Štev. 2.
Poštnina plačana v gotovini,
V Ljubljani, dne 12. ianuaria 1921
Leto XXXIV.
Glasilo Jugoslovanske Kmetske Zveze
V,lko ,r,do ob 5. uri zjutraj. - Cen« nm Je 30K na leto. - § Spisi In dopisi .. pošiljajo: Uredništvu .Domoljub«", Ljub-p„..	ino*em»tvo 30 K.	O ljlinll( Kopitarjev« ulica, — Naročnica, reklamacije in in«erati pai
roitaetai številk« te prodajajo po 1 K.	« Upravniitvu .Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica.
Devaren položaj.
Zdi se, da se naša država nahaja v najnevarnejšem položaju, odkar obstoja. Voditelj hrvatskih kmetov Stjepan Radič se trmasto drži v Zagrebu in zahteva samostojno hrvatsko republiko, ki naj bi ostala kot zvezna državica v združenih jugoslovanskih državah. Vsled tega Radi-čevega odpora se je v zadnjem času v Belgradu silno okrepila misel ustanoviti Veliko Srbijo, ki naj bi obsegala Srbijo, Macedonijo, Bosno, Hercegovino, Dalmacijo, del Slavonije in Vojvodino. Po teh rclesrbskih načrtih naj bi Hrvatje v ba-aovini hodili svojo pot in tudi Slovenci bi »ili n tem izročeni svoji usodi.
Kakšne bi bile posledice? Na Hrvatskem bi pač proglasili kakšno kmetsko republiko, ki bi jo od vseh strani objemale velikosrbske klešče, ogromno število Hrvatov v Bosni, Dalmaciji in Vojvodini bi ostalo v Veliki Srbiji, kjer bi še bolj netili večno sovraštvo med Srbi in Hrvati in Balkan bi postal kotel, v katerem bi zopet neprestano vrelo in bi končno eksplodiral kot je v usodnem letu 1914, kar ne bo v korist ne Veliki Srbiji, niti mali Hrvatski, pač pa v ogromno obojestransko škodo.
Kaj pa s Slovenci? Morda bi boljše-viški elementi z nasiljem proglasili za kratek čas tudi kakšno republiko po žalostnem ruskem vzorcu, v splošni zmedi in neredu bi bilo uničeno vse naše gospodarstvo, kot je bilo dosedaj še povsod, kjerkoli so zavladali, čeprav za malo časa, komunisti. Konec tem neredom bi naredila na Kranjskem Italija, na Štajerskem 'Avstrija, v Prekmurju Mažarska — in Slovenije bi več ne bilo. Z dežja bi prišli pod kap.
Vsa ta kolobocija, ki sedaj vlada v državi, pa je sad liberalne nasilne centralistične politike. Ko ne bi liberalna vlada po Hrvatskem tako pridno vihtela ba-tin nad hrvatskim kmetom in ko ne bi tako neusmiljeno butala s puškinim kopitom v njegov hrbet, bi Radič ne bi nikdar dobil na Hrvatskem te moči, katere "jetnik je predvsem on sam in katere se °n nio manj ne boji kot njegovi nasprot-Q»ki, Pribičevič je z vso silo hotel vse dr-kvne strune iz Zagreba, Ljubljane in Sanjava napeti na balgrajsk« citr« — pri
čemer so mu navečjo korajžo dajali slovenski liberalci — pri tem pa so strune popokale in citre so razdejane.
Ko bi pa belgrajski gospodje takoj v začetku poslušali pametne nasvete Slovenske Ljudske stranke, naj se da vsem pokrajinam primerna avtonomija, samouprava, bi imeli za sabo ogromno večino jugoslovenskega naroda, in v državi bi vladal mir in red.
Za Slovence pa mora veljati geslo: Edinstvo države mora ostati nedotaknjeno — sicer postanemo zlasti Slovenci gospodarsko in politično žrtev svojih grabežljivih sosedov, ki komaj čakajo, kdaj bodo izmozgali iz nas še te krajcarje, ki nam jih ni še požrl davčni moloh. Liberalnim in radikalnim gospodom pa kličemo: nikar ne razdirajte države s centralističnim dinamitom, ravno tako pa svetujemo Ra-dičevcem: nikar ne razdirajte države in hrvatstva s svojimi pretiranimi zahtevami.
Rešitev države pa leži v sredi: v čim najširši samoupravi posameznih pokrajin.
Zato Slovenska Ljudska stranka ne odneha niti trenotek v boju za avtonomijo.
Slovenska kmetifska družba.
Nasprotni listi, zlasti tudi »Kmetijski list«, razširjajo o občnem zboru Kmetijske družbe, ki bi se imel pretekli mesec vršiti, zavita poročila v svet. Samostojneži se delajo posebno lepe in hočejo krivdo^ od sebe odvaliti. Ti možakarji so lansko leto mirnega srca razbili občni zbor, celo leto so po občnih zborih podružnic Kmetijske družbe razgrajali in preprečevali občne zbore. Sedaj se pa nekako užaljeno čudijo, da je glavni odbor Kmetijske družbe občni zbor preklical. Glavni odbor se je postavil na čisto pravilno stališče, da se glavni občni zbor ne more vršiti, ako ne morejo biti na njem zastopane vse podružnice po svojih zastopnikih. Podružnice se pa ne bi mogle tega občnega zbora udeležiti, ker so samostojneži s svojo surovostjo in neprimerno nasilnostjo občne zbore razbijali in reden potek onemogočali. Toliko nasilja, nepravilnosti in za-hrbtnosti se že davno ni izvršilo, kakor ravno po samostojnežih na raznih občnih
zborih. Potem so pa še tekli kakor majhni otroci k deželnemu predsedniku in tam po samostojnem »kmetu« doktorju prosili, na) deželni predsednik nasilnim potom poseže v avtonomno društvo, ki ga ne sme in ne more prav nič brigati. Prav je odgovoril predsednik Kmetijske družbe deželnemu predsedniku, rekoč: »Samostojneži« bi bolje storili, da bi svojim pristašem naročili, naj po deželi ne razbijajo in ne delajo na občnih zborih podružnic nasilja.«
Tudi mi jim dajemo ta svet in bo mirna Bosna. Če pa »samostojneži« nekako namigujejo, češ da bi se mi bali stopiti na občni zbor, jim odkrito razodenemo, da imamo mi najmanj 150—200 glasov večine. Teh glasov pa nismo pridobili kakor so svoje samostojneži, katerim so razni bogataši In verižniki kar za stotine članov vplačevali članarino, ne da bi posamezniki za to kaj vedeli. Naši člani so sami pristni kmetje, ne pa razni šribarji in mestni doktorji, ki so pri občnih zborih korakali s samostojnimi. Če uredništvo »KmeV)val-ca« toži, češ da politika ne spada v Kme> tijsko družbo, mu damo v tem oziru po« polnoma prav. Vprašamo ga pa, kdo j« politiko v družbo zanesel, ee ne »samo-, stojneži, ki so zahrbtno hoteli vreči pristaše Kmetske Zveze iz družbe? Vprašamo dalje, zakaj niso »samostojneže«* opomnili, ko So prihajali po informacije^ koliko članov imajo posamezne podružnice in sr nato priglaSevali pri tajništvu celei kopice članov, da "bi naše preglasovali, da zanašajo s tem najčistejšo politiko v strokovno kmetsko organizacijo? Kdo je ustanavljal celo število novih podružnic iz zgolj političnih namenov, če ne samostojneži? Po toči je prepozno zvoniti. — Glede kompromisa pa naj bodo samostojneži prav tiho. Mi ga nismo zahtevali in nikdar, 'prosili zani. Pri glavnem odboru je predlagal liberalec Petovar, naj se skuša zaf občni zbor doseči kompromis. Lansko leto so »samostojneži« neposredno pred občnim zborom sami po ovinkih prosili za kompromis. Letos se pa nekako na prša tolčejo, kakor da je miren dogovor neka sramota, dasi so oni sami v veliki manjšini. Mi smo mnenja, da bodi Kmetijska družba strokovna zastopnica in organizacija kmet-skega ljudstva. Politiko so zanesli vanjo samostojneži, ki hočejo iz nje napraviti svojo strankarsko organizacijo. Te namere
bomo pa mi samostojnim škricem temeljito prekrižali. Vlado pa svarimo pred nasiljem, za katero moledujejo »samostojne-iU Vlada ima v svojem delokrogu dovolj posla, v avtonomne korporacije pa si naj ne drzns na pritisk političnih bahačev vtikati prstov.
V boj proti katoliški Cerkvi.
Boj proti katoliški Cerkvi in katoliški reri se je pričal v naši državi 2 vso silo
Izvajati.	_ „ .,
»Narodna Politika« poroča: »Pnbice-vičeva uporaba srbskega šolskega zakona, posebno ^leue veronauka na osnovnih iolah, se je začela v Vojvodini strogo izvrševati. Mislili smo, da pojde ta grenki kelih mimo nas, ker daje pogodba, k* jo Je bila sklenila Srbija a sv. stolico, katoliškim škofom pravico, da sami imenujejo veroučitelje na osnovnih šolah, bodisi že laike ali duhovnike, ki so v vsakem slučaju odgovorni cerkvenim oblastem. Toda Pribičevič se na to ne ozira. On dela vse na svojo roko — mimo parlamenta. Izziva krščansko ljudstvo in drvi po krivih potih v pogubo. V Vojvodini dejansko mečejo duhovnike iz šol proti vsakemu pravu in volji naroda.«
Katoliški Slovenci, strnimo tvoje vrste! Pribičevič pripravlja tudi za Slovenijo protikatoliške naredbe. Čaka le še, da svobodomiselni časopisi dovolj prekvasijo naše ljudstvo z brezverstvom in sovraštvom do Cerkve in tako zmanjšajo odporno silo našega naroda.
Naše delo: poglobitev katoliških organizacij, verskih in izobraževalnih, neumoren boj proti najstrupenejši duševni kugi, svobodomiselnemu časopisju terapo-" itolsko delo za katoliški tisk.
Zlat pregovor.
Moli in delaj!« Ta zlati rek bo poznali stari Rimljani le mnogo let pred Kristusovim rojstvom. Vsi narodni pregovori pa »o resnični, ker slone na dejanskih žtvljenjskih Izkušnjah. Ali zdi se, da gre človeštvo mnogokrat le prerado mimo načel, katere si je samo postavilo po viharnih bojih ln bridkih prevarah. In potem se oglašajo obupni klici: Nazaj t
Zdi se, da je treba danes posebno nagla-titl pravi pomen gornjega pregovora in pokazati njegovo pravo vsebino ln Jedro. — Današnje človeštvo so deli v dva tabora: Eni nvi-BJo, se zanašajo samo na božjo pomoč ln ni-lesar ne delajo. Drugi so končno zavrgli vera ▼ Boga ln posmrtno življenje. Zato no molijo; dtiajo pa v Javnosti z vso paro in z vsemi silami tako, da se pod njihovimi miselnimi za-snutld maje ves svet Prvi kot drugI so šlt mino pregovora, ker so izpustili veznik »In«. Kdor samo moli, pa ne dela, je storil prav tako napako kot oni, ki le dela, za Boga in njegovo postavo pa se zmeni toliko, kot za lanski
■neg-
Ako hočemo člane'' razumeti prav, moramo vedeti, da pod »delom« tu ni razumeti opravljanja navadnih dnevnih stanovskih po-
klicnih dolžnosti, marveč udejstvovanje v«ake-n posameznika v javnem polibčnem ii>l «-
■ju Brez dvoma je danes politika ono Široko polje, na katerem so z državno odloča ob«mcm «oda posameznika. Zato sledi iz tega dolžnost da se vsak posameznik za politiko ne to zanima, marveč, da zastavi vse svoje sile m moči za to, da se politika razvija v ono smer, v kateri se mu zdi, da 1)0 morala nujno roditi največje obče koristi. - Kako žalostno je v tem ozJru pri nas! Kako malo politične zavesti, kako malo darežljivosti, kako malo požrtvovalnosti, kako pomanjkanje politične izobrazbe in jasnosti. Možje, ki -iker vedno godrnjajo čez istiuito neznosni gospodarski položaj slov. delavuega ljudstva, se v odločilnih hipih umikajo s pozorišča, češ: »Bodo že brez nas naredili! Pa Bog bo naredil, da bo prav!« O, res! Brez nas in vas bodo naredili! Pa no samo to! Tudi zoper nas in vas bo njihovo delo! Tedaj bo krilc in vik zastonj! Jo že prav, da zaupamo v Boga in Njegovo pomoč. Toda brez našega sodelovanja te pomoči ne bo. Brezbrižnost taiu, kjer je tebi samemu v gmotno in duševno škodo, Bog ne bo podpiral, ker je taka malomarnost greh. Saj vendar pravi pregovor: »Pomagaj ei »wn in Bog ti bo pomagal. Tako je I Dokler bo slovenski kmet brezbnžeD, dokler bodo slovenski fantje, ki so zapustili ljudsko šolo, pozimi po pečeh domina!i, španali in volkali, mesto, da bi obiskovali gospodarske, zadružne in soeialno-politične šole, toliko časa bodo drugi odločali in pisali življenja tek in strugo slovenskemu kmetu I Pa brez dvoma! Ako hočeš udariti, moraš vedeti kam in kako. Kako boš v politiki udaril, če je ne poznaš, ker se no brigaš, Ce prepuščaš vsa vprašanja razvoju časa, mesto, da bi sam odločno in ob vsaki priliki ter priložnosti posegel v politični vrtinec sedanjega časa, ki kuje načela in načrte za cele bodoče veke? Kmetje! Ne samo kose in mo-tikel Tudi na političnem poprišču je treba danes zavihati rokave, pljuniti v roke in poprijeti prav za res. Ne velja to samo za tega ali onega. Za vsel Mi, ki se borimo za Kri-stova načela v javnem življenju, moramo postati glasnejši od naših nasprotnikov!
