelosti obtoženega odvetnika Silvana Mianija. Njegov zagovornik odv. , Sblattero je namreč predložil zdrav-i niško potrdilo, iz katerega izhaja, da je bil odv. Miani nekaj dni na zdravljenju v kliniki Salus in da boleha na srcu. Proti preložitvi procesa se je izrekel javni tožilec dr. Brenči, ki je zahteval, da naj se ! včeraj prične postopek proti biv-| šemu odborniku Mocchiju in proti ! Cappellettiju. Senat, kateremu je i predsedoval sodnik Ligabue, je o-| svojil predlog zagovornika in posto-1 pek preložil.
OB SEDANJIH GOSPODARSKIH TEŽAVAH OB MEJI
Trgovinska zbornica za obnovo iskrenega in dejanskega sodelovanja ob odprti meji
Predlogi za nadaljnji avtonomni razvoj goriškega gospodarstva - Poudarek na avtocestnih povezavah, obmejnih objektih in krepitvi vloge Tržiča
Na zadnji seji odbora trgovinske zbornice je predsednik Lupieri poročal o dosedanjih ukrepih ustanove za vsestranski gospodarski razvoj našega območja ter je nanizal predloge, da bi ga še bolj pospešili. V tem okviru je dejal, da bi bila usmeritev na eno samo gospodarsko panogo zelo kratkovidna gospodarska politika. Nesmiselno bi bilo, na primer, pretirana industrializacija, kakor bi bilo nekoristno preveč krepiti trgovsko mrežo, ko pa je z mejo izgubila okoli 20 odstotkov kupcev. Zbornica je predvsem hotela čimbolj zmanjšati posledice, ki jih je prinesla nova razmejitev ter je ravnala modro, ko je obdržala pri življenju obstoječe trgovske strukture, ker so po normalizaciji odnosov z Jugoslavijo lahko nemoteno nadaljevale svojo poprejšnjo vlogo v odnosu do zaledja. Novo ozračje pa ni ugodno vplivalo samo na trgovski sektor, ampak je odpravilo ali vsaj omililo materialne in psihološke težave. V tistem razdobju so se namreč pojavile številne pobude javnih in zasebnih ustanov za razvijanje gospodarskih stikov z državami vzhodne Evrope. Kako se prilagoditi novim časom, najbolje dokazujejo načrti o prometnih zvezah, avtoportu, železnici itd., predvsem pa podjetniški duh, ki se je razvil zlasti v trgovini. Oh tem velja opozoriti na razvoj gospodarskih, kulturnih in družbenih odnosov.
Vedno pa je bila prisotna skrb, da bi odločitve, ki niso odvisne od naše volje — je dejal Lupieri — odpravile rezultate dolgega in napornega dela ter spet potisnile v krizo najbolj občutljive sektorje. Ta zaskrbljenost se je žal uresničila z vsemi posledicami za naše področje zaradi težav pri tolmačenju mednarodnih sporazumov. V krajevnih gospodarskih krogih se zaradi psiholoških razlogov pojavljata zaskrbljenost in negotovost. Vendar ne bi smeli nikoli prenehati poudarjati, koliko koristnega je eni in drugi strani prineslo pomirjenje in medsebojno zaupanje, ki ju je nerazumevanje trenutno zameglilo.
Politične, gospodarske in družbene sile naše pokrajine bodo prve vložile vse mogoče napore, da se obnovi dejansko in iskreno sodelovanje med našimi ljudstvi.
Predsednik Lupieri je v uvodnem delu govoril o prizadevanjih poso-škega vodilnega razreda, da bi v prvih povojnih letih našel primerna sredstva, ki bi omilila neravnovesja, nastala ob novi meji, ter je poudaril posebno velik pomen proste cone, s katero se je Gorica iz nekdaj novsem trgovskega spremenila tudi v industrijsko središče, kar je ublažilo gospodarske teža ve in odpravilo neprestane in hude mednarodne hipoteke.
Jasno je, je dejal Lupieri, da v neki pokrajini, ki ima razvejano proizvodnjo, ni občutiti neravnovesij, kriz ali pomanjkljivosti posameznih sektorjev.
Ob koncu je predsednik navedel potrebo po dokončni rešitvi nekaterih vprašanj, ki naj vnesejo pomirjenje med nrebivalstvo in preprečijo neravnovesja, ki nastajajo zaradi zunanjih dejavnikov. S tem v zvezi je omenil vsedržavne, deželne in krajevne ukrepe v zvezi s cesto in železniško povezavo z vzhodom, izgradnjo mejnega prehoda na avtocestnem terminalu, prilagoditev potrebam pristaniških, cestnih in železniških struktur v Tržiču. Med predlogi so nadalje davčne olajšave, obnova ugodnosti proste cone, industrializacija in javne storitve. Gospodarska stabilnost ustvarja pogoje za demografski dvig, ki s svoje strani pogojuje proizvodnjo in distribucijsko mrežo.
Naraščanje števila prebivalstva je zaželeno in neobhodno potrebno, ker Gorica s svojim sedanjim številom prebivalcev ne more zajamčiti trgovskemu sektorju zadostne avtono-
mije, medtem ko industrijski razvoj ob pomanjkanju delovne sile ne bi dosegel tistega ritma in razsežnosti, ki si jih želimo, je svoje poročilo zaključil predsednik trgovinske zbornice Lupieri.
Stavkovno gibanje tekstilcev
V podgorski tekstilni tovarni se je zaostril spor med sindikati in ravnateljstvom, ker je na sestanku med obema strankama, ki ga je sklicala zveza industrijcev, predstavnik gospodarja izjavil, da še ne more odgovoriti na sporočene predloge in da zahteva odložitev sestanka. Na njem bi morali razpravljati o zahtevi sindikalne federacije CGIL, CISL, UIL o naložbah, zaposlovanju, mezdnih in normativnih izboljšavah.
Prejšnji teden so v podgorski
tekstilni tovarni stavkali, da bi z lastnikom obrata nadaljevali razpravo o temah, ki jih je predložil sindikat.
Stavkovno gibanje traja tudi v tekstilnem obratu v Zdravščini, ker se gospodar upira sklenitvi dopolnilnega sporazuma v okviru skupine SNIA. Spor se je zaostril zato, ker gospodar grozi stavkajočim delavcem s povračilnimi ukrepi.
Danes stavka dijakov zavoda «Fermi»
Danes bodo dijaki tehničnega zavoda «Fermi» stavkali ves dan. Stavko je sklical notranji šolski odbor in vabi vse dijake, naj _ se stavke udeležijo. Namesto običajnega pouka se bodo dijaki udeležili notranje šolske skupščine.
GORIŠKA KD OBJAVILA PROGLAS OB 25. APRILU
Goriška krščanska demokracija je ob dnevu odporniškega gibanja objavila svoje stališče, v katerem poudarja poseben pomen letošnjega 25. aprila, ker se pojavljajo nevarnosti za svobodo in demokratične ustanove, priborjene s krvjo.
V	tem trenutku KD poudarja svojo privrženost idealom odporniškega gibanja, njegove moči, enotnosti in namenov, poudarja velik prispevek ljudskih množic pri gradnji demokratične države.
V	odporniškem gibanju so si vojaki oprali čast, ki so jo izgubili v vojni, v katero so bili povlečeni; delavci so ponovno pridobili zavest o svoji vlogi in o svojem dostojanstvu: kulturni delavci so dobili spodbude za svoje ustvarjalno delo; vernim ljudem se je v boju proti fašizmu povrnilo zaupanje v svoje poslanstvo; žene, študentje in mladina, ki so rasli v razdobju faši-
IZLETNIKE V ŠPANIJO OBVEŠČAMO
Ker je v tretji skupini naših izletnikov precej Goričanov, bo 25. aprila odpeljal posebni avtobus (La Gradese) ob 5.15 s Travnika v Gorici na letališče Brnik. Vse goriške izletnike prosimo, da so ob napovedani uri na Travniku.
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIUHntlllllllllllllllllllllllllUIIIIIIIIIIIIHIIIIMHIIIIIIMMIIIIIIHIIIIIIIIIIIMIIUIIIIIIIMIIIMIIIIIIIIUIimilllllllllllllHII'IIIIIIIIIIUUIIIIIIIItnillllllllllll
DVANAJSTI DAN PROCESA PROTI OBTOŽENIM POKOLA PRI PETOVLJAH
Po vMi mi razpiavi bodo danes oaibiž
Zakaj so si karabinjerji ustvarili mnenje, da je Badin «izvedenec za razstreliva»?
Proces o atentatu na karabinjerje pri Petovljah, ki se že ves april vrši pred tržaškim porotnim sodiščem, se počasi bliža svojemu zaključku. Morda bodo že danes ponovno zaslišali karabinjerskega kapetana Antonina Chirica, ki je dejansko vodil preiskavo in ki je v petek potrdil točnost poročil o preiskavi proti atentatorjem. Jutrišnja razprava pa obeta biti zelo zanimiva, morda najbolj med vsemi doslej. V programu imajo soočenje Di Biag-gia s Furlanom. Oba sta priprta, oba sta poznala nekatere obtožence, oba sta bila nekaj časa ljubimca Marije Mezzorana. Di Biagaio obtožuje obtožence, Furlan pa je nasprotnega mnenja. V petek, po četrtkovem premoru, pa se bodo sod niki preselili za en dan v Gorico. Tu si bodo ogledali kraj atentata pri Petovljah, nato skladišča v Liliči Giustiniani, kjer naj bi bil v noči od 26. na 27. maj skrit ukra deni Bresciov avtomobil, zaslišali bodo na domu onemoglo mater Mez-ziranovih in si ogledali goriški zapor, da bi ugotovili kako je urejena sprejemna soba, v kateri se srečujejo zaporniki s svojci. Proces se bo nadaljeval prihodnji teden in v torek, 30. aprila, bodo zaslišali nekatere izvedence za telefonske pogovore, razstreliva, itd.
Na včerajšnji razpravi ni bilo ni-kakih novosti. Sodniki so zaslišali vrsto karabinjerskih podčastnikov, ki so sodelovali v preiskavi, takratnega Ferrarija in tri Mezzoranove znance.
Uvodoma je odvetnik Battello zahteval, da kot pričo zaslišijo tudi Giampaola Brassa, ki mu je iz zapora v Bellunu letos prve dni marca poslal pismo, v katerem trdi. da je bil z Di Biaggiom v zaporu in da bi rad o nekaterih stvareh pričal na procesu. Predsednik dr. Corsi je branilčevi prošnji ugodil.
Karabinjerski podpolkovnik Felice Ferrari je v letu 1972 načeloval karabinjerski skupini v Gorici, sedaj pa je v Bariju. Na dan atentata se je vrnil z dopusta, zvečer so ga o atentatu obvestili, pohitel je v Pe-tovlje, za preiskavo pa se ni nato zanimal, ker jo je vodil polkovnik Mingarelli. Skrbel je za administrativne potrebe v zvezi s pogrebom
iiiiiiiMiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiuiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKiiiiniiiii
V NIDCLJO NA SOVODENJSKCM POLJU
JADRALNO LETALO STRMOGLAVILO: PILOT IZGUBIL ŽIVLJENJE
Ore za 59-letnega posestnika Alberta Municha iz Perteol
V prvih nedeljskih popoldanskih urah je na sovodenjskem polju izgubil življenje 59-letni posestnik iz Perteol Alberto Munich, ki je strmoglavil s svojim jadralnim letalom M—100 S italijanske izdelave.
Ura je bila 13. in nekaj minut, ko je Munich vzletel z goriškega letališča na Tržaški cesti s svojim jadralnim letalom. Na višini 120 metrov ni pilot več obvladal letala. Ker je mož prvič letel s tem letalom (pokojnik je namreč upravljal številna druga jadralna letala, nikoli pa takega) se je verjetno ustrašil in je nehote zagrešil kako usodno napako, tako da je strmoglavil. V nekaj sekundah je bilo tragedije konec. Letalo je silovito treščilo ob tla in pilot je bil zaradi hudih notranjih poškodb na mestu mrtev. Prvi je sprožil alarm inštruktor Luciano Olivieri iz Lečnika, ki je takoj poklical rešilec Zelenega križa. Na kraj nesreče so prihiteli goriški karabinjerji, o-sebje goriškega letališča in občinski zdravnik dr. Gregorig, ki je u-gotovil, da je Munichova smrt nastopila zaradi hudih notranjih poškodb. Ostanke jadralnega letala bo posebna komisija pregledala ter
skušala ugotoviti vzroke nesreče.
Alberto Munich je v Perteolah bil precej znan zaradi ljubezni do letenja, zaradi česar si je tudi omislil lastno letalo.
Z avtomobilom v pregrado
Ranjena dva Doberdobca
Na cesti Zagraj - Doberdob so se včeraj popoldne ranila dva Doberdobca. Gre za 24-letnega Franka Jarca iz Ul. Trieste 3, ki je vozil fiat 124 sport, ter za 38-letnega Alda Čadeža iz Ul. Gorizia 3. Ko si je voznik hotel prižgati cigareto je izgubil nadzorstvo nad vozilom, ki se je zaletelo v obcestno pregrado. Oba so sprejeli v tržiško bolnišnico. Jarcu so ugotovili zlom desnega ramena in se bo zaradi tega zdravil 40 dni; prijatelja pa so samo obvezali zaradi lažjih poškodb.
Včeraj popoldne je na griču «Cima Toti» nad Tržičem izbruhnil požar, ki je uničil približno 6000 borovcev. Na kraj so prihiteli goriški in tržiški gasilci, ki so v treh urah pogasili požar. Pri gašenju so pomagali tudi vojaki iz Tržiča.
treh ubitih karabinjerjev. Na vprašanje branilca odv. Pedronija zakaj je že 16. junija, t. j. dva tedna po atentatu, poslal državnemu pravdni-ku kopije statusa o vojaškem službovanju obtoženih Budicina in Laroc-ce, je podpolkovnik Ferrari odgovoril, da je to napravil po nalogu dr. Pascolija. Ta je stvar tudi potrdil, ni pa povedal zakaj je zahteval prav dokumente teh dveh med tolikšnimi prebivalci Gorice.
Nato je pred sodnike stopil 64-letni Gaetano Mrakic iz Gorice. Iz njegovega pričevanja, kot tudi iz izjav naslednjih dveh prič izhaja, da je bil zvest prijatelj Marije Mezzorana. Posojal ji je denar, ki ga ni, kot je sam izjavil, več videl, peljal jo je na izlete s svojim avtom opel kadet svetlomodre barve. Dejal je, da mu ni nikdar Mezzoranova omenila kaj o Petovljah. V zvezi z izjavami dveh drugih prič, je tudi zanikal, da bi bil kdaj rekel, da bo on plačal odvetnike za Mezzoranovo. Mož je delal v mladosti kot gozdar, v zadnjem času pa se bavi tudi z zidarstvom. Povedal je, da je 21. marca 1973, t. j. večer po aretaciji šesterice, pokazal v neki krčmi v Ulici Lunga 700.000 lir, ki so mu služile za stroške hčerkine poroke, ki se je omožila 28. aprila lani.
Naslednji priči sta bili Stefania Carletti por. Bonne in Nerina Princi por. Assech. Obema je moral sluga pomagati, da sta prišli pred predsednika sodišča, ker težko hodita in tudi slabo vidita. Carletti je lastnica krčme v Ulici Lunga 27. 21. marca 1973 sta igrali remi v tej krčmi in malo pred enajsto uro zvečer je vstopil Mrakic. Ženski sta poznali Mezzoranovo, ker je v mladih letih bivala v isti ulici, zato je pogovor padel na aretacijo te ženske in drugih. Iz izjav žensk, ki sta jih včeraj potrdili, izhaja, da je Mrakic tisti večer dejal, da se bo Mezzoranova izmuznila, če bo karabinjerjem odgovarjala tako kot jo je on naučil. Iz nadaljnjega izpraševanja izhaja, da je Mrakic nekajkrat peljal v svojem avtomobilu obe ženski, da pa obstaja sedaj trenje med njimi. V debato se je vmešala tudi Maria Mezzorana, ki je glasno dejala: «Gospod Gaetano je pravi gospod. Ostali dve pa sta oštarijska stvar!»
