O O <

K g. r. št. 43966 iz 1, 190».

Delovni red

za

c. kr. tobačne fabrike.

(Odobren z razpisom finančnega ministrstva z dne 23. de¬
cembra 1902,1., št, 59708.1

Na Dunaju. 1910.

Iz c. kr. dvorne in državne tiskarne.

(Slowenisch.)


K g. r. Št. 43966 iz 1. 1902.

Delovni red

za

c. kr. tobačne fabrike.

(Odobren z razpisom finančnega ministrstva z dne 23. de¬
cembra 1902.1., št. 59708.)


Na Dunaju. 1910.

Iz c. kr. dvorne in državne tiskarne.

(Sloweniscli.)




48637


Kazalo

Vrste delavcev, vzprejem in uporaba delavcev.

Stran

§ 1. Pojem delavca. 5

§ 2. Kako se delijo delavci v stalne, začasne in nestalne .... 5

§ 3. Vzprejemni pogoji za stalne in začasne delavce. 6

§ 4. Vzprejemni pogoji za nestalne delavce.. 6

§ 5. Vzroki za izključitev od fabriškega dela..■.. 6

§ 6. Vzprejem in službena uporaba delavcev. 7

§ 7. Izprememba odkazane službe. 7

Šolski pouk mladostnih delavcev.

§ 8. Obiskovanje obrtnik večernih in nedeljskih šol. 8

Delovni dnevi, delovni čas in delovni odmori, nedeljski
in prazniški počitek.

§ 9. Delovni čas, čezdobne ure, ponočno delo. 8

§ 10. Delovni odmori, začetek in sklep delovnega časa. 9

§ 11. Nedeljski in prazniški počitek, nadomestni počitek .... 9

§ 12. Posamezni delavniki se dado prosto, prosti popoldnevi 10

Obračunjavanje in izplačevanje delavskih mezd.

§ 13. Mezdni teden, izplačevanje mezde, utržki. 10

Pravice in dolžnosti nadzornega osebja.

§ 14. Stališče in vedenje nadzornega osebja. 11

Zavarovanje proti boleznim in nezgodam, preskrba
onemoglih.

§ 15. Bolniški zavodi, zavarovanje proti nezgodam, preskrba
onemoglih. 12

Pravila, kako se je vesti delavcem.

§ 16. Občne dolžnosti delavcev. 12

§ 17. Želje in pritožbe, deputacije. 13

S 18. Prihod na delo, vedenje v delovnem času. 13

§ 19. Ravnanje s tobačnim materijaloni in z delovnimi

pripravami. 13

1*

4

g . sffim

§20. Varnostni predpisi ih varnostne naprave. 14

§ 21. Vedenje delavcev med seboj. 14

§ 22. Povživanje jedi in pijač. 14

§ 23. Vžitek tobaka, previdnost zaradi nevarnosti ognja .... 14

§ 24. Prepoved jemati seboj blago enake vrste kakor je

v fabriki. 15

§ 25. Prepoved prodaje blaga in denarnih opravil. 15

§ 26. Zapuščanje fabrike v delovnem času. 15

§27. Vizitacija delavcev. 15

§ 28. Izostajanje od dela, dopust, ravnanje z osebami, zave¬
zanimi vojaščini. 16

§ 29. Naznanilna dolžnost ob premembah stanovališkili in
rodbinskih razmer, potem ob nalezljivih boleznih, kontumacijski
denar.   17

§ 30. Fabriško gasilno društvo, vedenje ob elementarnih
dogodkih in nezgodah.  17

§ 31. Znanje in izpolnjevanje vseh službenih predpisov,
zasebno življenje .. ...      h 17

Disciplinarno ravnanje.

§ 32. Službeni pregreški, redovne in disciplinarne kazni. 18

j 33. Prisojanje redovnih kazni.  18

§ 34.' Prisojanje disciplinarnih kazni. 19

§ 35. Začetek disciplinarnega postopanja, uvodna preiskava.. 19

§ 36. Sklep uvodne preiskave . 20

§ 37. Sestava disciplinarnega odseka, ustna obravnava. 20

§ 38. Sklepanje disciplinarnega odseka . 21

§ 39. Razsodba disciplinarnega odseka, pritožba in ustavitev 21

§ 40. Kazenski zapisnik. 22

§ 41. Odpust iz službe za kazen. 22

§ 42. Odstava od službe in mezde za čas disciplinarnega
postopanja.23

Razveza delovnega razmerja.

§ 43. Prostovoljni izstop, odpoved, odpust delavcev. 23

§ 44. Službena izpričevala, nasledki izstopa in odpusta. 24

Končna določila.

§ 45. Veljavnost in izprememba delovnega reda. 24

K g. r. št. 43966 iz I. 1902.

Delovni red

7,a

c. kr. tobačne fabrike.

(Odobren z razpisom finančnega ministerstva z dne 23. decembra
1902. I.. št. 59708.)

Vrste delavcev, vzprejem in uporaba delavcev.

§ 1-

Za fabriške delavce se štejejo vse tiste osebe, katerim ob
vzprejemu v službovanje v c. kr. tobačnih fabrikah ni treba storiti
niti obljube, niti opraviti službene prisege.

§ 2.

Delavci se razločujejo v stalne, začasne in nestalne.

Stalni delavci so trajno vzprejeti, ki spadajo k delavskemu
stanu fabrike, sistemiziranemu od c. kr. glavnega ravnateljstva,
in ki so vpisani v delavsko glavno knjigo. Med stalne delavce
spadajo tudi delavski pazniki.

Začasni delavci so tisti, ki morajo vsaj eno leto služiti za
poizkušnjo, da se uvrste v vrsto stalnih delavcev.

Nestalni delavci so tisti, ki se vzprejmejo samo takrat,
kadar se začasno potrebujejo delavske moči, in odpustč potem,
ko je dovršeno po času ali predmetu omejeno delo.

G

§ 3.

Občni pogoji za vzprejem začasnih in stalnih delav¬
cev so:

a)  dopolnjeno 16. in še ne prestopljeno 35. leto starosti.
Izjemoma se vzprejemajo tudi osebe v starosti od 14- do
16 let;

b)  duševna in telesna sposobnost za službo v tobačni fabriki,
ki se dokaže z mnenjem zdravnika tobačne fabrike:

c)  državljanstvo V kraljevinah in deželah, zastopanih v držav¬
nem zboru, ali dotlej, dokler se ne ukrene drugače, v de¬
želah ogrske krone;

d>  nravno in politično spodobno vedenje.

Za vzprejem potrebne osebne listine (rojstni list, domov¬
nico, poročni list, šolsko odpustnico, eventualno tudi delavsko
knjižico) shrani tedaj, kadar se prosilec vzprejme, fabriško na¬
čelstvo, ter mu jih zopet vrne, kadar izstopi iz dela.