Odpadniki od vere in Boga delajo. Noč in dan polagajo mine katoličanstvu. Hudi so in tudi odločni. Naši ljudje napram njim so pa silno krotki, kot je pisano: »Otroci tega sveta so hujši kakor otroci božji.« Delo svobo-domislecev je že sojeno in obsojeno, ker so zavrgli božjo postavo. Oni ne molijo. V delu ln požrtvovalnosti pa naj bodo nam v zgled.
Položaj slovenskega delavnega ljudstva ji tak, da moramo vsi na plan. Od juga vejejo strupene sape centralizma in kulturnega boja. Centralizem, v katerem bo osredotočena vsa oblast v Belgradu, pomenja za nas gospodarsko in kulturno smrt. Kulturni boj na.n obeta vzeti najdražje svetinje naših dedov in pradedov, katoliško vero. Kaj naj stori slovensko ljudstvo? Ali naj moli? Ali naj dela? Ne eno, ne drugo! Slovensko ljudstvo naj moli in dela, ker tako bo Bog z nami I — _ France 2.
Iz tajništva JKZ.
4. januarja je bila Beja načelstva Jugosl. Kmetske zveze. Na dnevnem redu so bile zelo važne točke. Glavne sklepe bomo Javili Kmet-skim zvezam potom okrožnic. Načelstvo poživ-
lja vko okrajne Kmetske zveze In njih pedru! ulre, da •<« v novcin letu posvete znova z vso vztrajnostjo organizatoričncin delu. Povsod sa unj vr- o redne seje, prirejajo sestanki in ah> dl. Pri m)j i se Jo načelstvo bavilo tudi z važnimi gospodarskimi ln zadružnimi vprašanji. Sprejet Je bil mod drugim tudi u.tcr prote t proti zahtevi Italije, da bo dovoli prost »rna italijanskega vina v našo državo.
Načelstvo Jugoslovau.-ke Kmet ke zvezo '<2 naročilo svojim poslancem, tla zadavijo vso moči, da se dovoli prost izvoz Urine v tuje države.
Soglasno je bila sprejeta zaupnica Jugoslovanskemu klubu za njegovo dosedanjo taktiko.
KOLEDAR JUGOSLOVANSKE KMETSKIJ ZVEZE ima vb« važne podatke, ki jih rabi kmetovalee v vsakdanjem življenja, posobM pri svojih kupčijah. Poteg tega ima voliki praznega papirja za razno zapiske. Cena mu je samo 12 kron in se narofa pri Jugoslovan gki kmetski zveii, LJubljana, Jugoslovanski* tiskarna. Koledar je pravkar izšel.
Sestanek zaupnikov rKmetsko zvez«« v Kranju. V ponedeljek, dne 17. Januarja 1921 ob 11. uri dopoldne bo -eslanek zaupnikov »Kmetske zveze« zt kranjski okraj v »ljudskem Domu« v Kranju. Povabljeni so tem potom vsi zaupniki, da se ga točno udeleže.
Poziv vsem KmoUkim zvezami
Sedaj je najugodnejše čas najobšlrtaeje agitacijsko in organizator! ?uo delo. Vse Kmc-ske zveze naj imajo v januarju in februarju svoje občne zbore. Določijo naj svoj delavni program za celo leto. O sejah naj pošiljajo vso j. Kmečke zveze redna poročila tajt" ivu Jugo-T. r Kmetske zveze. — Tajništvo Jug. Km. Zveze. |
Iz tajništva SLS.
Vodstvo Slov. ljudske stranke je imelo v torek, 4. januarja, svojo sejo v Celju r hotelu »Pri belem volu«. Člani vodstva se od vseh strani prišli. Zborovanje so je začeto ob 9. uri dopoldne ter se je popoldne nadaljevalo in končalo ob 7. uri zvečer. Predsedoval je načelnik stranke poslanec dr. Korošce, ki je izčrpno poročal o notranjepolitičnem položaju v naši državi. Podal jc jasno sliko o razvoju dogodkov v naši ustavotvorni skupščini od njenega početka, o začasnem poslovniku, o razmerah in pogajanjih med strankami, o politiki naše stranke in Jugoslovanskega kluba. Po tem poročila je bila soglasno sprejeta resolucija: »Vodstvo SLS, zbrano nn svoji seji v Celju dne 4. januarja, izraža Jugoslovanskemu klubu svoje zaupanje in popolnoma odobrava njegovo taktiko.« Nato se je razpravljalo o nekaterih vprašanjih (zlasti o vprašanju monarhije in republike) ter se je eno- j' glasno ugotovilo, da vlada v stranki v presojanju teh vprašanj popolna siožnost, ki bo našim nasprotnikom temeljito skalila veselje, katero bi imeli nad kakim razcepom v stranki. Na vrsto so prišla vprašanja o strankinem časopisju, o organizaciji in druge važne zadeve. Zbor strankinega vodstva je nudil sliko sloge in svežostl, ki vlada v naši stranki in nam dajo jamstvo, da bo Slov. ljudska stranka dosledno delovala po svojem programu za blagor naroda ln države.	i
Iz Kmetskih Zvez.
i Dne 3. i. m, se je vršil na Raki ptri Zadnji ponedeljek se je vršil na Raki pri KrSkem sestanek delegatov kmetskih zvez iz občin Krško, Sv. Križ, Kostanjevica, Št. Jernej, Raka, Studenec. Ta shod je bil po svoji stvarnosti in zrelosti razgovora, po celem svojem tonu in razpoloženju, ki je vladalo na njem, prava politična novost na Dolenjskem in je zapustil pri vseh udeležencih izvrsten u,tis, Pokazal je, da so se Dolenjci od zadnjih volitev sem veliko naučili in nam daje zadoščenje, da tudi .oni politiko SLS popolnoma odobravajo, (j, poslanec Sušnik je našel s svojim poročilom o polit, položaju, o boju . Jugoslovanskega kluba za poslovnik, o njegovem postopanju v zadnji krizi in o stališču stranke izza volitev sem 5ivaV.no odobravanje. Zborovalci so izrekli popolno zaupanje poslancem. Več govornikov je povdarjalo, da je vinogradništvo edini vir dohodkov za Dolenjsko in zahtevalo, da se mora boriti stranka z vsemi sredstvi ■ proti uvozu italijanskih vin in za carine prost izvoz. Nadalje s? ;e zahtevalo, naj I izdela stranka obširen načrt zadružno-go-spodarske organizacije po vsej Sloveniji, Zborovalci so izrekli svoje zadovoljstvo z »Domoljubom«, ki naj se po možnosti razširi in ki naj posveča veliko pozornosti gospodarskim vprašanjem.	. * * •
Velik poučen tečaj v Kamniku. v'
Dekanijski odbor SKSZ v Kamniku pri-; pvavlja velik poučen tečaj za fante iz cele • dekani je.. Vršil se bo tri dni in sicer 24., 25. f. in 20. tega meseca. Predavanja bodo zelo poučna, nekatera nalašč za naše kmetske fante, ,'druga se bodo nanašala na krščanska načela i in tudi na razne organizacije. Govorniki bodo l.po večini iz okraja samega, nekateri bodo prišli iz prijaznosti tudi iz Ljubljane. Poleg" predavanj je na sporedu vzorna gledališka pred-|stava društvenega odra iz Komende, dalje :. krasne sldoptičue slike in vzorno petje na-£ rodnih pesmi.
Te dni smo razposlali vsem našim ira-jrštvom in tudi vplivnim osebam podroben na-$!črt in natančna navodila glede nameravanega 4tečaja. Prosimo vse bravco »Domoljuba« in 'druge, zlasti naše fante, da se takoj lotijo ži-.vahne agitacije v društvih in od osebe do osebe privedejo tiste dni častno število naših fantov v Kamnik.
Društva in odseki naj udeležencem tudi gmotno priskočijo na pomoč. Saj stroškov ne bo drugih kakor skupen voz, na katerem naj se fantje iz svoje fare pripeljejo v Kamnik in kosilo, ki bo pa prav poceni. Za prenočišča bi mogli tu preskrbeti le malemu številu | oddaljenih fantov. Ce bi kdo hotel tu pre-; nočevati, naj se takoj pismeno obrne na de- I 'kanijski odbor SKSZ v Kamniku.
Na delo za dobro stvari — Predsednik.
I —---
Dvojna mera.
.V zadnjem »Domoljubu« smo pisali o | enem izmed glavnih vzrokov današnje dragi-| nje, ki Je ta, da Je par ljudi enostavno določilo, da krona ni*yo5 vredna kot 35 par (vi-
narjev). Poglejmo sedaj, kako so merili v Bel-gradu, ko so zamenjavali črnogorske perperje za dinarje in kako s kronami.
Ze sam način zamenjave krone z dinarjem na temelju tečajev (kurzov) inozemskih borz je popolnoma krivičen in smešen. Mi vemo, da tečaj (vrednost) vsake valute ne pokazuje stvarne vrednosti ampak je le posledica proračun:me špekulacije. Ce pa k temu prištejemo še nasprotstvo srbijanskih finančnih ministrov do krone in pa, o čemer se že javno govori, o špekulatlvnem postopanju Srbske narodne banke na škodo krone, potem izgleda ta zamenjava zelo Čudno. Znano je, da je avstro-ogrskih kron v prometu za okoli šest milijard. — Nasproti temu pa moramo upoštevati vrednost naših gozdov, rudifikov, železnic,-poslopij, državnih zemljišč Ud. na ozemlju bivše monarhije, kjer je bilo plačilno sredstvo krona, potem pridemo kaj lahko do prepričanja, da je bila podlaga krone zelo močna in s trdnim temeljem. K temu pa prištejmo še našo pridelovalno moč in pa trgovske račune o izgubi in dobičku (bilance) kakor tudi kupno moč krone na tem ozemlju, potem mara spoznati tudi slepec, da se je z določitvijo, da je i dinar vreden 4 krone, zgodila našemu ljudstvu velikanska in pa neopravičena krivica, ki temelji na sili, a ne na dejanski vrednosti. Tako se je postopalo in se postopa z nami I Hočejo nas finančni mini-stri-rokodelci gospodarsko ubiti in sicer ne enega stanu, ampak vee, v prvi vrsti pa reveže. —
Čibto z drugim vatlom je pa meril ranjki liberalni minister Kosta Stojanovič,, ko je šlo za zamenjavo črnogorskih perperjev za dinarje. (Pa menda na zato, ker so dobili demokrat je v Orni gori kar 4 mandate?) Tukaj se je čisto jasno pokazala dvojna mera bel-grajske vlade. Gori navedeni minister je predlagal, da so da do zneska 5.000 porperov kar 5.000 dinarjev, nad znesek 5.000 perperov pa za vsaka 2 perperja 1 dinar. Marsikdo si bo mislil, da je bil in je črnogorski perper dobro krit z zlatom. Toda temu ni tako. Pred vojsko sta dajali Avstrija in Rusija Črni gori izdatne letne podpore, s katerimi je bil perper precej dobro krit. Toda danes ni več teh dveh držav, zlate zaloge Črne goT3 pa je odnesel črnogorski kralj Nikita v inozemstvo, kjer jih uporablja za svoj dvor in svoje privržence. Kot temelj in kritje črnogorskega perperja so pa ostale le puste kraške skale in lačno ljudstvo. Kje je neki ostala kupna moč tistega perperja, za katerega se ni nikdo zmenil na borzah ne doma .'n ne v tujini? .V. Belgradu so dobro vedeli, da si Črnogorec ne da vzeti tega, kar je njegov« last, da si zna to tudi obraniti. Bili so toj dvojni meri brez dvoma vzrok politični motivi. Taka igra Je zelo nevarna ureditvi naše države in našemu ujedi-njenju. Vemo, da smo bratje, zato naj se z vsemi postopa enako, ne pa z nami tako kot z desetim bratem.
Zato v interesu ljudstva zahtevamo, da se popravi ta nebratska krivica in da se da kroni tista vrednost, ki Ji gre. Ce je perper toliko vreden, potem je krona brezdvomno veliko več, da, z ozirom na zamenjavo perperja z dinarjem celo več kot pa sam dinar. Upravičeno zahtevamo, da naj konstituanta vendar že enkrat reši to čez vse pereče vprašanje! Baznim liberalnim in radikalnim finančnim ministrom pa ne moreino zaupati I
Naši mladini! Vsem katoliškim bojevnikom!
IV. NAŠA GESLA.
Voditelji katoliške mladine si ubijajo glavo, kako bi rešili in obvarovali katoiU« ško mladino. Meni se zdi pogrešeno, če nek kateri mislijo doseči uspehov s tem, da o4 mladine kolikor mogoče malo zahtevajo,
Najbrže pa bo res ravno nasprotnot Pri katoliški mladini bomo veliko dosegli, če bomo od nje veliko zahtevali, velik« misli, velike cilje, veliko dela. Mladina j« taka, da bi najrajši osvojila cel svet. Mla-. dina hoče veliko, hoče yse, hoče hatro( njena kri je prožna in polna ognja, treb« jo je le vzgojiti. Treba ji je dati pravih gen sel in jih ji globoko uklesati y srce.