Guerrino Brumai biva v Fari in se vsak večer vozi na nočno delo v sovodenjsko predilnico. Avto fiat 500 je videl parkiranega večer pred eksplozijo, 31. maja pa je videl nedaleč od kraja atentata ustavljen tudi Volkswagen temne barve.
Sledila so pričevanja raznih karabinjerskih podčastnikov. Adriano Biazzi in Lorenzo Giacomelli sta junija 1972 peljala pripornika Di Biaggia iz goriškega v videmski zapor. Njima je Di Biaggio dejal, da hoče govoriti o atentatu pri Petovljah s kakim nadrejenim.
Marešal Giuseppe Napoli je bil mnenja, da je Enzo Badin «izvedenec za razstreliva». To mnenje si je ustvaril po pogovoru z Badinom, ki mu je nekoč v zasebnem pogovoru dejal, da študira elektrotehniko in da zna zaradi tega pripraviti katerokoli razstrelivo. Obtoženi Badin je ob tej izjavi vstal in zavrnil tako interpretacijo pogovora, branilcu pa je podčastnik Napoli dejal, da ni stvar poglobil. Zanimivo pa je, da je v poročilu karabinjerjev državnemu pravdniku napisano, da je Enzo Badin znan v Gorici kot izvedenec za razstreliva.
To mnenje je potrdil kasneje tudi brigadir Osvaldo Bossi, ki je imel z Badinom pogoste stike. Badin je namreč sodeloval v goriški redakciji «Gazzettina» in je večkrat zahajal na karabinjersko postajo po poročila, ki so mu služila za časopis. Brigadir Bossi se je z Badinom pogovarjal tudi o zasebnih stvareh in večkrat bil na Badinovem domu. kjer je govoril z Badinovim o-četom, ki je invalid, ter z materjo. Dobil pa je vtis, da se Badin spozna na eksplozive, ker mu je ta nekoč v avtomobilu poved«! nekaj o razstrelivih in napravil tudi skico. Bra
nilec odv. Battello je ob zaključku razprave zahteval, da se zaslišijo Badinovi prijatelji iz mladih let. ki bodo znali povedati, da ni Badin nikdar govoril o razstrelivih. Javni tožilec pa se je temu uprl, češ, da sta že prejšnji priči dovolj povedali o tem vprašanju.
Sodniki so zaslišali še podčastnike Francesca Mitidierija, Gina Zaz-zara, Francesca Valeria, Alessandra Piscopa in Sergia Matelicha. Vsi so potrdili svoje izjave preiskovalnemu sodniku. Zazzaro je povedal kako je dospel na kraj atentata trenutek pred eksplozijo in, na vztrajna vprašanja odvetnika Pedronija, tudi koliko časa pozneje so odpeljali poročnika Tagliarija v goriško bolnišnico. Mitidieri pa je bil na ogledu barake v Ulici Giustiniani. Povedal je tudi, da so agenti kvesture našli leto pred atentatom v preiskavi na Laroccovem domu na listku zapisano številko njegovega avtomobila. Larocca je bil takrat zaslišan v zvezi z ropi v številnih hišah v severnem delu mesta.
Proces se nadaljuje danes ob 9.30
Seja odbora Sindikata slovenske šole
Prejšnji petek se je sestal odbor Sindikata slovenske šole — tajništvo Gorica — ter razpravljal o raznih tekočih vprašanjih. V začetku je odbor razpravljal o pravnem položaju šolnikov in o vladnem predlogu s tem v zvezi. Ker je prosvetno ministrstvo dovolilo zborovanja šolnikov v dneh med 17. in 22. aprilom, med šolskimi urami, je Sindikat sklenil, da bo o tem vladnem osnutku razpravljal na posebnem sestank i slovenskih šolnikov, v petek, 10. maja. Kraj in točen čas bo Sindikat sporočil kasneje.
Odbor je tudi razpravljal o posebnem zakonskem osnutku za odpravo poskusnih dveh let profesorjem, ki so vstopili v stalež in imajo za to potrebne rekvizite. Zakonski osnutek bo predlagal goriški poslanec Dino Mario Marocco.
Med sejo je odbor imenoval dva člana v konzulto za slovensko manjšino v Gorici, ki bo verjetno začela kmalu s svojim delom. Sindikat bosta predstavljali prof. Vita Vesel in učiteljica Mariza Perat.
Ob koncu se je sindikat še zavzel za takojšnjo uresničitev členov 3 in 4 zakona Belci - škerk v zadevi didaktičnih habilitacij.
Odbor šolskega sindikata nam je poslal sporočilo, v katerem zanika vest, ki smo jo objavili v našem listu dne 21. t.m. glede zborovanja slovenskega šolskega osebja za jutri, 24. t.m.. v zavodu Lenassi.
Tako zborovanje bodo slovenski šolniki, učitelji, profesorji in pomožno osebje, imeli 10. maja (v dvorani Katoliškega doma ali v Prosvetni dvorani), kakor je odbor sindikata sklenil na seji dne 19. t.m.
IZGUBLJENO - NAJDENO
Na sedežu mestnih redarjev v U-lici Mazzini imajo na razpolago lastnikov sledeče predmete: moped, osem denarnic z vsotami denarja, očala za vi J, dve moški kolesi, pet ženskih koles, pet koles «gra-ziella», dve zlati zapestnici, več šopov ključev.
zrna, so v boj,: na strani očetov in učiteljev odkrili ničevost in moralno sramoto fašizma.
Proslave 25. aprila morajo zato nuditi priložnost krajevnim ustanovam, javnim in zasebnim organizacijam, sindikatom in protifašističnim strankam ter vsem meščanom za sklicevanje na temeljne vrednote kot so svoboda, demokracija in spoštovanje človeškega dostojanstva, ki so bile zaklad udeležencev osvobodilnega boja. Te vrednote je treba ohranjati, ker bodo dale moč za ohranjevanje demokratičnih u-stanov, za gradnjo bolj človeške in pravične druž_D, za vključitev naše dežele v okvir mirnega sožitja in sodelovanja z vsemi narodi.
Sodelovanje medšolskega odbora v študentovski stavki
Medšolski odbor iz Gorice se je pridružil vsedržavni stavki dijakov dne 23. aprila z naslednjimi stališči:	proti sleparskim dekretom
glede šole, podpora boju za ohranitev zakona o razporoki. proti klerikalno - fašistični reakcionarni fronti, za volilno pravico z 18. leti.
Drevi prvo predavanje PD «Naš prapor»
Prosvetno društvo *Naš prapor* iz Pevme, Štmavra in z Oslavja priredi drevi ob 20.30 v zgornji dvorani gostilne «Pri Pepiju» na Oslavju predavanje, na katerem bo Goričan Roman Rodaro prikazal barvne diapozitive o potovanju z rečnimi ladjami po Donavi in Volgi. Predavatelj bo prikazal lepote Budimpešte, Dunaja, Beograda in drugih krajev ob teh rekah.
Delovni odbor novoustanovljenega društva vabi na ta večer vse vaščane.
Kino
Gorica
VERDI 17.00—21.30 «Una 44 magnum per l’ispettore Callaghan». C. East-wood. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
CORSO 16.30-21.30 «Il viaggio». S. Loren, R. Burton. Barvni film.
MODERNISSIMO 17.15-21.30 «Family Ufe». S. Ratciff, B. Dean. Barvni film. Scope.
VITTORIA 16.30-21.30 «Le avventure sessuali di Greta 3D». S. Skoog, A. Curtis. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
CENTRALE 16.30-21.30 «La tana della volpe rossa». E. Porter in J. Kenney. Barvni film.
! rzte
AZZURRO Zaprto.
EXCELSIOR 16.00-22.00 «La meravigliosa storia di Carlotta e il porcellino Willbum». Barvna risanka.
PRINCIPE 17.30-21.30 «Jesus Christ Superstar».
Nora Gorica
SOCA — Nova Gorica «Trgovina s seksom», francoski barvni film ob M.0C in 20.00.
SVOBODA — Šempeter «Naslednik», francoski barvni film ob 18.00 in 20.00.
DESKLE «Pika Nogavička», nemški barvni film ob 17.00.
RENČE «Portret nimfomanke», ameriški barvni film ob 20.00.
PRVAČINA Prosto.
Včeraj-danes
Kujstva, smrti in poroke
ROJSTVA: Rosanna Stanig, Miche-ma Manfrotto, Silvia Zonch, Samantha Buzzi, Clara Cuzzolin, Pierluigi Fioravanti Iacono.
SMRTI: 74-letna gospodinja Noemi Guerra vd. Ballin, 73-letni upokojenec Andrea Visentin, 74-letni upo-koje Francesco Ciampa.
OKLICI: vrtnarica Annunziata Capito in pek Renzo Giacomo Nadalutti, profesorica Daria Maureni in časnikar Antonino Barba, študentka Està-rina Bordon in financar Roberto Pi-las, gospodinja Rosanna Saccomani in tehnik Salvatore Minardi, uradnica Maria Bevilacqua in uradnik Flavio Bregant, uradnica Anna Maria Buso in delavec Ferruccio Bevilacqua, gospodinja Renza Mizzau in delavec Livio Rossi, gospodinja Eleonora Pi-cariello in karabinjer Dante Greco, gospodinja Silvana Assunta Di Rosa in karabinjer Calogero Puccio, u-radnica Ana Iljas in uradnik Bruno Marini.
POROKE:	prodajalka Giancarla
Sgobbo in uradnik Giorgio Perco, študentka Ernesta Bukovec in delavec Rolando Bottai, gospodinja Bruna Udina in karabinjer Bachisio Rassu.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna «Al giardino», Korzo Verdi 57, tel. 2879.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna «S. Antonio», Ul. Romana 147, tel. 40497.
OBČINA GORICA
Z odlokom štev. 0341 — Preš. i dne 30. januarja 1974 je bil potrjen podroben načrt mestne četrti za vsestranske družbene storitve mesta Gorice — v Ul. Baiamonti — sprejet s sklepom občinskega sveta štev. 422 z dne 27.11.1972. Načrt bo deponiran v smislu zakonskih predpisov.
Generalni tajnik R. Ottavio Palin
Župan
Pasquale De Simone
23. aprila 1974
PO KR1ŽP0TJIH ZAHODNONEMŠKIH DOGAJANJ
Nerazložljiva
imenovana
uganka
strah
NOVOST NA KNJIŽNI POLICI
h a j vidnejši zahodnonemški sociologi in politologi se trenutno resno ukvarjajo z vprašanjem psihološke negotovosti državljanov, ki se je razbohotila do neverjetnih meja ■ Napori kanclerja Brandta, da bi zahodne Nemce pomiri!
Verjetno danes na Zahodu ni dežele, ki bi ji šlo boljše kot ZR Nemčiji, hkrati pa je tudi malo dežel, kjer bi v ljudeh vladal tolikšen občutek negotovosti in zakoreninjenega strahu kot v tej razviti deželi ob Renu.
Čeprav se zdi takšna ocena na prvi pogled protislovna, da, celo nevzdržna, ker pač mora strah vselej imeti neko stvarno osnovo, pa dejansko do takšne mere natanč-n0. °črtuje tipično stanje duhov v tej deželi, da je postala zdaj predmet znanstvenih raziskovanj najuglednejših sociologov in politikov. Brž ko se namreč pojavijo znaki kakih težkoč in kriz, se ta bojazen, se ta strah kot črv zažre v podzavest nemških ljudi in jih povsem obvlada, po deželi pa se razširi val nevzdržnega pesimizma in potrtosti. Zdajle, recimo, ta nedoločni, vendar obstoječi strah, da stvari ne bodo šle dobro, da so perspektive mračne in da vlada ne bo sposobna nemške ladje pripeljati v mirnejše vode, predstavlja za kanclerja Brandta največjo preizkušnjo. Prav v tem strahu vlada tudi vidi razlog začasnega padca svoje popularnosti in vpliva Socialdemokratske stranke.
Težko je najti ustrezno pojasnilo za ta sicer znani pojav, ki so ga zadnja leta ugotavljali mnogi dobri poznavalci nemških okoliščin in mentalitete: da je namreč za samozavestjo dežele, ki je ustvarila gospodarski čudež, često moč opaziti in odkriti negotovost in o-mahljivost, katerih korenine vodijo v — preteklost.
Dve vojni pustolovščini in dva totalna zloma, a še posebno mračno obdobje hitlerjevske vladavine, z uničenjem oziroma posmehovanjem vsem poprejšnjim vrednotam in merilom, so za sabo pustili globoke sledi in nacionalno travmo, česar ni tako lahko obvladati in premagati, c e vzamemo nato v poštev še obdobje hladne vojne in življenje na samem robu nevarnosti a-tomskega spopada, ki se je navezovalo na poraz, se ni moč čuditi, če sleherna pomračitev ali motnja v trenutku lahko spet prikliče v spomin stare strahove in razočaranja, zlasti pri starejših generacijah.
To je dobro naslutil časopis «Spiegel», ki je pri znanem inštitutu za raziskovanje javnega mnenja v Al-lensbachu naročil anketo o zahod-nonemških strahovih, da bi tako ugotovil, koga ali česa se pravzaprav zahodnonemški državljani tako boje in kako to prihaja politično do izraza. Ugotovljeno je bilo, da je negotovost trenutno prodrla zelo globoko, da ima strah sto i-men, glavna žrtev tega pa da je Brandtova vlada.
Na kratko je moč iz ankete povzeti naslednje: Povsod v zahodnonemški družbi se širi bojazen, da bo kmalu vse mnogo slabše, zato da povsod raste nezaupanje v sposobnost sedanje vlade, da bi preprečila zlo. Več kot polovica anketiranih je izrazila bojazen pred inflacijo, zaskrbljenost glede ohranitve sedanje višine realnega zaslužka oziroma strah pred povsod rastočo tendenco, da se družbena vprašanja rešujejo s silo in terorjem.
Raziskave, ki jih je inštitut iz Allensbacha opravil marca, kažejo, da je zadnje mesece naglo poskočil odstotek onih, ki izražajo svojo bojazen glede nadaljnje po-
dražitve, ki se boje razširitve radikalizma in brezposelnosti, kot tudi tega, da bi se okrepile leve sile v Socialdemokratski stranki in da bi prišlo do nove svetovne gospodarske krize.
Raziskovalci javnega mnenja in uredniki «Spiegla» so prišli do zaključka, da «strah in zaskrbljenost glasujeta za opozicijo», da predstavlja, potemtakem, širjenje že o-menjenega vala negotovosti in bojazni za Brandta in socialdemokrate mnogo večjo nevarnost kot pa delovanje in nastopi njegovih političnih nasprotnikov, krščanskih demokratov. Zato se kancler že nekaj časa trudi, da bi umiril deželo in volivce, da bi jim znova vcepil potrebno hladnokrvnost in samozavest, gotovost in optimizem.
«Pa ja ne bomo dovolili, da bi nas kdo s svojimi pravljicami preplavil s psihologijo strahu,» je pred dnevi dejal Brandt volivcem in o-stalim državljanom na Nižjem Saksonskem, rekoč še, da opozicija pri slikanju gospodarske situacije namerno rabi več črne barve in da bi bilo zelo nevarno za vse, ko bi «strah začel upravljati to deželo».