Razen tega morajo prosilci, ki so bili v vojaški službi in ki
so še zavezani vojaški dolžnosti, pokazati izkaz o svojem
vojaškem razmerju.

Za pogoj za vzprejem nestalnih delavcev velja duševna in
telesna sposobnost za fabriško službo in dosedanje spodobno
vedenje.

§ 5.

Od službe v c. kr. tobačnih fabrikah so brezpogojno
izključeni tisti, ki so bili pravnomočno obsojeni zaradi kakega
hudodelstva, pregreška ali zaradi kakega iz dobičkarije storjenega
prestopka, nadalje zaradi tihotapstva ali zaradi kakega težkega
dohodarstvenega prestopka z haonopolskimi predmeti.

§ 6.

O vzprejemu in službeni uporabi delovnega osebja odloča
fabriško načelstvo.

Med več prosilci za kako sistemizirano delavsko mesto, za
čigar namestitev ne pride v poštev kak stalen ali začasen delavec,
se daje ob sicer enakih, razmerah prednost tistemu, ki je naj-
dalje bil v fabriki za nestalnega delavca in se je izkazal.

Ob vzprejemanju delavcev se daje praviloma prednost
prebivalcem tistega kraja, v katerem je fabrika; šele v drugi
vrsti se lahko vpoštevajo prebivalci bližnjih krajev po razmerju
njih oddaljenosti.

Zenske osebe se uporabljajo samo za taka dela, ki jih mo¬
rejo opravljati brez kvara za svoje zdravje. Katera službena opra¬
vila spadajo med ta dela, določi glavno ravnateljstvo po zadevnih
obrtno-higijeničnih zahtevah.

Otročnice se dopuščajo na redno delo šele po preteku naj¬
manj štirih tednov po njih porodu.

Mladostni delavci (pred dopolnjenim 16. letom starosti) se
uporabljajo samo za lažja dela, ki so primerna njihovim telesnim
močem.

§ 7. '

Fabriško načelstvo ima pravico iz obratno-tehniških ali
drugih razlogov, toda ne kazensko izpremeniti odkazano službo
posameznih delovnih oseb in delavce premeščati od enega de¬
lovnega oddelka h kakemu drugemu oddelku.

Šolski pouk mladostnih delavcev.

§ 8.

Do izpolnjenega 18. leta se dopušča delavcem potrebni čas,
da hodijo v obstoječe obrtne večerne in nedeljske šole.

8

Delovni dnevi, delovni čas in odmori v delu:
počitek ob nedeljah in praznikih.

§ 9-

Delovni dnevi so praviloma samo delavniki.

Ponoči se v obče ne dela. Izjeme od tega so službe po¬
žarnih čuvajev in kurilcev; v nujnih primerih se izvršujejo
poprave motorja ali naprav za prevajanje sil ponoči in naposled
se morajo rešilna dela ob požarih, povodnjih ali ob hudem de¬
ževju opravljati tudi ponoči.

Normalni vsakdanji delovni Čas ne sme presegati deset ur
v času od 6. ure zjutraj in 6. ure zvečer, in ga vsakokrat določi
c. kr. glavno ravnateljstvo.

Letnemu času in krajnim razmeram primerno razdelitev
Časa ukrene fabriško načelstvo in jo naznani z nabitkom.

Kadar nanese potreba, je vsaka delavska oseba dolžna,
proti nagradi, določeni za čezdobne ure, opraviti delo, ki se ji
odkaže izven določenega delovnega časa.

Dela izven določenega delovnega časa, ki pridejo v čas med
6. uro zjutraj in 9. uro zvečer, se plačujejo kot „dela čezdobnih
ur “ takole:

1. Dninar dobi za vsako čezdobno uro razen kvote usta¬
novljene dninrt (zaslužek dnine za eno uro), ki pride na eno
uro normalnega delovnega časa, doklado v polovičnem znesku
(= 50 °/ 0 ) tega zaslužka za eno uro.

2. Po pogojenem najeti delavec dobi razen zaslužka pogo¬
jene mezde, vštetega za čezdobne ure v tedenskem zaslužku, za
vsako čezdobno uro doklado v polovičnem znesku (== 50 o/ o )
kvote pogojene mezde, ki pride v dotičnem mezdnem tednu na
eno uro (zaslužek za eno uro pogojene mez'de).

3. Tedenski delavec dobi za vsako čezdobno uro razen
kvote določene tedenske mezde (zaslužek tedenske mezde za
eno uro), ki pride na eno uro normalnega delovnega časa doklado
v polovičnem znesku (— 50 %) tega zaslužka za eno uro.

9

Dela izven določenega delovnega časa, ki pridejo v čas med
9. uro zvečer in 6. uro zjutraj, se plačujejo kot ,,dela V ponočnih
urah“ slično kakor „dela čezdobnih ur“, toda doklada se od¬
merja z dvojnim zneskom (= 200%') zaslužka za eno uro.

Za dela čezdobnih (ponočnih) ur se ne štejejo in se ne
plačujejo posebej tista opravila, ki se po svoji naravi — ako tudi
spadajo deloma izven določenega delovnega časa — primerno
vpoštevajo že v redni plači dotičnih delavskih oseb (n. pr. služba
požarnih čuvajev, služba kurilcev v sušilnih izbah in sušilnicah,
služba pometačic).

§ 10.

Opoldne se delo prekine najmanj eno uro. Kadar znaša
delovni čas pred poldanskim odmorom ali po poldanskem od¬
moru več nego pet ur, tedaj bodi razen tega četrt ure odmora.

Ob sobotah popoldne se ustavi dnevno delo praviloma naj¬
manj eno uro poprej. Izjema od tega nastopi samo tedaj, kadar
znaša dnevni delovni čas samo osem ur. '

Začetek ter konec dnevnega dela se naznani s tem, da se
pozvoni z zvonom.

Pri ponočni službi požarnih Čuvajev se uravna primerna
menjava z odmori.

§ H-

Ob nedeljah in ob dela prostih praznikih mora delo pri
fabriškem obratu počivati.

Ob takih dneh se smejo opravljati samo nastopna dela:

1. služba požarnih čuvajev;

2. služba kurilcev v sušilnicah za vložke in fermentacijskih
slanicah, potem v sušilnicah za viržinije;

3. snažilna in vzdrževalna dela, od katerih je odvisno redno
nadaljnje izvrševanje obrata in ki se ob delavnikih ne morejo
opraviti brez bistvenega motenja obrata ali brez nevarnosti za
življenje in zdravje' delavcev;

10

■4. izročitev in odprava zavitih fabrikatov v primeru ne¬
izogibne sile, ki je odvisna od prodajnih razmer;

5. razkladanje in nakladanje voz, postavljenih na dovlačno
železnico;

6. zlaganje in prelaganje tobačnih listov in omočenih polu=
fabrikatov, ako se je sicer bati, da se pokvarijo:

7. napolnjevanje in izpuščanje izluževainih korit za viržinije.