Za Kristusa. Prvo geslo! Beseda, nA kateri visi vse. Sedaj polagoma temelj no» vi dobi, katero že dolgo napovedujejo pesniki, politiki in sociologi. Od vseh strani vozijo kamenje. Iz nasprotnih vrst čujemof Kar je kolikaj pošteno mislečega, skupajl Ob požaru in povodhji ne vprašujemo, kakšne vere so tisti, ki pomagajo! Le nobena verske ozkosrčnostil Tudi v načelih naj se vpelje proporc (zastopstvo v razmerju števila pristašev).
Gospodje pa ne poznajo besede sv, Pavla, ki jih je zapisal v IH. poglavju / svojem prvem pismu do Korinčanov; »Drugega temelja pa ne more nikdo polftžiti, kakor tega, ki je položen, Kristus Jezus,« Imenujte to enostransko, recite da je to. verska ozkosrčnost. katoliška nestrpnost, praktično neizvedljivo, mi vemo le to, da so si s to taktiko sv, Pavla prvi kristjani svet osvojili.
Tudi danesl Katoliša mladina! Oznanjam ti duhovno enostranost, tisto duhovno nestrpnost, ki je dediščina vseh takih, Id globoko mislijo tisto nestrpnost, ki je popolnoma združljiva s krščansko ljubeznijo, tisto nestrpnost, Id ne odneha od načel niti za en gram, ki pa je do posameznih oseb polna krščanske ljubezni in usmiljenja. Ml imamo prav, ml imamo popolnom« prav, rji edini iqiamo prav.
Ne bo prišel noben nov Odrešenik več ne verski, ne politični, ne socialistični ne komunistični. Temelj za novo dobo nami je že dan. Kristus, in sicer Kristus, kakor ga oznanjuie katoliška Cerkev, Kristus katoliških tabernakeljevl In to geslo moral ti, katoliška mladina napisati na pročelje svojih šol in občinskih hiš in na vrata svojih tovarn. Omnia restaurare in Christol Vse prenoviti v Kristusu.
Za Marijo! Drugo geslo, na katero mora prisegati katoliška mladina. Mi hočemo veliko. Zahtevamo mnogo. Zahtevamo krepki stoprocentni katolicizem, Id ga oam je dal Bog, da z njim kupčujemo. Zato bo pa tudi od nas več zahteval kot od drugih. Mi moramo, katoliška mladina, čistokrvno katoliško živeti! In to stoji zapisano v drugem geslu: za Marijo! Marija, to je čista katoliška morala, katoliška r av-nost. In čisto katoliški biti se pravi čeden biti v 6. zapovedi, čeden v 7,, čeden v 8. — kot Brezmadežna.
In ves katoliški biti, se pravi turii katoliška kolena imeti, V prvih časih krščanstva je nastopil krivovcrec Pelagij, ki je * * ' 11
DOMOLJUB .1921
Stcv. 2
^ajil milost božjo. Danss zopet grozi, da mora ves svet postati pelagi/anski. Povdru-la se samo »podrobno praktično delo«. Enostransko in i/ključno se povdarjajo Mino naravne moči. Res je, da moramo trdo in neumorno delati, kot bi bilo vse od našega dela odv;;no. Moramo pa se poslu-levati tudi nadnaravnih sredstev, kot da ki vse 3og ram naredil.
Katoliške mladinske organizacije mora, če hočejo imeti trajnih uspehov, prevevati nadnaravna elektrika milosti kot Marijo, Postati morajo evharistične. Pripravljati morajo svoje zmage na kolenih. Na odru in v telovadnici nas morejo prekositi. Na kolenih nikdar! Pri obhaji.ni mizi nikdarJ Pod Marijinim plaščem nikdar!
Tretje geslo velja Petru! Papežu! Slovensko in hrvatsko svobodomiselstvo se v zadnjem času prav posebno prizadeva cd-Jujiti naše ljudstvo papeštvu in Cerkvi. O yelikem Benediktu XV., ki je — to priznavajo tudi nepiijatelji katoliške Cerkve — največji dobrotnik sedanjega človeštva, naši svobodomiselni časopisi ne najdejo dobre besede, obenem hujskajo na napad 'od edino zveličavne katoliške Cerkve z geslom: Proč od Rima! Ustanovimo si po .Češkem vzorcu lastno narodno Cerkev, Dobro se zavedajo: kadar nas odtrgajo od papeža in rimske Cerkve, so nas odtrgali od resnice, so nas odtrgali od Kristusa — Jn naša moč je strta.
Zato je naloga katoliške mladine, da tembolj utrdi vezi med Slovenci in katoliškim Rimom, čimbolj jo skušajo rvobodo-miselci zrahljati, naloga katoliške mladine je tembolj poglobiti prijateljstvo in ljubezen do sv. Cerkve in njenega poglavarja, Čimbolj skuša svobodomiselno časopisje netiti sovraštvo do sv. Očeta, Zakaj: edina naša nepremagljiva moč je Kristus in njegova resnica, te pa ni brez katoliške Cerkve, ne brez sv, Očeta,
Zato bo predvsem katoliška mladina vedno brezpogojno pokorna sv. Očetu, Itudirala njegov« okrožnice in odloke, pro-nčavala življenje in delovanje katoliške Cerkve, ki kot najboljša mati oklepa vesoljni svet in ga napaja z božjo resnico in milostjo ,
To so tri gesla katoliške mladine: za Kristusa, za Marijo, za sv. Očeta. Mladina pa naj reče: Amen, to se pravi: tako nai »e z*odi!
Da ljubi prijatelji! Amen, to je glavni povdarek v tem našem razgovoru. Gesla sama ne zadostujejo, treba je mož, ki jih Izvršujejo. Resnica sama ni dovolj, treba te rooz, ki }0 vsikdar in povsod povedo. Na-8e pravice, ki so zapisane v nebesih ne zadostujejo, treba je junakov, ki si jih osvoje.
Mladina, to je tvoja naloga. Srčno na plan z vso resnico, ki jo je gnila in lena oh. zirnost spravila v omare speče cerkve Treba je streti verige v katere danes vklepa-K> pravičnost, svobodo in resnico!
Razgled po svetu.
IZ KATOLIŠKEGA SVETA.
Zagrebški nadškof ie izdal okrožnico v kateri opominja duhovnike in vendke nai v Obrambo katoliških načel, proti kXTra 6I 1
vso silo zaganjata svobodomiselni Uber.Uzem >n socializem, snujelo po vseh župmlah verska in izobraževalne organizacije, katere slednje so združene v Hrvatskem katoliškem Savezu.
V	ta namen se bo priredil vsako leto dan katoliške Akcije. Na ta dan se bodo P.f«od vršila predavanja o katoliških organizacijah, po cerkvah pa se bodo pobirali prispevki " katoliški Savez. Prvi tak dan katoliške akci.e bode letos, in siccr 2. februana. Nadškof priporoča svojim duhovnikom, nai vso zadevo kar mogoče podpirajo — Bog dat. da bi se tudi na Hrvatskem temeljito začel globok katoliški pokret. zakaf satanske svobodomiselne siie s polno paro ruieio proii katoliški veri v Jugoslaviji.	, , v ,__
Kat oličans tro na Angleškem n a p r e d u i e. Na angleškem katol;ikem shodu v Liverpoolu se ie dognalo, da Je vojska potisnila v ospredje versko vprašanje zlasti na Angleškem, kjer navdušeni in zmozni lahko nastopajo na javnih mestih, ulicah, parkih kakor glasniki katoliške resnice, V Londonu in drugje imajo posebne, rekli bi. misijonske šole, kjer sc uči več kot 300 mož in žena za take javne nastope v verskih vprašanjih. In uspeh? Toliko ie gotovo, da poslnša nekaj deset tisoč ljudi teden za tednom katoliške pridige, dočim se preje z verskimi vprašanji sploh niso pečali.
V	katoliških cerkvah vidiš danes dosti nekato-ličanov. število konverlitov se množi. Samo v dveh Škofijah ie bilo lansko leto približno 7000 konvcTtitov. Cela vrsta odličnih mož ie stopila v katoliško Cerkev, Prvi tajnik Zveze narodov v Ženevi ni prostozidar, kakor se je crvotno poročalo, ampak konvertit, ki vestno izpolnjuje svoje verske dolžnojii.
Po naši domovini.
KMETSKA ZVEZA ZA METLIŠKO ŽUPNIJO
Ima v nedeljo 16, januarja po prvi sv. maši v dvorani konsuzna svoj letni občni zbor. Vsi člani uljudno vabljeni.
SESTANEK ZAUPNIKOV KMETSKE ZVEZE KAMNIŠKEGA OKRAJA.
Dne 18 .januarja bo v Kamniku oh 9. uri dopoldne v »Kamniškem domu« sestanek vseh zaupnikov in predstavnikov Kractske zveze iz celega političnega okraja kamniškega.
Nihče naših mož naf bi ne izostal, da napravimo enotni načrt za nadaljnje delo po naših stanovskih organizacijah.
Govorniki so zagotovijcii, ki bodo pojasnili današnji položaj. Posestnik Matija Jeraf fz Podgorja bo govoril o raznih obremenitvah kmečkega stanu, predvsem o osebni dohodnini — Vabi vse Okrajna Kmetska zveza.
HRUŠ1CA PRI LJUBLJANI.
Tukajšnje Izobraževalno društvo je takof po vojni oživelo ia po notranjem delu pokaralo lepe uspehe tudi na zunaj, Poleg lanske slavnosti o priliki blagoslova »Našega doma« ie nad vse lepo uspela skrbno pripravljena novoletna orlovska prireditev, pri kateri je
Ervič sodeloval novoustanovljeni pevski zbor, epo Uvajane telovadne točke Orlov, Orlic In naraščaja kakor tudi lepo petje in raznolič-nost sporeda, vse to je ogrelo srca udcležen-
Snlk m°-'« ? • «. j .v tei smeri Pridobilo novih mod, ki bodo pokrepile mlade vrste.
~	je zadela z nenadno
lE^L« ^?blca.,11 Bizovika, zvestega dru-štvenega odbornika, značajnega moža in
KCŠa,°CetVT0ii SteTila5	Pri po-
« 9i f' 8? fie udeležili Orli, Or-^IT*™1™, in tiaJsi,no društvo in skoro Yrnhl TkD,'- [c prc* h«o in ob odprtem Sf. Vočlvaj v ft^*žalostia-
breznica.
mumstov na Brezmci, oziroma v Žrovnfci V katero stranko se ie zatekel, se pa ne vc. Ta
kpn? 'v .^!lt,Ik-™.a.kliuh draginfl kar pet su-Kn> Y bheralni tiči vedno, noč in dan le nt BC slcžc'	zamenjava, kadar dobi
nahod. Takoj po razsnlu Avstrlle |e vrh 111» ralne oblekel radikalno žigoslovanslio . . '«• Med volsko fe bil pa na trgovskih kuvert A Johann Svetina, Raclltetenbesitzer in Schir«» nit«. Ta radikalno-iugoslovanska suknja 1' ie nekai zamerila, pa le potegnil Iz naloge na prav za kratek čas, črno klerikalno. Po3(M i! tajnik »Kmctske zveze«. Pa šment vedi kal p bilo nekega dne ga zagledamo v socialin demokratični kaimžoll. Nosil io je 'udi koaul par mesecev, pa io le slekcl ia obei-l v omam za boljše čase, vsaj človek ne v6, kakšen veter ! bo še pihal, V komunlstovskl suknji, katero (a oblekel, se le izvrstno počutil on (n njegova krčma, shod na shod se je vršil, govor na go. vor sledil, zabavljal ie čez vero In cerkcv ~ vse le hotel predrugačitl in kaipada izboljiati Veliko je ime! pristašev, posebno mladih n«. razsodnih ponočnjakov, saj na Brcznici je vo-lilo komunistično listo 111 volivcev. Zdaj se g. Ivo Svetina v taki dobri in gorki komunistični suknji prehladi ter sleče suknio, namesto da bi io še trdneje zapel. Čudna, res čudna ]e njegova politikal
No, zdaf, ko {e začel privatiziratl, naj po. gleda malce »kč prek Ljubiian«, mo Ja ho za. gledal nekega gospoda v duhovski suknji, s katerim sta bila v najožjem stiku, tako da j« g. Ivo kot dijaček pri nlegovi mizi jedci in v njegovi postelji spal, pa še marsikaj dobrega preiti iz njegove predobre roke. zdaj je na na-čeloval stranki, katera vpije: Farie pobijmo!
Pa le ie tako, da imnio n>nogi ljudje silno kratek spomin za dobrote ter njihova levica ne ve. kaj le desnica prejela.
RAKITNA.
Zopet nekaj vrstic iz naše vasi. Najmo bodi povedano, da smo imeli krasno vreme o božičnih praznikih. Človek, kateri le že hodil po naših vrhovih, bi tega ne verjel, da v taki visočini, kot le Rakitna, pa tako krasno In mirno vreme. Snega smo 'meli precej, pa le že skoraj ves zginil. Cel čas od božiča cem solne« sife, dočim imalo doline! pusto, megleno vreme. Smo pa tudi hribovci ponosni na svoje planine I
Krščanska misel tudi precei napreduj« pri nas. To sc pozna posebno po časopisju. Leioi imamo »Domoljubovfh« naročnikov 28, dočim jih je b:!o lansko leto samo 8. >: Bogoljuba« prihaja v našo vas 25 ter ie tudi 14 naročnikov »Angelčka« za mladino. Vsa čast zavednim možem, posebno pa našim fantom in dekletom, ki so prav pridno agitlrali. Le tako naprej, Rnkitničani, ia kmalu bodemo na isti stopnji krščanske omike kot nekdH- — Kuvt-ski sin,
POPOTNIK IZ MIRENSKE DOLINE.
