LETO XII.
ZVEZEH ZO.
Vrli Slovenci: Prava vera bedi vam luč, materni ježik bodi vam ključ de zveličaneke narodne omike.	A. M. Slomiek.
NflS DOM
SR
GLASILO
SLOVENSKE MLADINE.
O—o
MARIBOR, 1912
CIRILOVA TISKARNA.
6-0
Vsebina 20. zvezKa:
	Stran
Pouk.	
Balkanska vojska in Jugoslovani .	. .	. 305
Zabava:	
Živalske pravljice		 . Kako težko se razširja krščanska vera med .zamorci	 Vsi svetniki	 Še včeraj		. 309 .	310
Razgled po svetu.	311
Orli:	
Več odločnosti in korajže	 Odseki Orla, pozor ........	.	314 . 315
Dekliški vrtec:	
Bodimo na-se ponosne	 Rožica stanovitnosti	 Svetovalka		. 316
Društveni glasnik:
Sv. Lenart v Slov. gor....................317
Sv. Trojica v Slov. gor...................318
Ptuj......................................318
Ptujska okolica...........................319
Svetije pri Ormožu........................319
Sv. Lovrenc nad Mariborom.................319
Ponikva ob juž. žel.......................319
Šmarje pri JelSah.........................320
Vransko.........................' .	.	. 320
Št. Vid na Planini........................320
Listnica uredništva:
Šmarje pri Jelšah:	Govori so vsi varno
shranjeni. Pri priliki priobčimo, toda zalogo imamo bogato. — Radi pomanjkanja prostora v prejšnjih številkah so se nekatera društvena poročila, ki smo jih dobili pravočasno v roke, nekoliko zakasnela. Naj se to vpošteva. — Gdč. Pepica Senica: Naslova, ki bi ga radi, nimamo. Pozdravljeni! — Vsakogar, ki svojega prispevka še ne najde v listu prosimo potrpljenja. Vse pride počasi na vrsto. Le vestno dopisujte in krepko širite «Naš Dom» !
Naš Dom izhaja i. in 15. vsakega meseca ter stane na leto 2 K. na pol leta 1 K, na četrt leta 50 h. — Uredništvo in upravništvo je v Cirilovi tiskarni, Koroške ulice 5, Maribor. — Sklep uredništva
12. oktobra 1912.

Zavod sv. Marte v Trstu
ulica S. Francesco št. 15,1. nadstr.
sprejema brezposelna dekleta pod streho in posreduje za službe. Rafaelov odsek Marijine družbe sprejema dekleta na kolodvoru in jih vodi v zavod. Zavod vzdržuje in nadzoruje zveza »Marijin dom«.



Štev.
ITAS bom s
20.	V Mariboru, 15. oktobra 1912. XII. letnik.
Pouk.
Balkanska vojska in Jugoslovani.
Vojska je. Ko smo zadnjiÖ razposlali „Naš Dom“ svojim cenjenim naročnikom, smo pisali o nevarnem položaju na Balkanu; toda, (la, je nevarnost tako velika, da stojimo tik pred vojsko, nismo mislili. Ne samo za nas, tudi za vso drugo javnost, je prišla vest o vojski nenadoma, in, je presenetila,. Komaj 14 dni je minulo, ko smo zadnjič pisali „Naž Dom“, položaj se je medtem pa. že popolnomaizpremenil. Prej povsod trdno upanje, da se bo dalo balkanske zmede urediti mirnim potom, danes vojska. In ne, da bi mogoče vojska samo grozila, ampak topovi in puške že govore svojo krvavo besedo. Crna gora je že napovedala Turčiji vojsko, na Črnogorskoturški meji se vrše neprestano boji, v katerih je dozidaj zmagovito črnogorsko orožje, in predno boste dobili to številko v roke, bodo napovedale že tudi balkanske države: Bolgarija., Srbija, Grška Turčiji vojsko ter bo že divjalo' splošno kr-Voprelitje na Balkanu. Z|g,oditi bi se moral čudež, če bi se to ne uresničilo. V vseli najmerodajnejših političnih krogih se smatra splošno vojsko na Bal-ka|iiu za neizogibno in vse vlade se trudijo že samo za tem, da bi preprečile, da bi ne nastal iz balkanskega evropski požar. Nevarnost je velika, da se to zgodil, ker je med velesilami toliko nasprotstva, toliko zavisti in toliko nakopičenega netivu, da zadostuje samo iskra in preko oele Evrope za-divja bojni ples, kakor jih je svet Še malo videl.
Ce pa tudi ne Im izbruhnila splošna evropska vojska,, je vendar Avstrija v zelo resnem položaju. Že samo balkanska vojska zahteva od naše države, da je pripravljena na vse. Av-
strija sega s svojimi južnimi pokrajinami na Balkan, je takorekbč tudi balkanska država in ima na razvloju razmer na Balkanu mnogo Življenskih interesov. Ce bi prišlo tako daleč, da bi izgubila Avstrija svojo odločilno besedo, katero ima sedaj na Balkanu, da hi se izpodrinil njen vpliv iz Albanije in hi se ji zaprla pdt do Egejskega morja, potem prene.ha biti Avstrija ve-lemoč. (Obkrožena od vseli strani od več ali manj sovražnih sosedov, bi ne imela nobenega pota več v Široki svet, razvoj njene trgovine in industrije bi bil odvisen od prijaznosti sosedov, životarila bi prav žalostno življenje.
Se bolj kot Avstrija smo pa prizadeti z balkansko vojsko Jugoslovani. Rešitev balkanskega problema v svojem koncu ni nič drugega kot rešitev jugoslovanskega vprašanja. Nobene druge skupine sorodnih in bratskih narodov ni na svetu, ki hi bila tako razcepljena in razkosana kot jugoslovanska. V nešteto malih dežel in državic je razdeljeno jugoslovansko pleme. Imate siimostojiiega,, svobodnega Bolgar ra, ki ima svojega lastnega carja, in imate Bolgara, ki ječi pod turškim jarmom; imate Srba, ki živi v lastni kraljevini, in imate Srba, ki tlačani Turčinu: imate Hrvalja, ki precej samostojno živi v naši državni polovici, in i-mate Hrvata, katerega pritiska k tlom nasilni Čuvaj; imate Slovenca, ki živi razdeljen v mnogo kronovin, v nekaterih stiskan od Italijana, v drugih od Nemca. Vseh vrst državljane, samostojne in sužnje, najdete med Ju gostovali n	To je gotovo nezdravo in ne-
vzdržljivo.
Že dolga desetletja, da stoletja, so trudijo vsi najboljši sinovV Jugoslovanov, da bi ta neznosni položaj odpravili, da bi se jugoslovanska plemena
otresla robstva in suženjstva in bi dosegla tako pozicijo, kakoršno lahko zahteva samostojen .narod. Mi Slovenci, Hrvatje, Srbi in Bolgari, vsi se trudimo in mučimo, da, bi se odkrižali najrazličnejših jerobov, ki nas samo izžemajo. Sedanja balkanska vojska tudi ni nič drugega, koti boj za osvoboditev, Ne tiče se ta boj direktno nas Slovencev in bratov Hrvatov, vendar ne bo ostal brez posledic za nas. Naši krvni nasprotniki, Nemci, že žele, da bi zmagali Turki, ker nas Jugoslovane sovražijo. In če bi se to z,godalo, potem bi bili napram vsem jugoslovanskim rodovom Še oholejŠi in nasilnej-ši kakor so dozdaj. Ker smo jim pa mi Slovenci najbližji, bi .najbrž mi največ trpeli.
Pa še drugi moment je, ki napravlja balkansko vojsko za nas še večje važnosti. Skrb za naš narodni obstoj nam narekuje, da skrbimo, da se osvoboditev južnejših jugoslovanskih bratov ne bo izvršila tako, da bi bili izročeni mi na milost in nemilost našim nemškim sosedom na severu. Mi simpatiziramo z našimi slovanskimi brati na Balkanu, ki so prijeli za orožje, da o-svobode iz turškega jetništva svoje rodne brate. Tudi naša zgodovina je prepletena s krvavimi spomini na krvoločnega Turčina in samo želimo, da bi imel sveti boj balkanskih 'Slovanov popolni uspeli. Turčina bi doletelo samo zasluženo plačilo, če bi bil premagan in bi izgubil oblast nad krščanskimi rodovi, ki trpe pod njegovo kruto vlado že dolga, dolga stoletja. Dal Bog, da bi jim zasvetila zlata svoboda, da bi polumesec ne gospodoval več nad križem!
Kakor tedaj vroče želimo zmage o-roŽju balkanskih narodov, tako tudi vroče prosimo, da bi jih zmaga ne 0-pijanila. Mnogo opravičenega srda je nakopičenega v jugoslovanskih rodovih na Balkanu na našo državo. Ce-
Živalske pravljice.
Družba sv. Mohorja je začela rav-
prav je od nekdaj jasno,, da je' bodočnost naše države na jugu, ker le tu ima odprto pot v svet, se vendar naši državniki niso nikdar potrudili, da bi si ugladili pot preko teh pokrajin. Nasprotno, S krivicami, zatiranjem in sa-mooblastnim vladanjem So podžigali ljudska srca proti sebi in metali težke-ovire na pot, po kateri so kanili sami hoditi. Ni treba dolgo iskati okrog se-be in vzbujati spomine, zadostuje, če pogledamo, kako teptajo avstrijske vlade naše pravice zlasti v obmejnih krajih, in kako sramoto se dela Hrvatom s Čuvajevim režimom, da spoznamo, kako je politika naše države nasproti jugu nespametna, pogubo nosu a, samomorilna.
Umevno, Če se je pri takih razmerah udomačil pri balkanskih rodovih strah pred avstrijsko, švabsko politiko, če preletava Srba ali Bolgara groza, ako se ga spomni na avstrijsko vlado. Naravno je tudi, če so se iz tega izcimile razne proti avstrijske težnje, kakor n. pr. velikosrbska ideja. Toda čeprav si lahko razlagamo, kako je prišlo do te ideje, vendar jo moramo najodločneje odkloniti. Vresničenje velikosrbske misli, k,i se sicer nikoli ne bo izvršila, bi bilo za nas Slovence in Hrvate istovetno z narod.no smrtjo. Potisnjeni bi bili med dva nasprotna si kamena in bi se ne mogli gibati. Za nas avstrijske Jugoslovane je vitalnega pomena, da ima Avstrija odprto pot na Balkan, ker le potem se mi lahko gospodarsko osamosvojimo in razširimo ter povzdignemo svojo napredujočo kulturo. Rešitev balkanskega problema se ne sine izvršiti nikdar v nasprotju z našimi slovensko-hfvaškimi težnjami in naloga Avstrije je, da s smotreno pobliko, ki ne bo več poznala Čuvajev, krivic in nasilij, omogoči tako rešitev. V to pomozi Bog in sreča junačka!
nokar razpošiljati književni dar za leto 1912.