Delavski pazniki so nadalje dolžni tudi ob nedeljah in praz¬
nikih nadomestovati uradne sluge in vratarje, ako so zadržani.

Dela ob nedeljah in ob dela prostih praznikih se plačajo
posebej, in sicer slično kakor „dela čezdobnih ur“ (§ 9.), toda
doklada se odmerja s polnim zneskom (= 100 %) enournega,
zaslužka (dnevne, pogojene ali tedenske mezde).

Ako traja nedeljsko delo dalje nego tri ure, tedaj se dovoli
udeleženim delavcem 24 urni počitek prvo prihodnjo nedeljo,
ki se pri požarnih Čuvajih in kurilcih lahko nadomesti s 24urnim
počitkom na kakšen delavnik ali pa na dva dneva v tednu s šest-
urnim počitkom vsakokrat.

Delavcem, ki delajo v nedeljo ali na dela prosti praznik, se
dovoli potrebni čas, da gredo k dopoldanski službi božji svojega
veroizpovedanja.

§ 12.

Popoldan pred pepelnično sredo, pred velikonočno in bin-
koštno nedeljo ter pred svetim dnevom se da delavcem pra¬
viloma prost.

Razen tega se da vsemu delavskemu stanu prost čas, ko¬
likor ga je treba za udeležitev slovesne službe božje na Najvišji
rojstni dan in godovni dan Njegovega Veličanstva Cesarja.

Obračun} evanj e in izplačevanj delavskih mezd.

§ 13.

Delavci c. kr. tobačnih fabrik dobivajo deloma časovno
(dnevno in tedensko) mezdo, deloma pogojeno mezdo. Mezdne
tarife se primerno razglase.

11

Mezdni teden se začne v četrtek in se konča v sredo.

Delavske mezde se izplačujejo ob petkih ali sobotah.

Kadar pride sreda na občen ali lokalen dela prosti praznik,
tedaj se sklene teden na delavnik, ki je neposredno pred njim.
Mezda se izplačuje vedno v gotovem denarju, odbijejo pa se:

a)  doneski za bolniški zavod (doneski k bolniškemu in pod¬
pornemu zakladu zavoda);

b)  kaki kazenski novci;

c)  stanarine za uporabo eraričnih stanovališč, kolikor to
stranka želi;

d)  pristojbina za uporabo eraričnih spalnic, kolikor to stranka
želi;

e)  sodno dovoljene izvršilne terjatve.

Vsaka delavska oseba mora praviloma osebno prejeti pripa¬
dajočo ji mezdo od uradnika, ki jo izplačuje.

Pri delavcih, ki delajo v mezdnih skupinah in katerim je
dopuščeno, da skupno potegnejo zaslužek, potem pri delavcih,
ki so zadržani osebno priti po mezdo, se izplačajo mezdni zneski
samo osebam, ki so v to poklicane, oziroma pooblaščene. Kadar
tudi te osebe ne pridejo, shrani mezdo' fabriško načelstvo.

Delavci, ki izstopijo prostovoljno ali se odpuste med tednom,
prejmejo svojo mezdo prihodnji izplačilni dan mezde, odpušče¬
nim časovnim delavcem se lahko izplača mezda na njihovo željo
takoj ob odpustitvi.

Pravice in dolžnosti nadzornega osebja.

§ U.

Nadzorno osebje (delovodje, delavski pazniki, prevzemalke
fahrikacije smotek in cigaret) mora z delavci spodobno ravnati.
Žaljivi izrazi se ne smejo uporabljati. Nadzornim organom je
strogo prepovedano, od delavcev jemati posojila ali darila v de¬
narju ali naturalijah, jim dovoljevati posojila ali delavce uporab¬
ljati za zasebna opravila.

12

Nadzorno osebje je dolžno, fabriški obrat v odkazanem mu
področju nadzorovati, delati na to. da se odpravijo nerodnosti in
zanikarnosti in v primeru, da se ne izpolnijo dotična ukazila, to
naznaniti prvemu višjemu nadzornemu organu, oziroma fabri-
škemu načelstvu.

Nadzorni organi nimajo pravice nalagati kazni.

Zavarovanje proti boleznini in nezgodam.
Preskrba onemoglih.

§ 15-

Vse delavske osebe so udje delavskega bolniškega zavoda
c. kr. tobačne fabrike. Razmerje delavcev in državnega zaklada
do bolniškega zavoda je uravnano po pravilih.

Za posredovanje občevanja med fabriškimi zdravniki, bol¬
niki in upravo bolniškega zavoda, potem za izvrševanje bolniške
kontrole so postavljeni bolniški očetje.

Proti nezgodam se zavarujejo delavci pri ozemskem zavodu
za zavarovanje proti nezgodam na stroške C. kr. državnega
zaklada.

Posebni predpisi uravnavajo preskrbo onemoglih, ki se daje
stalnim delavskim osebam iz državnih novcev.

Pravila, kako se je vesti delavcem.

§ 16.

Delavci tobačnih fabrik so dolžni svojim predstojnim
uradnikom, delovodjam in paznikom izkazovati dolžno spošto¬
vanje, službena naročila natančno izvrševati, odkazana jim dela
pravilno opravljati ter se vzdrževati vsake poškodbe, vničbe ali
prisvojitve državne lastnine.

13

§17.

Delavcem je dano na voljo želje ali pritožbe v primerni
obliki razodeti svojim predstojnikom.

Stvari, ki se tičejo vsega delavstva ali kakega delavskega
oddelka, se smejo samo po izvoljenem odposlanstvu šestih mož
največ razodeti fab riškemu načelstvu. Za odposlatev takega odpo¬
slanstva je treba poprej izprositi dovoljenje fabriškega načelstva
po posredovanju kakega oddelnega uradnika.

V isti obliki smejo delavci želje ali pritožbe razodeti odpo¬
slancem glavnega ravnateljstva. »

Prepovedano pa je, da bi se delavsko osebje demon¬
strativno zbiralo po dvoriščih ali pred fabriškimi vrati.

§ 18.

Delavci morajo točno prihajati na delo snažni in trezni.
Delavci, ki pridejo neopravičeno prepozno, se lahko na dotični
poldan izključijo od dela.

Delavci, ki se vrnejo iz bolniškega stanu v službo, se pri¬
puste na delo samo, ako se izkažejo z zdravniškim potrdilom, da
so ozdraveli.