Po stari navadi fo zopet uberem po Mi-renski dolini od Boštania proti Mirni. V gostilni »Pri Flaisu« ga spile in pol literčka. Mož ima dobro kapliico, njegov sin pa lepo harmoniko, oboje kakor nalašč za oStarijo sedaj predpustom. Pa vendar zadnii čas le boli slab obisk. Knapov manlka. Pravilo, da imaio štrajk, pa jim {e zmanjkalo »ta okroglega'-. Grem naprej proti Tržišča. Na cesti najdem rumen papir. Poberem in berem to-le; »Gospoda hoče vpeliati Inkvizicijo. To ie sodišče brez postav in brez odkritih sodnikov, KmtJ, tako-le bodo delali s tebof. Tvol sovražnik (klerikalec!) ti bo podtaknil v postelj blago-slovllene Jiblce. In še! bo te naznanit inkvizi-torin, da si copernik. In sodnik ti bo a kleščeal ščipal nohte, te bo obdolžil, da si od hudiča obseden. Zato pošlle po duhovnika, da izžen« iz tebe hudiča« itd. Konec: »Sežgan boš n» grmadi.« Bral cem še dalle: »Kmet, ti si prijel iz ruskega ujetništva, doma si našel ženo poročeno z dragim, nimaš več pravice do nie< Kajti dr. Korošec (klerikalec) fe odredil, da si ona izbira, hoče li tebe aH onega druzega. Klerikalci so za zakon na tri leta in za mnogožen-stvo.« — Zadosti teh budalostf. s! mislim, vržem papir proč. Aha, zdaj šele vem zakaj »o Po Mirecski dolini samostojni liberalci šh * bo| zoper klerikalce. Zakaf? Iz strahu, da b« jim klerikalci ne ščlpalt nohtov a kleščami <■? da bi iih ne sežigali na grmadi. — Kmetje, nikar ne mislite, da |e ta papir napisal kinei. ampak gosposki liberalec, kf si fe mislili Sf-moatomeii so dosti neumni, da bodo verich J« budalosti. Zato pa bc fo pametni kmetje vratu
liberalni »Kmetijski list« tla. odkoder le prišel, in naročili »Domollub«.
IZ DOL. PIROŠICE.
Naša t«» ie majhna, šteje komat 20 hli. Kljub temu je pa prijazna in katoliška. To se le pokazalo pri volitvah, ki so volili vsi fanti« , to možje (razen treh) kandidatno listo SLS.
Pred Božičem smo obhajali devetdnevnl-co. ki so se le vsi udeležili, brez izjeme, fantje in dekleta, žene in možje. Vršila se ie v najlepšem redu.
Dae 19, decembra ie umrla Marija Grame r starosti blizu 78 let. — Na božični večer ita odšla v Ameriko: Rudolf Schroif in Antonija Penlč.
ŠMIHEL PRI NOVEM MESTU.
Telovadni odsek Orel ie priredil na praznik sv. Treh kraliev telovadno akadetatlo a Finžgarievo igro »Vse naše«. Za šmihelčane I® bilo- to nekai novega. Fantje so pokazali, da s« tudi Podgorje vzbuja. Prvi telovadni nastop kmetskih fantov in točno hrvajanje vaj fe Sml-helčaae spravil iz ravnotežja. Naši Orliči in gofenke so želi silno pohvalo. Orlice so itak znane kot najboljše slovenske tclovadkinje. Le tako naprej, fantie. za dobro stvar, preko vsen uolen, ki nam ilh mečejo nasprotniki pod t ooiJe!
STRANJE.
Porrčilo iz Štrant — 'o ie pač nekai ne-/ navadnega za »Domoliubove« bralce. Dc voli-3 tev smo spali trdno spanje, človek bi rekel, jj smrtno spanje. Pa izid volitev nas je prebudil. Spoznali smo, kako potrebri smo izobrazbe, da drugič zopet ne nasedemo raznim hujskačem. Zato smo začeli nanovo z izobraževalnim društvom, ki sc iako lepo razvija. — Še pred občnim zborom smo imeli dvoje predavani; z obilno udeležbo smo Straniani pokazal', da se ob nedeljah popoldne ne zanimamo edinole za »oštarijo«. Poleg tega so se v tem času priprave vršili tudi že trije fantovski.večeri, na ka- I terih smo obravnavali predvsem socialna j vprašanja. Tudi tu je udeležba in zanimanle pokazalo, da je marsikak naš fant komunist samo na papirju. — Na občnem zboru 1. (a-.nuarja se je vpisalo v društvo nad 100 fantov *in deklet. Sestavil se ie odbor pod predsedstvom g, župnika Cegnarja. Takoi prva -cia le Pokazala, da ima novoizvoljeni odbor resno >©tjo, da društvo dela. Dekleta bodo imela dva "redna mesečna sestanka, na katerih se jim bodo razlagala poglavja iz gospodinjstva. — Dal da bi imelo društvo kar največ uspeha, »d Živil
Tedenske novice«
Politične.
d Naveličal se je že liberalni posla- j ftcc dr. Tavčar v Belgradu. Zato je odlo- i Sil svoje mesto, ki ga bo prevzel prof. Heisner. Pred volitvami ze je dr, Tavčar strašno razjaril nad klerikalci, ki so prerokovali, da bo dr, Tavčar kmalu odstopil.
p V Belgradu zopet vse narobe. Med bo-i^rfii&imi počitnicami sta si demokratska in ra-MikaVna stranka razdelila ministrske stolce in •Jako upostavilc novo vlado, lat ter« naj bi predložila ustavotvorni skupščini centralistično Ustavo in tako Slovencem in Hrvatom za ved-Bo zamašila usta obenem pa vse denarne ka-ijDale iz Slovenijo in Hrvatske tako napeljala v Belgrad, du bi slovenski in hrvatski mili-oni in milijardo kar same tekle v Belgrad. Toda demokrati in radikulci nimajo večine, žato so povabili tudi ?:ioliamednnce iz Bosne, ttnj vstopijo v vlado, samostojneži so itak obljubili, da jo bodo podpirali in vse bi bilo epo v redu in naj klerikalci še tako kričijo j>c samoupravi Slovenije. Sedaj se pa poroča jSz Belgradu, da so je moliamedansko kolo vladnem vozu strlo, tudi zemljoradnikl se k njo jo in vlada ne more pod ustuvotvorno
skupščino, ki se snide 12. t. m., ker nima večine za sabo. V liberalni kakor tudi radikalni stranki Je doš'.o raditega do hudih notranjih sporov, Protič, ki edini ima umevanje za zahtevo Slovenske Ljudske stranke po avtonomiji, Jo zagrozil, da bo izstopil iz radikalne slranke, s čemer bi so radikalna stranka razcepila na dvoje. Mi mirno pričakujemo razvoja in smo veseli, da centralistična pšenica no gre tako v klasje, kot želijo liberalci.
— Iz Amerike. Delavec Culjan v pismu z dne 14. decembra 1920 tako-le piše: »Tukaj v Ameriki se je radi dela vse silno na slabo obrnilo. Jaz sem delo izgubil 1. decembra in tudi na tisoče drugih. Prihaja jih pa še na stolisoče iz Evrope: ubogi ljudje! Dela nič, draginja pa takal Morda bi Vi v Vaši škofiji to ljudem naznanili, da bi velike nesreče obvarovali vsaj one, ki bi verjeli. Po vseh slovenskih in hrvaških listih pa sporočite ljudem, kaj je Et-bin Kristan slabega storil v Ameriki. Naj-pivo je mnogo naših Slovencev ob vero pripravil. Zatem jih je nagovoril za zbirko več tisoč dolarjev [50 ali 60 tisoč). Sedaj pa s tem denarjem pristaše 2.bira, da bi podrl Cerkev. Ravno tako dela, kakor je delal Voltcr. Sedaj je še čas, da ga spoznate in mu protiverske namere onemogočite, — Tako pismo iz Amerike.
Domače novic«.
Cenjenim dosedanjim naročnikom sporočamo, da se bo podlisteV. .»Junakinja iz Štajra« priobčeval bržkone še preko meseca februarja in bodo posebno zadnji odlomki vrlo zanimivi, Ker se bo pa dopoši-ljanje lista prav kmalu ustavilo vsem, ki še doslej niso plačali naročnine za leto 1921, bi bil marsikdo zelo oškodovan, ako bi ne prejel vseh številk z navedenim podlistkom, Pozor torej, kogar se tičel
Z »Družinsko Praiiko« za leto 1921 se lahko še postreže večinoma po vseh prodajalnah; ker pa zaloga ni več velika, je treba pohiteti z nakupom. Cena brez poštnine 5 kron.
d Katerih časopisov veren Slovenec ne more naročati in brati? Vseh tistih, ki naravnost hujskajo na odpad od Cerkve, dalje tistih, ki blatijo duhovnike in krščanske organizacije, končno tiste, ki priporočajo brezverska društva in svobodomiselne stranke. Ti časopisi so: Slovenski Narod, Jutro, Tabor. Naprej, Domovina, Rdeči Prapor, Ljudski '.!as, Delavec, Nova Doba, Kmetijski list, Jugoslavija, Ptujski list, Nova pravda.
Sanatorij »Leoniščs« naznanja, da se je zvišala z novim letom dnevna oskrbo-valnina za I. razred na 1Z0—200, ža II. razred na 100 kron. Obenem izjavlja uprava, da se sprejemajo bolniki z vsakovrstnimi boleznimi, izvzemši nalezljivih. Volitev zdravnika je prosta. Opozarja se na novourejeni porodniški oddelek. — Hišni zdravnik je vedno na razpolago.
d Tajništvo S. L. S. za Dolenjsko t Novem mestu naznanja našim somišljenikom, da uraduje razen nedelj in praznikov in ako tajnik ni zadržan, V3ak dan v hiši štev. 60 »Za šolami«. Naši pristaši se naj blagovolijo glede shodov in drugih prireditev tu sem obračati.
d Umrl je v Vojaškem domu v Rogaški Slatini dne 5. t. m. invalid Mihael Demšar, doma iz Zaprevalj pri Javorjah nad Škofjo Loko. N. v m. p.!
d Skrb za invalide. Piše se nam; Invalidi smo srečni ljudje. Zelo mnogo se nam je že obetalo; ko bi se dalo živeti od obljub, bi bili mi prav srečni ljudje. Tako so predpisali invalidni davek; davkoplačevalci tožijo in se jeze, toda invalidi dobivamo skoro tolikšno pokojnino, kot so jo dobivali leta 1915. Prišle so naredbe o: agrarni reformi. Tu se spet morajo vpošte-vati v prvi vrsti: dobrovoljci, invalidi, vdove in sirote. Toda to so pač naredbe zato* da se ne spolnujejo. Tako so naši občinski agrarni odbori priznali zemljo vsem drugim, samo invalide so prezrli. Priznali so jo n. pr. kleparjem, mlinarjem, čevljarjem, mesarju, Amerikancu, ki se šteje za milijonarja in je »trpel« ves čas vojske v Apic-riki, in drugim. Invalidi pa, ki se pečajo izključno s kmetijstvom in imajo premalo svojih travnikov, pa ne potrebujejo ničesar, ker dobivajo tako sijajno pokojnino. Ali je potem kaj čudnega, če si mnogo invalidov obeta rešitev od komunizma misleč: »Slabeje ne more biti za nas kot j« sedaj!« — Prosimo merodajne činitelje, naj se nekoliko zavzamejo za nas, da n« bomo tako zapostavljani kot smo sedaj. Ali smo res to za/užili? Ali naj živimo od lepih obljub? Naj bi nas vsaj toliko i vpošte vali kot druge, ne pa popolnoma prezirali! — Invalid z Dolenjske.
d šivalni tečaj na Mali Loki pri Ihana so otvorile z novim letom 1921 čč. sestre križarke. Udeleženke se bodo učile naj-preje izdelovati vsakovrstno perilo, nato
S a tudi vso gorenjo obleko. Po potrebi s« o učila tudi olepševalna tehnika. Dekleta iz okolice se bodo pač zavedale, koliko jim bo koristilo v življenju lepo ročno in strojno šivanje, ki se mu lahko priuče po tuji dobroti. Zato naj bi se priglasile r. večjem številu ne le dekleta ihanske župnije, ampah tudi one iz Dragomlja, Podgo-rice, Pešate (župnija sv. Jakob ob Savi), tudi iz Beričevega (župnija Dol) in iz Štu-de (župnija Goričice pri Domžalah) nimajo ravno daleč, Želeti je, da bi se nekatere izučile temeljito lepe šivilske umetnosti, druge pa za domačo potrebo, kolikor potrebuje vsaka gospodinja.
d Vače. Naše izobraževalno društvo je na praznik sv. Štefana imelo svoj letni občni zbor s krasnim predavanjem in malim srečolovom. Udeležba precej številna, saj pa tudi društvo dela za okrepitev in povzdigo vsega poštenega ljudstva.
d Olajšava pri izvozu poštnih paketnih pošiljk v inozemstvo, V krajih, kjer so carinarnice, oskrbujejo zacarinjenje pošiljatelji sami, ki po pošti predajajo 2e za-carinjene in plombirane pošiljke. Carinske poštne napovedi, ki sprejemajo izvozne poštne pošiljke, opremajo carinarnice z opombo: »Prosto za izvoz«. Šele potem, kadar pošta dobi tako pošiljko, jo bo mogla odpraviti v inozemstvo. — V krajih, kjer ni carinarnic, sprejemajo izvozne poštne pošiljke ondotne pošte in jih odpravljajo na bližnjo pošto, kjer je carinarnica. Carinski uradniki potem na tej pošti pošiljke zacarinjajo. Natančnejša posloval-
na pojasnila je poizvedeti pri vseh poštnih uradih, ki prejmejo potrebna navodila.