Tudi je sicer zanimivo, da se raziskovalci teh nedoločnih (in neopravičenih) strahov strinjajo, da je njihova podlaga vedno in povsod — strah pred gospodarskimi težkočami. Pri tem so odkrili dejstvo, ki preseneča in tudi dokazuje, kako je sedanja negotovost nedoločna: kar 67 odstotkov državljanov ZR Nemčije je zadovoljnih s svojim osebnim gospodarskim položajem, vendar pa je le 27 odstotkov teh zadovoljnih tudi s splošno gospodarsko situacijo.
To razliko med ugodnim osebnim gospodarskim položajem in splošnim pesimizmom raziskovalci imenujejo «brezno strahu», čim globlje je to «brezno», tem več je volivcev, ki obračajo Brandtu hrbet, dasiravno nimajo za to objektivnih razlogov. Trenutno znaša to «brezno strahu» okrog 40 odstotkov in ni čudr.o spričo tega, če socialdemokrati na občinskih in deželnih volitvah izgubljajo.
«Naša naloga je, preskočiti to brezno strahu,» pravi Albrecht Mueller, načelnik planskega oddelka v predsedstvu vlade in vrhovni šef Brandtove volivne kampanje 1. 1972. On zatrjuje, da je do nečesa podobnega prišlo tudi pred dvema letoma, a je Brandt volivce le umiril, dasiravno je tudi takrat «brezno strahu» znašalo kakih 30 odstotkov.
Medtem pa lahko imajo «brezno strahu» in ostale negotovosti še druge posledice, če ne bodo v času odpravljeni. Menda ni bilo v tej deželi ob Renu nikoli po vojni čuti toliko glasov, ki bi zahtevali «močnega kanclerja» in «varno roko». kot te zadnje tedne. Torej, brž ko je kazalo, či bi dežela utegnila zabresti v težkoče ali ce1i v" krizo, že so se Nemci začeli ozirati po «močnem človeku». Osnovni o-čitki, ki jih Urandt mora čuti iz lastnih vrst, in pa kritike od zunaj (celo dobronamerne) se nanašajo na to, da je «mlačen in o-mahljiv», da «se ne zna boriti» in da «z nezadostno odločnostjo vodi» vlado in deželo. Pomeni, da so bistvene Brandtove politične lastnosti — tolerantnost, mir, treznost, smisel za integriranje ter prepričevanje z argumenti — zdaj postale predmet kritike in so nenadoma ocenjevane kot slabosti. Čeprav bi
brez njih ne bilo ne koalicije med socialdemokrati in liberalci, ne politike miru in ne notranjih reform. Negotovost državljanov zatorej o-čitno prihaja do izraza v tem, da Willyju Brandtu volivci priznavajo, kako ga ves svet ceni (57 odst.), zamerijo pa mu, ker je «mehak in ne nastopa dovolj odločno (48 odst.) oziroma, ker je kot politik preveč lahkoveren».
Vse to pa kanclerja ni vrglo iz ravnotežja. Prepričan je, da je s krepkimi argumenti moč državljane pomiriti. Skuša jim povrniti optimistično razpoloženje in jih prepričati, da jim ne groze velike nevarnosti. Pri tem ga opogumljata zlasti dve dejstvi, ki izhajata iz ankete: da večina državljanov želi mir v svetu in s sosedi, kakor tudi, da presenetljivo visoko število — 54 odstotkov — ocenjuje notranje družbene reforme kot «zelo nujne». To pa je vsekakor ugodna osnova za izpodbijanje trenutnega prodora strahu, ki je prevzel zahodne Nemce.
Smiljan Samec:
«Operne zgodbe»
'Vodnik po domačem in tujem opernem svetu
Operne zgodbe, to je naslov knjige, ki s podnaslovom Vodnik po domačem in tujem opernem svetu, predstavlja obogatitev tovrstne slovenske literature. Ne sicer glasbene v ožjem pomenu besede, temveč operne literature. Gre namreč za «vodnik» po opernem svetu, za operna besedila, ki nam jih v zajetni knjigi predstavlja nekdanji dolgoletni dramaturg ljubljanske Opere Smiljan Samec. Podobnih knjig je v svetovni literaturi precej in tudi vsa velika založniška podjetja, ki izdajajo leksikone, so dala na trg podobne knjige, ki razlagajo vsebino oper in bralcem približujejo operni svet. Toda v slovenščini take knjige doslej nismo imeli. Zlasti pa ne knjige, ki bi poudarila zlasti domačo, slovensko in jugoslovansko operno tvornost. Zato je knjiga OPERNE ZGODBE Smiljana Samca pomembno delo na slovenskem knjižnem trgu. Izdala ga je založba Mladinska knjiga in z njim nedvomno razveselila številne prijatelje operne glasbe ter prijatelje tovrstne muzike sploh.
Avtor knjige Smiljan Samec, doma iz Trsta, (kjer se je rodil leta 1912), se je šolal v Maribo-
Hllil..il.imii.,„„„„1„„11111IlllIlllllllllllllll|111111111II11IIIllllllllllliiiiini....
KADAR NEKDO SPROSTI SVOJO FANTAZIJO
' V'
Cez 3 leta dobimo obisk iz vesolja
Andrija Puharič, glasnik in uradni biograf Urija Gellerja
NA FILMSKIH PLATNIH
George Roy Hill:
The Sting»
«
•NiiiiiiiuiinaiiMimiiiMiiiiiiiiiii«iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiimifiiiiiiniiiiiiiiiimiiiiiiiiHiiiiiimilliiiiii,iHi«i,»
I
C. GALE
V. HERCEG
Ameriški film «The Sting» (La stangata, 1973) je doživel letos pravi triumf na nagrajevanju z oskarji. V Italiji je izšel v pravem trenutku, takoj po nagrajevanju, zato doživlja povsod, tudi v Trstu, velik uspeh, medtem ko prejšnjega filma režiserja Georgea Roya Hilla «Mattatoio 5» v Trstu sp4oh niso predvajali.
«The Sting» je nedvomno zelo zabaven film, lepo napravljen, s čudovito fotografijo Roberta Sur-teesa in prijetno^ glasbo Marvi-na Hamlisha. Vendar smo še daleč od mojstrovine: ameriškemu filmu je neštetokrat bolje uspelo bodisi izvleči metaforo o družbi iz pripovedi, bodisi namigniti na možnost prijateljskih in humanih odnosov kljub omenjeni strukturi. Film vsebuje nekaj res lepih in pres’in'jivih momentov, kot n. pr. ko Redford spozna, da ga je ženska, s kr-tero je presosi, skušala ubiti, ali tudi v zaključnem razvoju; večinoma pa gre za okusno zabavo in nič več.
Zanimivo je, v kolikih sedanjih ameriških filmih se povrača malomeščanska misel, da se lahko posameznik uveljavi nad organizacijo (nasnrotno od tega, kar nam je pokazalo toliko filmov, n. pr. Boormanov «Point Blanck») : isto misel smo našli v Sieglovem filmu «Charly Varrick» («Zadnji neodvisnež», se tu opredeljuje protagonist, a režiser meni, da je neodvisnost še mogoče doseči). Drug: motiv filma «The Sting» je v igri: zato da prevarata antagonista, se protagonista poslužita vsakovrstnih trikov, preko katerih se lažnost sprevrže v realnost; na istem principu pa je Mankie-wicz zgradil dosti popolnejši «Sleuth» (Gli insospettabili, drug film, ki ga v Trstu še čakamo).
Da je film «The Sting» prijeten, je pripomagla tudi interpretacija. Robert Redford in Paul Newman sta dobra. Bila pa sta še boljša v drugih film'h. Zelo dobro se odreže antagonist Robert Shaw.
Prejeli smo
MATICA. List za izseljence iz Hr-vatske. Leto 1974, štev. 4. izdaja glavni odbor Matice izselje-nika Hrvatske. Uredništvo Zagreb, Trojanska ulica bb.
LONDON, 22. — če imaš le drobec fantazije, če znaš angleški in si pripravljen potrošiti 4500 lir, boš za nekaj ur živel davno davno preteklost in tudi bodočnost. To ti je omogočila angleška založba Allen, ki je nedavno izdala knjigo, ki jo je napisal Andrija Puharič, «uradni biograf» Urija Gellerja. Tistemu, ki bi mu gornje ime ne priklicalo nič v spomin, bomo povedali, da je to tisti Jud Uri Geller, ki zvija železo s samo mislijo ali voljo, tisti mladenič, ki popravlja ure s samim dotikom in podobno. Andrija Puharič pa je njegov «avtorizirani» biograf.
Puharič v svoji knjigi, ki ji je dal naslov «Uri», pravi, da prihaja Uriju moč zvijanja železa, branja tujih misli in podobno iz «iz-venzemeljske inteligence», ki da kroži po našem planetu že najmanj 800 let. šo več, do pred nedavnim je imel Puharič magnetofonske trakove, na katere je posnel razgovore med Urijem in predstavniki izvenzemeljskih svetov. Žal so mu izvenzemeljski «ljudje» te posnetke uničili.
Ljudje z drugih svetov so bili na Zemlji doslej že trikrat. Pred 20 tisoč leti so bili «na obisku» v Izraelu, pred 6000 leti, torej v dobi faraonov so bili v Egiptu, pred 3000 le.! pa v Južni Ameriki. Zemljo so zapustili zato, ker so jih tedanji ljudje častili kot bogove, kar jim ni bilo prav nič všeč. Sicer se bodo na Zemljo vrnili v kratkem, ko nas bodo čez nekaj let obiskali v večjem številu. Vendar ne nameravajo o-stati tu dalj časa. Le teden dva, da bi se oskrbeli z nekaterimi surovinami, ki jih doma nimajo.
Ob tem obisku pa ne nameravajo napraviti nikomur nič hudega. To je treba še posebej poudariti, kajti eri bi pogosteje prihajali na obisk toda «zemljan je zelo plašen in zato za skupno življenje nepriporočljiv». Doslej so prebivalci tujih svetov prihajali na Zemljo z letečim krožnikom. Tako bodo verjetno prišli tudi sedaj, le da jih \ rjetno ne bo videl nihče, razen, seveda, že omenjenega Juda Urija Gellerja, ki je nekak njihov glasnik na Zemlji, in pa razen njegovega uradneea biografa Andrije Puhariča, ki bo verjetno kot kak stenograf beležil njihove razgovore in morda pripravil tudi zaključni komunike, kot je v navadi med obiski državnikov. V tem primeru pa gre celo za srečanje med predstavniki dveh svetov. Sicer pa je zanimivo, kako se je zadnje čase razbohotila «znanost», ki govori o tem, kako so našo Zemljo pred nekaj tisočletji obiskali ali celo obisko-
vali prebivalci drugih svetov.
Horoskop
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Okoliščine bodo od vas zahtevale veliko prisebnosti. Manjši družinski nesporazumi.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Pri izbiri sodelavcev bodite previdni. Čudno vedenje zvestega prijatelja.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Upoštevajte nasvete najbližjih sodelavcev. Ljubljena oseba trpi zaradi vaših stališč.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Ne dovolite, da bi na vas vplivale ne-Zr nesljive osebe. Uresničili boste neki svoj načrt.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Povečali boste svoje poslovanje. Sprejmite ukrepe za izboljšanje družinskega položaja.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Čakalo vas bo precej dela, ki ga bo treba opraviti. Zavrnite sleherni pritisk.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.)
Potrudite se, da zaključite posel, ki vam zagotavlja uspeh. Ne pretiravajte z nepotrebnim vprašanjem.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22. 11.) Doživeli boste presenečenje v poslovnem delu. Optimizem prijateljev vas bo razpoložil.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Posebno pozornost bo treba posvetiti nerešenim vprašanjem. Prijatelj vam bo dokazal privrženost.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Ne bojte se spremeniti svojih načrtov, saj se bo vse zaključilo v redu. Presenečenje v družini.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Postavite se po robu pesimizmu sodelavcev. Ljubljena oseba vam bo razgrnila svoje tajnosti.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Bodite realistični: dejanja veljajo več kot besede. Pogled v bodočnost j» brezkrben.
ru, kjer je končal gimnazijo, in v Ljubljani. Tu pa ga je že od vsega začetka zamikala poezija in glasba. Njegov oče Janko Samec je bil pesnik in tudi njegov sin Smiljan se je uveljavil zlasti s satiričnimi pesmimi, bodicami, ki jih je izdal tudi v posebni knjigi.
Druga njegova dejavnost je bila posvečena glasbi. Ko je oboje združil, se je Smiljan Samec posvetil prevajanju opernih besedil, kasneje pa je postal dramaturg v ljubljanski Operi. Seveda je prevajal tudi dramske tekste, vendar je njegova dejavnost u-smerjenc predvsem v prevajanje opernih besedil. Doslej je iz raznih jezikov prevedel nič manj kot 75 opernih besedil, vseh prevodov gledaliških del pa je približno sto. Samec, ki je med vojno aktivno sodeloval v NOB, je na Visu napisal tudi izvirno besedilo za partizansko opero, ki jo je uglasbil Rado Simoniti (Partizanska Anka).
Samec je bil nekaj let tudi direktor Opere, vrsto let upravnik Slovenske'-'-, narodnega gledališča v Ljubljani, zdaj, ko je odšel v pokoj, pa se posveča, po lastni izjavi, toliko bolj priljubljenemu delu. odrskim tekstom. Poleg Nika Štritofa, ki je sam prepesnil kakih 50 opernih besedil, je Smiljan Samec nedvomno najpomembnejši prevajalec opernih besedil. Ker pa gre pri tem delu za vse kaj več kot za samo prevajanje, temveč za preoblikovanje besedila, lahko štejemo Smiljana Samca za pomembnega oblikovalca slovenske pesniške besede v slovenskem opernem repertoarju.
Vsestransko petintridesetletno u-kvarjanje z gledališčem in zlasti opero je pripomoglo Smiljanu Samcu tudi k nastanku knjige, ki jo imamo pred seboj. Gre za knjigo besedil, v kateri nam Samec razmeroma podrobno prikazuje vsebine oper in sicer po dejanjih. Razen tega pa ima vsaka prikazana opera podatke o avtorju besedila, kraju in datumu krstne predstave in seveda seznam oseb po glasovih. Delo zajema sicer 150 skladateljev in 333 njihovih opernih del, pri čemer so opere predai. Ru.
IZ UMETNOSTNIH GALERIJ
(Nadaljevanje na 6. strani)
Daneova
«Skrivnostna
beležnica»
V vrhunski skupini tržaških likovnikov zavzema Romeo Daneo poseben položaj. Kot sindikalist slikarjev in kiparjev ter organizator razstav, včasih pa tudi duhovito oster komentator domače likovne ustvarjalnosti, se že dobrih 40 let slikarsko udejstvuje, hkrati pa z budnim očesom sledi vsemu razvoju v svetovnih tokovih likovne umetnosti in povzema iz njih le tisto, kar bi mu moglo ustvarjalno pozitivno pomagati. Kako se je to nizalo postopoma k njegovi popolnosti, nam je mogla pokazati nenavadna razstava, kj jo je pripravil v galeriji Cartesius in katere katalog nosi značilni naslov «Skrivna beležnica».
Razstavo, o kateri je govor, sestavlja cela množica sličic, izdelanih v najrazličnejših načinih, začenši s čmobelo risbo pa preko akvarela in pastela vse tja do olja in tempere in dalje do silhuet-nih izdelkov in kolažev ter do monotipi), ki združene v zaključne eksponate predstavljajo nekakšne liste ali strani slikarjevega dnevnika, napisanega v hieroglifnosti obliki in barv od davnega leta 1934 do danes.