Vsi delavci se morajo, kadar se berejo njih imena, zglasiti
in potem takoj začeti delo v prostorih, določenih za to. Občevanje
delavcev različnih oddelkov ob delovnem času ni dovoljeno, razen
če to zahteva služba.

Dovoljeno je med delovnim časom opravljati občne molitve
ter peti spodobne pesmi; s tem pa se delo ne sme motiti.

Razgovori z nedelavci med delovnim časom so dopuščeni
samo z dovolilom oddelnih načelnikov v prostoru, določenem za
lo, zunaj delovnih prostorov.

§ 19.

Delavci majajo skrbno ravnati s tobačnim malerijalom, med
delom skrbeti za največjo snago in zlasti vso pozornost obračati
na to, da se ne vdelujejo tuje snovi v fabrikate.

Vsak delavec je dolžen njemu zaupane delovne priprave,
stroje in drugo državno lastnino vzdrževati snažno in V dobrem
stanju in vsako poškodbo takoj naznaniti predstojniku.

Na koncu dela morajo delavci, preden odidejo, pospraviti
tobačni materijal ter osnažiti svoje orodje in svoje prostore.

§ 20.

Predpisi o varstvu življenja in zdravja delavcev so nabiti
v delovnih prostorih in se morajo natančno izpolnjevati.

Vsak delavec mora nadalje uporabljati varnostne naprave,
ki so v obratu prirejene v varstvo zoper nevarnosti. Zlasti se
smejo jermena devati na kolesa samo tedaj, kadar stroj
počasi teče.

§ 21.

Delavci naj občujejo med seboj dostojno in spravljivo ter se
naj v opravilih vzajemno podpirajo.

§ 22.

Hrana se sme použivati samo ob delavnih odmorih in samo
v prostorih, določenih za to, nikakor pa ne v delavnicah.

Nositi seboj živila in drugo blago v delovne prostore ni
dovoljeno.

Zgane opojne pijače piti v fabriki je kar najstrožje
prepovedano.

Použivati pa se smejo druge pijače (pivo, vino, mošt itd.)
v količinah, ki ne presegajo zmerne potrebe, oziraje se na po¬
sebne predpise, veljajoče glede tega.

Ob zlorabah lahko fabriško načelstvo začasno ali trajno
prepove uživati v fabriki opojne pijače.

' §23.

Tobak uživati v fabriških ali skladiških prostorih ali na
stražah je strogo prepovedano.

15

Priprave za kajenje je, dokler traja delo, shraniti na kraju,
ki je za to določen.

Pri manipulaciji s svetilnicami, svečami, špiritnimi plameni
je paziti na največjo previdnost zaradi nevarnosti ognja.

Zlasti prižigati in ugašati jih smejo samo za to določeni
delavci.

§ 24.

Delavcem ni dovoljeno, da bi nosili od zunaj seboj blago,
ki ga ima fabrika v zalogi (n. pr. tobačne fabrikate, milo, su¬
kanec itd.); kjer fabriški prostori to dopuščajo, se smejo take
stvari ob vstopu v fabriko odložiti in po končanem delu zopet
seboj vzeti.

§ 25.

V fabriškem ozemlju je delavcem prepovedano prodajati
jestvine in drugo blago ter pečati se s kakršnimi koli denarnimi
opravili; prav tako je prepovedano prirejati v fabriških prostorih
denarne zbirke.

§ 26.

Dokler traja delo, ne smejo delavci brez posebnega dovolila
fabriškega načelstva zapustiti fabrike.

§ 27.

Vsak delavec mora dopustiti, da se ob izstopu iz fabrike
preišče; to vizitacijo izvršujejo osebe istega spola.

Vsak delavec je dolžen, preden gre k vizitaciji, natanko
preiskati svojo obleko, delovne torbe, košarice i. d., če ni v njih
tobak ali druga fabriška lastnina; če koga zasačijo s takimi rečmi,
tistemu je vsak izgovor ničev.

Delavci, ki se pri vizitaciji zasačijo z državno lastnino, mo¬
rajo biti v svesti ne samo, da se za kazen odpuste iz službe,
temveč tudi da se kaznujejo po občem kazenskem zakonu in
eventualno po dohodarstvenem kazenskem zakonu

16

§ 28.

Dovoljeno ni svojevoljno izostati od dela.

Delavci, ki so ne glede na primere obolenja iz tehtnih raz¬
logov zadržani opravljati fabriško delo, morajo pred svojim
izostankom od dela pri fabriškem načelstvu prositi za dopust in
smejo delo zapustiti samo, ako se jim dopust dovoli.

Stalnim delavcem, ki se pokličejo na obdobne orožne vaje,
na vojaško izučbo do dobe osmih tednov ali vsled mobilizacije
v vojaško službovanje, se da dopust.

Oženjeni delavci, ki se pokličejo na orožne vaje ali na vo¬
jaško izučbo do dobe osmih tednov, dobe v tem času podporo
v višini dveh tretjin svojega tedenskega zaslužka.

Delavci, ki odidejo v vojaško prezentno službo, imajo potem,
ko so doslužili prezentno. službo, prednost, pred drugimi prosilci
za vzprejem.

Ako se taki delavci. I&pet vzprejmejo v Šestih tednih po do-
služeni prezentni službi, se jim prištejejd službena leta, ki so jih
poprej prebili v službi tobačne fabrike.

V primeru mobilizacije se varuje poklicanim delavcem nji¬
hova služba dotlej, da se odloži orožje.

Kadar je kaka delavska oseba vsled nastopa kakega nepri¬
čakovanega dogodka zadržana izvrševati delo, tedaj mora to na¬
znaniti fabriškemu načelstvu najkesneje V osmih dneh ter
dokazati vzroke svojega izostanka.

Jeli bil delovni prestanek opravičen, o tem razsodi fabriško
načelstvo.

Primeri neopravičenega izostanka so podvrženi disciplinar¬
nemu postopku.

Delavske osebe, ki izstopijo prostovoljno iz fabriške službe,
morajo izjavo izstopa podati v načelnikovi pisarni.

Ako izostanejo osebe od dela brez take izjave več nego
osem dni z. očitnim namenom, da ne začno zopet dela, se šteje,
kakor da so prostovoljno izstopile.

17

§ 29.

Delavci so dolžni premembe v svojih rodbinah in v svojem
Stanovališču takoj naznaniti svojemu oddelnemu voditelju.

Delavci, v katerih rodbinah se pripete nalezljive bolezni,
morajo to nemudoma, naznaniti svojemu oddelnemu voditelju in
smejo samo z zdravniškim dovolilom hoditi v fabriko. Kontuma-
cirani delavci prejemajo dnevno podporo v višini določenega
bolniškega denarja na račun c. kr. državnega zaklada.