J Koristi, ki jih imamo od komunistov. V slavonskem Osijeku, kjer tvorijo med Idelavoi komunisti večino, je bilo v letu 1920 nič manj nego 15 štrajkov. Zanimivo je s kakim uspehom so se končali ti štra)-ki. 1. štrajk čevljarskih delavcev, čevlji so te podražili za 75 odstotkov. 2. štrajk pekarskih delavcev, kruh se je podražil za 20 odstotkov. 3, Štrajk mesarjev — udušen. 4. štrajk natakarjev, popoln neuspeh z razpadom natakarske organizacije, 5. Štrajk drvarskih delavcev — propadel, 6. Štrajk nogavicarjev — podražitev nogovičarskih proizvodov za 25 odstotkov. 7. Štrajk delavcev v tovarni vžigalic, Držani monopol je prevzel tvornico v svojo režijo, povišal plače in nesorazmerno povišal cene vžigalic od 60 vinarjev na 1 K 20 vin, do 1 K 60 yin. 8. ktrajik mlinarskih delavcev, moka se j« podražila za 15 odstotkov. 9. Štrajk kovinarskih delavcev se je končal s popolnim neuspehom za delavce, ki so se vrnili na delo z manjšimi plačami, nego so jih imeli pred stavko, 10, Štrajk v plinarni, zvišanje cene plina za 13 odstotkov. 11. Štrajk kožarskih delavcev, usnje se je podražilo za 50 odstotkov. 12, Štrajk mesarskih uslužbencev brez uspeha, 13. Štrajk brivcev, cene so se podražile za 23 do, 50 odstotkov. 14. Štrajk kovinarjev še ni končan. 15. Štrajk zidarjev *tudi že traja, ■— Iz te kratke statistike se vidi, da so se štraj-ki končali ali z neuspehom za delavce, ali pa, in to v večini na škodo konsumentov.
d Samo pri nas mogoče. Naši državni upravi vedno, kaj zmanjka — sedaj bankovcev, nato kolkov, pameti ji manjka skoro vedno, korupcije nikdar. Danes ji je zmanjkalo 5-parskih znamk. In kaj si izmisli modra belgrajska glava? Ker je 10-parskih znamk še dovolj, bomo te rezali na polovico in 5-parske znamke so zopet na razpolago. Čisto priprosto, a pristna jugoslovanska umetnost, ki, je zrastla na balkanskem zelniku in ki nam v tujini gotovo ne bo delala časti. Da bodo na:'. bralci natančneje poučeni o tej umetnosti, pri-občujemo uradni ukaz: »Ker primanjkuje 5-parskih fn.nkovnih znamk, se do preklica odredi: Za poštnino v tuzemstvo namenjenih tiskovin, če ta ne znaša več kot 5 par, se sme uporabljati polovica 10-par-ske znamke. Znamke po 10 par se diagonalno (iz enega kota v drugega) razrežejo v dve polovici. Uporabljata se obe polovici, Uradi naj prodajajo že razrezane znamke. Za višje poštnine in za inozem-*tvo se polovice ne smejo rabiti,
d Ostudnost, Zadnja »Domovina« zo-
Eet tako ogabno piše o vsem, kar zveni atoliško, da morajo ljudje, ki jo bero, res tako morulno in versko propadati, leot po-vsod vidimo, kjer bero »Domovino«. Med drugim prinaša na dolgo in široko zgodbe nekega bivšega italijanskega meniha, ki je umoril svojega bivšega samostanskega predstojnika-. Resnicoljubna »Domovina« pa zamolčuje, da je ta zločinec vedno obiskoval brezversko šolo, pozneje se je hinavsko utihotapil v samostan, odkoder pa »o ga kmalu pregnali, ko so ga spoznali, /ločin umora je izvršil pozneje, ko je bil že izven samostana. Mi ugotavljamo samo to, da je bil ta zločinec gojenec take 6 '
šole, kakršno zagovarja ravno »Domovina« in da je ta zločinec vnet pristas svobodomiselnih načel ter zaklet sovražnik svete Cerkve, prav tako kot »Domovina«.
d Logatec in okolico, ki pripadata po nesrečni rapalski pogodbi k Jugoslaviji, bodo Italijani izpraznili koncem tega mc-seca. Ondotni italijanski komisanjat je ukazal trgovcem, da morajo vse svoje zaloge tačas prodali, sicer jih bodo vzeli Italijani proti primerni odškodnini. 1 o se je logaškim trgovcem hudo pokadilo pod nos, ker so mislili, da bodo brez carine svojtga blaga prešli v Jugoslavijo in potem prodajali pri nas z ogromnimi dobički.
d Naša krona na Koroškem. Avstrijska davčna oblast jc določila, da se na Koroškem davki lahko plačujejo v jugoslovanskem denarju, in sicer se računajo za eno jugoslovansko krono tri avstrijske. Ker pa je v resnici naša krona vredna štiri avstrijske, bodo davkarije precej pro-filirale, če ne bodo Slovenci toliko pametni, da bi zamenjali rajši v banki jugoslovanski denar v razmerju 1 : 4, namesto da bi plačevali davke v razmerju 1 : 3.
d »Rimski klerikalizem« je glavni sovražnik slovenskega naroda, tako proglaša dr. Žerjav lastnoročno v zadnji »Domovini«. Ker je rimski klerikalizem to, kar katoliška Cerkev, potem vemo, pri čim da smo, Proč iz katoliških hiš z brezverskimi časopisi!
d Divjaštvo. V noči od 1. na 2. jan. so doslej neznani storilci popolnoma opuslo-šili pokopališče pri podružnični cerkvi I.i-bergi in Litiji. Prevrnili so vse katnenite spomenike, železne pa polomili; nepoškodovani so ostali samo tisti, kateri so bili vzidani v zidno ograjo, deloma v cerkveni zid, a tudi iz nekaterih teh so izbili kame-nite križce. Enako so ravno isto noč pr;-drli tudi na litijsko pokopališče, kjer so podrli krog 20 najbpših težkih kamnitih spomenikov. To je sad svobodomiselnega časopisja, katerega tudi v naši fari ne manjka, in sad izprijenih hujskačev, kateri hujskajo proti veri, proti duhovnikom in proti vsemu, kar spominja na sv. vero.
d Davek ljubljanskih pijančkov in dobrovoljčkov. Na policijskem ravnateljstvu so razni veseli pijanci v preteklem letu 1920. plačali velike globe v znesku 187.543 kron. — Koliko so pa ti ljudje za-pili, ni, žal, nikjer povedano. Ni čuda, da so plače vedno prenizke, dela pa vedno preveč.
d Smrtna nesreča pri kopanju otroka.
Trgovčeva žena gospa Marija Ahčan je dne 30. dec. kopala s svojo 16 letno služ^-kinjo Zofijo Drnovšek v parni kopeli s se-nenim drobom svojo petletno hčerko Heleno, Ahčanova je zavila otroka v rjuho tako, da se je para poparjenega sena iz škafa kadila pod otroka in ga tako močno opekla po životu, da je otrok 1. t. m. ob pol 1. uri ponoči umrl.
d Požar. Na Brdu, občina Zgornja Šiška, je posestniku Lovrencu Beliču pogorela hiša i.n gospodarsko poslopje. Beliču
žito in seno- škodo cenIi° na 70,000 K, Zavarovalnina znaša 4000 K
.	rdečc<5a kladiva. Tudi ruski
boljseviki ne morejo vladati brez redov, ki Jih dele zaslužnim vlainim koritarjem.
Ustanovili so red rdečega kladiva. Morda bi bil primernejši red krvavega krampa, d Rudarski štrajk v Trbovljah se končal. Delo se je pričelo 10, t. ra. Rudarji so dobili 25 odstotkov poviška na plačo in cenejšo hrano.
d Krvav pretep je bil na sv, Štefana dan na Šcnturški gori. Dva fanta sta toliko iztaknila, da so ju morali prepeljati v bolnišnico.
d Otrok se zadušil. Preprečen požar na Brezovici. Mlekar Jak. Pavlovčič in žena Marija sta 2, januarja ob 11, uri ponoči zapustila stanovanje, ko sta sc prepričala, da otroci: petletni Oskar, štiriletni Milan in 11 mesecev stari Ljubomir že spijo. Odšla sta na svatbo sorodnika- Pavlovčič. va stanujeta v prvem nadstropju hiše kovaškega mojstra Pervarja na Brczovici. Ko je šel Pervar 3. januarja ob pol 1. uri iz svoje spalnice v kuhinjo po vodo, mu je zasmrdelo po goreči obleki. Ker se je iz Pavlovčičevega stanovanja kadilo, ga je Pervar s silo odprl. S pomočjo nekaterih brezovških gasilcev so rešili Oskarja in Milana; le z veliko iežavo so odnesli u postelja Ljuhomira, ki jc bil žc mrtev. Požar jc povzročil Pavlovčiču do 10.000 K škode, zgorelo ivt je tudi 3600 K v gotovini; Pervarju pa jc povzročil požar škoče 2280 K. Požar bi se bil razširil, če bi ga ne bil Pervar pravočasno zapazil in če bi ne bili gasilci tako požrtvovalno nastopili.
d Uboj. Dno 6. t. m. so pili Jvau Pihane iz Tacna, Filip Jarc iz Tacnu ,'u Ivaij La:n-pie iz Tacna v gostilni Jožeta Itotarja v Šmartnein pod Šmarno goro. V gostilni so j bili tudi bratje Auton, Jože in Valentin Aleš iz Loke. Taeenfam so se sprli s fanti iz Do-bena; ko so zapustili gostilno, sc se pa step- * li. Gostilničarjev sin Slanko llotar jo videl, da so vrača Aleš proti hiši in da je padel. Rotar, Jože in Valentin Aleš so šli iz hiše in so našli ležati Autona Aleša na tleh v krvi, leva stran prsi je bila prebodeno. Ko so (:a vzdignili, je bruhnila iz njega kri in je bil precej niriev. Juhnrt Ivan je .povedal orožnikom, ki so došli na lice mesta in pretepajo aretirali, da jo suuil Aleša z nožem, ko je rajni Aleš zamahnil proti njemu z namenom, fla bi ga bil udaril.
d Tečai za maskeric v Kamniku, ki ga ie priredil dekanijski odbor S. K. S. Z., ie prav dobro uspel. Udeležilo se ga ia 17 fontov, ki ro bili odposlanci 8 društvenih odrov. 1'r.zno so sledili teoretičnemu in praktičnemu pouku, ki ga ie spretno vodil <1. domačin Viktor Molka. Dekanijski odbor je napravil s tem tečajem društvenim odrom zelo liubo uslugo. , , d Izgubit« t. Dne 3. januaria 1921 zvečer ie izgubila neka gospodična na progi od Treb-nja do Št. Janža na Dolenjskem ročno torl>icc; v kateri ie imela na svojo ime se glaseči potni list za Italijo, laški dekret, nekaj srebrnine in zlatnine in okrog 800 K denarja. Ker je potni list zanio velike važnosti, dragocenosti pa spominske vrednosti, zato dobi najditelj visoko nagrado. Pošlje naj najdene stvari v Mokro- t nog. Dolenjsko, na naslov, ki ie na polnem listu.
Gospodarstvo.
Gospodarski in tržni pregled.
g Poročilo s tedenskega sejma t Kar-lovcu. Na zadnjem sejmu so bile cene za, kg žive vage: volov 12—22 K, bikov 11 !5 K, krav 12—16 K, telic 12—21 K, telet
10—20 K, debelih svinj 30—35 K, mršavih 24—28 K.
g Cene Situ in prašičem v Bački se od prejšnjega tedna niso spremenile,
g Cene v Sarajevu za 1 kg: Moka 0 16 K 30 vin,, za kuho 15 K 30 vin., za kruh 14 K 30 vin,
g Bankovce po 80 kron (20 dina;jev) fzamejo iz prometa tekom 3 mesecev. Tako je sklenil upravni odbor Narodne banke, Vzrok temu, je doslej širši javnosti še neznan.
g Padanje ccn. Po zanesljivih poročilih padajo v vseh gospodarsko razvitih državah cene vsem življenjskim potrebščinam in drugim tovarniškim izdelkom. Temu je vzrok, ker se je v gospodarstvih iri' tovarnah pričelo proizvajati toliko kot pred vojsko. Množina blaga je delovala, da so pričele cene neusmileno padati pri trgovcih in proizvajalcih, ki so iz strahu, da ne propadejo, morali zniževati cene in izenačiti s cenami na svetovnem trgu. Do-čim padajo cenc na celem svetu, pri nas cene dnevno rastejo in sicer samo zato, ker gotovi ljudje Se vedno mislijo, da morajo guliti ubogo ljudstvo tako kakor med vojsko in po vojski. Državna oblast pa, namesto da bi proti takim ljudem nastopila, jih še nasprotno varuje. To podpiranje, slabo stanje našega denarja, neurejene notranje razmere naše države in strankarski boj za oblast v državi, vse to jc krivo, da cene blaga namesto da bi padale, še vedno rastejo. Kako dolgo bo še tako naprej šlo, na to vprašanje na) odgovore tisti, ki. vodijo državo,
g Izvoz lesa iz Koroške, Centrala za
(»romet z lesom na Dunaju je olajšala izvoz esa iz Koroške in siccr iz bivše cone A, že se dokaže, da'je bil nakupljen z jugo-iovanskim denarjem. Za izvoz takega lesa so dovoljene posebne ugodnosti.