Daneova razstava v galeriji Cartesius posreduje bolj kot katerakoli antološka razstava bogato pestrost slikarjevega dela. Vrstijo se tu razni osnutki za figurativne kompozicije raznih slik, poleg natančnih zapisov v študijske namene, kakor na primer risba z gručo gob itd., živobarvna mešanica vsega, ljudi, hiš, krajin, živali in rastlin v nekakšni evoluciji njihovega videza, sledeč pač spreminjanju slikarjeve izraznosti, ki ponekod meji že na abstraktnost.
Ne glede na njihovo majhnost so med temi deli dovršene umetnine, ki so se porodile v neposrednosti umetnikovega domisleka, kjer se zgoščuje v veliko žarišče vsa moč slikarjevih emocij.
Čudovito je proučevati podrobnosti dela mojstrovega sestavljanja kolažev, kjer fiksira na papir svoje fantastične privide s pomočjo primerno izstriženih delcev najbanalnejših barvnih reprodukcij iz revij, da se ti končno zlijejo v delo dramatično silnega vtisa v zavestno urejen umetniški dosežek višjega reda.
MILKO BAMBIČ
......................................II IIIIIIHIIIIItlHHIItll limi
POZIV RK SLOVENIJE
Republiški odbor Rdečega križa Slovenije je naslovil na prebivalstvo Slovenije naslednji poziv:
Nekaj let trajajoča suša v Senegalu, Maliju, Mavretaniji, Zgornji Volti, Nigru, Čadu in E-tiopiji je povzročila lakoto, ki og-oža milijone ljudi, od katerih jih je več tisočev že umrlo. Puščavsko pleme Tuaregov danes zato nima več živih otrok do tretjega leta starosti, živih novorojencev skoraj ni.
Ob takem trpljenju ljudi, ki meji že na genocid, ne moremo ostati neprizadeti. Zato jc republiški odbor RKS na seji 15. marca 1974 sprejel poziv Lige društev RK, da naj tudi RKJ in RKS organizira akcijo za pomoč od lakote ogroženim ljudem v Afriki.
Republiški odbor Rdečega križa Slovenije poziva prebivalstvo Slovenije, da daruje denarna sredstva za pomoč stradajočim ljudem. Denar lahko nakazujete na žiro račun
50103 - 678 - 51579 (za pomoč Afriki)
Podjetja lahko poleg denarnih sredstev pomagajo tudi s prehrambnimi artikli, pri tem pa naj upoštevajo prehrambne navade ljudstev, ki jim želimo pomagati in skušajo zagotoviti prevozne stroške. U načinu transporta bi bil dogovor z vsakim podjetjem posebej.
Rdeči križ Slovenije pričakuje, da bodo prebivalci Slovenije tako kot vedno doslej priskočili na pomoč, da bi lahko učinkovito in hitro zmanjšali trpljenje
S svečanosti ob odkritju spomenika padlim na Vrhu
Na sobotnem svečanem odkritju spomenika padlim z Vrha sta nasto-pila, poleg Partizanskega zbora, še domači pevski zbor, ki ga vidi-mo v ospredju ter števerjanski «O. Župančič». Domači šolarji pa s* polagali šopke cvetja
TOREK, 23. APRILA 1974
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
9.30 - 11.30 Šola
12.30	Poljudna znanost Obisk v muzeju: LOUVRE
12.55 Črno in belo
13.30	DNEVNIK
15.00	- 17.00 Šola
17.00	DNEVNIK
17.15	Program za najmlajše Slikanice iz vsega sveta
17.45	Program za mladino Film
18.45	Poljudna znanost Alpinizem
19.15	Nabožna oddaja Italijanske kronike in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40	Tribuna v zvezi z referendumom
21.40	Preiskovalna policija LA RAGAZZA DEL CIRCO
TV priredba v šestih epizodah. Pripravila sta jo Fabrizio in Umberto Giubilo.
Kapetan Puma sledi razgibani organizaciji tihotapcev cigaret, ki tihotapijo tobak v deželo po morju in razpolagajo z velikimi sredstvi. Po dolgem lovu pade financi v roke motorni čoln, ki mu je do tedaj večkrat uspelo pobegniti. Toda ta uspeh ni pripeljal daleč, kajti posadka motornega čolna ne spregovori in se finančni stražniki morajo zadovoljiti le s plenom — motornim čolnom in cigaretami. Toda med preiskavo kapetan Puma opazi neko čudno podobnost med stevardeso in nekim dekletom, ki ga je videl v cirkusu, ko je nastopila s skupino slonov. Med preiskavo pa stevardeso umorijo, njena smrt pa potrdi sum kapetana Pume ...
22.40	DNEVNIK
DRUGI KANAL
18.25 Nove abecede
18.45	športne vesti
19.00	THUNDERBIRDS AKCIJA CRASH DIVE
Organizacija «Mednarodne pomoči» je v alarmu. Vsa letala vrste «fireflash», ki vzletajo z britanskih letališč, kmalu po vzletu izgubijo radijski stik s kontrolnim stolpom in izginjajo preko oceana. Reševalci «Thunderbirds» proučujejo zato načrt, kako rešiti take primere, kako pojasniti čudna izginotja letal, zato najdejo kaj preprosto rešitev: k letalu «fireflash» se «prilepi» njihovo letalo. In po vrsti čudnih dogodkov, vendarle odkrijejo tajnost
20.00	Ob 20. uri 20.30 DNEVNIK
21.00	Nikolaj Rimski Korsakov: ŠEHEREZADA.
21.50 Prijatelji gledališča
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
8.10, 9.35, 14.10, 15.35 šola
Jugoslovanski narodi, Fotografija, Zapojte z nami, Zemljepisne posebnosti Bosne in Hercegovine
9.00	RUŠČINA
17.00	Šolska TV: Alžirska konferenca
17.45	M. Golar: Jaše k nam zeleni Jurij
18.00	Risanka za najmlajše 18.10 Obzornik
19.25 JAZZ NA EKRANU
Svend Asmussen sodi med veterane evropskih jazzovskih violinistov. Rodil se je pred 60 leti v Koebenhavnu in že v mladih letih zaslovel najprej v Evropi nato v ZDA, kamor je prišel na vabilo najbolj znanega tedanjega klarinetista Goodmana. Danski violinist zna povezati tenkočutno jazzovsko muziciranje s svojim smislom za zabavo in s tem pritegniti in navdušiti avditorij.
Drugo in veliko ime ansambla, ki se bo predstavil nocoj, je ameriški bobnar Ed Thigpen. Sodeloval je v sestavih, ki so jih vodili Williams, Hodges in Taylor. To pa posredno pove, da gre za visoko kakovostnega glasbenika, vsekakor za velikega virtuoza. Najbolj je slovel v dobi od 1959 do 1965, ko je igral v okviru tria, kjer je bil Oscar Patterson pianist
19.00	Prehrana dojenčkov:
INDUSTRIJSKA HRANA
V četrti oddaji o prehrani dojenčkov bodo spregovorili o tem, kako pripraviti hrano za najmlajše iz jajc, mesa in iz drobovine. Pretežni del oddaje je posvečen industrijsko pripravljenim obrokom, ki jih morejo mamice kupiti v trgovini in s katerimi imajo kaj malo dela pri pripravi hrane otroku. Ta pripravljena hrana ima vse naravne življenjsko pomembne lastnosti in sestavine in je v tem smislu tudi priporočljiva.
19.20	Na vrsti je nemi film
19.45 DETEL NAGAJIVČEK, risani film
20.00	DNEVNIK
20.40 OD RAPALLA DO LONDONA Feljtonska dokumentarna oddaja
21.15	W. S. REYMONT: KMETJE Poljska dramska nadaljevanka
22.05 Poročilo s kongresa Zveze komunistov Srbije
22.20	DNEVNIK
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
20.00 Risanka za otroke
20.15	DNEVNIK
20.30 Vlak, ki pelje na postajo Nebo
Češki film, ki ga je režiral Karel Kachyna, v njem pa igrajo j glavne vloge Z. Smrekova, M. Vavruša, J. Koza, A. Prohasko-va, B. Navratil, M. štepanek itd.
Podjarmljeno kraljestvo
22.00
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba: 8.35 Pratika; 12.50 Klavirska glasba; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mlaodno; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Komorni
M PROGRAM
7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 7.40 Lahka glasba; 8.40 Kako in zakaj?; 8.50 Orkestri; 9.05 Pred nakupi; 9.35 «Vojna in mir» — nadaljevanka; 10.00 Plošča za poletje; 10.35 Glasbeno-
koncert; 18.50 Orkester in pevec; govorni spored; 13.35 Pisan spo-
19.10 Šaljive zgodbe: «Mali o-glas»; 19.20 Pravljice, pesmi in glasba za otroke; 20.00 Šport; 20.35 Wolfang Amadeus Mozart: «Čarobna piščal» — opera; 22.00 Relax ob glasbi.
TRST
12.15 Deželna kronika; 14.40
red; 13.50 Ksko in zakaj?; 14.00 Plošče; 15.40 Glasbeno-govomi spored; 17.30 Posebna reportaža; 17.50 Telefonski pogovori; 20.00 Plošče; 21.19 Parodije.
III PRvGKAM 8.25 Jutranji koncert; 9.30 Glasba za otroke; 10.00 Koncert; 11.40 Komorna glasba; 13.00 Glasba
Tretj. stran: 15.10 Program po	‘	si‘“k“'"“
~ s ■ss* črinš
KOPER	Skeči; 18.45 Nacionalni podvodni
6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 16.30, parki; 19.15 Večerni koncert; 17.30, 18.30 in 20.30 Poročila; 6.15	20-30	Plošče;	21.30 Nova	glasba;
Glasba za dobro jutro; 8.30 Ju	22.40	Knjižne	novosti,
tranja glasba; 9.00 Zbori in ba-	SLOVENIJA
leti iz oper; 10.45 Glasba in na- 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00. svet; 12.00 Glasba po željah; 14.00 19.30 Poročila; 6.50 Na današnji Jugoslavija v svetu; 15.10 Polke, dan; 8.10 Glasbena matineja; valčki in mazurke; 16.45 Zbor	9.05 Radijska	šola: Narodni heroj
Marmelada iz Benetk; 17.00 Pro-	Tone	Tomšič;	9.35 Zbor	RT Za-
gram za mladino; 17.45 V nršem greb; 10.15 V žanru starih ple-
studiu; 18.00 Parada orkestrov. 19.00 Domači pevci zabavne glasbe; 19.30 Prenos RL; 20.00 Glasba v večeru; 21.30 Lahka glasba.
NACIONALNI PROGRAM
sov; 11.00 Za turiste; 11.15 Z nami doma in na poti; 12.10 Zvoki in barve; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domači ansambli; 14.10 Ali jih poznate?; 14.40 «Na poti s >7 n« o nn	„„	kitaro»;	15.40	Korsakov:	«Car
7.00, 8.00,	13.00, 15.00,	21.00 Po- Saltar»;	16.00	«Vrtiljak»;	16.40
rocila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Naš podlistek — S. Rozman: Se-Popevke; 9.00 Vi in jaz; 10.00 Po- stra Marija; 17.10 Koncertni o-sebna reportaža; 11.30 Najboljše der; 17.45 Narava in človek — med najboljšimi; 12.10 četrti spo- Marko Meden: O živalskih stru-[fiL l3,23, Strnjena komedija; pih; 18.00 Aktualnosti; 18.15 Ber-H;0? Filmska glasba; 14.40 Ra- haski simfoniki; 18.30 V torek (hjska nadaljevanka «Ben Hur»; na svidenje!; 19.00 Lahko noč, 15.10 Program za mladino; 16.00 otroci!; 19.15 Ljubljanski jazz an-«Sončmca»; 17.05 Plošča za po- sambel; 20.00 Slov. zemlja v pes-I303 Pisan spored; 18.45 mi in besedi; 20.30 Od premiere ,nncn?. ,	, onornska Panorarna; do premiere; 21.30 Melodije: 22.15
19.50 Orkestri; 20.40 Tribuna re- Popevke; 23.05 M. Jarc: Čez dav-fe-enduma; 21.40 Donizettijeva ni ribnik sanj; 23.15 Bartokove opera «Il campanello».	skladbe.
primorski dnevnik
aSPORT ŠPORT ŠPORT
23. aprila 1974
Italijanska nogometna	
prvenstva	
AtltìA	
IZIDI	
Cesena - Cagliari	1:1
L.R. Vicenza - Fiorentina	1:0
Foggia - Bologna	1:1
Torino - Genoa	2:0
Juventus - Sampdoria	2:0
Milan - Lazio	0:0
Roma - Inter	3:3
Verona - Napoli	1:0
LESTVICA
Lazio 38; Juventus 35; Fiorentina in Napoli 31; Inter 30; Tarino 28; Bologna in Milan 26; Cesena, Cagliari in L.R. Vicenza 24; Roma 23; Foggia 21; Verona 19; Genoa 17; Sampdoria 16.
PRIHODNJE KOLO
Bologna - Verona, Cagliari - Fiorentina, Inter - Juventus, Lazio -Genoa, L.R. Vicenza - Cesena, Napoli . Foggia, Torino - Milan, Sampdoria - Roma.
B
IZIDI
Arezzo - Brescia	1:0
Ascoli - Palermo	2:0
Atalanta - Perugia	1:0
Catania - Avellino	1:0
Parma - Brindisi	4:0
Reggina - Como	1:1
Reggiana - Spai	1:0
Taranto - Bari	0:0
Ternana - Novara	1:0
Varese - Catanzaro	3.1
LESTVICA
Ascoli 41; Varese 40; Como 38; Ternana 37; Parma in Spai 33; Novara, Taranto in Palermo 31; A-rezzo 29; Atalanta, Avellino in Brindisi 28; Reggiana in Reggina 27; Brescia in Catanzaro 26; Perugia in Catania 24; Bari 18.
PRIHODNJE KOLO
Arezzo - Parma, Bari - Spai, Brescia - Ternana, Brindisi - Varese, Catania - Ascoli, Catanzaro - Atalanta, Como - Avellino, Novara - Taranto, Palermo - Reggina, Reggiana - Perugia.
A SKUPINA
C
S=i
IZIDI
Bolzano - Pro Vercelli Belluno - Derthona Udinese - Lecco Manza - Mantova Padova - Trento Legnano - Savona Clodiasottom. - Solbiatese Seregno - Triestina Venezia - Gavinovese Alessandria - Vigevano K '
1:0
0:0
1:0
2:0
1:0
0:0
2:0
0:0
3:2
3:0
LESTVICA
Alessandria 45; Udinese in Venezia 38; Monza 37; Lecco 35; Mantova 34; Seregno 33; Pro Vercelli 32; Belluno 31; Bolzano in Solbiatese 30; Trento 28; Vigevano in Legnano 27; Padova 26; Gavinovese 24; ClodiasotOomarina 23; Triestina 22; Savona 21; Derthona 19.
PRIHODNJE KOLO
Derthona - Alessandria, Bolzano - Belluno, Venezia - Clodiasottoma-rtiua, Padova - Gavinovese, Lecco • Legnano, Mantova - Pro Vercel-8, Monza - Savona, Udinese - Seregno, Solbiatese - Trento, Vigevano - Triestina.
NOGOMET
VA SKUPINI C LIGE
Dragocena točka za tržaško ekipo
Triestina je imela mnogo priložnosti za dosego gola
NOGOMET
V PRVENSTVU 2. AMATERSKE LIGE
Nepričakovana zmaga Zarje na Proseku
Vesna bi kmalu presenetila Maggesano - Nezaslužen poraz Juventine - Rreg zopet brez točk
Seregno — Triestina
0:0
SEREGNO: Banfi, Monti, Citterio, Cappeletti, Dorini, Della Giovanna, Ganzi, Arienti, Vanazzi (Sal-vioni v 75. min.), Fagnani, Pozzoli.