§ 30.

Vsak odrasli možki delavec, ki ima za to telesno sposob¬
nost, je dolžen, da se da uvrstiti v fabriško gasilno društvo.

Kadar nastane požar v tobačni fabriki' ali blizu nje, se
morajo moški delavci udeležiti gasilnih in rešilnih del in v ta
namen priti k fabriki tudi izven delovnega časa. Od sodelovanja
pri tem so odvezani samo tisti, katerih lastnina je tudi v nevar¬
nosti.

Kadar nastane požar zunaj fabrike, smejo samo tisti delavci
po prejšnji vizitaciji zapustiti tobačno fabriko. ki stanujejo
v poslopjih, katerim preti ogenj, ali v njihovi bližini.

Enako se ravna ob drugih elementarnih nezgodah.

Oh nezgodah morajo prvo pomoč dati za to izučene osebe.

§ 31.

Za posamezne fabrikacijske oddelke in manipulacije izda
fabriško načelstvo v soglasju s tem delovnim redom posebna
navodila; načelstvo izda tudi gasilni red in hišni red.

Za delavske paznike veljajo poleg tega delovnega reda še
posebni predpisi.

Vsak delavec se podvrže pri vzprejemu v delo brez pri¬
držka delovnemu redu in na njegovi podstavi izdanim pred¬
pisom, ki se mu vsi razglase v njegovem maternem jeziku, tako
da ga izgovor, češ, dadotičnih določil ni poznal, ne more obva¬
rovati pred nasledki njih prestopka.

(Slovenisch.) q

18

V interesu uradnega ugleda se pričakuje od delavcev da se
v zasebnem življenju ogibajo konfliktov s kazenskim zakonom.

Disciplinarno ravnanje.

§ 32.

Vsa dejanja in vse opustitve delavcev, s katerimi se pre¬
greši zoper ta delovni red, je smatrati za službene pregreške in
se kaznujejo po velikosti pregreška z redovnimi ali disciplinar¬
nimi kaznimi.

Redovne kazni so:

1. Ukor, to je živo ustno posvarilo, ki ga v načelnikovi
pisarni izreče prvi fabriški načelnik v navzočnosti oddelnega
uradnika;

2. denarne kazni; te kazni se ne odmerjajo pod 20 vinar¬
jev in ne nad ves dnevni zaslužek dotične delavske osebe za vsak
primer posebej in se stekajo v blagajno delavskega bolniškega
zavoda. V enem mezdnem tednu pa kazenski odbitek ne sme
presegati polovičnega dnevnega zaslužka;

3. odstavljenje od službe na dobo do treh delovnih dni;
v enem mezdnem tednu pa kazenska doba ne smeznašati več
nego tri poldneve.

Disciplinarne kazni so:

1. Začasno odstavljenje od službe na dobo več nego treh
delovnih dni do osemnajst delovnih dni; v enem mezdnem tednu
pa kazenska doba ne sme znašati več nego štiri poldneve, ki jih
določi načelstvo;

2. odpust iz službe.

Naložiti hkratu več kazni eni osebi ni dopuščeno.

§ 33.

Prisojanje redovnih kazni ter določevanje njih vrstnega reda
pristoji edinole prvemu fabriškemu načelniku, oziroma njegovemu
namestniku.

19

Zoper redovne kazni ni nobene pritožbe.

§ 34.

Disciplinarne kazni se smejo prisojati samo po formalnem
disciplinarnem postopanju.

Izvzeti so v § 5 navedeni primeri, v katerih naj fabriško
načelstvo, ne da bi začelo disciplinarno postopanje, takoj ukrene
razvezo delovnega razmerja.

Disciplinarno ravnanje obsega uvodno preiskavo in ustno
razpravo.

§ 35.

Provzročiti disciplinarno postopanje je poklican prvi fabriški
načelnik, oziroma njegov namestnik.

On imenuje v ta namen preiskovalnega komisarja izmed
nižjih uradnikov, odkazanih načelstvu, ako moči od X. činovnega
razreda navzgor, toda izključivši tiste uradnike, ki se zde v dotič-
nem disciplinarnem primeru pristranski.

Uvodno preiskavo je raztegniti tako daleč, kakor je po
mnenju preiskovalnega komisarja potrebno v popolno pripravo
ustne razprave.

Preiskovalni komisar mora obdolženca v njegovem mater¬
nem jeziku zaslišati in predočuje mu posamezne točke, zaradi
katerih je obdolžen, ter dokaze poslušati njegove izjave in
predloge.

Ako obdolženec ne sluša poziva, naj pride k uvodni pre¬
iskavi, je učin ovedeti brez njegovega sodelovanja.

Preden se zaslišijo priče, ki so zapriseženi uslužbenci, se
morajo opozoriti na njihovo službeno prisego.

Nezaprisežene uslužbence je opozorili na to, da bi se
moralo krivo pričevanje kaznovati po disciplinarnem potu.

Zasliševati se mora vselej na zapisnik.

Kadar misli preiskovalni komisar, da je uvodna preiskava
sklenjena, mora vse zbrane uradne spise predložiti fabriškemu
načelstvu, ne da bi stavil kak predlog.

2*

20

§ 36.

Na podstavi posledka, ki ga pokaže uvodna preiskava, sme
fabriški načelnik ali postopanje ustaviti in, ako se mu zdi pri¬
merno, prisoditi redovno kazen, ali ukazati, naj se uvodna pre¬
iskava popolni, ali pa odrediti izvršitev ustne obravnave.

§ 37.

V izvršitev disciplinarnega postopanja je od primera do pri¬
mera postaviti disciplinarni odsek, ki bodi sestavljen:

1. Iz prvega fabriškega načelnika, oziroma kakega njegovega
namestnika za predsednika in voditelja ;

2. iz nižjega uradnika, ki ga določi predsednik;

3. iz enega fabrikacijskega delovodje;

4. in 5: iz dveh odbornikov bolniškega zavoda, katerih enega
odpošlje širji zavodov odbor, drugega pa fabriški načelnik iz
srede zavodovega odbora.

Kadar je kaka delavka v preiskavi tedaj je po enega moškega
odbornika in po eno žensko odbornico zavodovega odbora pokli¬
cati v disciplinarni odsek.

Izključeni so preiskovalni komisar ter tiste osebe, ki se zde
v dotičnem disciplinarnem primeru pristranske.

Ustna obravnava pred disciplinarnim odsekom, ki jo je
opraviti v jeziku obdolženčevem, se začne s tern, da preiskovalni
sodnik razloži, kako stoji stvar.

Potem se zasliši došli obdolženec, ki je prisoten pri vsej
ustni obravnavi.