Zabava.
Cenjeni ući j e prejmejo letos nasle'đ-nje knjige:	1. Zgodbe sv. pisma, 18.
zvezek (zadnji). 2. Kolerar za 1. 1913. 3. Balade in romance. 4. Podobe iz misijonskih dežel, IT. zvezek. 5. Slovenske VeSernice, 66, zvezek. 6. Zgodovina slovenskega naroda, TI. zvezek. Kdor jo doplalal 00 vin. za broširan, oz. 1 K za vezan izvod, prejme kot sedmo knjigo še: Razne vesti. Kdor je doplačal 80 vin. za vezan izvod z rdečo obrezo, oz, 1 K 30 vin. za vezan izvod z zlato obrezo, prejme kot osmo knjigo: Evangelijska zakladnica. Knjige so zelo lepe ip bodo nudile našemu ljudstvu sedaj v bližajočem se zimskem času mnogo duševnega vžitka. V naslednjem prinašamo iz zanimive knjige:	„Razne povesti“ tri „Živalske
pravljice“.
Sinica.
P r v a: Tako zime pa Še ne pomnim, odkar je umrla moja mati. |Ta-kraft, je bila res huda, a vendar malo milejša kot letos.
Druga:	Jaz sem že stara, pa
nisem v vseh svojih letih pretrpela toliko mraza in lakote kot to zimo.
Prva:	Da bi vsaj .hrane imele
dovolj! Mraz bi še na kak način pretrpele. A Če iz želodca ni toplote, je tudi od drugod ni.
Druga: iVčasih smo vsaj na drevju dobile kako jajčece, sedaj je pa vse pod snegom. Včeraj sem malo odkopavala na neki veji, kar se ti vsuje sneg nasrne! Toliko, da me ni pokopalo! Sedaj se skoro ne upam skakljati po vejah.
Prva: Jaz pa! Danes zjutraj sem bila posebno lačna. Obletela sem vso vas, a nikjer ne našla zrnca. Mislila sem Že na smrt. Kar ti zagledam na drevesu iz desk zbito ptičnico. Znapa mi jo dobro taka naprava! Sedem poleg nje in pogledam, kaj je notri. Kar omamilo me je, kar sem videla! Koščki kruha in zrnca! O kako bi bila ra^-da prišla do njih! A vedela sem, da se vjajmem, kakor hitro skočim v ptičnico. Krepko sem se premagovala, a komaj, da mo ni premagalo poželjenje. Zberem vso svojo modrost in premiš-
ljujem, kako naj pridem do hrane. V hipu mi pade dobra misel v glavo: Skočim na pokrov ptičnice, skačem po njem — lop! Ptičnica se zapre in — pade na tla. Nekaj zrn' pade iz nje, jaz pa po-nje! Tako sem hitela, da se mi je dvakrat zaletelo. Bala sem se, da bi ne prišel kdo blizu in ne poteptal zrnc. Komaj poberem vso hrano, že prihiti deček in žalostno gleda na zaprto ptičnico. Vedel je takoj, da ni ptičke notri. Jaz sem se mu pa smejala na bližnjem drevesu.
D r u g a,:	Kako, da so vendar ti
otroci tako hudobni? Kaj imajo vendar od revnega ptička, Če ga vjamejo in jim slednjič umrje v kletki?
P r v a : Veš, saj niso tako hudobni ! Pameti nimajo, pameti! Pa učiteljev in starišev ne poslušajo. Slišala sem na Šolski strehi, ko so govorili o nas. Učitelj jim je pravil, kako koristne smo ravno me siničke in, jim naročal, naj nam pozimi mečejo hrane. No, nekateri se nas včasih, res spomnijo. Drugi so pa menda bolj trde glavo, da pozabijo na vse lepe nauke. Taki, ki nam nastavljajo ptičnice, so navadno nevedneži, ker jim ni znano, da na prostem v lepem vremenu več koristimo ljudem, kot pa če bi v jetništvu zleg-le vsak dan zlato jajčece.
Druga:	Jaz poznam pridnega
dečka, ki večkrat natrosi za nas zrna na okno. Sedaj je pa najbrž bolan, nikjer ga več ne vidim in tudi zrnc ne dobim več na oknu. Seveda v bolezni mu ne pride to na misel. Da bi vsaj ne umrl! Tako rada ga vidim!
P r v a: Vsake vrsto ljudje so. Tukaj doli pod vasjo pa živi star dedec, ki ne privošči ptiču niti drobtine. Zadnjič sem sedela na jablani pred hišo. Mož prinese kuram nekaj žita in postoji na pragu. Mene jo trla lakota, zato zletim h kuram, Petelin me je sicer grdo gledai, a rekel ni nič. Tudi kure so me pustile, da sem zobala ž njimi. Ker jo priletelo še nekaj mojih tovarišev-ptičev, se mož jezno zapodi proti nam in reče: „Ptiči snedeni, vse bi radi požrli!“ Odletela sem daleč proč, ker ne morem videti takega Člo-
veka. Namenila sem se že davno, da naredim ria njegovem vrtu gnezdo, a sedaj sem se premislila. Naj pa sa,m o-bira mrčes!
D r n g a: Ali ne veš, da je to največji skopuh v vasi? Še kruha si ne privošči. Po zimi je v sobi vedno bos, da ne raztrga toliko Čevljev. Pa ima dosti denarja, otrok pa nič.
P r v a: Poglej, tam-le se je okno odprlo. Nekdo ima nekaj v roki. Drobtine so! Hitiva, dobri ljudje so tam!
Netopir.
Ko je naš Izveličar visel na križu in trpel grozne bolečine, so žalovale vse stvari na zemlji. Gozdno živali so se poskrile v svoja zavetišča, ptiči so umolknili in celo cvetice so nagnile nežne cvetove v znak žalosti.
Le netopir ni žaloval. Brezskrbno je letal okrog — takrat je bil namreč še ptič — in celo prepeval. Priletel je tudi do Kristusovega križa in se začel zaletavati vanj.
Zato ga je Bog hudo kaznoval. Vzel mu je peruti, samo koža mu je Še ostala tam za spomin, da je bil nekdaj ptič, Vso njegovo postavo je predrugačil; iz lepega ptiča je postal o-studen žužkojed. Vzel mu jo dar petja in ga obsodil v temo. Solnčne svetlobe od takrat ne more več gledati. Po dnevi je skrit v kakem temnem kotičku in v spanju mora viseti z glavo navzdol.
Kadar pa nastane mrak, zapusti svoje skrivališče in leta plašno okrog. Še sedaj 'se včasih zaleti v kako drevo ali tudi v Človeka in vselej se baje spomni davnega prednika, ki ni spoštoval Odrešenika in je zatto Bog kaznoval vse njegove potomce.
Pes in mačka.
Pes je sedel na pragu. Kar pribeži iz kuhinje mačka, za njo pa gospoda n ja, ki kriči na vse grio, da se sliši po celi vasi.
„Tatica; tatinska! Vse mi hoče po-žrefti“, se jezi gospodinja, obrnjena proti gospodarju, ki je prišel na vpitje iz hiše, „Zadnjič mi je polizala mleko.
danes pa se je spravila nad maslo. Kar proč s to živaljo, jaz je ne morem več trpeiti.“ Mož je poslušal to besede in molče odšel v hišo. Tudi gospodinja se je vrnila v kuhinjo.
Crez nekaj Časa pride mačka nazaj k hiši in sede poleg psa.
„Si videl“, reče psu, „kaka jeza je to, če se le pritaknem kjake jedi?“
Pes:	„Seveda ti ne bodo pustili,
da bi kradla.“
Mačka: „Da bi ti vedel, kako šele drugi kradejo! Gospodinja sama je taka! Le poslušaj, kako dela! Zadnjič je na skrivnem prodala branjevki nekaj masla. Ko pride mož domov, se začne jeziti nar-me, češ, da sem jaz vse maslo pojedla. Sedela sem v veži pod klopjo in vse. slišala.. Par dni si nisem upala v JiiSo. Sicer mi ona ni ničesar hotela, a on je vedno gledal za menoj. Pod streho ima gospodar obešenih nekaj klobas. Zdaj pa zdaj smukne gospodinja gori in si katero sname, a kriva sem vendar-le jaz. Nekoč je gospodinja ravno zadnji košček te dobrote vživala, ko zasliši, da se bliža gospodar. Kaj stori? Hitro vrže meni o-stanek — ki sem ga prav z veseljem sprejela — potem pa začne kričati: „Glej jo, glej, tatico! Že zopet ima klobaso!“ Mož je vrgel poleno z i menoj, ki me pa k sreči ni zadelo. Kako bi bila rada vse povedala, da bi bila mogla govoriti! Pretrpela sem hudo krivico in vedno gledala, da bi se maščevala nad lažnjivo gospodinjo. Zato tudi sedaj vzamem, kar morem. Zlasti mleko imam rada, in tega je vedno dovolj, dasiravno ga gospodinja na skrivnem prodaja sosedi. Gospodar pa menda že tudi več meni veruje kot svoji ženi. Zadnjič sem zopet sedela pod streho, kjer so obešene klobase. Videl me je, a storil mi ni ničesar. Tudi gospodinja me drugače ne podi — samo takrat, kadar to vidi gospodar. Vidiš, laki so ti ljudje! Le včasih poglej gospodinjo, kako tišči roke pod predpasnikom in pogleduje plašno okrog sebe. Tfakrat ima gotovo kako skrivno pot. Ce pogledaš malo od strani v predpasnik, boš videl steklenico, ki bo nazaj
309 —
grede že rdeče pobarvana. Notri je vino, ki ga hodi iskat v gostilno, pa tako, da gospodar ne ve.“
Pes: „iTi pa res vse izveš. ;Tudi jaz sem že včasih to opazoval, a tako daleč še nisem prišel, da bi vedel, kaj naj to pomeni.“
Mačka: „Nekdo gre po veži! Gospodinja je! Poznam jo že po hoji. Beživa, danes je nesrečen dan! “
Kako težko se razširja krščanska vera med zamorci. ,
Marsikdo si domišljuje, da je treba misijonarju, kakor hitro se nahaja med črnim ljudstvom, samo s polnimi rokami sejati seme božje besede, in že ima po vplivanju nebeške rose bogato dušno žetev, Žalibog pa ne misli nikdo pri tem računanju na težave, katerim se misijonar ne more izogniti. Zelo mnogo jih je in hočemo najvažnejše o-meniti.