TRIESTINA: Marson, Sabbadin, Pomaro, De Luca, Riva, Albicocco, Berteli, (Schilliro v 63. min.), D'Alessi, Paganin, Brusadelli, Rossi.
SODNIK: Romanetti iz Messine.
Z obrambno vrsto, ki deluje vedno bolje, si je Triestina v nedeljo priborila v Seregnu dragoceno točko, ki ji bo prav gotovo pomagala k rešitvi pred izpadom iz C lige. Čeprav so Tržačani remizirali brez golov, so prikazali dobro igro, toda manjkal jim je napad, ki bi bil sposoben spremeniti v gol marsikatero dobro akcijo. Vendar
Osem kol pred zaključkom prvenstva je položaj v A skupini C lige trdno pod kontrolo Alessandrie, ki je visoko zmagala proti Vigevanu ter ima sedem točk naskoka pred dvojico Udinese — Venezia. Vi-demčani so doma premagali Lecco, ki je v začetku prvenstva meril na prestop v B ligo, Benečani pa so odpravili Gavinovese in tako napravili u-slugo Triestini, ki se je približala svojim neposrednim tekmecem za izpad na dve točki. Tržačane pa je prehitela Clo-diasottomarina z zmago nad Solbiatese jem. Remizirali pa sta tudi Derthona in Savona, ki sta še vedno na zadnjih dveh mestih lestvice, medtem ko si je dve dragoceni točki zagotovila Padova z zmago nad Trentom. Morda pa bo nedeljsko kolo ugodno za Tržačane, ki bodo igrali v Vigevanu. Njihovi tekmeci za obstoj v ligi bodo imeli precej nevarna srečanja, saj bo Clodiasottoma-rina igrala proti Venezii, Derthona proti Alessandrii, Savona v nevarni Monzi, Padova in Gavinovese, ki imata enako število točk, pa se bosta srečala med seboj.
menila položaja, saj je Seregno predvsem v drugem polčasu stalno pritiskal in skušal izsiliti zmago. Vendar pa mu ni to uspelo, čeprav je bil pròti koncu srečanja zelo blizu cilja, ko je Riva odbil žogo z glavo pred praznimi vrati, saj se je Marson podal prej proti žogi in je ni ujel.
Triestina bi prav lahko realizirala, saj ji za to ni manjkalo priložnosti, vendar pa jih napadalci niso znali izkoristiti. Nasprotno pa so domačini bili precejkrat blizu gola, naleteli pa so na odlično razpoloženega vratarja Marsona, ki je branil vse.
OBVESTILO
Gaja sklicuje 4. redni občni
zbor, ki bo v soboto. 27. aprila 1974, ob 20. uri v prvem ali ob 20.30 v drugem sklicanju v osnovni šoli «Karel Destovnik • Kajuh» v Gro-padi, z naslednjim dnevnim redom:
1.	Predsedniško poročilo
2.	Tajniško poročilo
3.	Blagajniško poročilo
4.	Kazrešnica staremu odboru
5.	Volitve
6.	Razno.
Vljudno vabljeni člani in simpatizerji združenja.
Primorje — Zarja 0:1 (0:0)
PRIMORJE: Štoka, Blažina, Vižintin, Versa, Vatta, Tomizza, Rusija (k), G. Husu, Bolcich, V. Husu (76. min. černjava), Drioli, 12 Kapun.
ZARJA: Tasso, I. Marc, Križ-mančič S., D. Marc, Metlika, Križ-mančič V. (k), Grgič, Bon, Žagar, Primožič, Bhlc (61. min. Bessi), 12 Babuder.
STRELEC: 81. min. Grgič. Koti: 4:8. Sodnik: De Ros iz Krmina. Gledalcev: 450.
Derbi Primorje — Zarja je po prikazani igri obeh ekip popolnoma razočaral številne gledalce. Končni izid pa je nedvomno zadovoljil navijače Zarje, ki je s Proseka odnesla dve dragoceni točki, ki bosta morda zelo pomembni boju za obstanek v ligi.
Domačini so se predstavili na i-grišču v pomlajeni postavi in takoj je bilo opaziti neuigranost moštva. Obramba Primorja pa je z Vatto na čelu zdržala vsako prodorno ak cijo Zarje in zato vratar Štoka v prvem polčasu ni imel resnejšega dela.
Tudi Zarja ni pokazala mnogo, predvsem pomanjkljivi so bili «rde-čebeli» vrt iadu. Nedvomno smo pričakovali od Bazovcev mnogo več; če že ne dobre igre, saj nekoliko več borbenosti. Zato je po-
iiiiiiimiiiiiiiiiiiiimimmiiiiiMimiiiiiiiiimiiiiiintiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiuiiiiiiiiiiiimuiiiiiiiiiiiiiiii
V PROMOCIJSKI NOGOMETNI LIGI
Enajsterica Ponziane ob skoro vso prednost
Po zadnjem porazu ima na lestvici le še dve točki naskoka
pa so v nedeljo tržaški tretjeli-gaši nastopili v precej okrnjeni postavi, saj zaradi poškodb nekateri igralci niso mogli nastopiti. Tako je Schilliro stopil na igrišče šele sredi polovice drugega polčasa.
ko je nwraLdzasafJL -gyina noge zapustiti srečanje Bertoli. Toda njegova vključitev ni spre-
niti
1 —
2 -
3 —
1. 2. 1. a
1.
2.
1.
2. L 2. 1. 2.
KVOTE:
4 -
6 -
Monte Autore
Mahler
Oliva
Operetta
Vetiver
Ternate
Toiano
Gasp arri
Tercero
Magno
Tisifone
Goccia
X
X
X
1
X
X
2
2
X
1
X
1
12 — 11 — 10 —
nobenega zadetka 722.800 lir 50.500 lir
Corno di Rosazzo —
Ponziana	2:1 (1:0)
Ponziana je v nedeljo doživela nov spodrsljaj, saj je morala poražena iz Corna di Rosazzo in tako je njena prednost na skupni le-
stvici padla na sami dve točki pred Sacilesejem. Pred tremi koli je že kazalo, da imajo Tržačani zagotovljen vstop v D ligo, dva zaporedna poraza pa sta skoraj uničila prednost šestih točk. Vendar pa ni sedaj nevaren več Pro Cervigna-no, pač pa Sačllčse, ki je odpravila najprej r Ponzigno, v nedeljo pa še Cervignano z 1:0. Štiri kola pred koncem prvenstva je tako spet odprt boj za prvo mesto, potem ko je že vse izgledalo, da je to mesto trdno v pesti tržaških predstavnikov. Vendar pa tem ni uspelo ubraniti visoke prednosti, ki so si jo zagotovili po lepi igri v polovici prvenstva.
kilometrov prevozil skoraj sam. Nekaj kilometrov pred ciljem ga je sicer ujel Pintens, vendar pa ni mogel napraviti nič proti odličnemu mlademu kolesarju, ki ga je premagal v sprintu. Tretji je bil po eni minuti Planckaert, četrto mesto pa je osvojil italijanski predstavnik Panizza.
KOLESARSTVO .
LIEGE - BASTOGNE — LIEGE
Roland De Vitte presenetil Pintensa
LIEGE, 22. — Na 246 km dolgi klasični kolesarski dirki za profesionalce Liege — Bastogne — Liege je povsem nepričakovano zmagal neznani belgijski kolesar Roland De Witte, ki je zadnjih 150
ZADAR, 22. — Ljubljanski kolesar Janez Zakotnik je že tretjič zmagal na spomladanski amaterski dirki «Po Jadranski magistrali». Po zmagah v letih 1971 in 1972 je svoj tretji uspeh dosegel z manj kot polminutnim naskokom pred svojimi nasprotniki. Na drugo mesto lestvice se je uvrstil Puljčan Pocrnja, tretji je bil Leček, nato mladi Žagar, ki je zmagal v zadnji etapi na Velebitu, Frelih ter mladi zagrebški kolesar Bobovčan .
Po zaključeni dirki je zvezni trener Zvone Zanoškar sestavil reprezentanco, ki bo zastopala Jugoslavijo na veliki mednarodni etapni dirki Praga — Berlin — Varšava, ki bo od 8. do 22. maja. V ekipi so Zakotnik, Pocrnja, Pleško, Arsovski, žagar in Janjič, rezerva pa je Frelih.
vsem razumljivo, da je srečanje dolgočasilo gledalce. Primorje ima vsaj delno opravičilo v tem, da se mladinci, ki so nadomestili člane prvega moštva, niso povsem uigrali z ostedimi tovariši.
Končni izid govori o zmagi Zarje, ki je prišla bolj po naključju, kot pa po njeni zaslugi. Naj opišemo le nekaj nevarnejših akcij. V 25. minuti p.p. je Husu Walter, ki je prvič nastopal v 2. amaterski ligi, preigral dva nasprotnika in z roba kazenskega prostora v loku streljal, toda usnje je zadelo prečko. V 16. min. d.p. je Rustja v voleju silovito streljal, Tasso pa je z lepo parado odbil žogo nad preč ko. V 36. minuti je Grgič v kazenskem prostoru Primorja streljal mimo nog treh branilcev proti vratom, vratar Štoka je opazil žogo,
V dvanajstem povratnem kolu je vodeča Maggesano pridobila točko nad drugouvrščenim Stockom, ki ni šel preko remija v Gorici proti Audaxu. Stock bo v četrtek igral zaostalo tekmo s Campanellami in je možno, da dohiti Maggesano na vrhu lestvice. Razdaljo z Maggesano je obdržala le S. Anna, ki je premagala Duino, medtem ko je Flaminio prepustil točko tudi Cam-panellam.
Nedeljski zavrti ja j je bil neuspešen za naše enajsterice. Vesna je z avtogolom klonila Muggesani. Breg je na domačih tleh podlegel tudi Liberta-su. Juventino pa je pet minut pred koncem klonila Ederi. Zmagala je le Zarja, ki je na Proseku presenetila domače Primorje in s tem dohitela Fos-salon (neposrednega tekmeca za izpad), katerega je Inter SS, ki tudi upa na obstanek v ligi, prisilil na delitev točk.
B. R.
šele ko se |- ta zakotalila v mrežo. Tik pre* koncem je imel Tomizza izredno priliko, toda pri popolnoma praznih vratih je z razdalje dveh metrov poslal usnje čez prečko.
B. R.
TELOVADBA
V SREČANJU ŽENSKIH EKIP
Švica premagala Jugoslavijo
Vratar naraščajnikov Gaje je kar štirikrat pobral žogo iz svoje mreže
HVAR, 22. — švicarska ženska telovadna vrsta je v prijateljskem dvoboju na Hvaru premagala jugoslovanske predstavnice s 356,70 proti 349,70. Vendar pa ni poraz s sedmimi točkami razlike hud, saj so v jugoslovanski reprezentanci nastopale skoraj izključno mlade telovadke, z izjemo šljepice, ki je zmagala med posameznicami. Švicarke so bile boljše in so zanesljivo zmagale tako v prostih kot tudi v obveznih likih.
DRUGE ŠPORTNE VESTI NA ŠESTI STRANI
Muggesana — Vesna 1:0 (0:0)
MUGGESANA: Coslovich, Stefanini, Dilich, Sain, Varin, Borroni, Pugliese, Desantis, Mancosu, Ca-fueri. (Lionetti),, Rupini. ...,u i VESNA:	Rado Tence, Verzier,
Botti,' Germani, Sandor Tencé, Košuta, Kelemenic, Valente, Caha-rija, Bortolotti,- Boris' Teh'CÉ'."J'’ ' Strelec: v 37. min. d. p. avtogol Germanija.
SODNIK: Zidarich iz Trsta.
Vesna bi lahko v Miljah poskrbela za veliko presenečenje. Križani so namreč večkrat spravili vodečo ekipo v tem prvenstvu v velike težave in le zaradi smole niso odnesli iz Milj zaslužene točke. Osem minut pred koncem je namreč Muggesana dosegla edini zadetek dneva z avtogolom, ki ga je dal kriški vezni igralec Germani.
Srečanje ni bilo na visoki tehnični ravni, saj je Vesna skušala v Miljah odnesti točko, kar bi bilo
za moštvo dokajšnjega prestižnega pomena, domačini pa so startali na zmago, saj bi jim bil lahko spodrsljaj na domačih tleh usoden v borbi za prestop v višje ligo. Ne gre namreč pozabiti, da je drugi na lestvici, Stock, s tekmo manj, še vedno glavni tekmec vodeče Muggesane.
Domačini so igrali dokaj živčno. Napadali so brezidejno, tako da je bila naloga kriških branilcev lažja. Večkrat pa je Vesna s protinapadi spravila v težave nasprotno obrambo. Vse je kazalo, da se bosta ekipi poslovili pri neodločenem izidu, ko so domačini naključno prišli do gola. Bila je to hladna prha za kriške nogometaše, ki so bili do tedaj zaradi požrtvovalnosti in borbenosti povsem enakovredni «renomiranim» domačinom.
b. 1.
Breg — Libertas 0:3	(0:1)
BREG:	Favento, Possega, Ža-
fran, Saxida, Vidos, Marchesich, Mahnich, Race (Lovriha), Samec, Grahonja, Strnad.
LIBERTAS: Pemisco, Vidoni, Lu-petin, Paoli, Delise, Coslovich, Russo, Ferrara, Mottica, Kauzki, Auber, Visnoviz, Rupini.
STRELCI: v Z!, min. Russo, 51. min. Ferrara in 90. min. Mottica.
V nedeljo so morali Brežani ponovno položiti orožje, saj je Libertas s svojo organizirano in premišljeno igro vseskozi narekoval tempo igre. «Plavi» so nekaj pokazali le v začetnih minutah srečanja, ko so parkrat nevarno prodrli db Pemiscovih vrat. Sredi polčasa je padel Russov gol, pri katerem ima precej krivde nepazljiva obramba, z izjemo Paventa (ki je tudi tokrat lem branil svoja vrata), že demoraliziranim Brežanom, kljub oobn volji u uspelo priti do izenačenja in polčas se je končal v vodstvu gostov. Po počitku smo pričakovali odločnejšo reakcijo predstavnikov dolinske občine, vendar pa so nasprotniki že v peti minuti podvojili z enajstmetrovko. Ritem igre se je nato vidno znižal, saj bi Breg nikakor ne mogel nadoknaditi dveh golov in se tudi gostom nj Prav nič mudilo. Tik pred končnim žvižgom je uspelo odličnemu Mottici presenetil Faventa in pečatiti izid na 3:0.
Ist
za-
Edera — Juventina 2:1 (1:0)
JUVENTINA: Plesničar. Corva. M. Tabaj, Nanut, Tomažič, Uraš, Tavčar, Ferfolja, Ferletič. Sirk. Berdon. (12. igralec Černič).
(Nadaljevanje na 6. strani)
uiiii»iiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiii,M„iiil,mi„,l|,IIIIIII,llllnlriIlllllllillIIII||lll|||(||||mf||||I|11I|1|||1|||Mii|||l|Ji|im
3. AMATERSKA NOGOMETNA LIGA
Sodnik v Doberdobu prekinil srečanje Mladost-Sudest
Jugoslovanska nogometna prvenstva
1. ZVEZNA LIGA
IZIDI
Borac - Partizan	1:1
Beograd - Velež	3:0
Vojvodina - Proleter	3:1
Dinamo - Sarajevo	4:1
Bor • Čelik	0:0
C. zvezda - Racmički	4:0
Hajduk - Zagreb	2:1
Željezničar • Sloboda	1:3
Olimpija - Vardar	2:0
LESTVICA
Crvena zvezda, Velež in Hajduk 35; Čelik 31; Beograd, Partizan in Radnički 29; željezničar in Olimpija 28; Vojvodina 27; Dinamo, Vardar, Sloboda in Sarajevo 26; Proleter 25; Borac in Bor 21; Zagreb 21.