Učin je, ako treba, pojasniti s tem, da se zaslišijo priče in
izvedenci. Udje odseka imajo pravico povpraševanja.

Končno se obdolženec še enkrat posluša in potem ustna
obravnava sklene.

Ustna obravnava je tudi tedaj pravnomočna, kadar obdol¬
ženec ne pride na obravnavo navzlic temu, da je bil pozvan.


21

§ 38.

Disciplinarni odsek mora nato po svojem svobodnem pre¬
pričanju narediti svoj sklep 0 krivdi in kazni, ne da bi bili obdol¬
ženec, ter priče in izvedenci navzočni.

S sklepom je izreči, da spozna disciplinarni odsek obdol¬
ženca disciplinarnega pregreška v zmislu tega delovnega reda za
krivega ali nekrivega, v prvem primeru sklicuje se na zadevno
določila delovnega reda.

Kadar je obdolženec spoznan za krivega, tedaj se je o tem
posvetovati in glasovati, kakšno disciplinarno kazen mu je
prisoditi.

Sklepa se z nadpolovično večino glasov disciplinarnega
odseka.

Glasovi se morajo oddati po nastopni vrsti:

a)  ženska odbornica zavodovega odbora;

b)  moški odbornik zavodovega odbora;

kadar ni postavljena ženska odbornica, mora mlajši moški
odbornik glasovati pred starejšim;

delovodja;

d)  uradnik.

Predsednik glasuje samo tedaj, kadar so glasovi enako raz¬
deljeni.

§ 39.

O ustni obravnavi in o posvetovanju disciplinarnega odseka
(§§ 37 in 38) je pisati ločene zapisnike.

O sklepu disciplinarnega odseka je pismeno izdati razsodbo
Z razlogi vred in jo brez odloga vročiti obdolžencu.

Zoper to razsodbo je obdolžencu 14 dni, računaje od časa
vročitve razsodbe, odprta pritožba na c. kr. glavno ravnateljstvo
tobačne režije, ki v drugi, ob enem zadnji stopnji komisijonalno
dalje razsodi.

Na drugi strani lahko predsednik ustavi izdajo sklepa in
uvede, da se obravnavni spisi v treh dneh predložijo glavnemu
ravnateljstvu.

22

Glavno ravnateljstvo lahko na podstavi komisijonalnega
sklepa ovrže razsodbo disciplinarnega odseka in zaukaže novo
ustno obravnavo, eventualno tudi popolnitev uvodne preiskave;
vtem primeru so vsi udje disciplinarnega odseka, ki je storil
prvi sklep, vštevši predsednika, izključeni udeležiti se nove
obravnave.

§ 4-0.

Vsaka kazen kakega stalnega ali začasnega delavca se vpiše
v kazenski zapisnik.

Disciplinarne kazni je vrhu tega vpisali v delavsko glavno
knjigo, oziroma v beležno knjigo za začasne delavce, sklicuje se
na dotično točko kazenskega zapisnika.

V § 32, št. 1 navedeno disciplinarno kazen je po dveletnem
službovanju brez graje na prošnjo dotične delavske osebe izbri¬
sati v kazenskem zapisniku ter v delavski glavni knjigi, oziroma
v delavski beležni knjigi.

Vsaka delavska oseba ima pravico pod nadzorstvom kakega
uradnika vpogledati v svoj kazenski zapisnik, ki je shranjen pri
vzprejemnih listinah.

§ 41.

Odpust iz službe za kazen se sme ukreniti v naslednjih
primerih:

a)  zaradi potuhe, goljufivih napovedi v službi ali drugih nepo-
poštenih — če tudi po občnih kazenskih zakonih ne kazno¬
vanih — dejanj (n. pr. zaradi pokradbe tovarišev), s katerim
se dotična delavska oseba naredi nevredna predstojnikovega
zaupanja;

b)  zaradi občutne žalitve spoštovanja ali zaradi odpovedi
pokorščine proti predstojnikom;

c)  zaradi zapeljave ali ščuvanja sodelavcev k dejanjem, ki so
zoper službo;

d)  zaradi dejanj ali opustitev, s katerimi je državna lastnina
imela ali bi bila lahko imela znatno škodo:

23

e)  zaradi nalašč storjenega vdelavanja kakega tujega predmeta
v tobačne fabrikate;

f)  zaradi dokazane bolezenske simulacije;

g)  zaradi pijanstva ali nenravnega življenja;

h)  zaradi neopravičenega izostanka od dela dalje nego 14 dni:

i)  zaradi vseh drugih prestopkov zoper ta delovni red (zlasti
zaradi trajne nesnažnosti), če je bila dotična delavska
oseba zaradi sličnih prestopkov že ponovno kaznovana in se
kaže nepoboljšljivo, ali če se pripete take obtežujoče okol-
ščine, da se za vzdrževanje discipline ali za ohrano urad¬
nega ugleda kaka druga kazen spozna za nezadostno.

§ 42.

Za dobo’disciplinarne preiskave zaradi kakega službenega
pregreška, za katerega se preti z odpustom iz službe, sme fabriško
načelstvo odrediti, da se udeležena delavska oseba odstavi od
službe in mezde do konca disciplinarnega postopanja.

Razveza delovnega razmerja.

§ 43.

Delavska oseba sme iz fabriške službe (§ 28) prostovoljno
izstopiti vsak čas brez odpovedi. Samo rokodelci (mizarji, klju¬
čavničarji, kovači, plinarski delavci i. dr.), potem pazniki parnih
strojev, kurilci kotlov in elektromehaniki morajo pred svojim
izstopom odpovedati službo na štirinajst dni.

Fabriško načelstvo sme glede stalnih delavcev odrediti
razvezo delovnega razmerja razen po disciplinarnem potu
(§ 34) samo:

a)  Kadar nastopijo take neozdravne duševne in telesne napake
(organske bolezni, nalezljive ali gnusne bolezni), ki so
zadržek za nadaljno uporabo v fabriški službi;

b)  kadar se fabriški obrat skrči ali premeni, ako ti delavci, ki
ostanejo s tem na razpolaganje, ne prestopijo rajši v kako
drugo c. kr. tobačno fabriko.

24

Tak odpust iz službe je dotičnim delavcem naznaniti
14 dni poprej: tako odpuščenim delavskim osebam pa je, kolikor
niso dani pogoji, da bi se prestavile v invalidni stan, pridržana
pravica, da se zopet vzprejmo, kadar se premene razmere.

Glede začasnih in nestalnih delavcev lahko fabriško načel¬
stvo odredi vsak čas razvezo delovnega razmerja brez poprejšnje
odpovedi; samo v primeru odpusta za kazen se ravna tako kakor
glede stalnih delavcev.