Najprej trčimo ob trdovratnost pa-ganov samih, ki niso pripravljeni, potem ko so postali katoličani, odpovedati se praznovernim navadam in srar motnim Šegam, katere ljubijo vsi tisti, kojih' srce je popolnoma udano posvetnostih Katolišjki nravstveni pouk je v teh zadevah neizprosen, ih treba je dolgega in vst raj nega dela, da privedemo le majhno število k čredi Kristusovi. Ako bi pa hoteli bolj hiteti in sprejeti večje število' kristjanov, potem so ti gotovo dosti slabši. Pri dušah i-ma večjo vrednost jedro, kakor število.
Druga ovira je protestantizem. Kakor hitro pride katoliški misijonar v kraj, kjer ga je že prehitel protestantizem, potem je njegova služba tem težja, njegovo delo tem večje; in ako se mu je po mnogih trudili in skrbeh posrečilo, da je ustanovil malo krščansko občino, bo še vendar pri njih dolgo opazoval nesrečni vpliv zmote, listi je večji, kakor si ga moremo sploh misliti, ta vpliv protestantizma, spozna se vsled strupa, katerega je vlival v duše, in po materialnem napredku, katerega je pospeševal*
Ako se mu posreči, da dobi takoj v začetku poglavarja za-so, da ga iz-
preobrne, ali da mu postane vsaj nar-kllonjen, je s tem že veliko dosegel, V nasprotnem slučaju je pa zopet zelo resna ovira. Naj navedem za to nekoliko zgledov:
Misijonar namerava ustanoviti podružnico nekoliko milj proč od svojega misijona, ker že stanuje nekoliko krščanskih družin skupaj. Ako poglavar nasprotuje, zadostuje to, da so vsi moški proti njemu Poglavar odloči zadevo. In Četudi nekateri kristjani zagovarjajo novo naselitev, večina bo vendar skupaj s poglavarjem nasprotovala, Tukaj se ne da nič napraviti, treba je čakati boljših Časov. — Toda, tako mi bodete odgovorili, kdo pa so ti poglavarji in kakšen vpliv imajo na svoje može ?
Ko sem prišel kot misijonar iz Evrope, vprašal sem nekoč enega svojih sobratov: „Vi govorite tako pogosto o poglavarju, biti mora torej važna oseba, bolj izobražen kakor drugi zamorci, razumnejši kakor oni njegovi pode lož j liki, ki niso ravno neumni; ali bi me hoteli peljati v njegov dom?“ — ,„V njegovo stanovanje! To je veliko rečeno. Ali vidite tam ono skromno kolibo?“
—	„Gotovo.“ — „No dobro, koliba poglavarjeva je tej popolnoma podobna. Mislite si ga potem kot potepina z navadnimi dvorskimi ženskami, ki je drznejši kot drugi, Če je treba učiniti kaj hudega, Ma, to je hinavski zločinec, drzen lažnjivec . . .“ — ,,',le-li mogoče. Kako morejo biti vendar tako strašni?“
—	„Njihova moč obstoja v moralnem vplivu. Podložniki se boje poglavarja in ga spoštujejo, dasiravno jim je drugače zopern. Treba mu je le tista odpreti in že slo mu pokorni vsi, kakor en mož, ker se ravno bojijo muk in stisk, in če bi rekel svojim podložnikom: Ni res, sneg je črn? bi mu vsi odgovorili: Zares, tako je.“
Tukaj Še en zgled. 'Moj prednik je vzgojil tri zamorske dečke; jijili oče je umrl. Družina je bila pripravljena imenovati ga za variha. Samo en stric, zagrizen pagaii, je ugovarjal. Posrečilo se mu jo, dobiti za-se poglavarja; pred sodnijo so torej vsi, naščuvani od
— 310 —
poglavarja, izjavili, 'da se mora imenovali stric z.a varuha. Pater je bil o-samljen, nihče ga ni podpiral.
„Vheraj sva šla v neko kolibo; ljudje so bili veseli, zadovoljni in srečni. Saj ste videli, ne?“ — „Da!“ — „Gotovo ste tudi opazili, kako so se ti ljudje začeli hliniti možu, ki je prijahal na konju? Tisti, ki so bili poprej bolj zgovorni, so takoj utihnili in bili čisto mirni na svojih prostorih.“ — „To je zares vzbudilo mojo pozornost.“ — „Saj vendar ni bil poglavar oni mož, ki smo ga videli, ampak njegov brat, ki nima nobene oblasti in moči.“ — „Strah pojasni tu vse. Jaz bi si dobro premislil, predno bi pred sodnijo klical take kristjane za priče; izrofvi bi me poglavarju in v spoznanju, da sem se motil, bi ostal sam v oblasti predrznega poglavarja, in njegove družine. Le potrpite, moj dragi, izkušnja Vas bo še marsikaj naučila.“
Slednjič naj Še navedem majhen dogodek, ki se je nedavno zgodil. Dva zamorska rodova sta se sprla. Neki poglavar je očividno povzročil upor in naščuval svoje ljudi zoper sovražnika, ki je prebival v isti deželi, Nastala je vojska, ki je trajala tri dni; na bojišču je obležalo 17 mrtvih. Poglavar je zapustil v najhujšem ognju svoj prostor in se podal k oblasti. Prišla je policija v spremstvu upornika, ki jo je poklical. Začela se je preiskava in mnogo so jih zaprli. Cela zadeva pride pred sodnijo; ta išče vzrok prepira, — a ga ne more najti. Poznali so krivca, toda nihče se ga ni upal izdati in zatoženo! so bili od ■oznanjenega, poglavarja neusmiljeno kaznovani: ah uno disce omnes.
Veliko so torej težave, katere moramo premagati — in jaz nisem vseh naštel. Služba misijonarjeva je težka., a milost božja ga podpira.
Vsi svetniki.
1.
V tihi mrak zvonovi danes se glasijo in spomine žalne, v srcu mi budijo ., ,
Jutri na grobove množica bo vrela, nad grobovi jutri žalost le bo vela . . .
2.
Jaz hodim med grobovi . . . Okrašeni s cvetovi so kot v spomladi vrti . . .
V	spomladi sreča vlada in v srcu vseh je nada, nikjer, nikjer ni smrti . . .
A tu so vrti smrti in upi lepi strti, tisoči mirno spijo . . .
Življenje so ljubili a vse so zapustili, za njimi se solzijo
nešteti danes todi, s potrtim srčen hodi jih mnogo med grobovi ..,
3.
V	duhu ob gomili Tvoji tam stojim spet po tebi oče dragi se solzim . . .
Okrašena Tvoja danes je gomila, lepše kot je celo leto dni že bila . . .
V	srcu se spomini danes mi budijo, vzdihi tisočeri
k Tebi hrepenijo . . .
K Tebi hrepeneti vedno hočem oče, tam se izpolnijo želje moje vro
4.
Le otožno vi zvonovi v tiho noč donite, in spomine na umrle, naše drage, nam budite . . .
Le solzite vi zemljani njih gomile okrasite, okrasite — a posebno danes še za nje molite . . .
Dragotin.
Še včeraj . . .
Črez stepo še včeraj šumela je travica v vetru, črez travico včeraj je pesmica z vetrom hitela.
In včeraj žgolele še v stepi so ptičice drobne in slušale pesem o majki in deklici lepi.
Kozaki so pesmico peli, oj trije kozaki; za majko predrago na boj so krvavi hiteli.
Razgled
Vsa vprašanja notranje in zunanje politike je potisnila v ozadje vojska n a B a 1 k a n u. Ne bomo Bog ve kako obširno poročali o ilogoctkih na bojišču. Prostor našega lista je preome-jen, da bi se mogli spuščati v podrobnosti. Tudi vemo, da vsi naši cenjeni Čitatelji prebirajo druge liste, ki izdajajo pogosteje in imajo več prostora,, da se bavijo z vojsko, zato bomo mi povsem kratki. Najvažnejši dogodki, ki so SjOi dosedaj zgodili, so:	Balkanskle
države: Bolgarija, Srbija, Crna gora in Grška so mobilizirale svoje armade, ker je začela Turčija sumljivo kopičiti svo'e Čete ob bolgarski meji. Pripravile so se te države za vse slučaje, obenem so pa tudi izrazile zahtevo, da mora Turčija (vpeljali! v ondi svojih evropskih pokrajinah, v katerih prebivajo kristjani, reformo, da ne bodo ti vsak trenotek izročeni samopašni volji krvoločnih Turkov, Povzdignile so balkanske države te zahteve, ker so videle, da pri Turčiji vsa posredovanja med seboj peedinih in ljubosumnih velesil nič ne izdajo. Balkanska ljudstva so mobilizacijo svojih držav pozdravila z nepopisnim navdušenjem, in s Še večjo vnemo kakor prej, se je začel oglašati bojni klic. Turčija je sedaj, kakor znano, zapletena v vojsko z Italijo, in je po notranjih vstajah in nemirih vsa oslabljena. Umevno, da smatrajo zato balkanski narodi sedanji čas za najprimernejši in najprikladnejši za osvoboditev rojakov izpod turškega jarma. Bojno razpoloženje med balkanskimi narodi se je zato od dne do dne veča^-lo in krepilo. Velesile so pa začele zopet pomirjevalu in posredovati. Ravno
A kje ste, ve ptičice, danes ? in pesmica, kje si ?
Kaj v žalosti tihi k tlom travica klanjaš se danes?
Vse tiho... Krog mrtvi le spijo in travica klanja nad tri se gomile . . .
Po stepi se vrani podijo...........