PRIHODNJE KOLO
Sloboda - Borac, Partizan . Beograd, Velež - Vojvodina, Proleter -Dinamo, Sarajevo - Bor, Čelik -Radnički, Zagreb . željezničar, Vardar - Hajduk, Olimpija - Crvena zvezda.
2. ZVEZNA LIGA — ZAHOD
IZIDI
Union bi zaslužil vsaj točko
2:0
2:1
1:1
1:1
3:0
0:0
1:0
1:0
2. AMATERSKA LIGA
IZIDI
S. Anna - Duino Edera - Juventina Campanelle - Flaminio Audax - Stock Libertas - Breg Fossalon - Inter SS Zarja - Primorje Muggesana - Vesna LESTVICA
Muggesana 38, Stock 36, S. Anna 35, Audax in Flaminio 38, Vesna 31, Edera 30, Juventina 28, Primorje 27, Libertas 26, Duino 25, Campanelle 24, Fossalon in Zarja 20, Inter SS 16, Breg 4.
PRIHODNJE KOLO Inter SS - Muggesana, Audax -Juventina, Duino - Stock, Edera -Campanelle, Primorje - Libertas, Breg - Fossalon, Flaminio - S. Anna, Vesna - Zarja.
MLADOST: Pieri, Jarc, F. Fer folja, Devetak, Marušič, Doncovio, Pahor, Peric, Marizza, G. Ferfolja, Lorenzut.
SUDEST: Zagato, Cecconi, Ciroi, Toffolo, Cicuttini, Comelli, Larese, Bressa, Urdan, Battistoni, Vitale.
SODNIK: Mario Anastasio iz Tr žiča.
V	poslovilni domači nogometni tekmi 3. amaterske lige v Doberdobu, je prišlo do neljubega in nešportnega zaključka. Sodnik Anastasio iz Tržiča je v 25. min. drugega polčasa priuneodlpčenem stanju 0:0, ker ga je ogrožal napadalec goriške ekipe, prekinil tekmo. Vzrok, ki je do tega privedel goste, je bila pravično dosojena e-nojstmetrovka v korist Mladosti. Levi branilec Ciroi, se je mogoče nehote v kazenskem prostoru i roko dotaknil žoge in povzročil pre kršek. Ta najstrožja kazen je čez mero razburila goriške goste, tako da je sodnik pri priči odžvižgal konec tekme in sestavil zapisnik, ki ga je poslal sodniški federaciji. Po vsej verjetnosti bo ta prisodila zmago Doberdobcem z 2:0.
V	prvem polčasu je potekala tekma v znatni premoči Mladosti. Že v 15. in 17. minuti je s Ferfoljo in Pahorjem za las zgrešila zadetek. V drugem polčasu se je igra nekoliko uravnovesila, čeprav so Doberdobci še vedno imeli lažjo terensko premoč. V 25. min. pa je prišlo do nezaželenega incidenta ki smo ga že opisali.
K. F.
Union — ACEGAT 2:3 (1:1)
UNION: Gersinič, Bandi, Appolo-nio, Vidal (v d.p. Del Zio), Sartori, Dessenibus, Attini, Zahar, Mo-roan. Vicini, D'Agnolo V. 12. Ve-dana.
ACEGAT: Mauri, Conti, Perrieri, Luglio, Doz, Cotterle, Pistam, Gei, Rossi, Cociani, Mazzon. 12. Giorio.
STRELCI: za Union D'Agnolo in Morgan.
Union je doživel nezaslužen poraz. Tržačani so dosegli svoj prvi zadetek že v 4. min. p.p. iz enajstmetrovke. Reakcija Uniona je bila hitra, saj je podlonjerska ekipa napadala ves prvi polčas in je dosegla zadetek 3 minute pred koncem prvega polčasa iz enajstmetrovke, potem ko so grobo posegli
nad D’Agnolom. Isti igralec je streljal enajstmetrovko in realiziral. V drugem polčasu je Union v teku 2 minut prijel še dva gola, enega iz enajstmetrovke, drugega pa iz akcije. Prav tedaj ko je kazalo, da bodo morali Podlonjerci zopet kloniti pred nasprotnikom, smo lahko rideli reakcijo «piavo - rumenih». Večkrat so zgrešili zadetek, povedati pa je treba, da so imeli s streli smolo. Drugi gol za Pod-lonjerce je dosegel Morgan iz lepe akcije. S tem se je praktično končala tekma. Vsekakor je treba reči, da bi bil remi pravičnejši rezultat za obe ekipi.
Lib. Montesanto — Sovodnj’e 0:3 (0:0)
POKAL RONCHI Virtus — Primorec
4:1
VI. kolu turnirja za pokal Ronchi je Primorec nastopil v naslednji postavi: Kante (Vladimir Kralj), Bruno Križmančič, Husu, Mervič, Sosič. D. Možina, (čuk). P. D'Este, Kralj, Stranščak, B. Kralj, P. Možina. Kralj je povedel Primorec v vodstvo. Nato so Tržačani izenačili in povedli v desetih minutah kar s tremi goli prednosti. Primorec je nato vso tekmo močno pritiskal a mu ni uspelo doseči več niti gola.
Bruno Križmančič
Maribor - Karlovac	4:1
Dinamo (V) - Šibenik	0:1
Mercator - Rijeka	2:2
Crvenka - Dinamo (P)	3:0
Osijek - Igman	1:0
Mura - Isk-a	0:1
Kozara - Novi Sad	1:1
Bačka - Leotar	0:0
Famos - Spartak	0:0
LESTVICA
Rijeka 33; Osijek 32; Iskra, Novi Sad in Crvenka 28; Bačka in Famos 26; Šibenik 25; Maribor 24; Dinamo (V), Igman, Dinamo (P), Leotar in Karlovac 23; Spartak 22; Mercator in Mura 17.
PRIHODNJE KOLO
Šibenik - Maribor, Dinamo (P) -Mercator, Isk,-a - Kozara Leotar
-	Famos, Karlovac . Osijek, Rijeka
-	Dinamo (V), SparteJs - Crvenka, Igman - Mura, Novi Sad . Bačka.
SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
IZIDI
Drava - Slovan Izola - Kladivar Ilirija - Rudar Kovinar - Ljubljana Nafta - Železničar Šmartno - Koper Slarija - Aluminij
0:1
1:1
0:0
1:0
0:2
0:1
1:0
LESTVICA
Cesena - Cagliari Fiorentina - L.R. Vicenza Foggia - Bologna Genoa - Torino Juventus - Sampdoria Milan - Lazio Roma Inter Verona - Napoli Ascoli - Palermo Reggina - Como Varese - Catanzaro Seregno - Triestina Rimini - Sambenedettese
X
2
X
2
1
X
X
1
1
X
1
X
1
Rudar 26; Slovan in Kladivar 23; Železničar 22; Ljubljana, Nafta in Koper 20; Slavija in Ilirija 18; Kovina,- 14; Izola 13; Šmartno in Aluminij 12; Drava 11.
PRIHODNJE KOLO
Šmartno - Drava, Koper - Nafta. Železničar - Slavija, Aluminij
-	Kovinar. Ljubljana Ilirija, Rudar
-	Izola, Kladivar - Slovan.
VZHODNA CONSKA LIGA
IZIDI
Triglav - Litija	1:0
Sava IT) - Sava <K)	2:3
Tabor Primorje	6:2
Vozila Adria	2:1
Usnjar - Tržič	1:0
Tolmin - Jadran	3:0
LESTVICA
Vozila 24; Litija 20; 18; Triglav 17: Tabor 16; Tržič 15; Adria 14;
Sava (K) in Jadran Usnjar 13;
Primorje 11; Tolmin in Sava (T) 8.
PRIHODNJE KOLO
KVOTE:
13 -12 -
4.434.300 Ur 104.300 lir
Sava (K) - Tolmin, Jadran -Usnjar. Tržič . Vozila, Adria -Triglav, Utija - Tabor, Primorje -Sava (T).
TONE
SVETINA
V prvem mraku je bila dobrih štirideset metrov visoka stena skoraj previsna, zdela se je nepreplezljiva. Na najnižjem koncu se je njen bok raztezal od črne stene do roba rebra, od tam pa strmoglavljal v neznano globino. Nad njimi rumen odlom, brezupen, previsen, skoraj s streho pokrit. Tisto, kar so gledali iz slovenske smeri kot zelenico, pa se je izkazalo za obokan previs...
Nekaj časa so begali po polici sem in tja in si ogladovali dve poči, speljani v Ladjo.
«Tu ne pridemo čez, Joža,» je dejal Miha Čopu, ki ni imel nič kaj veselega obraza. Tudi Staneta je težila misel, da se bodo naslednji dan vračali čez vso steno. Tolažilo jih je le to, da imajo dve petinsedemdeset metrov dolgi vrvi in dvajset klinov za spuščanje. Ej, bedno se je ustaviti tristo metrov pod vrhom stene zaradi enega samega nepre-plezljivega mesta... Morali so se sprijazniti z negotovostjo, s hladom noči in z medlim upanjem, da bo svetloba odkrila ranljiva mesta zapreke.
Za bivak so si izbrali široko polico. Stane je iz nahrbtnika izvlekel šotor. S kladivi so razgrebli grušč in zravnali ležišče za tri. Na rob police so zabili nekaj klinov, nekaj pa v steno, da so lahko razpeli vrvice in pritrdili šotor. Zlezli so
vanj. Šele sedaj, ko so mirovali, jim je v ude zlezla utrujenost. Prižgali so gorilnik, ši skuhali večerjo in se najedli. Opazovali so, kako steno zaliva noč.
Ob devetih jé čop zlezel iz šotora na okrajek police ni prižgal svečo. Drobni plamen je utripal med strašne prepade.
10
V	koči v Vratih je oskrbnik Torkar okoli devetih zvečer postal nemiren. Hodil je sem in tja iz jedilnice v kuhinjo in spet nazaj pa pred vrata in ven pred kočo ter zrl v steno. Nad vrhovi je visela hladna poletna noč in zvezde so visoko utripale. Oslinil je prst in ga stegnil v večerni veter. Zadovoljen je bil, da piha severovzhodnik, znanilec lepega vremena. Skrbelo ga je za fante v steni. «Skalaši» so bili njegovi redni in najboljši gostje. Zaupali so mu svoje načrte, pričakujoč, da bo napravil, kar je treba, če se zgodi nesreča. Torkar je bil posebno za plezalce iz mesta glavni vremenski prerok, če se je v čistem poletnem dnevu prikradla tanka megla na vrh Škrlatice, je vedno dejal: «Fantje, ne v steno! Jutri okoli poldneva bo neurje!» Marsikdo ki so ga ponoči premotile zvezde in čisto jutro, mu ni verjel in se je potem privlekel ves premočen in prestrašen iz skalovja.
V	kotu jedilnice je sedel Sloki v zaupnem pogovoru z lepo plavolasko. Nalival se je s črnino in ji pripovedoval svoje strašne zgodbe z gora in doline. Znal je spretno pripovedovati, da je navdušil marsikatero žensko, in jo tudi omamil. Sloki je vedel za njihove šibke točke: da se bolj navdušujejo nad plezalci kot na plezanjem.
Ko jo je seznami z vsem, kar se je to poletje dogajalo v hribovju, jo je začel moriti s svojimi problemi. Na dan so privreh vedno takrat, kadar je nekoliko globlje pogledal v kozarec. «Veste, gospodična Karmen, tako je. Svet, v katerem živimo, je vsak dan bolj nor. Ljudje smo, sužnji
sil in velikih transmisij, ki jih ne razumemo, ki nas meljejo počasi in vztrajno. Vsak po svoje izgublja tla pod nogami. In nekateri izgubljajo tudi nebo nad seboj. Vsak po svoje se temu umikamo in skušamo najti nadomestila za izgubljeno. Veste, razlikujemo se samo po tem, da nekateri vemo, drugi pa ne, kaj nam manjka.»
Dekle ga je še vedno pozorno poslušalo. Ko je znova dvignil kozarec k ustnicam, ga je smehljaje se vprašala:
«No, gospod Sloki, dolgo časa me že poznate skoraj že od mojega otroštva, pa povejte, kaj meni manjka?»
«Ne vem. Vi ste skrivnostna ženska. Lahko samo ugibam. .. Pravzaprav vam ne manjka nič... Vsega imate na pretek. Morda vam manjka samo pravi moški, ker sem vas v zadnjem času že večkrat srečal v planinah z očetom.»
«Kako mislite? Ali je še kaj pravih moških na svetu? Bojim se, da jih je malo...»
«Ni jih veliko — so pa še... V mdzerijl, ki jo poraja ta bolna civilizacija, je težko najti tiste, ki se upirajo poplavi povprečnosti, da ne bi postali proizvod potrošniške družbe... poceni blago...»
«Profesor, vi ste razgledan človek, gotovo poznate kakšnega takega. Ko že takole govoriva, vam priznam, da se pošteno dolgočasim ob vseh, ki me oblegajo...»
«Naj vam verjamem? Vem, da nimate malo oboževalcev!»
«Preveč! Predobro poznam moške, da bi se lahko navdušila kar tako.»
«Velike zahteve imate, gospodična! Za vas bi se našlo kaj med umetniki ali pa alpinisti... Ti so za zdaj še ljudje, ki si jih povprečnost še ni podredila.»
«Bolj me zanimajo alpinisti.»
«Hej, Torkar! Prinesi ga še pol litra!» Je zavpil Sloki oskrbniku, ki se je pojavil med vrati. Potem se je spet obrnil k dekletu in vprašal:
«Kako? Kakšne izkušnje pa imate z umetniki?»
«V glavnem slabe.»
«So to dobri umetniki?»
«Ne vem, če sežem tako visoko, da bi sodila kaj je v umetnosti dobro in kaj ne. Toda, kdo mi je všeč in kdo ne, kaj me privlači in kaj odbija, v umetnosti ali pri človeku, o tem sem si na jasnem .. Zdaj se zanimam za neznano.’ Alpinizem je moda, vse govori o njem in tudi mene mika »
«Kaj vas mika? Alpinizem ali alpinisti?» jo je pomenljivo vprašal. Iz žepa je vzel dozo in ji ponudil cigareta Prižgala sta, potem pa je Karmen odvrnila •
«Pojav me zanima. Tudi vi me zanimate. O vas so mnogo govorili na univerzi. Imajo vas za čudaka.»
«Za takšnega da me imajo? Zakaj?»
«Tega tudi jaz ne vem. Sodb o ljudeh ne povzemam iz govoric, skušam si jih ustvariti sama. Skratka, sedaj me zanimajo ljudje, ki jih privlači višina.»
V nasprotnem kotu se je razvnela pevska družba, pri sosednjem omizju pa so se smejali starim šalam, tako da sta se komaj razumela. Sloki je počakal, da so glasovi potihnili potem pa je rekel:
«Če človek noče pasti, se mora vzpenjati Na svetu je tako: lahko počenjamo samo tisto, kar nam dovoljujejo možnosti. Vidite, gospodična: nekatere izziva višina, druge pa brezno.»
«Pa vas?»
«M.ne privlači oboje.»
«Tudi mene Morda sva si celo malo sorodna.,. Priznati vam moram, da ste mi bili nekoliko všeč celo takrat ko so vas rp 'bolj nosili po zobeh .»