§ 44.

Ob vsakovrstnem izstopu iz dela, torej tudi ob disciplinar¬
nem odpustu prejmejo delavci službena izpričevala, katerih vse¬
bina se na željo vpiše v delavsko knjižico.

Prostovoljni izstop, izključba v zmislu § 5 (31) ter za kazen
izvršeni odpust iz službe ima za nasledek izgubo vseh S poprejš¬
njim službovanjem pridobljenih pravic in zahtev delavske osebe,
zlasti izgubo pravice do preskrbe v onemoglosti.

Končna določila.

§ 45.

Ta delovni red stopi v moč 1. dne aprila 1903. I.

Prememba tega delovnega reda v okvirju veljajočih zakonov,
je pridržana c. kr. finančnemu ministrstvu.

25

Stvarni register.

(Iskalnicam pridejane številke pomenjajo paragrafe delovnega reda.)

B.

Blago nositi seboj. 22, 24.

Blago prodajati je prepovedano. 25.

Bolezenska simulacija, vzrok od¬
pusta. 41.

Bolezni nalezljive je zglasiti. 29.

Bolniška kontrola. 15.

Bolniški očetje. 15.

Bolniški zavod, gl. delavski bolniški
zavod.

Bolniško zavarovanje. 15.

Božja služba, poset ob nedeljskih
inprazniških delih. 11; na rojstni
in godovni dan cesarjev. 12.

č.

Časovna razdelitev. 9.

Čezdobne ure. 9.

D.

Darila prejemati je nadzornim ose¬
bam prepovedano. 14.

Dejanja, s katerimi se je državna
lastnina znatno poškodovala,
vzrok odpusta. 41.

Delavci, pojem. 1; moški, uvrstitev
v fabriško gasilno društvo. 30;
ženski, službena uporaba. 6;
mladostni. 3; službena upo¬
raba.'6.

Delavci po pogojenem. 13; plačilo
za čezdobne ure. 9; za nedeljsko
. delo. 11.

Delavke. 6.

Delavniki posamezni se dado pro¬
sto. 12.

Delavska beležna knjiga zapis kazni
v njej. 40.

Delavska glavna knjiga. 2; zapis
kazni v njej. 40.

Delavska knjižica. 3, 44.

Delavske vrste. 2.

Delavski bolniški zavod. 15; prejema
kazenske novce. 32.

Delavski pazniki. 2, 14, 31.

Delavski stan, sistemiziran. 2.

Delovna doba, vsakdanja. 9; vedenje
v njej. 18.

Delovna mezda. 13.

Delovni dnevi. 9.

Delovni odmori. 10.

Delovni red. 31.

Delovno razmerje. 31;razveza. 43,44.

Demonstracije. 17.

Denarna opravila prepovedana. 25.

Denarne kazni. 32.

Deputacije. 17.

Disciplinarna razsodba. 39.

Disciplinarne kazni. 32, 34; zapis in
izbris. 40.

Disciplinarni odsek, sestava. 37;
sklepanje. 38.

Disciplinarno postopanje. 32—42.

26

Dnevne ure. 9.

Dninarji. 13; plačilo za čezdobne
ure. 9; za nedeljsko delo. 11.

Dohodarstveni prestopki, hudi, t.  mo¬
nopolnimi predmeti. 5.

Domovnica. 3.

Dopust. 28.

Državljanstvo. 3.

F.

Fabriški delavci, gl. tobačne fabrike.

Fabriški zdravnik. 3, 15.

Fabriško načelstvo. 3, 6, 7, 9, 13, 14,
17, 26,28,31,32, 33, 34, 35, 42.

G.

Gasilno društvo, fabriško. 30.

Glasovanje v disciplinarnem odseku.
38.

Glavno ravnateljstvo določi ženska
dela. 6; določi delovno dobo.
9; druga stopnja v disciplinar¬
nem postopanju. 39.

Goljufive napovedi v službi, odpu¬
stilni vzrok. 41.

H.

Hišni red. 31.

Hudodelstvo, izključilni vzrok. 5.

I.

Imena se čitajo. 18.

Inventarni predmeti, ravnanje z njimi.

19.

Izbris disciplinarnih kazni. 40.

Izključilni vzroki. 5.

Izostajanje od dela. 28; odpustilni
vzrok. 41.

Izplačevanje mezde. 13.

Izstop, prostovoljni. 28, 43; na¬
sledki. 44.

J.

Jedilni prostori. 22.

Jestvine, povži vanje in jemanje seboj.
22; prodaja prepovedana. 25.

K.

Kadilne priprave. 23.

Kazenski zapisnik. 40.

Kazni. 32.

Kontumacijski denar. 29.

Krajni prebivalci, prednost pri vzpre-
jemanju. 6.

Kurilna služba. 9, 11.

L.

Lepo vedenje. 3, 4.

Leto starosti, šestnajsto in . petin¬
trideseto. 3; štirinajsto. 3; šest¬
najsto 6.

M.

Mezda, ravnanje z'njo, če se ne
potegne, 13.

Mezdne tarife. 13.

Mezdni teden. 13.

Mezdni utržki. 13.

Mezdno izplačevanje. 13.

Mladostni delavci. 3, 6; šolski
pouk. 8.

Mnenje fabriškega zdravnika. 3.

Monopolni predmeti, hudi dohodar-
slveni prestopek z njimi. 5.

Motor, poprava ponoči in ob ne¬
deljah. 9, 11.

N.

Nadomestni počitek ob nedeljskih
delih. 11.

Nadzorno osebje. 14.

Napake, neozdravne, odpustilni
vzrok. 43.

27

vaznanilna dolžnost, ako delavec
izostane. 28; ob premembah
v rodbinskih in stanovaliških.
razmerah. 29; ob nalezljivih
boleznih. 29.

Nedeljska dela, dopustnost in pla¬
čilo. 11.

Nedeljske šole. 8.

Nedeljski počitek. 11.

Nesnaga, trajna, odpustilni vzrok.
41.

Nestalni delavci. 2, 4, 43.

Nezgode, vedenje. 30.

Normalna starost za vzprejem. 3.

O.

Občevanje delavcev, vzajemno. 18,
21.

Obratna prememba ali skrčitev. 43.

Obravnava gl. ustna obravnava.

Obsodba, izključilni vzrok. 5.

Odmori. 10.

Odpoved. 43.

Odpust iz službe. 43; za kazen. 5,
32, 41; nasledki. 44.

Odstavljanje od službe za čas disci¬
plinarnega postopanja. 42.

Odstavljenje od službe za kazen. 32.

Onemoglost, preskrba. 15.

Opoldanski odmor. 10.

Opravilne priprave, ravnanje z njimi.
19.