M. Etinsky.
po svetu.
ko bi bilo imelo doseči to posredovanje svoj vrhunec in so nameravale velevlasti ravno napraviti odločilne korake, je Crna gora dne 7 oktobra napovedala Turčiji vojsko. Druge države še niso sledile temu vzgledu, toda bodo v prihodnjih dneh. Med tem je že prišlo na Črnogorski meji do spopadov, v katerih' so bili Črnogorci zmagovalci. Največja nevarnost vojske na Balkanu obstoja v tem, da bi se bojni ples raztegnil na celo Evropo. — Hrvaška - s 1 o v e n s k a edinost. Z astopniki Hrvaške stranke prava in Vseslovenske ljudske stranke so imeli v smislu sklepov v Opatiji te dni na Dunaju posvetovanja, v katerih se je sklenilo osnovati združeno Hrvaško-slovensko stranko prava. Dne 20. oktobra bodo imeli državni in deželni poslanci obeh strapk v Ljubljani veliko zborovanje, Bog živi edinost med Hv-vati in Slovenci! — Delegacije zbor u j e j o ves tekoči mesec neprenehoma naprej. Glavna pozlornost je o-brnjena na Balkjan. Vbjlaška uprava zahteva zopet 205 milijonov v okrepitev naše armade»
Mobilizacija v Bolgariji in Srbiji.
Z(nani italijanski Časnikar Guello Civini, ki se sedaj nahaja v Srbiji, piše od tam z dne (i. oktobra:	Djanes
sem doznal, koliko Srbov se do danes še ni odzvalo pozivu za mobilizacijo: 17 jih je! Koncentracija poklicanih I. razreda, ki so bili poslani v Niš in na mejo, je že dovršena. Ta prva masa srbsko armade je že proč z vso artiljerijo in z vsemi aprovizacijsk.imi sredstvi, pripravljena, da se,, ali vrže preko meje, ali pa združi z bolgar-
sko armado. Govori se tudi, da so že modni oddelki na potu proti Srbiji. Le 17 takih, kii se niso javili, od 80.000 mož, ki so bili Se pred par dnevi mirni državljani v dobi med 20. in 40. letom, kj jih je sedaj vojna odtrgala odi njihovih hiS, njihove zemlje in njihovih poklicov, od kmeta do odvetnika, od zidarja do uradnika: to je v resnici lepa primera. Se Odni, in ne bo veft sposobnega Srbja, ki ne bi bil vojak. Ce ne bo imel puSke na rami, jo bo imel doma, za zadnje obupne odpore. In to vzbuja v resnici občudovanje. Dunajčani, ki v kupletih svojih operet brijejo norce s temi Balkanci, so se začeli zavedati, da je to resna opera in da i-ina že celo gotove znake tragedije. Tudi posameznosti, ki so se preje zdele smeSne, postajajo sedaj značilne in ganljive.
Videl sem n. pr. sinoči v kavarni gigantskega, 2 metra Visokega zardelega, ponosnega narednika pehote. Pred tremi dnevi je bil Se priden prekajevale o, ki se je gibal za svojim pultom med klobasami in slaniki. Poklican pod orožje, je prepustil prodajalnico ženi, oblekel uniformo in odšel ves vesel, da bi, kakor je rekel, „delal klobase iz turškega mesa“. Neki brivec, ki je imel eno izmed najelegant.nejih brivnic v Belem gradu, je, ne da bi čakal poziva, prepustil britve svojim pomočnikom, ter, odšel na mejo na Čelu neke iregularne čete, ki je na poseben način oborožena s puškami, noži, pištolami in ročnimi bombami. Takih čet že kar mrgoli na meji. Računajo, da se priglasi iz vse Srbije okoli 1000 takih metalcev bomb.
Drugi znani ita|li|ja.nskli časnikar Luigi Barzini je v Bolgariji. Ta javlja istega dne: Danes se začenjajo na meji koncentracije velikih enot. So cele divizije, ki so danes izpopolnjene in zavzemajo določena jim mesta. 'Medtem pa odhaja iz Sofije polk za, polkom. V mestu, ki se je zdelo od včeraj izpraznjeno, se pojavljajo, kakor pričarani iz zemlje, novi potoki oborožencev, ki so zde neizčrpni. Vsak Čas se na koncu kake ulice čuje glas bobnov in zbi-
rajo se redki ljudje, ki kriče: hura,, katere klice ponavljajo silni glasovi korakajočih bataljonov. Vsak vojak ima v cevi puške šopek mirt in cvetlic. Te-lečnjaki, kape in pasovi so okinčani s cvetlicami,
To so zadnji pod orožje pozvani, vsi že priletni, lepi, Širokopleči in močni možje. Vsi so popolnoma na novo o-pravljeni; na njih ramah se blišče še nerabljene skledice za juho. Korakajo v občudovanja vrednem redu tor odgovarjajo na aklamacije ljudstva z dviganjem rok, kakor v prisego. S svojimi težkimi uniformami po ruskem načinu in svojih energičnih slovanskih fi-zijognomijahi (spominjajo nekateri bataljoni na ruske kazake. Ti stari razredi tvorijo tako popolne polke, kakor so o-ni linijski. Kmetice spremljajo svoje može na postaje, ter stopajo resno ob straneh bataljonov. Ko pa prihaja do aklamacij, kličejo tudi onč: hura!
Nekaj o ledenih gorah. Na severu pridejo navadno do 42 stopinj severne širine, večkrat do 40, semtertja pa do 38 albi? stopinj; na jugu navadno do širine Capetowna, torej đo 35 stopinj, a 30. aprila 1804 so videli ledeno govo v Širini 2(>!'!i stopinje. Kane je zadel ob zalivu Baffiji na 280 ledenih gora, nobena ni merila manj nego 00 metrov višine (šest sedmink jo je pa pod vodo). Drygalski je videl pri Ja-kobshavnu ob Grenlandiji ledeno goro, ki se je bila ravno odcepila od ledenika. Višino je določil na 137 metrov. 70 takih gora je meril, štiri so bile višje nego 100 metrov, 14 od 70 eto sto, 25 od 50 do 70 metrov, 27 pod 50 metrov. Ena največjih dosedaj znanih ledenih gora je bila ona, ki je plavala od decembra 1854 do aprila 1855 po J užnem Atlantiku; vsaj takrat so jo videli, srečalo jo je 21 ladij. Tudi merili so jo, in dobili enkrat dolžino 00 milj, ŠirinO' 40 milj, višino na najvišji točki 00 metrov, vsebino so tedaj preračunih na 500 kubičnih kilometrov. Ladja Valparaiso je sredi septembra 1908 opMa neko tako goro, ki je merila v širino 44 km (od Ljubljane do Ljubelja), v dolžino 125 km (od Ljubljano skoro do
Gradca ali Rovinja ali pa do Senja; do Trsta je po zračni 6rti samo nekaj feez 70 km). Na dve nri daleč je bilo slišati bučanje morja, zaganjajočega se v ledene stene. Površina je bila večja nego pol kranjske dežele; razume se, da je največja ladja proti takemu velikanu samo orehova lupina.
Katoliško gibanje na Hrvaškem. Že davno se je na Hrvašlkem čntila živa potreba krepkega katoliškega glasila, ki bi obsegla vse hrvaške dežele. Četudi je framasonsko Časopisje na videz nehalo ofenzivno delovati, vendar potom svojih glasil sistematično zastruplja nahod z raznimi tendencioznimi vestmi. Da se temu napravi konec, se v hrvaški žurnalistiki v kratkem izpolni zevajoča vrzel in ustanovi strogo hrvaško-ikatoliški dnevnik. Stvar je v najboljšem tiru ter bo že 1. prihodnjega meseca izšel katoliški dnevnik, list, ki bo na višku svoje naloge ter bo vzgajal javnost v vseli vprašanjih v duhu prave vere in resnice. Razume se samopJosebi, da bo katoliško gibanje vsled tega mnogo krepkejše in bo imelo več izgleda na uspeh, nego je bilo to sedaj, ko nismo imeli izrazitega glasila,. Tudi na vseli drugih poljih je na Hrvaškem katoliško gibanje zelo živahno. Zlasti med učečo se mladino si pridobiva katoliška, misel vedno več tal in ima med dijaštvom ogromno Število zvestih in vnetih privržencev. Upajmo, da bo sedaj, kb se je Hrvaška stranka prava združila z našo Vseslovensko ljudsko stranko, napredovanje katoliške misli Še krepkejše.
SHtrost nekaterih živali, Najhit-rejša Čveteronožnažival je gazela, napravi na sekundo 27 metrov, seveda samo za malo časa, klonj-dirkač,25’3 m, ruski volčji pes 25 metrov, angleški hrti-dirkači 18—23 metrov, napol divji 1 si Eskimov 15 km na uro. Povprečno predirja konj v minuti 1’2 1’3 km, zajec do P08 km, žirafa 000 metrov, tiger 800, severni jelen 850, volk samo 570, a je zelo vstrajen, napravi v eni sapi pota 80—100 km. Postovka preleti na uro 490km, virgiški deževnik 415 km, sokol-selivec 2601, izučene lastavice
245, najhitrejši golob-pismonošu 100, noj s pomočjo peruti 33 km, torej nekako od Ljubljane do Podnarta. Tudi nekatere ribe so jako hitre: delfin 37 km na uro, losos 24, slanik pa 22 km.
Znamenita iznajdba na polju zrakoplovstva. Z Dunaja poročajo: inženir Klinkoš je iznašel aparat, s katerim je aviatikom in zrakoplbvcem omogočeno, tudi ponoči opazovati v širokem krogu dogodke na zemlji. Aparat nudi svetilne moči za 50.000 sveč.
Sultan Abdul Azis v Parizu.
Turški sultani ne smejo potovati po tujem, razen Če gledo v boj; vsaj navada je taka. Omikani Abdul Azis (1861 do 1876) bi bil pa leta 1867. kaj rad videl svetovno razstavo v Parizu, Ugibali so, kako naj ukanijo pobožne mo-hamedane. Nekdo je predlagal, naj se napove navidezno Franciji boj in naj odrine sultan z vojaki iz Carigrada. Nasvet je propadel. Dobili so drog izgovor, ki se jim je zdel boljši: razglar sili so, da je podaril Napoleon Azisu Francijo. Ce je šel ta na razstavo, je Šel torej v svojo pokrajino; s tem je bila stvar rešena. Pri povratku je pa Azis lepo Francijo blagohotno odstopil Napoleonu v nadaljno vladanje.
Državna kuharica. Francoske kuharice bo v kratkem času doletela velika Čast; ena izmed njih bo namreč nosila naslov „profesorja kuharske u-metnosti“ na državni poljedelski šoli v Grignonu. Poljedelski minister je namreč to mesto ravnokar razpisal. Prosilke za to službo morajo biti stare od 25 do 40 let, predložiti morajo svoje rojstno izpričevalo i.n izpričevalo o lepem vedenju ter dokazati francosko držav-Ijanstvo. Pred vsem pa morajo prestar ti strog izpit v kuharski umetnosti, pri katerem morajo skuhati obed, za katerega, predpiše posamezne jedi „preizkuševalna“ komisija. Ako dokaže na ta način svojo spretnost, dobi najboljša kuharica naslov „profesor“.