g Zvezo jugoslovanskih sladkornih (ovarn so ustanovili v naši držav:, katere sedež je v Belgrndu. K tej zvezi so pristopile vse Sladkorne tovarne naše drrtve.
g Primanjkljaj nemških želcznic znaša za leto £920 10 tisoč milijonov mark. Vlada skuša vpeljati, da se bo na železnicah kolikor ie mogoče štedilo in pa vsled tega zmanjšati primanjkljaj za 5 tisoč milijonov. Ker pa se je cena premogu zvišala, se bodo povišali izdatki železniške uprave .-.a 600 milijonov.
g Češki kapital t Ameriki. Cehoslovaki imajo v Ameriki 102 banki z glavnico 77 milijonov 936 tisoč. 380 dolarjev. Poučeni ljudje i trdi jo, da tudi naši ameriški Jugoslovani ne zaostajajo v tem oziru za Cehoslovaki.
g Kalijansko-jugoslovansko trgovsko obrt-o zbornico nameravajo ustanoviti v Riinu.
g Angleško posojilo Avstriji. Listi poro-jo, da jo Anglija pripravljena posoditi Av-triji <38 milijonov funtov šterlingov, to jo 7 tisoč milijonov kron seveda pod pogojem, a ji pripade nadzorstvo nad celo državo. Pri m posojilu bosta sodelovali z manjšimi vso-' mi tudi Italija in Rumunija.
g Ceno krompirju t Nemčiji. Belemu in ožnatemu krompirju je v Nemčiji cena za 00 leg 30 do 33 mark ali 67—73 naših kron, oznemu belemu krompirju za &00 kg 22 do 5 mark ali 40—66 K. Te ;ene so pri kmetih, trgovinah je pa dražji za 15 do 40 odstotkov.
g Goriška in italijanska vina. Italijani so na Goriškem, v Istri in drugih krajih, ki so jih zasedli, znašli novo sredstvo gospodarskega uničevanja našega ljudstva. Z vsemi silami delujejo na to, da pokupijo ves vinski pridelek zadnje trgatve, ki ga potem pošiljajo v Italijo, svo]<i shu ejša vina pa polem vsiljujejo našim ljudem. Ta trgovina nese, ker plačujejo naša vina po 1 do 2 lir za liter, svoja pa prodajajo po 3 lire liter.
g Izvoz porcelana iz češkoslovaške. Češki urad za zunanjo trgovino je izdal nove predpise za izvoz porcelana iz Češkor slovaške in določil posebne cene za dežele z dobro valuto (t. j. dobrim denarjem). Semkaj so vštete: Amerika, Italija, Nizozemska, Skandinavija, Belgija, Anglija, Švica, Grška, Španska, Portugalska, Francoska in Nemčija. Z druge države, katerih denar je malo vreden in med kater>? spacla tudi naša država, se cene povišajo že za 30 odstotkov.
g Pozor lovci divjačine! Prošeni smo, da objavimo sledeče: Bliža se dan 24, jan., sv. Pavla sejm z divjimi kožami, v Ljublani, Na Dunaju so kožam cene nastavili sedaj jako visoko, in, sicer: lepe zimske kože od mander, vider 1000—3000 K, od lisice 1000—2000 K, od dihurja 1000—1200 K, divje zajčje 90—110 K, domače zajčje 30 do 50 K. Tudi druge kože imajo visoke cene. Dunajski tovarnarji so namenjeni priti kupit v Ljubljano kože divjačine. Želeti je, da bi bilo dovolj divjih kož na dan 24. jan. na sejm dostavljenih, da se bodo kupci zamogli zadovoljiti. Preveč kož ne bo na sejmu, ker kupcev bo dovolj. Tudi ovčja volna se bo lahko drago prodala in sicer kilogram po 80 K in več. Naj jo dostavi, kdor jo ima,-— Več lovcev.
g Veliko obrtno industrijsko izložbo v Ljubljani nameravajo prirediti s podporo vlade v letošnjem letu.
g Tovarna vp.gonov. V Brodu na Savi so ustanovili tovarno za vagone, stroje in mostove, ki se bo bavila z izdelavo železniških vagonov, popravljanjem strojev in zgradbo železniških mostov.
g Kaj je z vrnitvijo odvzetih 20%? — Začetkom decembra 1919 se je pri kolko-vanju starih bankovcev odvzelo ljudem 20%, Še do danes se ni ljudstvu povrnilo, kar se je prej obljubovalo. Odvzemanje 20% je odredila liberalno-socialdemokra-ška vlada. Tisti čas so bili na vladnem krmilu le sami demokrati, in rdečkarji. Samostojni sedijo sedaj v Belgradu, pa še niti besedice niso zinili za povrnitev odvzetih 20%. Kmetska zveza je od 1. decembra 1919 naprej neprestano v listih, na shodih in po svojih poslancih zahtevala, da mora vlada vrniti ljudstvu, kar mu je odvzela. Naši poslanci pa neprenehoma zahtevajo, da mora vlada vrnili odvzeti denar.
g Banke v usnjarski industriji. Vlada je potrdila pravila usnjarske delniške družbe »Petovia« na Bregu pri Ptuju, kateri načelujejo »Ljubljanska kreditna banka«, »Mariborska eskomptna banka« in »Hrvatska trgovinska banka« v Zagrebu. Delniška glavnica znaša 25 milionov kron. To podjete se bo bavilo s strojenjem kož in izdelovanjem raznih pridelkov iz usnja.
Kjer čutijo, da bo kaj zaslužka, so banke povsod zraven. Ljudstvo pa trpil
g Angleži grade svoje ladje v Hamburgu na Nemškem. Ker stavkajo angleški tesarji, so Angleži poslali v Hamburg dva parnika, katera bodo tam dogradili. Angleži so dalje sklenili, da bodo dali še več novih ladij zgraditi v Hamburgu.
g Pred padcem cen premoga v Ameriki, Rimski listi poročajo, da pade v kratkem cena premogu v Ameriki, kar bo gotovo ugodno vplivalo na položaj svetovnega trga.
i Češka izvozna trgovina. Na pod-! lagi pogodbe z Italijo odpre Češka carinsko postajo v' Trstu radi olajšanja izvoza v Italijo in Azijo,	4
g Nekaj iz državnega proračuna. Po proračunu za 1, 1920—21 znašajo dohodki bivše kraljevine Srbije 1.950 milijonov, 45Q tisoč 469 dinarjev, izdatki pa 2.757 milijonov, 393 tisoč 481 dinarjev. Nasproti temu pa znašajo dohodki dežel bivše monarhije 7.718 milijonov, 885 tisoč 310 kron, izdatki pa 4,957 milijonov, 852 tisoč, 250 kron, Z ozirom na to imajo srbske pokrajine primanjkljaja 3,211 milijonov, 2,748 tisoč 48 kron, dežele bivše monarhije pa prebitek 2771 milijonov, 33 tisoč 69 kron,
g Pripravljalna dela za kočevsko železnico, Dne 31. decembra se je vršilo v Kočevju zborovanje zastopnikov tamoš-njega okraja za podaljšanje kočevske že-leztiipe Brod Moravice. Zastopnik trgovske in obrtne zbornice je razložil gospodarski pomen te železnice ter se je dotaknil tudi finančnega vprašanja. Obstojata dva načrta, ki sta bila podrobno obrazložena. Obenem so se pečali tudi s tretjim predlogom, če ne bi kazalo zvezati Kočevja s Srbskimi Moravicami, Nadalje se je sprejela resolucija, da naj se po dovršeni zgradbi te proge prične tudi z deli za železniško progo Rakek-Ribnica. Končno se je izvolil odbor za zgradbo nove železnice, v katerem jc tudi naš poslanec škul. Sedež tega odbora je L Ljubljani. Pripravljalna dela se bodo nadaljevala ter je bil v ta namen določen potrebni kredit.
g Dvodnevne praktične sadjarske tečaje v celjskem okraju priredi sadjarsko nadzorništvo v Celju v januarju, februarju in marcu za naše sadjerejcc. Tečaji se bodo vršili samo v onih občinah, kjer se priglasi najmanj 15 udeležencev.
g Mark na Nemškem vedno več v prometu. Zadnji tednski izkaz nemške državne banke izkazuje, da se je od predzadnjega zvišalo število mark za 1691 milijonov Sedaj je na Nemškem v prometu 64 tisoč 284 milijonov mark.
Književnost.
GOSPODARSKE KNJIGE.
ki ti dajo potrebne nasvete za vse gospodarske potrebe in iz katerih se mnogo naučiš ter za praktično življenje mnogo pridobiš, so znak razumnega in skrbnega gospodaria. Denar, ki si ga izdal za gospodarske knijge, si bolje ali vsai tako dobro naložil, kakor onega, ki si ga izdal za kako koristno gospodarsko .orodje. — Sledeče knjfte nai bodo v vsaki hiši, ki Srna dobrega, napredka željnega gospodaria. Ob dolgih zimskih večerih jih bo prebiral z veli-klm •zanimanjem, njih nauke pa bo vsak fas
praktično uporabljal v svojem gospodarstvu, da zboljša svoje dohodne,
Podkovstvo. Pouk kovačem m lfonicrciccm. -Sestavil živinozdravnik Lovro .1 epina, vodja drž. podkovske šole v Liubliaui. -
Govedoreja."" Spisal in založil Rado Lctfvart.
<>na 20 K, vez. 30 K.	.
Nasveti za hišo in dom. Po raznih vmli priredil I. Mujdič. Cena 24 K, vez. 30 K. Slovenski sadjar, letnik 1918. in 1919. po 20 K. Ta dva letnika nudita vsakomur, ki se bavi s sadiercio, najboljše nasvete, kako izboliša rodovitnost sadnegadrevja in kako ravnati, da doseže> čim boljše uspehe.
Za gospodinje priporočamo: Gospodinjstvo. Navodilo za vsa v domačni
oni. iarav; nem uu	"V ,., .---
Drugi pomnoženi natis s 156 slikami. — Cena 40 kron. . Varčna kuharica. Zbirka navodil za pripravo okusnih in tečnih jedil s skromnimi sredstvi. Za slabe in dobre čase sestavila Marija Remcc. Drugi, pomnoženi natis. Cena vez. 36 kron. Perotninar. 1. letnik. 12 K — Za umno rerot-ninarstvo in rcio vseh malih domačih živali. Izdal A. Lshrmaiin. .'erotuiaar, 2. letnik. Cena 12 K Zdravilna zelišča. Cena 8 K. Naša zdravila in njih uooraba f domačem zdravljenju. Cena 16 K. Zgoraj navedeni knjige 'e ^obč v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. _
Stoletnica kranjske hranilnice.
Dne 4. novembra 1920 je obhajala Kranjska hranilnica redko slavnost stoletnega obstoja. Ta dogodek nam daje povod, da podamo širši javnosti kratko sliko o delovanju tega za gospodarski razvoj naše dežele zelo pomenljivega zavoda.
Ustanavljanje hranilnic se jc pričelo v drugi polovici 18. stoletia.1
Na ozemlju prejšnjega avstrijskega cesarstva bila jc najstarejša Prva avstrijska hranilnica« na Dunaju, ki je pričela z delovanjem dne 4. oktobra leta 1819, V tistem času so štel' na Nemškem 21, v Švici 18, na Angleškem pa celo 285 teh zavodov. Ustanovitelj j Prve avstrijske hranil-
1 Naprave za brezobrestno nalaganje
prihrankov obstojale so tudi it preje. Že v grških tcmpeljnih so n, pr. opravljali suinji svoje prihranke in so se z. njimi potem odkupovali. Za časa rimskih cesarjev imeli so vo:aki priliko, da so nalagali v posebnih vojaških olagajnah, kar 10 pri-atedili. Tudi v srednjem veku imeli so ljudje mož-
uost, nalagati prihranke pri bankirjih in mcnjjdsih. Splošnih zavodov, ki bi se pečali s prejemanjem in izposojevanjem denarja proti obrestim, pa ni bilo. Prvi zavodi tc vrste nastali so na NemSkcm, >n sicer smatrajo kot najstarejšo hranilnico iHer-zogliche Leihkassc« v Braunschvveigu, ki je začela delovati v letu 1765. Nje namen jc bil dovoljevati posojila proti ročnim zastavam in proti vknjižbi. Da si pridobi potrebnih sredstev, je prejemala denar v obrcstovnnje od premožnejših slojev. Hranilnice, ki so sc v poslednjih htih osnovale na iSemskcm, pa so imele predvsem namen, pomagati revnejšim slojem. Tako poudarja Iiranilnica v ILm-
burgu, ki jo je leta 1778. ustanovila »Družba za po-speševanje umetnosti in koristnih obrti«, da ima zlasti namen služiti koristim pridnih ljudi nižjih
slojev obojega spola: poslov, delavcev, rokodclccv, mornarjev itd. Vsleit tega se jc najvišja vloga posameznega vlagatelja določila s 150 markami Po nemškem vzgledu so od leta 1799. dalje osnovali rnnogo hranilnic na Angleškem, dočim je v osrednj-' Evropi splošna negotovost, ki je bfla posledica Na-poleonovcga vojskovanja, močno zadrževala njih ustanavljanje. Šele ko so se zacelile rane, ki so jih francoske vojske prizadele gospodarstvu osrednje Lvrope, opazujemo, da se hranilnice hitro množc.