Opustitve, s katerim se je znatno
oškodovala državna lastnina,
odpustilni vzrok. 41.

Orožne vaje. 28.

Osebne listine. 3.

Osebno prejemanje mezde. 13.
Otročnioe. 6.

P.

Parno obratovanje. 9.

Pijače. 22.

Pijanstvo, odpustilni vzrok. 41.

Plačilo. 13; za čezdobne ure. 9; za
nedeljsko delo. 11.

Pod piran j e oženj enih delavcev, kadar
so na orožnih vajah. 28; kontu-
maciranih delavcev. 29.

Pokorščina proti predstojnikom. 16;
huda nepokorščina. 41.

Pokradba tovarišev, odpustilni vzrok.
41.

Ponočno delo, pripustnost in pla¬
čilo. 9; požarni čuvaj. 10.

Popoldnevi, prosti. 12.

Poprave. 9, 11.

Poročni list. 3.

Posebni službeni predpisi. 31.

Posojila od nadzornih oseb ali nad¬
zornim osebam so prepovedana.
14.

Potuhe v službi, odpustilni vzrok. 41.
Požar, vedenje, kadar nastane. 30.
Požarnih čuvajev služba. 9, 10.

Prazniški počitek. 11.

Prazniško delo. 11.

Predmeti zavodi ognja nevarni. 23,

Prednost med prosilci za vzprejem.

6, 28.

Pregrešek, izključilni vzrok. 5.

Preiskovalni komisar v disciplinarnem
postopanju. 35.

Premembe v rodbinskih in stano¬
valiških razmerah je zglašati. 29.

Prepoved demonstrativnega zbiranja.
17; posojila ali darila spreje¬
mati ali dajati. 14; uživati
tobak. 23; jemati seboj živila
in blago v delovne prostore. 22,
24; prodajati blago, prepoved
denarnih opravil in prepoved
zbirati denar, 25; zapustiti fa-
briko v delovnem času. 26;
izostati brez vzroka. 28; vdela-
vati predmete v iabrikate. 19,
41.

Prepozno prihajanje na delo. 18.

28

Preskrba onemoglih. 15.

Prestopki, izkijučilni vzrok. 5; de¬
lovnega reda. 32.

Prevajanje sil (transmisije), poprava
ponoči in ob nedeljah. 9, 11.

Prevzemalke. 14.

Prezentna služba, vojaška, 28.

Pritožba zoper disciplinarne raz¬
sodbe 39.

Pritožbe. 17.

Prodaja blaga prepovedana. 25.

Prostovoljni izstop. 28, 43; nasledki.

44.

R.

Razgovori z nedelavci. 18.

Razsodba v disciplinarnem posto¬
panju. 39.

Razsvetilni in kurilni predmeti, pre¬
vidno ravnanje z njimi. 23.

Redovne kazni. 32, 33, 36.

Rešilna dela. 9.

Rodbinske razmere, dolžnost jih na¬
znaniti. 29.

Rojstni list. 3.

S. '

Simulacija bolezni, odpustilni vzrok.

41.

Sistemizirani delavski stan. 2.

Sklepanje disciplinarnegaodseka.38.

Sklep dela, vedenje pri tem. 19.

Skupno plačevanje. 13.

Služba božja gl. Božja služba.

Služba za poizkušnjo. 2.

Službena prisega. 1, 35.

Službena uporaba. 6; prememba. 7.

Službeni pregrešek, pojem. 32; z za-
pretilom odpusta. 41.

Službeno izpričevalo. 44.

Snaga. 18, 19, 41.

Sobote, krajši delovni čas. 10.

Sodelavci, vedenje proti njim. 18, I

21; ščuvanje odpustilni vzrok.|

Sposobnost za fabriško službo. 3, 4.
Spoštovanje proti predstojnikom. 16.
41.

Stalni delavci. 2, 40, 43.

Stanovališke razmere, naznanilna
dolžnost. 29.

Starost gl. Leto starosti!

Starostna meja za vzprejem. 3.

Stroji, ravnanje z njimi. 19.

Svetilnice. previdnost zaradi nevar¬
nosti ognja. 23.

š.

Šolska odpustnica. 3.

Šolsko obiskovanje mladostnih de¬
lavcev. 8.

T.

Tedenski dninarji. 13; plačilo za čez-
dobne ure. 9; za nedeljska dela.
11.

Telesna sposobnost za fabriško
službo. 3, 4.

Tihotapstvo, obsodba je izkijučilni
vzrok. 5.

Tobačne fabrike. njih delavci, pojem.
1; razdelitev. 2; vzprejem. 3—6;
občne dolžnosti. 16; posebne
dolžnosti. 18—21, 28—30;

službeno razmerje. 31; disci¬
plinarno ravnanje. 32—42; od¬
pust. 43.

Tobačni materijal, skrbno ravnanje
z njim. 19.

Tobak uživati je prepovedano. 23.

Transmisije, poprave ponoči in ob
nedeljah. 9, 11.

Tujci, razgovor z njimi. 18.

u.

Ukor. 32.

Ustavitev disciplinarnih razsodb.
39.


iistna obravnava pred disciplinarnim
odsekom. 37 : zapisnik. 39.

Utržki od delovne mezde. 13.

.'vodna preiskava v disciplinarnem
postopanju. 35, 36.

V.

Varnostne naprave. 20.

Vdelavanje tujih predmetov v iabri-
kate. 19; odpustilni vzrok. 41.

Večerne šole, mladostni delavci
hodijo vanje. 8.

Vedenje med delom. 18.

Vizitacija. 27.

Vojaško razmerje. 3, 28.

Vštetje vojaškega službenega časa.28.

Vzprejem v delo. 6.

Vzprejemne listine. 3.

Vzprejemni pogoji. 3, 4.

Z.

Začasni delavci. 2, 40, 43.

Zapisniki v disciplinarnem posto¬
panju. 35, 39.

29

Zapuščanje fabrike v delovnem
času. 26.

Zasebna opravila, prepoved uporab¬
ljati delavce zanja. 14.

Zasebno življenje delavcev. 31.

Zasliševanje prič v disciplinarnem
postopanju. 35, 37.

Zavarovanje proti nezgodam. 15.

Zbiranje (demonstrativno) pred
fabriko prepovedano! 17.

Zbirke (denarne) prepovedane. 25.

Zdravniško potrdilo o zdravju. 18.

Znamenje zvona. 10.

Ž.

Želje. 17.

Ženske osebe, uporaba 6.

Živila in povžitne stvari. 22, 23; pro¬
daja prepovedana. 25.

Živila, povživati in jemati seboj. 22;
prodaja prepovedana. 25.

Življenje, nenaravno, odpustilni
vzrok. 41.