Dober odgovor. Angleški diplomat je bil povabljen k sedanjemu ruskemu čaru Nikolaju na obed. Prevrnil je kozarec, rdečica ga je polila, vse je bilo
— 314
v zadregi. Nikolaj, sicer jako dobrodu- vatla?“ — ,„Da, včasih se pripeti kaj Šen, se h'oöe malo pošaliti in pravi:	takega, a na Angleškem tega nihče he
„Ali je pri vas na Angleškem taka na- opazi.“
Orli.
Voč odločnosti In korajže! Marsikateri bi rad kaj pomagal pri društvu, pa no ve, kje naj prime, česa naj se loti. Misli si:	saj imamo načelnika,
saj je odbor za. to, da dela, Ta je prazna! Pravi Orel ne bo čakal, da. mu kdo ukaže, to in to moraš storiti, on bo sam našel v društvu vedno dosti dela. Ko prideš v telovadnico in vidiš notri prah in nesnago — metlo v roke! Red in snaga sta dva izmed prvih pogojev za procvit društva. 1’a ne samo v telovadnici, zunaj v druščini, na var si, ko pridemo fantje skupaj, povsodi se da delati za društvo. V vsakdanjem življenju se mnogokrat ponudi prilika, pokazati se odločnega fanta. ,V družbi se kdo rad pošali, ne pusti, da bi se na račun Orla zbijale neslane šale. Ena kaplja odločnosti včasih več pomaga kot cel škaf modrosti, sem slišal včasi. Koliko se še greši v tem oziru! Ce greši v gostilno, zahtevaj tam naš Časopis, naše vžigalice. Ako jih gostilničar nima, ne sme ti biti to vseeno! Prišel je zadnjič v slovensko gostilno v Slovenski Bistrici korajžen fant in zahteval „Slovenca“. „Štajerca“ je i-mel, „Narodni List“ tudi, ne pa naših časopisov. In fant mu jih je povedal. Samo Slovenci hodijo v take gostilpe, in med njimi večina naših pristašev. Krivda je torej naša, ker ne zahtevamo, ker se premalo postavimo, Marsikdo se boji, nositi naš znak, naše časopise bere samo doma, ker se boji, kaj bodo ljudje rekli. Če ga vidijo javno. Učimo se v tem oziru od nasprotnikov! V vlaku, v gostilni, druščini beri paše časopise in povej družbi, kako zanimivi so. Fantje moramo agitirati za naše liste, V večjih krajih naj bi se po trafikah prodajal „Slovenec“ in „,Straža“. Fantje sami moramo za to poskrbeti, ako se noben hudir ne zgane. V Gradcu je Orel poskrbel, da
se prodaja „Slovenec“, V začetku je bilo slabo, (Orli sami so morali liste kupovati. Sedaj jim ga ni več potreba, ljudem se je priljubil. Kaj pa na kolodvorih v'Mariboru, Celju in drugod ? Fantje, koliko dela nas še čaka! — Eno moramo imeti vedno pred očmi: zavest, da mi nismo nič manj kot nasprotniki! Ljudstvo je z nami in mi smo odločujoč faktor v deželi. y javnosti pa se to premalo pozna zato, ker smo preponižni. Le ne poslušati raznih pisačev, komijev in Študentov, /jnajo morda sladko govoriti in se lepo oblačiti. To je pa tudi vse! Pošten kmečki fant zagorelega obraza z žuljavimi rokami pomeni za narod več, kot dva ducata izkrokanih škricev! Tega se moramo fantje zavedati! Govoriti, zmerjati duhovščino in sramotiti poštene fante, to je lahko delo, za to ni treba biti posebno brihten in Študiran, to zna vsak. Ali žrtvovati se, to je druga. Ko smo bili svoj Čas v Petrovčah na orlovski slavnosti, in so zvečer liberalni petelini peli ter nas zmerjali na kolodvoru, je rekel eden naših1 fantov: „Sedaj pa vidim, da nimajo Orli nobene korajže. Ko bd mi Sokolom tako žvižgali, nas pobijejo.“ Ta fant ni imel pravega pojma o pravi fantovski korajži. Mi iii bili takrat lahko zapodili liberalce spoti. Moči in korajže smo i-meli tudi dosti, da bi pretepli nagajiv-ce. Toda kaj bi s tem dosegli? Nsv sprotniki bi dosegli s tem svoj namen. Najbolj se maščuješ nad barabo, ki za tabo vpije, če se smeješ in jo pomiluješ. V tem tiči razlika Orlov od Sokolov, da smo mi preresni, da imamo važnejše delo, kot pa napadati rodne brate. Ni se potreba pretepavati za uspeh, naše organizacijo; pretep ne Im rodil dobrih sadov. Orel se je v petih letih tako razširil in raste od dne. db dne zato, ker veje v organizaciji kr-
— 315
äöanski (luli in se potom tega izobražujejo člani v resnosti, zavednosti in plemenitosti. Alčo se bo vsak Orel tega zavedal, se nam ni treba bati za prihodnjost. Surovost bo sama sebe vjedla in izginila. Opozoril bi slednjič le že na eno. Sloga in edinost nista nikjer tako koristna in potrebna kakor v društvu. Velikokrat pridejo nasprotja, ker ima vsak drugačen značaj. Zavedni fantje bodo znali tudi take slučaje izkoristiti v prid društvu. Ce vidiš, da ima kdo napake — brez njih ni nobeden — a resno voljo delati za društvo, potrpi ž njim. Drug drugemu si moramo povedati in drug z drugim potrpeti, da bo za vse prav. Ako pa; vidiš, da je kdo v društvu, ki dela vedama razdor in samo razdira, bolje za društvo, da ga- ni zraven' in naj ima še take sposobnosti. Ako nima poštenega srca in resne voljo sodelovati za naša načela, naj velja parola: Vun ž njim! Društvo se ne ceni po številu članov, ampak po njihovi zavednosti. Včasih ima vodilna oseba, recimo predsednik, kako napako. To te ne sme ovirati ! Ce vidiš, da je drugi slab, skušaj biti ti boljših Ce boš ti dober, a o-ni slab, bo Še zmiraj boljše, kakor Če bi bila oba slaba,. A kako pogosto vidimo po društvih, da če ta ali oni ka-
kemu članu ni po volji, pa ali odstopi ali pa okoli raznaša in tako dela razprtije. Najbolj boš koristil društvu, Če greš in sam napraviš, kar je drugi zamudil. Delo za društvo naj ti bo v čast in jie hrepeni po drugem plačilu, kot za uspehi društva. — Ko boste fantje brali te-le vrste, si bo morda kdo mislil : „Te stvari sem že velikokrat slišal, nič novega ni povedal. Fant nam hoče nauke dajati, pa jih je sam potreben. Res je, fantje, vsi srnjo potrebni naukov in izobrazbe, dokler smo mladi. Pokoncu glave, z jasnim čelom opazujmo svet, v glavi pa imejmo zavest, da je prihodnjost v naših rokah in da se moramo pripraviti za-njo. Proč z otožnostjo in temnimi mislimi, naše roke so krepke, naše glave zavedne, bodočnost bo svetlejša! Vsakdanje stvari so to. Treba je, da se večkrat spomnimo na-nje. In z;ato mi boste že oprostili, da sem vam napisal to, kajti storil sem z željo, da bi bil vsak. Orel res pravi fant — „fant od fare“.	S. E.
Odseki Orla, pozor! Načelnik štajerske podzveze Orlov poziva vse odseke, da točno izpolnijo vprašalne pole, katere so dobili od glavnega vodstva zveze v Ljubljani in jih potem takoj odpošljejo.
Dekliški vrtec.
Rodimo na-se ponosne! Drage tovarišice! Čuden se vam ho morda zdel naslov „Bodimo na-se ponosne!“, toda treba ga je prav ometi. Ce pogledamo malo okoli sebe, spoznamo, da je nam Slovencem 'treba več ponosa, kot ga imamo. Nai kaj pa naj bomo me mladenke ponosne?
1.	Bodimo ponosne in Bogu hva-ležne, da smo rojene Slovenke in vzgojene v sveti katoliški cerkvi! Le pomislimo, koliko milijonov ljudi tava v temi nevere in krivoverstva. Lahko smo vesele, da smo me med tistimi srečnimi, ki poznamo luč, to je Kristusa. Bodimo ponosne na svojo krščansko vero, kažimo jo v zasebnem in, jav-
nem življenju, vselej se ravnajmo po njenih naukih ter bodimo vrle in značajne kristjanke. Ako greš, draga tovarišica, po cesti, ko zvoni, bodisi o-polilne ali zvečer, boš videla, koliko verskega ponosa in značajnosti se nahaja med ljudstvom. Koliko možkih se dandanes odkrije ob zvonenju? Še šolarji se dostikrat ne zmenijo za to. A da je ženski spol tudi tak, nas uči izkušnja,. Tu nam je treba verskega ponosa. Pokažimo, da smo članice Dekliške zveze, in kot take se ne sramujmo nikdar kazajti venskega prepričanja, tudi v javnih prostorih ne!
2.	Bodimo ponosne, da smo hčere Marijine! Biti hčerka Marijina, kolika
čast. Ne sramujmo se nikdar, nastopiti z znakom Marijine družbe ali Dekliške zveze. Svet naj ve, Begave ličere smo; ne sramujmo se tega nikdar in nikjer! Kakor se kraljevska hči ne sramuje svoje matere, tako se me lie smemo sramovati svoje matere, ki je Kraljica, nebes.
3.	Bodimo ponosne, da smo Slovenke! Ne sramujmo se nikoli in nikjer svojega materinega jezika. Skrbimo tudi, da ga izgovarjamo brez tujk,. Kako lepo je poslušati mladenko, ki govori lepo, čisto slovenski, brez tujih spar kedrank.
4.	Bodimo ponosne na svojo milo slovensko domovino! Ce gledamo druge narode, vidimo, kako so ponosni in vneti za svojo domovino. Ne zatajili bi je, za ves svet ne. Koliko pa je pri nas ljudi, ki jim je malo mar narodnost. Nekateri se še niti ne potrudijo, da bi razumeli, kaj je narodnost in slovenska domovina. Nam, predrage, pa bodi skrb, da se zavedamo s ponosom svoje slovenske domovine in skrbimo, da ljubezen do nje vzbudimo tudi pri drugih.