niče«, ki se jc v začetku imenovala »Leo-poldstadter Sparkasse«, je bil Janez Bapt. Webcr župrvk v dunajskem predmestju Leopoldstadt, ki je z žilavostjo med m* ščara svoje župnije zbral jamstveni zaklad za novi zavod. V poljudnem spisu je opisal koristi hranilnic za splošnost in je taxo Mi v nrovincah zbudil smisel za ustanavljanje hranilnic. Takoj za dunajsko ustanova se je leta 1820. Kranjska hranilnica v Ljubljani, leta 1822. sledila je v Innsbn-cku, leta 1824. v Oberhollabrunmi, leta 1825. v Pragi in v Gradcu, leta 1835. v Celovcu. Vse te hranilnice ustvarili so odlični me-ščanje dotičnih mest, ki so tudi zložili za pno poslovanje potrebni denar in so dali z vestnim gospodarstvom svojim ustanovam trdno podlago. Za svoj trud si ustanovitelji in voditelji hranilnic niso ničesar zaračunili, kakor tudi dandanes poslujejo člani hranilničnih odborov popolnoma brezplačno. V Ljubljani so po nasvetu takratnega guvernerja grofa Svveerts-Sporlca takratni župan Jan. Nep. Hradecky in ue-ščanje Caspar Candutsch, Franc Galle, Georg Mulle, Josip Seunig in Friderik Wagner sklenili ustanovitev hranilnice. V svoji vlogi na deželno vlado so izjavili, da nameravajo osnovati v Ljubljani človekoljubno društvo, ki bi po vzgledu Leopold-stndter Spari;asscnvereina vsem ljudem, tako višjim kakor nižjim slojem nudilo priliko, da svoje prihranite varno in koristo-nosno nalagajo tako, da razpolagajo z njimi za slučaj potrebe, če se pripeti bolezen ali nesreča, in v starosti. Po potrditvi začasnih piavil — dne 20. oktobra 1820 — objavili so ustanovitelji vabilo k pristopu k lirarilničnemu društvu, ki se mu je odzvalo lepo število uglednih ljubljanskih meščanov. Dne 4. novembra pa je pričelo društvo stoje posle v skromni sobici, ki mu jo je dal na razpolago društveni član Franc Galle v svoji niši št. 2 na Mestnem trgu. (V tej hiši, ki je sedaj last mestne občine, je bila pozneje nastanjena tudi Mestna hraniinica ljubljanska).
Hranilnica se ie zvala do leta 1828. ^Ljubljanska hranilnica«, od tedaj do leta 1844. »Ilirska hranilnica« in od leta 1845. dalje »Kranjska hranilnica«, načelovali so ji od ustanovitve do leta 1821, župan Janez Hradecky, do leta 1822. prošl Jurij Gollmayer, do leta 1824. stolni dekaL Urban Jerin, do leta 1825. stolni prost dr. Luka'Burger, do leta 1828. gubemialni svetnik Janez Vesel, do leta 1842. stolni dekan Urfjan Jerin, do leta 1848. stolni prošt dr. Luka Burger, do leta 1850. tovarnar Fran Galle, do leta 1854. odvetnik Maks pl. Wurzbach, do leta 1863. kanonik Janez bchlacker, d0 leta 1865. profesor dr med Janez pl. Zhuber, do leta 1872. tvorničar Anton Samassa, do leta 1879. veletrgovec Vinko Seunig, do leta 1888. veletrgovec Aleksander Dreo, do leta 1906. bankir Josip Lukmann, do leta 1919. tiskarnar Oto-mar Bamberg, do leta 1920. tovarnar Dra -gotin Hribar.
T PMVj!.Vestavl)e.na P° VZ0l'cu Rušiva Leopoldstadter Sparkassenvereina, so bila dokončno potrjena dne 1. marca 1822. in so njih načela še danes v veljavi. Najnižji znesek, lu se ,e sprejemal v obrekovanje, določil na 25 krajcarjev in najvišji na 100 goldinarjev konv. vredn. Pozneje pa ie je
»prejemala vsaka vsota. Obrestna mera z« vloge j« bila ppotno 4H. Denar, ki te i« vložU, vporabljal se j« v smislu pravil v prvi Vrsti za posojila na posestva, delom* pa za posojila na vrednostne papirje in » menice ter končno tudi za nakup pupUar. no varnih papirjev. Glavna skrb ravnatelj, stva je bila, da je moglo redno zadostovati vsaki zahtevi po izplačilu vlog,
Vložno stanje se je dvigalo zelo počasi, Do 31. decembra 1920. vložilo je 151 strank 3801 gld,, koncem leta 1321. so zna-šale vloge 12.184 gld. konv, vredn., leta 1825. 127.179 gld., leta 1842. prekoračil s« je Sele prvi milijon, leta 1857. pa drugi mi-lijon. Šele leta od leta 1859. dalje opažati je hitrejši razvoj. Leta 1875. narastlo ie stanje vlog na 10,710.048 gld., leta 1886. na 20,691.464 gld. in leta 1894. na 30,389.814 gld. Najvišje stanje doseglo se je leta 1905, z zneskom 69,690.161 kron. Danes je hranilnih vlog nad 66 milijonov kron.
Več nego 60 let je bila Kranjska hra-mca edina nranilnica v deželi, šele leta 1882. ustanovila se je Kočevska hranilnica in leta 1887. Mestna hranilnica ljubljanska, potem p", so sledile šc druge hranilnice po deleli.
Zunanjepolitični dogodki in vojne so vedno neugodno vplivali. Tako so mr.ogo vlog dvignili vlagatelji v letih 1831., 1848., 1859. in 1866. Najvišji je bil naval na hranilnico v letih 1908 do 19009.
Leta 1838. je postala sobica v Gal'»-tovi hiši pretesna, zalo je sklenil občni zbor, kupiti in prezidati za uradne 6vrh* Grošljevo hišo na Poljansiki cesti (danes »• nahaja tam finančno ravnateljstvo).
L. 1833. je hranilnica razširila svoj delokrog z ustanovitvijo zastavljalnice, ki je obstojala do leta 1909. Leta 1873. se j« osnovalo pod okriljem Kranjske hranilnic« kreditno društvo, ki še danes uspeino deluje v prid trgovcem in obrtnikom.
Leta 1889. je bila ustanovljena starostna hranilnica, ki ima namen poslom in tovarniškim delavcem, slanujočim v ljubljanskem okolišu, nuditi posebne ugodnosti pri obreslovanju. Udeležcnci starostne hranilnice dosežejo ramreč za svoje vloge do 9 odstotne obresti. Prispevki, ki jih jc hranilnica dovolila udeležencem starostne hranilnice, znašajo doslej 257,000 kron. Da podkrepi varčnost zlasti med mladino, uvedla je hranilnica leta 1907. domače hranilnike, ki so se hitro priljubili. Leta 1911. pa so se uvedle nagrade za dol-goslužeče posle, ki so hranilnični vlagatelji.
Letu 1839. jc dosegel rezervni zaklad vsoto 38.721 goldinarjev, to je bil dvajseti del (5% j takratnega vložnega stanja v znesku 769.439 gld.
Po pravili!: je bila tedaj hranilnic« upravičena, del čistega dobička uporabljati za dobrodelna darila. Tc pravice posluževala se je v vedno rastoči meri in jc do-sedaj izdala v ie s vrhe 8,761.000 kron.
V začetku so bila seveda darila zelo skromna, tako se je izdalo za nje v le,u 1839. samo 300 gld., do konca 50. leta društvenega obstanka, to je leta 1870. samo 112.000 gld. Mestni rc.eži, hiralci. rev« učenci, razne kulturne naprave (šole, čer Itve, gasilna društva itd,) in gospodarsK' nameni so se upoštevali pri razdeljevanj"
daril iz letnih dobičkov. Izmed večjih daril imenujejo naj se prispevki za zgradbo otrošike bolnice, deželne bolnice, muzejske-
Ja poslopja, deželnega (sedaj opernega gle-ališča), poštnega poslopja, gledišča v Gradišču (Kjer je sedaj dramsko gledališče), Marijanišča, Lichtenturnovega zavoda, poslopja filliarmonične družbe, .moške in ženske bolnice v Novem mestu, mestne artilerijske vojašnice ijubljanske, za orgije v stolni cerkvi, za okrašenje raznih cerkva, za stavbo zdraviliščnega doma na Bledu itd. Največjo vsoto je Kranjska hranilnica porabila za ustanovitev zavetišča za neozdravljive, ki se je leta 1909. otvorilo v lastni stavbi na Stari poti Za to ustanovo se je podaril v večletnih obrokih znese!: 1,500,000 kron, V zavetišču je nastanjenih in preskrbljenih 50 neozdravljivih bolnikov, Od leta 1888. dalje je hranilnica s cenejšimi posojili in p prispevki k ustanovnim stroškom pospeševeja ustanovitve zadrug, ki so hitro vzcvetfio po vsej deželi.
Istega leta ustanovilo se je po nasvetu hrariilničnega vodstva društvo za zgradbo delavskih hiš, kateremu je hranilnica z izdatnimi podporami omogočila zgradbo 10 prijaznih hiš, kjer biva v zdravih stanovs-| njih 81 strank. Leča 189.''. započela je 'ara-; niča veliko akcijo za obnovitev vinogra-■ dov v krškem okraju, ki jih ;e opustošila trtna uš. Hranilnica je dala vinogradnikom na razpolago sadike in jim je plačevala nagrade. Do leta 1899., ko se je ta akcija zaključila, bilo je s pomočjo Kranjske hranilnice več nego 800 vinogradov obnovljenih. Za sadike in za nagrade je porabila hranilnica približno 30.000 kron.
V proslavo svojega 75 letnega obstan-J| ba je sklenila hranilnica leta 1895, porabiti vsoto 600.000 ktron za 3?« posojila manjšim i.-kranjskim mestom in trgom v svrho olaj.ša-s ve zgradbe vodovodov in bolnic. Da pomaga hišnim posestnikom, katerih hišo jc poškodoval potres, je hranilnično društvo 1. 1895. sklenilo, dajali potresna posojila čez dovoljeno mejo pupilarne varnosti in naložiti za primer izgub iz teh posojil posebni ' "ezervni zaklad. Hranilnica je dc.ije ustva-la več dijaških ustanov za realce, obrne čenče in tehnike ter ustanovo za onc-ogle vdove in otroke bivših trgovcev in obrtnikov,
Vsled zaupanja, ki si ga je pridobila Kranjska hranilnica tekom svojega obstoja, pa ji je izročilo več dobrotnikov pre-| moženje, da ga upravlja in dohodke po-£ rablja v dobrodelne svrhe.
Kranjska hranilnica je mnogo pripomogla, da se je olepšalo ljubljansko mesto. »V proslavo svoje 50 letnice je sklenilo hra-nilnično društvo zgraditi poslopje za na-itanitev realke, ki je še danes ena najlep-Hh stavb v Ljubljani. Leta 1880. se je do-:idala uradna palača v novootvorjeni Knaf-jevi ulici. S to stavbo je dala Kranjska iranilnica izpodbudo, da se je potem v bli-tini njene palače razvil nov del mesta, ki e Ljubljani v kras, S stavbo svojih hiš in gledališča v Gradišču omogočila je, da sc e prej zelo ozka ulica brez stroškov za oblino razširila in da se je tudi zanemarjeni lel mesta olepšal. Tudi ob šentjakobskem noslu je na lastne stroške podrla staro hi-io pred vrtom, ki spada k njeni Virantovi >iši in jc ogradila la vrt z lično ograjo. S
prispevkom, ki ga je dala hranilnica za zgradbo novega žtumišča pri Sv. Jakobu, je končno omogočila tudi razširjenje Rožne ulice na njenem najbolj ozkem mestu. Največjo zaslugo za gospodarstvo prejšnje dežele Kranjske pa si je pridobila Kranjska hranilnica, ko je s svojimi sredstvi iinan-cirala zgradbo dolenjskih železnic. Razven vsote 400.000 kron, ki jih je porabila za nakup osnovnih delnic dolenjskih železnic, je prevzela pod pogoji, zelo ugodnimi za novo železniško podjetje, vse prioritetne obveznice, !d jih je izdala delniška družba dolenjskih železnic, v nominalnem znesku 12 milijonov kron. Tudi zgradbo lokalnih železnic Kranj-Tržič in Ljubljana-Vrhnika je Kranjska hranilnica s svojo udeležbo znatno pospešila.
Ta dejanja jasno govore in Kranjski hranilnici se mora priznati, da si je stekla 7-a povzdigo naše dežele zelo veliko zaslug.
Telefon St. 228.
Račun čekovnega urada v Ljubljani St. 647.
Ljudska posojilnica
» Ljubljani, v lastnem uoaiu Miklošičeva cesta 0. Obrestuje hranilne vloge 3n vloge v tekočem račanu po dstib
3°/o
Ljudska posojilnica v Liubljanl (e naiveEla slovenska posojilnica, In je imela koncem decembra 1920 60 m-H]onou vlog in nad K ».tOO.OOO-— rezervnih zakladov, — Posojila se dovofujejo r.a osebni kre&t (preti menici), na hipoteke In v iclioiem rakunu. Zahtevajta paloJnlce l.judeka pasojli/iie«.

i
Žrtev prepira.
Povest, Spisal Limbarski.
(Konec.)