Sloki se je zadovoljno nasmehnil, rekoč:
(Nadaljevanje sledij
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica	GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82
Naročnina
Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6
23. aprila 1974
Za SFRJ	lekoL'i račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361
«ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno «
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglasi» 80 lir beseda Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I«
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	,zdaia in tiska T ZTT ’ Trst
SPORT SPORT SPORI
KOŠARKA
V PRVENSTVU «L DIVIZIJE»
Borovi «veterani» klonili zaradi nezadostne kondicije
V prvem polčasu so bili nasprotnikom povsem enakovredni
Servolana — Bor 62:43 (21:14)
SERVOLANA: Tommasini, Cadel 6, Bartolomei 11, Festini 7, Ličen, Calzolari 11, Bibuli 15, Bassi 12.
BOR: Hrvatič, Kravos 6, Ku-fersin, Cesar 3, štokelj, Drasič, 0-blak 2, Ražem 7, Kariš 15, Lakovič 10.
SODNIK: Ponga iz Trsta.
PROSTI METI: Servolana 6:22 Bor 11:30.
PET OSEBNIH NAPAK: Bibuli (54:39).
V	prvem kolu prvenstva prve divizije so borovci igrali v Skednju proti Servolani, ki je nastopila s svojo mladinsko ekipo. Borovi «veterani» so se kljub odsotnosti krila Ivana Furlaniča požrtvovalno borili. V prvem polčasu so bili celo enakovredni nasprotnikom, saj so v 11. minuti igre vodili z 9:7. Nato pa jim je zmanjkalo sape in domačini so tako povedli na 21: 14. V drugem delu igre pa so bili borovci enakovredni domačinom le v uvodnih minutah, nato pa so zgrešili več napak pri prenosu žoge iz obrambe v napad in Servolana je tako zasluženo zmagala z 19 točkami razlike.
Borovci bodo v drugem kolu, v četrtek, igrali proti Don Boscu. Srečanje bo na igrišču «L maj», ob 10.30.
KADETI
Lloyd Adriatico — Bor 104:62 (50:21)
BOR: Ražem 30, Bruno Furlan 3, Mazzucca 15, Renato Furlan 1, Parovel 3, Žerjal 8, Perko 2.
LLOYD ADRIATICO: Oeser 32, Bozzola 10, Prassel, Radovini 18, Trani 2, Maranzana 2, Scolini 12, Avon 2, Magrini 8, Goti 18.
SODNIKA: Bassi in Modolo iz «prsta
PROSTI METI: Bor 12:24, Lloyd Adriatico 10:16.
PET OSEBNIH NAPAK: nihče.
V	predzadnjem kolu prvenstva kadetov so borovci igrali proti prvemu z lestvice, z Lloydom Adriaticom, ki je v zaostalem srečanju premagal Inter 1904 z 81:66. «Plavi» so proti Lloydu nastopili z zelo okrnjeno postavo. Odsotnih je bilo kar pet standardnih igralcev (Klobas, Vatovec, Siega, Edi in Igor Košuta). Bor je zato igral s postavo, ki je nastopila v prvenstvu Pomlad. Če upoštevamo to dejstvo, je bil nastop naših košarkarjev proti najboljši peterki v Trstu zadovoljiv. Celotno "'oštvo se je požrtvovalno upiralo razigranim gostom, predvsem pa se je izkazal center Karel Ražem, ki je morda odigral svojo najboljšo prvenstveno tekmo. Dosegel je namreč 30 točk (njegov rekord), v obrambi pa se je moral pomeriti z državnim reprezentantom kadetov Riccardom Ooeserjem, ki je letos igral v drugi italijanski ligi. Med posamezniki bi omenili Aleksandra Mazzucco, ki je bil v napadu dokaj učinkovit, in Petra Žerjala, ki se je kot običajno izredno boril v obrambi.
Borovci bodo igrali zadnjo prvenstveno tekmo v četrtek, ob 9. uri, proti ekipi SABA. Tekma bo na Greti.
IZIDI MLADINSKIH MOŠTEV
Dečki:
Polet — Libertas	66:27
Bor - CGI Milje	78:33
Kontovel — Ferroviario	80:26
DEČKI	
Polet — Libertas Ts	66:27
(31:8)
Polet: Danev 33, Sosič 20, Le-niša 5, Ferluga 6, Piccini 2, Petje, Brišček, Malalan.
PROSTI METI: 10:16.
Poletovi košarkarji so že drugič osvojili par točk na račun Libertasa iz Trsta, ki je tako ostal na zadnjem mestu lestvice. Poletovci so tokrat sicer naleteli na močnejši odpor s strani Tržačanov, vseeno pa so povsem zasluženo zmagali in so s prikazano igro tudi zadovoljili.
Med posamezniki sta bila najboljša Evgen Danev, ki je dosegel 33 točk, in Valter Sosič, ki je zbral 20 točk, obenem pa je skrbno vodil igro svojega moštva.
V četrtek bodo Poletovci igrali na domačem igrišču proti Italsidru. Srečanje bo ob 11. uri.
SLOVENSKO
PLANINSKO DRUŠTVO - TRST obvešča
da zapade rok za predložitev natečajev ob priliki 70-letnice društva (slike, fotografije, filmi, diapozitivi in planinski dnevniki) dne 30. aprila letos.
Odbor za proslavo 70-letnice SPOT
Bor — CGI Milje 78:33 (39:13)
BOR: Udovič 28, Bruno Furlan 24, Mazzucca 2, Dovgan 15, Mesesnel 3, Zlobec, Trevisan 2, Race 4, Pegan. Gruden.
PROSTI METI 2:14.
Borovci so po predvidevanju zmagali v Miljah proti zadnjemu z lestvice, ekipi CGI «Plavi» pa s prikazano igro niso povsem zadovoljili, saj so v obrambi preveč popuščali nasprotnikom, da so lahko udobno uhajali proti njihovemu košu. Ker je bil nasprotnik razmeroma skromen, je lahko trener Renato Štokelj zvrstil na igrišču vse razpoložljive košarkarje. Med posamezniki je dokaj uspešno igral Andrej Udovič, ki je bil ponovno najboljši strelec v Borovih vrstah.
«Plavi» bodo ponovno zaposleni v četrtek, ko bodo ob 11. uri, v telovadnici v Ulici Caravaggio igrali proti Servolani.	b. 1.
OBVESTILO
ZSŠD1 obvešča, da je urad v Ul. Geppa 9 odprt vsak dan od 8. do 14. ure.
NAMIZNI TENIS
Zagrebški Vijesnik si je verjetno že zagotovil naslov letošnjega evropskega namiznoteniškega ekipnega prvaka. V nedeljo je namreč premagal švedskega prvaka Boo KFM kar z 9:0.
MOTOCIKLIZEM
CLERMONT FERRAND, 22. — Anglež Phil Read in Italijan Agostini (na MV in na yamahi) sta zmagala .vsak v eni kategoriji na mednarodni motociklistični dirki v Franciji. Read je bil najhitrejši v kategoriji 500 ccm, kjer je zaradi okvare moral odstopiti Agostini, i-talijanski predstavnik pa je zmagal v kategoriji do 350 ccm, kjer je odstopil Read. V tej kategoriji je Agostini prešel z dvanajstega mesta na prvo in je poleg tega postavil še nov dirkališčni rekord s časom 3’33”2, s poprečno hitrostjo 132,800 km na uro.
ATLETIKA
V TRSTU
Dobri rezultati na tartanu
Ruzzier se je izkazal v teku čez ovire in v metu kopja
Prvo večje atletsko tekmovanje sezone v Trstu je bilo ugodno predvsem za sprinterje. Dosežena sta bila dva časa 10”8 in en 10”9.
Najprej je treba omeniti Carusa iz Palmanove, ki je še naraščajnik. Ta odlični sprinter, ki je že lani spadal v deželno in državno elito, je 100 metrov pretekel v 10”8. V starejših kategorijah se je isti podvig posrečil tudi Videmčanu Piuzziju, prvič pa je pod 11 sekundami tekel tudi Tržačan Belladonna (10”9), ki je sicer bolj znan kot skakalec v daljino (osebni rekord 7,43 m). Belladonna je res zmagal tudi v skoku v daljino, rezultat pa je bil daleč od rekorda.
Kakovosten je bil skok s palico. Furlan Barella je letvico premagal na 4,22 m. Na splošno je tekmovanje potekalo v veliki premoči atletov iz Vidma.
Fabij Ruzzier ja potrdil svojo odlično formo, ki je tudi nekoliko presenetljiva, ker zadnje čase zaradi delovnih obveznosti bolj malo trenira.
Na ovirah (110 m) je izenačil osebni rekord s časom 17”5, v kopju pa se je močno približal meji 50 metrov.
Atleti Bora niso nastopili.
Boljši rezultati:
NARAŠČAJNIKI
100 m - Caruso (Bassa Friulana) 10”8
											
ODBOJKA
V 1. MOŠKI DIVIZIJI
Še ena «formalnost» za Bor Aurora gladko odpravila Dom
V 2. MD je Dom B zgubil zelo pomembno srečanje z Gradom
Bor — PAV 3:0 (15:4, 15:3, 15:6)
BOR: Neubauer,, Plesničar, Požar, Vodopivec, Fučka, Može, U-grin, B. Kralj.
PAV:	Mione, Munini, Vischi,
Bressanelli, Piani, Moreale in Pe-tracco.
SODNIKA: Brezigar (GO) in Da-nielis.
V	3. kolu povratnega dela prvenstva je Bor sprejel v goste moštvo, ki je trdno na repu lestvice in je praktično že obsojeno na izpad iz lige. Proti takemu nasprotniku «plavi», seveda niso imeli nobenih težav in tekma jim je služila le kot lažji trening. Borovci so skušali skozi celo srečanje predvajati le hitro igro, ki jim je šla precej dobro od rok. Seveda, pa ta tekma ne more biti merodajna, saj je bila šesterka iz Vidma prešibak nasprotnik.
Prvenstvo se bo sedaj nadaljevalo s pospešenim ritmom, saj bo prihodnje kolo že v sredo, ko bo Bor gostoval v Gradišču pri šesto-uvnščeni Torriani.
Mig
Dom — Aurora	0:3
(3:15, 5:15, 12:15)
DOM (Gorica): Prinčič, Devetak L, Peric, Jarc, Mužič, Černič, Komel (k), Klanjšček in Devetak D.
AURORA (Videm): Cattarossi (k), Sirch, Zuiani, Mosolo, Tosoratti, Zanutti S., Arrigoni, Zanutti G., Blasone.
SODNIK: Gava Franco iz Pordenona: stranska : Susic L. in Del Degan iz Gorice.
Od domovcov smo v tem srečanju več pričakovali, zlasti ker so v zadnjih nastopih pokazali, da so v dobri formi.
Toda omeniti moramo, da so v domovskih vrstah igrali kar trije igralci, ki so v jutranjih urah nastopali na medšolskem srečanju v Postojni, kjer so odigrali kar tri tekme.
V	prvih dveh setih so bili igralci Doma preveč statični in premalo borbeni, da bi lahko uspešno kljubovali Aurori. Tolkači Aurore so imeli tako v teh dveh setih prosto pot in «belo-rdeči» so bili zmožni v obeh setih skupno zbrati le pičlih osem točk. šele v tretjem setu se je tekma razživela in postala bolj živahna ter zanimivejša. Goričani so tokrat zaigrali bolje in učinkoviteje. Set je bil izenačen do dvanajstine, nato pa so domovci ponovno popustili in Furlani so tako zmagovito zaključili srečanje.
Poraz z Aurore je bil pri Domu predviden, saj je to moštvo drugo najboljše (za Borom) v prvenstvu
1.	divizije. Toda prepričani smo, da bi lahko domovci igrali bolje in bi lahko odvzeli nasprotniku vsaj set (tudi v takih razmerah). Če pa bi bili vsi igralci Doma spočiti, bi tekma gotovo potekla drugače in bi lahko z nekaj sreče, celo zma-gali.
Iz tega klavrnega nastopa Doma se je «rešila» le trojica: Prinčič, Černič in Devetak L, ki je bila hrbtenica Doma v tem srečanju.
Sedaj bo imel Dom kratek prvenstveni premor, ki bo gotovo dobro del vsem igralcem Doma. Tekma 13. kola proti ASFJR iz Čedada, ki je na programu 25. 4., so domovci že odigrali in zmagali 3:1. Prihodnjo tekmo bo tako Dom odigral v ponedeljek, 29. 4. (na-
mesto v soboto) ob 21.15 v Gorici (telovadnica Stella Matutina) proti tržaški šesterici Are Linei.
I. K.
2. MOŠKA DIVIZIJA Grado — Dom B 3:0 (15:7, 15:8, 18:16)
DOM B: Tomažinčič (k), Pavšič, Roldo, Faganel, Mikluš, Morel, Nanut, Cotič.
GRADO: Manera, Dovier, Gimo-na, Lugnan (k), Goridini, Gasparet-ti, Cardini IL, Medeot.
SODNIK: Bresigar Dario iz Gorice; zapisnikar: Treu L. iz Gorice.
Pekoč poraz so domovci doživeli v nedeljo v Gradežu, kjer so zgubili s tamkajšnjo šesterko Grado s 3:0.
Domačini so se tako «maščevali» za poraz, ki so ga doživeli v Gorici v prevem delu prvenstva.
Od domovcev smo v tem srečanju več pričakovali, ker je tekma odločala, katere od obeh ekip bo napredovala v polfinale 2. divizije. V prvem in drugem setu je šesterka Gradeža prikazala lepšo odbojko. Odlikovala se je zlasti v obrambi in tako napad Doma B ni bil preveč učinkovit. V teh prvih dveh setih so «belo rdeči» uspeli zbrati le polovico potrebnih točk za osvojitev seta, več pa niso zmogli. V zadnjem setu pa je igra postala izenačena. Vse je kazalo, da bo Dom B zmagal, toda v zadnjih
odločilnih trenutkih so igralci Gradeža imeli mirnejše živce, kar je bilo tudi odločilno.
V tem srečanju so naši fantje pogrešili preveč servisov in enostavnih žog, kar jih je drago stalo.
Najboljši na igrišču v vrstah Doma B je bil tokrat Mikluš K., ki se je izkazal zlasti z borbenostjo in požrtvovalnostjo. Tudi Nanut L. se je dobro odrezal.
Po tem porazu se je stanje Doma B na skupni lestvici poslabšalo. Sedaj imata namreč Dom B in Gradež enako število točk (šest), toda Gradež ima boljšo razliko v setih, kar bo gotovo odločilno za napredovanje (skupno z že uvrščenim Libertasom A) v polfinale 2. divizije.
Prinodnjo, zadnjo tekmo bo Dom B odigral v četrtek, 2. maja ob 19. uri v Gorici (telovadnica ITI) proti prvemu na lestvici, Libertasu A iz Gorice. To tekmo bodo morali naši fantje osvojiti ali pa zgubiti s 3:2, če bodo hoteli zasesti drugo mesto na lestvici in se tako uvrstiti v nadaljnji del tekmovanja.
I. K.
V	nadaljevanju polfinala za svetovno šahovsko prvenstvo je Petros-jan premagal Korčnoja z 1:0 in tako zdaj vodi Korčnoj z 2:1.