0.	Bodimo ponosne na svoj, Še tako prosti, kmečki d'om! Pomislimo, koliko slavnih mož-učenjakov je izšlo iz priprostih' koč. (Ne pravi pesnik zastonj :
Kar mož nebesa so poslala,
Da večnih nas otmo grobov, Vse mati kmečka je zibala,
Iz kmečkih so izšli domov.
Da, kmečki dom daje slavne može, vzorne žene, boritelje za pravico, ter večino tistih, katerih se ljudstvo najbolj oklepa, in ki zanj največ žrtvujejo. Glejte, predrage, kako imenitna je h^kaj nam vse daje priprosta kmečka hiša. Ne sramujmo se, ampak bodimo ponosne, da smo hčere kmečkega rodu, Go bi kmeta ne bilo, kdo bi skrbel za živež raznim drugim stanovom? Naj nas gleda kajk oholi mostjan postrani, nič zato, vsak pameten Človek spoŠftuje in bo spoštoval kmečko ljudstvo.
Zato ti slava peta bodi,
Oj zibel naših boljših dni,
Nebo ti tisoč sreč prisodi,
Ves blagoslov ua-te razlij.
M. Krajnc.
Rožica stanovitnosti. Že tretje leto prihaja „Naš Dom“ kot samostojen list med nas. Z nekim posebnim veseljem ga vsakokrat pričakujem, saj nam prinaša vedno toliko poučnega; posebno me mladenke še imamo svoj lasten predalček v njem. Kakor je vrt lep, če je poln cvetlic, tako je tudi naš „Dekliški vrtec“ vsakokrat poln raznovrstnih cvetlic. Ko tako skrbno prebiram in iščem v našem vrtcu, le ene rožice še nisem našla v njem, to je: rožica stanovitnosti. Oh, da bi ta rožica v naših dekliških zvezah še bolj cvetela, potem bi obrodila Še več lepih, zlatih sadov. Ko prebiram „Društveni glasnik“, ki tako sk rbno poroča, kako pridno deluje naša mladina — saj ni skoro župnije, kjer ne bi bilo mladeniške ali dekliške zveze — pravim sama pri sebi:	Tako je prav, kajti pregovor
pravi: V slogi je moč. V naših zvezah bi pa morala, cveteti rožica stanovitnosti še bolj kot zdaj. Ne smemo omahovati, če nas tudi naši nasprotniki zaničujejo, bodimo stanovitne, če je treba tuđi kaj žrtvovali! 'Mnogokrat je mladenka vsa vneta za dobro stvar in tudi pridno agitira za. Dekliško zvezo v javnosti. 'Toda hipoma se spremeni, začne kritizirati in ni je več na mesečne sestanke. Taka mladenka seveda nič ne koristi Zvezi, četudi je še zapisana na papirju. Predrage mladenke, ravno tukaj bi moralo veljati:	Bese-
de mičejo, vzgledi vlečejo, Ta pregovor velja tudi za, Marijina družbo. Marsikatera se sramuje nositi Marijino svetinjo ali dekliški znak. To ni prav in ni lepo. Poznam mladenko, katera se je prej sramovala nositi Mariji-D> svetinjo, a zdaj sama trdi, da kakor je ona nehala Častiti Marijo, tako je Ona njo zapustila, Le premnogo je takih mladenk, ki se v resnici smatrajo za poštene, a v javnosti pri procesijah si ne upajo nastopiti, ker so bojijo in sramujejo pokazati, da so članico Marijine družbe ali pa dekliške zveze. Drago Slovenke! Zato pa naj
rožica stanovitnosti cveti v vsakem dekliškem srcu, ker plačilo je obljubil Bog samlo tistim, kateri so do konca stanovitni, ne pa tistim, kateri bi samo eno leto ali nekaj dni njemu služili. stani mi zvest do konca in dal ti bom krono zveličanja!“ — Vesele pozdra^ ve pošilja vsem Bralcem in bralkam „Našega Doma“ vaša Ljutomeržanka
Micka.
Svetovalka. (Radi pomanjkanja prostora in radi tehn. ovir sledeči navdušeni klic „Svetovalke“ žal ni bil priobčen v SlomŠekovi Številki, Priobčujemo ga zato danes, ker je še vedno e-nako aktuelen in, pozivamo slovenske žene in mladenke, naj se z vsem srcem’ drže „Svetovalkinili“ zlatih naukov!) — Tudi svetovalka je prosila u-rednika za mal kotiček v Slomšekovi slavnostni številki. Ker je odmerjen
jirostoi' majhen, ravnam se po starem nasvetu, „kratko, a jedernato“, in svetujem, upoštevajoč Slomšekove nauke, sledeče: Tri vogle hiše podpira žena, in troje nasvetov dajem tudi jaz:
1.	Mladenke, bodite sobojevnice v težki borbi katoličanov proti armadi „svobodne misli“!
2.	Slovenka, no ljubi samo svojega naroda,, temveč deluj zanj, žrtvuj zanj vse svojo moči!
3.	Slovensko ženstvo, vzgojuj naraščaj po .geslu: „Vse za vero, dom, cesarja!“
V duhu Slomšekovem na skupno delovanje v prid narodu slovenskemu, v duhu Slomšekovem v bojne vrste proti brezverstvu, v duhu Slomšekovem med krščansko misleče vzgojitelje mladine! — Tako vam kliče danes
Svetovalka.
Društveni glasnik.
Sv. Lenart v Slov. gor. Dekliški shod ob Slomšekove smrti petdesetletnici, dne 25. avgusta 1912. Množica tisočera slov. mladenk iz celih Slov. goric je bila zastopana. Prihitele so celo mladenke od Sv. Jurja ob Ščavnici, od Gornje Radgone, od Sv. Lovrenca v Slov. gor., od Sv. L’rbana pri Ptnju, iz Jarenine itd. Shod se je pričel s službo božjo. Pridigoval je g. dr. Hohnjec. Slovesno sv. mašo je služil g. župnik Janžekovič. Na čedno olepšanem zboro-vainem prostoru, kjer je zavzemal častno mesto Slomšekov kip, okrašen s slovenskimi zastavami, je otvorila in vodila zborovanje M. Androjnova od Sv. Jurija v Slov. gor. Povdarjala je v pozdravnem govoru pomen Slomšekovega dneva, krasnega v naravi, še krasnejšega v dekliških srcih. G. dr. Hohnjec je obrazložil mladenkam razne Slomšekove nauke, ki naj postanejo vodilna načela slov. mladine. G. kaplan Bosina je pojasnil razmerje med Marijinimi družbami in Dekliškimi zvezami. M. Androjnova je govorila o pomenu dekliških shodov, katerih bi se naj mladenke vztrajno udeleževale, bodisi v domači Dekliški zvezi, bodisi o priliki javnih nastopov. Zatem je nastopilo 17 dekliških govornic, ki so povdarjale Slomštkove zasluge, slavile njegove vrline, ga proslavljale kot vzor moža, vnetega za blagor slov. ljudstva, ga kazale kot vnetega domoljuba, ki se ni nikdar sramoval svojega priprostega doma, ki je z vsem žarom ljubil svojo rodno zemljo, ga povzdigovale kot vzgojitelja, buditelja in branitelja slov. ljudstva, kot moža, ki m omogal v boju za pravico in resnico, ki je pa dostikrat žel nehvaležnost in trpljenje za svoj trud. Mladenke
tudi niso pozabile, da je bil Slomšek tudi rad pošteno vesel in je v ta namen zložil in priredil toliko poštenih, mičnih, kratkočasnih a vedno poučnih pesmic, ki še vedno odmevajo iz slovenskih grl. Zahvalimo nebesa, ki so dala Slovencem tega izvanrednega, velikega moža. Nastopile so: Letnik Ivana (Sv. Lenart v Slov. gor.), Zemljič Trezika, Osojnik Neža (Sv, Peter, G. Radgona), Ferlinc Roza, Jež Helena, Dolajš Julka (Sv. Jurij v Slov. gor.), Muršec Marija, Lederer Ana, Lubec Marija (Šv. Rupert v Slov. gor.) Poljanec Marija, Borko Terezija, Močnik Frančiška (Sv. Anton v Slov. gor.), Klobasa Amalija, (Sv. Benedikt v Slov. gor.), Vršič Marija (Sv. Jurij ob Ščavnici), Krevl Pavla (Vurberg ob Ptuju), Žlahčič Marija (Sv. Urban pri Ptuju), Donko Terezija (Jarenina). Oglašenih je bilo še več govornic, a je bil čas prekratek. Med splošnim navdušenjem je Androjnova zaključila shod z besedami: Mladenke, ravnajmo se po naukih, ki smo jih slišale in govorile. To bo pravo oživljenje velikega duha Slomšekovega, ki naj zavlada v naših srcih in domovih, po vsej zemlji slovenski !
Sv. Lenart v Slov. gor. Povsod se sliši, kako se mladina pridno giblje v svojih mladinskih zvezah, najmanj glasov ali celo nič pa ni iz Slovenshih goric; iz Št. Lenarta v Slov. g. pa še nikdar nisem nič našel v našem mladinskem listu, kako se kaj izobražujejo. Dekleta še nekaj delujejo v Dekliški zvezi a o fantih pa ni čuti ne duha ne sluha. Ali vas ni nič v tej fari? Zadosti jih je, a tem manjka korajže, ker se boje nemškutarskih fiinfarov ali slovensko povedano — cajnarjev. Nič se ne bojte
teh revnih filnfarov, ampak si ustanovite rajši mladeniško zvezo, in ko bomo imeli ustanovljeno to potrebno društvo, potem pa si lahko oskrbimo še najbolj potrebno, to je »Orel«, ki ga še ni v celih Slovenskih goricah. Ko bomo enkrat močno združeni, se bodo nemškutarjem hlačice tresle, ker nimajo nič poguma. Torej fantje na plan in na delo!	Šetarski.
Sv. Trojica v Slov. gor. Mladeniški shod v proslavo Slomšekovo dne 15. avgusta 1912. Pri najiepšem vremenu se je vršil krasen shod. Zastopane so bile vse župnije Slov. gor. Tudi zastopnike Murskega in Dravskega polja smo videli. Mogočne zastave in zeleni slavoloki so pozdravljali prihajajoče. Samih mladeničev je bilo do 500. Slavnost se je pričela s službo božjo. Pridigoval je v prenapolnjeni romarski cerkvi g. kaplan Bosina, sv. mašo je daroval g. pater Fortunat. Mladeniči in možje so v velikem številu pristopili k sv. obhajilu. Takoj po cerkvenem opravilu se je pričel na prostem pred samostanom okrog košate lipe mladeniški shod. Nad posebej pripravljenim govorniškim odrom je visela okinčana podoba škofa Slom-šeka. Shod je otvoril g. kaplan Bosina, ki je v imenu S. K. S. Z. pozdravil nad tisočero množico ter vodil zborovanje. Vič. g. gvardijan pater Kasijan Zemljak nato navdušeno pozdravi navzoči zbor, oziraje se_ na pomen Slomšeko-vega delovanja. Franc Žebot govori nato o delovanju škofa Slomšeka za slovensko^ ljudstvo. Slomšek je bil pisatelj, pesnik, buditelj ljudstva, zlasti mladinski vzgojitelj, narodno-obrambni delavec, velik in iskren domoljub. Poslanec Roškar je v navdušenem govoru podal mladeničem zlata vredne nauke. Mladost je čas priprave za življenje, mladenič naj porabi čas za izobrazbo, pošteno življenje, vzgojitev značaja. Naj bo vstrajen v boju zoper razne mladinske strasti, naj ljubi svoj, če tudi reven dom, naj se varuje tujine, domu naj posveti vse svoje moči. G. M. Erhatič, kaplan, Sv. Auton, priporoča mladeničem, naj bodo vstrajni v svojih dobrih sklepih, naj se ne dajo omajati in zapeljati od sovražnikov, naj bodo neizprosni in jekleni značaji v boju, za pošteno pravično stvar. Za tem so nastopili mladeniči. Poljanec Ljudovik, Sv. Anton v Slov. gor. priporoča tovarišem, naj se po vzgledu Slomšekovem nikdar ne sramujejo vere in materinega jezika. Plaveč Alojzij, Sv. Jurij v Slov. gor. govori o pomenu kmečkega stanu. Naj se ga mladenič nikdar ne sramuje! Caf Maks, Sv. Jurij v Slov. or. govori proslavo Slomšeku, čigar delo na-aljujejo sedanji voditelji slovenskega ljudstva, ki zbirajo zlasti mladino v Slomšekovem duhu — v naših organizacijah. Sledimo jim neustrašeno. Borko Ivan, Sv. Anton v Slov. gor., po-vdarja, naj bi slov. mladenič proučeval slov. zgodovino. Preteklost nas uči, kaj je treba storiti sedaj, kako se boriti za svoj obstoj, za svetinje naše, da bo bodočnost naša lepša in srečnejša. Brezner Karol, Sv. Jurij v Slov. goricah deklamira Slomšeku v proslavo, povzeto iz knjižice «Slomšekovo rojstvo», (Mih. Lendov-šek 1900), »Slomšek Anton, zvezda svetla, ki na nebu si slovenskem, slava tebi vekomaj« itd.
K sklepu povzame še besedo g. kaplan Bosina: Ob času francoske revolucije so se zbirali pošteni francoski mladeniči in so se borili zoper nasilnike svojega ljudstva. Imenovali so jih »Zlata mladina». Zlati mladeniči, vneti za vse dobro, neustrašeni in pogumni v boju za svoje pravice slovenskega ljudstva, naj bodo tudi naši mladeniči, sinovi slovenske zemlje, Slovenskih goric, ki jih je Slomšek otel tujemu nasilju. Shod. ki se je vršil v najlepšem redu, je bil s tem zaključen. Obrodi naj sad tisočeri!
Ptuj. Obetali smo si sicer pri Slomšekovi slavnosti dober vspeh, — a tega sijajnega izida pa le nismo pričakovali. — Nabito polna je bila obsežna dvorana Narodnega doma. — Gostje od blizu in daleč so bili prihiteli. V posebno čast pa si štejemo obden obisk vele-častite duhovščine iz Ptuja in okolice. Hvala jej! Pokazali so velečastiti gg. duhovniki s tem dejansko; — da vedo spoštovati delovanje naših organizacij. — Prireditev je obsegala govore, petje, deklamacije, gledališko igro »Nekdaj in sedaj« in Alegorijo »Tri vile«, katera se je končala z deklamatorično sliko »Poklonitev Slomšeku«. Po otvorilnem pozdravu g. duh. voditelja je poprijel za besedo učitelj in voditelj spodnještajerske slovenske mladine, vlč g. prof. dr. Jos. Hohnjec. Dr. Hohnjec je govoril, s tem je povedano vse. Prepričevalne besede, zlati nauki, ki nam jih je podal, eo povzročili obče navdušenje, — o čemur je tudi pričalo ob koncu govora burno ploskanje in ognjeviti živijoklici. Mladina pa hoče vlč. g. organizatorju pokazati svojo hvaležnost s tem, da bo hodila po potih Slomšekovih naukov zdaj in vselej. —• Pevske točke, izključno z vsporedbo Slomšekovega teksta, so zelo ugajale občinstvu. Da se je pa tako dovršeno pelo, je zasluga našega požrtvovalnega pevovodja g. Fras in njegove gospe, ki tvori s svojim zvonkim glasom kras vsakega pevskega zbora. Tri dekla-matorke so žele kaj obilo priznanja. Posebno radost je vzbujal pozdrav od strani ljutomerske Dekliške zveze, — po mladenki Viktoriji Ribič, ki je svojemu pozdravu na prav primeren način priklopila nasvete glede čitanja. Burno je bil aklamovan njen govor. Dram. del predstave je bil kratko rečeno, krona prireditve. Hvalo in priznanje so želi naši dile-tantje od občinstva v toliki meri, da se mi ni treba tozadevno še spuščati v podrobnosti, tem manje, ker bi morda prevelika hvala izgledala kakor samohvala. Dekliška zveza se le iskreno zahvaljuje vsem, ki so s sodelovanjem omogočili tako izboren vspeh. Osobito vrlim Orlom, gospodu Šentjurcu, gospodu Krištofu, g. režišerju Klenovšeku in potrpežljivi šepe-talki gospej Sentjurčevi, kakor ljubki mladini, ki je s svojim pogumnim nastopom razveselila srca poslušalcev. Omeujam le še na kratko, da je igra »Nekdaj in sedaj«, sestavljena po požrtvovalni članici naše zveze gdč. Erni Razlag, žela obče priznanje ter, da je po mladenki Franici Vrazovi, članici svetinjske Dekliške zveze dospela Alegorija »Tri vile«, kateri smo k sklepu primerno priklopili Zemljičevo »Po-
klonltev Slomšeku« ! ugajala poslušalcem. Po končanem vsporedu se je razvila v spodnjih prostorih Narodnega doma živahna prosta zabava, pri kateri nas je osobito razvedril s svojimi ljubkimi pesmicami vurberški pevski zbor. Tudi govorov ni manjkalo, omenjam tu le častilko godovnjaku drž. poslancu M. Brenčiču, njegovo zahvalo in šaljive besede svetinjske članice Fanice Vrazove, ki so povzročile, da se je nabralo za Slovensko Stražo 14 K 50 v. Zadovoljni so zapustili udeleženci ta sestanek, — aranžerji pa so lahko ponosni na tako izborno vspelo prireditev. Opozarjam članice in somišljenike na shod Dekliške zveze, dne 20. t. m. v društvenih prostorih; na dnevnem redu so zanimiva poročila o evharističnem kongresu na Dunaju ! Na svidenje !!	Marica.
Ptujska okolica. Zopet se nam je preselilo vrlo dekle iz te solzne doline v boljšo domovino. Pridna hčerka velespoštovane katoliško narodne obitelji Franca in Alojzije Ribič posestnika v Krčevini štev. 32. je umrla. Vrli oče je zidarski delovodja in že večletni odbornik Krčevinskega bralnega društva. Mlado dekle Alojzija Ribič je bila rojena dne 2. okt. 1894. Zadela jo je srčna kap opoldne dne 16. avgusta t. 1. Zopet je začela govoriti še le deseti dan, po noči ob 3 uri. Prva beseda, ki jo je izpre-govorila, je bila: »Jezus!« Potem je začela klicati ljubega očeta in zlato mater in drage sestrice in bratce. V sredo, dne 25. septembra je pa umrla. Pogreb je bil v soboto dne 28. septembra zjutraj. Sprevoda se je udeležilo mnogo ljudstva s tremi častitimi gospodi domačimi kaplani. Počivaj v miru!
Svetinje pri Ormožu. Premili N. D.!! Že dolgo nisi prinesel nikakega poročila od nas, in morebiti si kdo misli, da so svetinjska dekleta zaspala, a vendar ni tako. Da pa boste bolj verovali, pa podam tukaj kratko poročilo o našem delovanju. Od novega leta sem smo imeli štiri poučne shode in tri igre in sicer: Dne 21. januarja nas je Francka Vraz vspodbujala k neustrašenosti ter nam podala pet nasvetov, po katerih naj bi se ravnala vsaka članica. Vič. g. duh. voditelj pa so nam priporočali, da naj kar najbolj skrbimo ia izobrazbo v gospodinjstvu. Dne 19. majnika sta nas poselili članici središke Dekliške zveze Pepca Starnberger in Lojzika Serec. Prva nas je vspodbujala k pogumu, ter mam za vzgled postavila ono armensko deklico, ki je v letošnji vojski s svojo četo pogumno premagala Italijane. Orisala nam je tudi, kako in s kakim o-rožjem naj se me bojujemo proti našim sovražnikom. — Druga pa nam je v lepo sestavljenem govoru opisala, da naj bomo nase ponosne in sicer:	kot kristjanke, kot Marijine
hčerke in kot Slovenke, na svojo slovensko domovino in svoj če tudi priprosti kmečki dom. Pavlina Jerebič pa nas je poučila, kako moramo tudi ženske biti junaške. Naj se varujemo opojnih pijač, in naj tudi svoje tovarišice odvračamo od slabega in jih navajamo k dobremu. Kako naj gojimo duševno življenje, nas je poučila Micika Kosi. Veleč. g. duh. voditelj se v imenu vseh zahvali središkima odposlankama,
ter nas navdušuje k neustrašenosti. Dne 14. julija smo priredile igro «Prisiljen stan je zaničevan», katera se je izborno obnesla. Na sestanku 21. junija pa nam je Francka Vraz razložila, kako nam je treba ljubiti domovino in svoj materni jezik. Veleč g. duh. voditel nas je posvaril, naj ne silimo brez potrebe v mesta, kjer se lahko pogubimo v verskem in narodnem oziru. Potem nam je razdelil vloge za igro «Fabiola in Neža». Dne 28. julija smo skupno z Mladeniško zvezo priredili igro «Tri sestre», katera se je tudi prav dobro obnesla. Na praznik Marijinega vnebovzetja dne 15. avgusta smo priredili Slomšekovo slavnost s sledečim sporedom: Predgovor k igri, govoril č. g. Frančišek Magdič. Igra «Fabiola in Neža», potem je nam č. g. Fran Toplak v vznesenih besedah opisal življenje in delovanje slavljenčevo. Nato je sledil dramatičen prizor na čast A. M. Slomšeku. Potem je bila prosta zabava s srečelovom in šaljivo pošto. Cela slavnost se je prav sijajno obnesla. Da pa se ljudstvo zanima za naše prireditve, je pričala vsakokratna obilna udeležba. Drage sestre! Skrbimo, da bo naša zveza v prihodnje še bolj procvitala. Naj nam ne bo noben uspeh gadosti velik, nobena žrtev dovolj obsežna! Čim več storimo, tim bolj vidimo, da smo še veliko premalo storile. Torej na delo, in:
Bog živi našo zvezo zdaj,
Bog daj, da močne bi postale in mili naš slovenski kraj potujčenja bi varovale.	Tajnica.