V	drugem polfinalu sta Karpov in Spasski prekinila partijo pri 4L potezi. Stanje tega dvoboja je 1:1.
palica: Zaccaria (Lib. Videm) 3,90 m
MLADINCI IN ČLANI 100 m: Piuzzi (Lib. Videm) 10'’3, Belladonna (CUS Trst) 10”9 800 m: Maiorana (Lib. Videm) 1'58”6
5000 m: Miani (Goriziana) 15T5”8 110 m ovire: Franzolini (Lib. Videm) 15"7, 4. Ruzzier (CUS) 17''5 kopje: De Franzoni (Torriana) 56,20 m, 3. Ruzzier (CUS) 49,65 m palica:	Barella (Lib. Videm)
4,22 m
daljina: Belladonna (CUS) 6,95 m
EKIPNI POKAL SFRJ
Celjani osvojili tri prva mesta
V Ljubljani je bilo tekmovanje za ekipni atletski pokal Jugoslavije v tehničnih disciplinah. Najuspešnejši so bili atleti celjskega Kladivarja. Vrstni red je bil določen na podlagi poprečnega rezultata peterice atletov vsakega kluba v vsaki panogi. Celjani so bili prvi v višini, palici in kopju. Posamezni rezultati so bili: višina: D. Prezelj 206 cm, B. Vivod 203 cm
palica: Koleta 4,40 m, Lešek 4,30 daljina: Spasojevič 7,06 m troskok: Spasojevič 16,04 m disk: Bilič 44,60 m krogla: Primorac 14,49 m kopje: Primorac 73,28 m kladivo: Stiglič 62,68 m
GERMANI OB REKORD
27-letni Andrea Morelli iz Livorna je postavil nov italijanski rekord v 24-urnem teku. V Milanu je v enem dnevu pretekel in prehodil 222 kilometrov in 400 metrov. Prejšnji rekord je pripadal Tržačanu Armandu Germaniju, slovenskemu atletu, ki nastopa za ACE GAT. Germani je lani pretekel 1 kilometer manj, vendar je bilo njegovo zdravstveno stanje po tem izrednem podvigu precej časa zelo kritično.
Novega rekorderja Morellija so med tekom stalno nadzorovali in mu dajali skrbno in znanstveno pripravljeno hrano. Na razpolago je bila tudi zdravstvena ekipa. Morelli služi vojaški rok kot orožnik.
Med tržaškimi atleti se vse več govori o novem poskusu Sterpina, ki je bil lani drugi.
TEKMOVANJE DIJAKOV
Marko Ban zmagal v skoku v višino
Sedem mladih atletov je nadaljevalo tekmovanje v skoku v višino, ki je bilo prekinjeno zaradi teme na srečanju, katero je Bor svoj čas priredil na šolskem stadionu na Kolonji. Očitno je bilo, da v Trst ni .. išel tisti, ki je že vedel, da nima večjih možnosti. Zaradi manjšega števila napak je zmagal Marko Ban pred Mau-rom Sedmakom. Oba dijaka sta iz proseške šole «F. Levstik».
Končni vrstni red je bil tak:
1.	Marko	Ban (Levstik)	150	cm
2.	Mauro	Sedmak (Levstik)	150	cm
3 Pavel Rauber (Kosovel) 145 cm
4.	Sergij Bukavec (Ciril
Metod)	140	cm
5.	Mauro	Guštin (CM)	135	cm
6.	Boris Lozej (CM), Štoka
Vasilij	(Levstik)	130	cm
k. b.
MUCANJE
V VELESLALOMU
Velik uspeh Jugoslovana Bojana Križaja
OBERTAUERN, 22. — Jugoslovanski smučar Bojan Križaj je na mednarodnem smučarskem tekmovanju v veleslalomu v Obertauer-nu zasedel odlično šesto mesto med 128 tekmovalci. Zmagal je Italijan Fausto Radici. Križaj je dosegel 20,09 točke FIS, kar ni doslej uspelo še nobenemu jugoslovanskemu smučarju. Mladi jugoslovanski smučar se je izkazal zlasti v drugem teku, ko se je uvrstil na drugo mesto, le za stotinko sekunde zaostanka za Radicijem. Na izredno naporni ledeni progi pa je dobro opravil svojo nalogo tudi Mariborčan Javnik, ki se je uvrstil na dvanajsto mesto.
MLADINSKI NOGOMET
Naraščajnik!
Breg — CGS	0:2
Union — Libertas	SM	3:2
Primorje — Esperia	1:2
Giarizzole — Gaja	4:0
f I
.................................. .....................................
Prvenstvo dečkov: Kontovcl — Ferroviario
			
ODBOJKA
TURNIR PRIJATELJSTVA
LETOS FINALNI TURNIR V NABREŽINI IN DOLINI
Od naših ekip bodo v finalu nastopali Bor in Olympia (moški) ter Bor in Breg (ženske)
KOŠARKA
V meddržavnem ženskem košarkarskem srečanju v Faenzi je Japonska premagala Italijo s 75:59.
Sklepni tekmovanji 8. turnirja prijateljstva v odbojki bosta prvi tekmovanji v okviru letošnjih proslav 50-letnice Zveze slovenskih proslav nih društev v Italiji. Oba sklepna turnirja bosta pri tlak' za člane v nedeljo v Nabrežini, za članice pa sedem dni kasneje v Dolini. Vseh osem finalistov je znanih: pri članih se bodo potegovale za pokal naslednje štiri šesterke: Bor, Olympia iz Gorice ter Bulevard z Reke in Rab. Pri članicah bosta zastopala našo odbojko že tradicionalna finalista Bor in Breg ter Rijeka, oziroma druga postava istoimenskega prvoligaša ter Turnič.
Kot običajno je bila tudi letos u-deležba ekip z druge strani meje dokaj številna. Prvega izločilnega tekmovanja se je samo na Reki pri članih udeležilo devet zastopnikov: Bulevard, Opatija, Partizan-Zamet, INA, Lučki radnik, 3. maj. Študent, Partizan Kastav in Jadroagent. Kot je znano smo imeli pri nas samo pet konkurentov in sicer: Bor, Kras, Breg ter Dom in Olympio iz Gorice. Na reškem področju sta si zagotovila nastop v polfinalu Bulevard in Opatija, ki sta merila moči za nedeljski nastop z nasprotnikoma z Raba in iz Poreča. Tudi polfinalni turnir je pripadal močni še-sterki z Reke, saj je tudi to pot premagala vse nasprotnike s 3:0. Tako bi morala biti prav Bulevard in Bor največja tekmeca za končno zmago. Skupna udeležba pri članih je bila šestnajst ekip.
Pri članicah smo imeli v izločil-
iiniiiiiiiiiiiMiiiiiiniiiniiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiiiiMiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiii
4., * --Vi	fri	# » i
Pavel Uta m Kom Goi up i Milanom Čokom, tehuičuiiu vodjem Adiie
KOLESARSTVO
V ZGONIKU
Obetajoč nastop Ote in Gorupa
Tretji tekmovalec Adrie Petelin je na dirki pri Čedadu popustil šele tik pred ciljem
Na peti kolesarski dirki začetni-1 bi se med tednom nekoliko bolje kov za pokal bratov Sbrizzi, ki jo pripravil, kajti v glavnini je ostal
je priredil tržaški kolesarski klub SCAT v Zgoniku, se je borba za prvo mesto odločila v zadnjem sprintu, ko je bil za pol kolesa najhitrejši furlanski mladinec Fedri-go, ki je na 42 km dolgi progi zmagal dvainštirideset od 51 tekmovalcev, ki so se predstavili na start.
Prvič sta letos na dirki za začetnike nastopala tudi kolesarja lo-njerskega društva Adria Pavel O-ta in Robert Gorup, ki sta se kar dobro odrezala. Ota je prispel na cilj v glavnini, ki se je v skupnem sprintu borila za končno zmago, Gorup pa je nekoliko zaostal, toda ne zaradi pomanjkanja moči, pač pa prej zaradi neizkušenosti. V tretjem izmed šestih krogov so ga tekmovalci na ostrem ovinku pri Gabrovcu stisnili ob zid, tako da je najprej padel, nato pa se je moral podati v zasledovanje, ki ga je zaključil že po nekaj kilometrih. Popustil pa je v zadnjem krogu na lažjem vzoonu iz Gabrovca proti cilju. O Oti je treba povedati, da bi se lahko dosti bolje uvrstil, če
le zaradi pomanjkanja treninga. S svojo močjo in vzdržljivostjo bi moral na zgoniški progi brez težav zmagati, saj je bila več kot primerna zanj. V tolažbo pa naj mu bo, da je osvojil pokal za najbolje u-vrščenega tržaškega kolesarja.
Dirka sama pa je bila (na težki progi) hitra, saj so tekmovalci prevozili progo v 1.7’ s poprečno hitrostjo 37,610 km na uro.
• • •
Petelin pa je tekmoval na amaterski dirki v Premariaccu pri Čedadu, kjer je na 95 km dolgi progi zmagal Barone iz Pize. Dirka je potekala po gričih ob Nadiži in je imela precej težkih vzponov. Petelin se je podal v beg skupno s petimi tovariši takoj v prvvh kilometrih, silovito vlekel kakih dvajset, trideset kilometrov, nato pa je ta napor občutil v finalu, ko se je bilo treba tik pred ciljem povzpeti na strmo Rocco Bernardo pri Cor-nu di Rosazzo. Tu so ga prijeli krči, s čimer si je zapravil dobro uvrstitev.
nem delu na Reki pet ekip: dve šesterki Rijeke ter Turnič, 1. gimnazijo in Mladost. Odprto pot do polfinala pa sta imela Rijeka H. in Turnič. Niti v tej konkurenci zastopnice Rijeke niso naletele na enakovrednega nasprotnika, saj niso zgubile niti niza. V polfinalu sta se reška tekmeca srečala s Porečem in Puljem. Boj za drugo mesto je bil izredno ogorčen in odločilna je bila razlika v setih. Turnič, Pulj in Poreč so osvojili samo po eno tekmo zadnja dva pa sta imela celo enak količnik v setih in je bila zato odločilna razlika v zgubljenih in dobljenih točkah.
Mi smo imeli v tej konkurenci šest zastopnikov: dve postavi Bora, Breg, Kontovel, Slogo in Sovodnje. Skupno število šesterk pri članicah je bilo dvanajst. Pri članicah bo sklepni turnir na moč zanimiv. Vsekakor pa ima največ možnosti druga postava Rijeke, to so mlade odbojkarice lanskega in po vsej verjetnosti letošnjega jugoslovanskega prvaka, ki so slavile že lani zmago pred domačimi gledalci. Brez možnosti pa nista niti Bor in Breg. Za konec lahko rečemo, da bomo imeli možnost si ogledati dve zanimivi odbojkarski tekmovanji.
VATERPOLO
Domače Primorje je zmagalo na mgdnarodnem vaterpolskem turnirju na Reki. 2. je bila Fiorentina,
3.	Triestina in 4. Solaris.
« * •
Na mednarodnem vaterpolskem turnirju v Siracusi, ki se je začel sinoči, je Canottieri iz Neaplja premagal Jadrana iz Splita s 4:2. Or-voci iz Budimpešte pa je odpravil Baltik iz Leningrada s 6:2.
TENIS
Jugoslavija proti Belgiji
PARIZ, 22. — Po zadnjem srečanju med Poljsko in Madžarsko (3t2) so znane vse ekipe, ki so se uvrstile v tretje kolo evropskega področja teniškega tekmovanja za Davisov pokal, ki bo na sporedu od 3. do 5. maja. Francija. Nova Zelandija, švedska, Nizozemska, Velika Britanija, Jugoslavija, Zah. Nemčija in Španija so se kot nosilke skupin neposredno uvrstile v tretje kolo. Pari so tako sestavljeni:
A SKUPINA: Portugalska - Francija, Avstrija - Nova Zelandija, Švedska - Poljska, Nizozemska -Finska
B SKUPINA: Egipt ali Bolgarija -Veljka Britanija, Belgija - Jugoslavija, Zah. Nemčija - Danska, Španija - Norveška.
Neposredno v polfinale pa so se uvrstile v A skupini Romunija in Italija, v B skupini pa Sovjetska zveza in Češkoslovaška.
NOGOME
/IET
Nepričakovana zmaga
(Nadaljevanje s 5. strani)
EDERA: Medir, Preprost, Bagordo, Cicivizzo, Vaglia, Protti, Pavento, Godas, Vanch, Grazie, Gardoz.
SODNIK: Macorini iz Foljana.
STRELCI: V 42. min. p.p. Gardoz (E), v 20. min. d.p. Berdon (J.) in v 40. min. Protti (E).
S precej okrnjeno ekipo, so v nedeljo odšli štandrežci v Trst, vendar vseeno prepričani, da bodo prinesli domov vsaj eno točko V prvem polčasu so na igrišču prevladovali domačini, ki pa so imeli malo prilik za zadetek. Eno teh prilik so tudi izkoristili v 42. minuti z golom Gardoza, ki je izrabil nesporazum štandreške obrambe. V drugem polčasu je Juventina začela ostreje pritiskati na vrata Tržačanov. Igralci Edere so se zaprli v obrambo in se upirali pritisku nasprotnika. V tem delu igre ni bila Juventini sreča naklonjena, saj so napadalci zgrešili kopico lepih priložnosti za zadetek. Šele v 20. minuti je prišlo do izenačenja, ko je Berdon z močnim strelom iz razdalje 30 metrov zadel desni kot vrat. Za tem so imeli Štandrežci s Ferletičem in Urašem še dve izredni priložnosti, ki pa jih niso znali izkoristiti. Niso pa zgrešili Tržačani v protinapadu, ko je manjkalo le pet minut do konca igre. Zadetek je dosegel Protti, ki je s tem prestrogo kaznoval Juventino.
—btn—
«Operne zgodbe»
(Nadaljevanje s 4. strani)
ŠPORT MED DIJAKI
V prijateljski košarkarski tekmi med razredi srednje šole sv. Cirila in Metoda pri Sv. Ivanu je II. b razred premagal mlajše kolege iz I. b razreda s 103:69 (38:21). Ekipi sta nastopili v naslednjih postavah:
II. b razred: Mazzucca 51, Dolgan 42, Ferletti 2, Brana 4, Zu-balič 4.
I. b razred: Canciani 47, Pegan 16, Koren 2, Ražem 2, Husu 2.
Pet osebnih napak: Koren in Zubalič.
Sodnik: Aleks Čok.
Canciani Igor
stavljene po abecednem redu njihovih nazivov. Zajetna knjiga ima preko 600 strani, pa tudi vrsto celostranskih podob opernih uprizoritev (iz ljubljanske Opere) in siik največjih opernih skladateljev.
Ta vsestranski vodnik po opernem svetu pomeni veliko pridobitev za našo operno literaturo in dragoceno knjigo za ljubitelje o-pere. Njena posebna vrednost v primerjavi s podobnimi tujimi deli je v tem, da je v knjigi zajeta slovenska in jugoslovanska o-perna tvornost, poseben poudarek pa je tudi sicer na slovanski o-perni umetnosti, kar v drugih podobnih svetovnih leksikonih pogrešamo. Samčeva knjiga pa ima nedvomno še druge odlike. Ne govorimo torej lahko samo o skrbnem izboru in določeni usmeritvi, temveč tudi o tem, da je knjiga napisana v skrbnem jeziku, ki se mu pozna pesniška uglajenost avtorja, hkraf pa tudi zelo poljudno in zanimivo.
Besedilo torej ni pusto, temveč živahno napisano, tako da bralca pritegne in mu Omogoči, da v podrobnosti spozna vsebino opere. Seveda pogrešamo v taki knjigi nekaj podatkov o glasbenem delu. Prvotno je bilo sicer mišljeno, da bo knjiga imela poseben glasbeni uvod, vendar pa je obseg tega tako narasel, da bi izstopal iz k~;ire. Zato bomo podobno delo s podatki o glasbi posameznih oper dobili v posebni knjigi, ki se pripravlja. Pomanjkanje glasbenega dela, glasbenega vodni :a po svetu oper je sicer pomanjkljivost take izdaje. Toda če imamo pred seboj zgolj knjigo, posvečeno opernim tekstom, knjigo, ki predstavlja samostojno in zaokroženo enoto, potem lahko vseeno govorimo o odlični zamisli in realizaciji Smiljana Samca. Knjiga Operne zgodbe ima tudi okusno privlačno opremo, ki jo je zasnovala Edita Kobe.