Sv. Lovrenc nad Mariborom. Z radostjo Ti, predragi Naš Dom poročam, da si tudi pri nas v kratkem ustanovimo prepotrebno Dekliško zvezo. Na roženvensko nedeljo smo po večernicah imele prvi stanovski sestanek, ki je bil prav dobro obiskan. Preč. g. župnik so izrazili željo, kako bi nas radi zbrali vse okoli Jezusa v najsv. zakramentu, razložili so nam pomen in pravila Dekliške zveze ter nas navdušili za njo. Sedaj pa dekleta na noge! Ne strašimo se bojev, ne obrekovanja in zasramovanja od strani nasprotnikov, pristopimo vse, brez razločka na stan k Dekliški zvezi, izobražujmo se po krščanskih načelih, kajti le izobražen človek kaj velja pred svetom in le takšen se lahko bori zoper vse sovražnike. V kratkem se zopet snidemo, tedaj pa pridite vse!	Mladenka.
Ponikva ob juž. žel. Na velike Gospoj-nice dan, je imela tukajšnja Mladeniška in Dekliška Marijina družba zopet dan veselja; bil je vSprejem novih udov v Marijino družbo. Ali kakor se skoro povsod rado veselje skali, tako se je tudi tukaj primešalo nekaj grenkega pelina žalosti. Okoli 40 deklet seje odzvalo klicu nebeške matere Marije, da njej obljubijo večno zvestobo in se združijo pod njeno zastavo. Koliko pa mladeničev, bodete vprašali gotovo cenjeni gospod urednik ? Žalibog resnici na ljubo bodi povedano — — nobeden, akoravno je dosti mladeničev v naši župniji, ki bi lahko bili udje Marijine družbe. Dragi mi mladeniči pon-kovski, kako bi tudi Vas bilo ganljivo videti, da bi se Vam zalesketal družbeni znak na Va-
ših~prsih,1jpa se^tako bojite kakor da bi bila Marijina družba zares kakšen stahovit — bav, bav. Pa ni, le nikar se tako ne bojte, ampak kar dajte se zapisati. Gotovo ne bo nikomur nikdar žal, saj je to največje veselje za katoliškega mladeniča, ako se sme imenovati Marijin sin. Da, da, bo rekel, v družbo bi že pristopil, pa potem ne smem več v gostilno. O smeš, smeš, za potrebo sme vsak v gostilno da se pokrepča, ampak da bi tam popival in začel nevarno grešno znanje ali plesal taisto pa že ne. Rajni naš rojak Anton Martin Slomšek so zapisali v knjigi »Življenja srečen pot,« da pameten katoličan ne pleše, ampak le taisti kateremu se pamet moti. Tudi poštenega veselja Ti nihče ne brani, in ravno v tem Ti naše izobraževalno društvo nudi obilo krasne zabave, ako le hočeš.	Družbenik T.
Šmarje pri Jelšah. V nedeljo 29. septembra smo imele dekliški shod «D. zv.» Prav ogumno in vneto je deklamovala Cilka Fajs lomšekovo:	«Slovo Solčavskim planinam».
Ljubko-nežno je podala N. Kovač pesem: «Kaj delaš tukaj». (Jezus v tabernaklju) iz Bogoljuba. Ferlež Marija pa je prepričevalno prednašala Slomšekovo: «Pohvala sv. Križa». Marija Lampreht je prav prisrčno deklamirala Slomšekovo: «Zvezde», jako dobro je Taborne Treza prednašala iz Bogoljuba:	«Moj Jezus je tukaj» in
slednjič prav ganljivo Drofenik Ana lepo Slomšekovo : «Kje sem doma». Kakor vidite, smo izbrali nalašč same najlepše Slomšekove. Nekaj novega je bil danes poskus »koncerta« — ki se je dobro obnesel. Pela se je «Sirota» alt-solo s spremljevanjem harmonija ter dvospev «Na tujih tleh», istotako s spremljevanjem harmonija. Slednjič nam podajo č. g. voditelj nekaj času primernih navodil ter nazadnje v daljšem govoru prav zabavno in velezanimivo predavajo o svojem dunajskem potovanju ob Času kongresa. Končajo pa z ogorčenim razkrinkanjem naših nasprotnikov kakoršni so v resnici. Nikdar in nikjer jim prizanašati! Ta shod je pokazal velik napredek v vsakem oziru ter smo bile vse nrav zadovoljne ž njim. Le kmalu, prosimo spet kaj takega !
Vransko. Vranska fara ima mnogo podružnic, medtemi tudi 900vmetrov visoko podružnico Matere Božje za Čreto. Tu se je letos zbrala naša mladina, da se zbere in navduši za nadalnje delo. Cela dva dni prej in tudi na slavnostni dan dne 1. septembra je nepretrgano deževalo tako, da se je bilo bati, da se bo vsak vstrašil težavnega pota. Toda vkljub slabemu vremenu se je zbralo mnogo navdušene mladine. V cerkvi je navduševal mladino naš vrli poslanec g. dr. Korošec. Po maši je bilo zborovanje zunaj cerkve pod lipo. Navzoče je ozdravil v imenu vranske fare, domači gosp. aplan in je potem podelil besedo gospodu dr. Korošcu. V svojem govoru je priporočal mladini, naj gre neustrašeno v boj za svoje svetinje, za vero in narod. Govorili so še g. premicijant Lukman, Franc Pečovnik (Vransko) o sovražnikih mladeniča, M. Šalamon (Vransko) katere lastnosti naj ima slovenska mladenka,
Trezika Šketa (Braslovče) ki je prinesla tudi pozdrave Pepice Senica, o morilcu mladine, o alkoholu, Julijana Ocvirk (Sv. Pavel) o slabem tisku. Mladina je šla vesela in navdušena domov, pa tudi stariši so bili veseli, ko so videli tako navdušene fante in dekleta; marsikateri je rekel, da mu ni žal, da je prišel. Shod bo gotovo rodil mnogo dobrega sadu.
Št. Vid na Planini. Zopet moram na kratko poročati, kako dobro deluje naša D. z. v tretjem letu svojega obstanka. Prvo podučno zborovanje je bilo 29. junija 1912. po sledečih točkah: 1. Predsednica Hedvika Tovornik otvori zborovanje in obenem prav lepo govori, kako da je D. z. potrebna vsaki slov. mladenki, ker le v zvezi dobivamo moč za potrebno izobrazbo. 2. Romih Pepca dek. »Lesena riba.« 3. Vajdec Urša govori o pokorščini do starišev. 4. Poljšak Marija dek. »Božje oko.« 5. Špan Ančka govori, kako se moramo dekleta varovati vsake grešne priložnosti, posebno pa plesa. 6. Kožuh Nežika iz Zabukovja nas je tudi prav lepo pozdravila in obenem priporočala, kako moramo biti složne in se ljubite med seboj. Nazadnje nam pa še vlč. g. župnik podarijo obilno lepih naukov, nakar se shod zaključi. Drugo poučno zborovanje je imela D. z. 15 avgusta in sicer s sledečim vsporedom: Predsednica otvori zborovanje in pozdravi zborovalke. 2. Ivanka Za-šek prednaša, kako bi se naj posebno me dekleta vadile pravilno pisati. 3 Perčič Marija deki. »Rada.« Ševšek Zefka prav lepo priporoča kako bi naj dekleta živele, da bi si ohranile čistost. 5. Tovornik Mimka dek. »Zakaj bi pač tako ne bilo. 6. Krajnc Franca priporoča, da moramo svoje prijateljice svariti, če zapazimo kaj pohušljivega na njih. Nazadnje se še vlč. g. župnik in pred. zahvalita dekletom, da se tako pridno udeležujejo zborovanj. Nato se shod zaključi. Dne 22. septembra smo obhajali slavnost v spomin 50 letnice A. M. Slomšeka, katere se je udeležilo precejšnje število ljudstva. Vlč. g. župnik so imeli slavnostni govor. V krasnih besedah so nam orisali življenje nekdanjega vladike naše lavantinske škofije. Zlasti so nam živo predočili neumorno delavnost Slomšekovo, ki je že kot bogoslovec in pozneje kot kaplan govoril in pisal v čisti slovenščini. Povdarjal je tudi g. govornik kako da se je Slomšek trudil izobraziti mladino. Spisal je z velikim trudom celo vrsto knjig. Ob koncu so nas č. g. župnik navduševali naj bomo po vzgledu Slomšekovem tudi mi goreči, vneti in požrtvovalni za domovino Tovornik Jože je dek. »Slomšeku « Požun Ema razlaga tudi neumorno delovanje Slomšekovo, Tovornik Hedvika prednaša in priporoča naj bi se tudi mladina prizadevala živeti po naukih Slomšekovih. Potem so še dek. v slavo Slomšeku: Ocvirk Cilka, Perčič Marija in Križnik Marija. Vmes so se tudi glasile Slomšekove pesmi, pod vodstvom vlč. g. župnika in sicer : »Predica,« »Preljubo veselje« in »Lahko noč.« Dal Bog, da bi te krasne besede, ki smo jih slišale na zborovanju obrodile med nami obilno sadov.
Tajnica.