Zvezde so bledele pred rumeno zarjo na čudovito jasnem nebu, ko ie Tine stopil na dvorišče svoje hiše. Rahlo, da ne zbudi spečih sester, je potrkal na okno očetove spalrice; oče, ki prevzet cd sinočnih dogodkov še ni za-tisnil očesa, mu je prilezel odpirat. Spogledala sfa se, kakor da sta se ustrašila drug drugega, spregovorila pa nista besedice. Kmalu zatem sta vstali tudi Lenča in Liza, zbudilo ju je odpiranje vrat in zgodnja hoja. Mislili sta, da se je vrnila Mica, radovednost ju ie dvignila Iz postelje. Sinočnjega spora sta se kesa)' vso noč, zato se jima je odvalil težak kamen od srca, sluteče njeno nepričakovano hitro vrnitev. A varali sta se; namesto Mic« sta srečali Tineta, bledega, in zaspanega, da se je komaj držal po koncu. Nista se ga upali ogovarjati, dasi sta bili na vso moč radovedni, če je dohitel Mico, kaj mu je rekla in če se bo kmalu vrnila, Sam pa Tine ni ničesar omenil in bolj kot kdaj jima jc bila to jutro neljuba bratova molčečnost, ker predvsem bi bili radi izvedeli, če 6e je Tine oglasil na Lazih.
»Vprašaj ga,« — je Lenča silila Lizo, —
»Ti ga vprašaj,« — se je branila Liza, — »meni ne zaupa nikake skrivnosti.«
»Očeta bom prosila, oče naj ga vprašajo,« — se je izgovorila Lenča, in je že stekla v
spalnico k očetu, ki se je ravnokar oblekel in
te sedel na postelji. — »Oče,« — je začela ne« tako boječe, — »ali vam je kaj omenil Tin« o Mici«?
»O Mici?« — je ponovil starec, čudeč a« nepričakovanemu vprašanju, zakaj alnočnjega spora se ni spominjal več.
»E no, skregala se je. pa je odšla,« — fe površno razlagala očetu, ki je neverjetno od-kimaval z glavo, — »Tine jo je šel menda1 iskat, pa se ga ne upam vprašati, če jo ie na-šel. Najbrž je šla na Laze ...«
»Na Laze, na Lazel« — je pritrdil atarec. — »Kam pa ntj gre drugam, če je odšla že o mraku. Kadar se naveliča in preboli jezo, ae bo že vrnila — sama ...« ' Očetovo Tazlaganie je prekinil Tine, pri-šedii v sobo k zajutrku, ki mu j>c je medtem pripravila Liza. Popil je v naglici skledico kave, kruha sc ni dotaknil, nakar je molče odšel oa delo. Roke so mu bile okorne In bujno je delovala njegova domišljija. Pred očmi so mu vstajale podobe pretekle noči, kakršne ie gledal v sanjah pod jelko; njegove misli pa aq se sukale okrog Mice in neštetokrat se je ozn na pot mimo kapele, zakaj vsak trecotek jo je pričakoval, da se prikaže izza ovinka, uver-jen, da je odšla na Laze in da se bo vrnila le do večera. Zraven pa so ga napadale temne slutnje, Ja se ji je med potjo po noči prigodila kaka nes/eča. Spomnil se je blaznega Murnaj in njegovih zmedenih besed o Barbi ter o brvi, ki se je zlomila, kar ga je navdajalo še z večjo grozo. Počasi mu je v vednem razmišljanju po« tekal dan, slednjič se je približalo colnce ve« čemim goram, a Mice ni bilo od nikoder. Tuh« tal je, ugibal in preudarjal, kaj naj stori. More-čih skrbi se mora iznebiti na vsak način, ker predolga in premučna se mu je zdela noč. Id bi jo moral prečuti v negotovosti. Odločil s« jc, da pojde o mraku poprašat na Laze in Še jo najde pri t*ariih, ae bo ponižal ter jo bo prosil odpuščanja.
Ko so se užigale na nebu prve zvezde, f* Tine zamišljen stopal v dolino, po kateri je zanemarjena vozna pot vodila Coz Klanec na La« ze. Težka mu je bila hoja in srce mu ie utripalo, kakor pred presenetljivimi dogodki, ko je v svitu vzhajajoče lune zagledal Bregarjevo poslopje. Že naprej je čutil zbadanje neprijazne Bregarice, zato se je ustavil za Bregaiie-vim hlevom, razmišljajoč, kako se bo opravičil materi in ponavljajoč obljube, a katerimi bo potolažil Mico, da sc bo rajši .vrnila domov, kjer se mora začeti novo življenje, a tem, da btf tudi Mica imela v hiši oblast in veljavo.
Nič boljše kakor Tinetu se je tisti dan godilo Lenči in Lizi. Preje zgovorni in klepetavl sestri sta molče samotarili okrog doma ter atai se skrili in izognili vsakomur, misleč, da vsai vas govori o njih in obsoja njuno dejanje. Obe-, ma bi bila Micina vrnitev v veliko radoct, zato uma je nad vse ugajalo, da ae je Tine napotil na Laze. Sklepali ste na tihem, kako skrbno se bosta odslej izogibali vsemu, kar bi le ko-ličkf., žalilo Mico, zakaj, gospodinja je ven« darle gospodinja, kateri pristoji v hiši ugled in spoštovanje,
. Pri Bregarju so ob Tinetovem prihodu od« večerjali. Celo hišo ie iznenadil pozni obisk mladega Gozdarja, ki je, odkar ae je oženil, poredko zahajal na Laze. Bregariea je osupnila, zagledavži njegov prepadli obraz, ki ie razodeval nenavadno žalost. Kljub temu to bile njene besede osorne in pogovor o delu in p vremenu je kmalu zasukala na Mico, katero ie Tinetovo oko iskalo po vseh kotih hiše, čigar ušesa so se napenjala, da ujamejo kak glas, ki bi izdal njeno prisotnost, a vse oziranje in poslušanje je bilo zamaiv Vedno tišji je postajal pogovor in naenkrat je vsem skupaj zmanjkalo besede; Bregar pa je a prsti bobnal po mizi, hoteč motiti tišino, ki je zavladala v sobi.
»Lepe reči se čujejo o vasi« — je zbodla' Bregariea Tineta po kratkem molku. O raz« merah na Vrtači je bila namreč dobro poučena, saj ji je Primka iz maščevanja do Lence in Lize prinesla vsak zdihljej iz Gozdarjeve hiše.
»O meni slišite bore malo, mati!« — se je opravičeval Tine, nevoljen radi očitanja, !ti mu je rezalo že tako dovoli bolečo srčno rano.
»Ti si gospodari« — ga je zavrnila odločno mati. — »Ce bi ti hotel, bi bilo lahLj drugače .,.«
. ga ie i zaničljivim — »Ti si mož...?
»Takšen gospodar!« ■ pogledom vsekal Bregar.
i,ICV!očc',l'~ ie odgovoril počasi Tine, potem ko ie zgr zel in požrl Biegarjevo zaničevani«, _ Ikar sem zakrivil, sem pripravljen poravnati Vse se bo preuredilo in popravilo, samo Mica r,ai se vrne, da me reši sramote!«
»Vrne? Kam? Kdaj pa je odšla?« — je plaho izpraševla Bregarica.
»SinoM, ko se ie nekoliko zmračilo. Mislil sem, da je šla domov, zato sera prišel, da jo potolažim in prosim odpuščanja,« — je pravil Tise in beseda mu je zastajala v grlu.
»Križ na gori!« — je vzkliknila Bregarica -prestrašena ter si je z rokami zakrila obraz:
—	»Domov je ni bilo, ne sinoči, ne danes, m živ človek ni vedel, da jo pogrešate! Fa zakaj .ie odšla? O že vem, sprii ste se, in ubožici m bilo več obstanka ..
»Torej je ms ni bilo domov?« — je vprašal Tine z glasom, razodevajočim neizmerno žalosi.
»Ali že nisem povedala!« — ga je prepričevala Bregarica. — »Bog mi je priča in cv. •Uršula, moja patrona, da sem govorila resnico.«	,	.'.._•
»Verjamem, mati. verjamem,« — ji ie pritrdil Tine in na ustnih se mu je tresla beseda.
—	»Pa kam je odšla, kam je izginila...? Kje raj jo iščem ...? Vse sera pripravljen storiti... Svetujte, inati...!«
»Poglej na Klanec,« — ga je opomnil Brc-.gar, ki je nemiren vstal od mize — »Morda se jc podala k teti.,.«
»Saj res, Tine,« — mu je prigovarjala Brc-garica, — »pri Zalarju se sr>otoma oglasi, kar po bližnjici jo udari! Bog li daj srečo!« _ I
Tine si je oddahnil. Kratko sc je poslovil in že je tekel po bregoviti senožeti navzdol proti Klancu, kjer se na pobočju hriba sredi lepega sadnega vrta dviguje zidano poslopje, bivališče bogate Zalarice, Bregarjeve sestre. Vendar mu ni obetala uspehov nova pot, zakaj Mica ni nikdar posebno ljubila svoje tete, zato se mu je zdelo skoraj neverjetno, da se je ravno sinoči obrnila nanjo. Če jo je na poti vjela ploha, potem je bila prisiljena pod tujo streho iskati zavetja in le v najskrajnejši sili bi bila pribežala k oholi Zalarici.
Tako je Tine modroval, ko je pol v strahu, pol v nadi odprl vrata na ograjeno Zalarjevo dvorišče, ki so glasno zaškripala in prebudila hlapca Jerneja, spečega v senu nad hlevom, Misleč, da odpira kak nepoznani gost, je pograbil vile, pripravljene ob steni poleg sebe za vsak nepovabljeni obisk ter sc je spuslil po lestvi na tla, kjer sta se sestala s Tinetom. Takoj sla sc spoznala nekdaj neločljiva prijatelja, ki sta svojčas skupaj prevasovala marsi-► katero noč; vendar mu Tine ni mogel zaupali, po kaj je prišel na Klanec. Po ovinkih ie izvedel od Jerneja, da Mice že dolgo ni bilo pri teti, ki je sklenila, da io bo raditega v svoji oporoki popolnoma prezrla. Tinetu se je stemnilo pred očmi, zadnja iskrica upanja mu je ugasnila. -Hitro, da ne izda svoje bolesti, ie v pridržanem joku ostavil dvorišče, zakaj hlapec mu je vedno hitreje segal v besedo, hoteč kar po sili izvedeti, kaj ima na srcu.
S težkim srcem in s solzami v očeh je slopal line v dolino. Kolikokrat je vriskal in peval po*tej poti, ko je še kot mladenič hodil na Laze, nocoj pa mu je tovariš obup in to-vanšica bridkost. Spomnil se je Polonice, krotke in poniže, kateri je svojčas obljubil zvestobo, a je prelomil dano besedo. Morda je zdaj ona srečna, njega pa preganja in tepe zaslužena kazen... Izmučen je dospel v dolino. Kakor v težkih sli-tnjah je šumela Jelšca, mimo pa ie na desno in levo vodila uglajena
?™jiJ»ku*™' se,?b,rn<r' da, na>de izgubljeno trc-čo? Noč ie molčala in odgovora ni bilo od .nikoder... Naslonil se je na drevo, rastoče ob poti ter je bridko zaplakal.
;-» nter, katxercnlu, h ,ti3li dan v spominu na preteklo noč potekel lepo in mirno, ie sedel zvečer na klopici pred mlinom, zroč v potok, kjer je odtekala voda na mlinska kolesa.
v motni mesečini, pravkar se raz-livarn, i čez dolino, hlod, plava oč po vodi pred čistilno mrežo. Stopil je na mostiček, nahajajoč se med mrežo in zatvornicami, da si ga ogle-
da in potegne iz vode. Spoznal i^v ldje
„,cd. nalivom obt čala ob	>alo žcnsko
SA^^S gSd nalivom
vsfed^kipenja vafov in hlod, ki se gj^ i® v strahu k ne- arnosti oklenila, je z mladojrt-
Sf^lSS
zaklical na pomoč. Tine, ki je prišel meuit-u po dohni do mlina, je slišal vpitje »«««»« Je plaho približal. Nezavesten se je zgrudil ob svoji mrtvi tovarišici, katero sta Kepcc in njegov hlapec ravnokar potegnila iz vode ter
sta jo na bregu ob mlinu položila v mehko
traVZiutraj jo ob žarkih vzhajajočega solnca naznanil mrtvaški zvonček iz zvonika sv. Janeza nepričakovano vest o smrti mlade Uoz-darice. Globoko je presumla fa novica va-ščane, ki so se s prižganimi svečami zbiral ob znamenju, kateremu se je iz doline bližal sprevod z mrtvaško krsto; prvi za njo je stopal Tine, odkrit in z upognjeno glavo, bregar ia Bregarica, katera je Repec z najboljšim uspehom pripravil na žalostni dogodek, sta vsled neopisne bridkost', ki jima je ovirala stopinje, v njejfovem spremstvu ostala daleč za sprevodom. Pri Gozdarju pa je tesar med obupnim beganjem in jokpm neutolažljivih sester dovršil mrliški oder, na katerega so med cvetlice in sveče poslavili odprto rake v mlade gospodinje. — Staremu Gozdarju, ki je sedel še vedno na postelji, na blazini, kamor je bil spravil tisto jutro svoj denar, se je vidno vračala prejšnja zmedenost. Spomin na dogodke p.r; kapeli in pa zdihovanje ter vpitje, ki se je nenadoma pojavilo v hiši, je na niegovc ! oslabele možgane pogubno vplivalo. Vedno bolj zmešano je govoril, vprašajoč sosede, katerih v svoji nenadni pozabljivosti, iz katere J je izviralo omračenje razuma, že mnogo ni j več osebno poznal: kdo jc ta lena, ki leži na mrliškem odru. Ko so mu povedali, da se je ponesrečila Mica, je neverjetno odkimal z glavo ter je dostavil: kar je, to je,.. Lenča in Liza pa sta se plaho bližali sosedam, prihajajočim kropit, njune bridke solze in globoki vzdihi so jih prosili odpuščanja. Tudi Primka jc prilezla z Lazov ter je boječe prišepala v hišo; ojačila io je šele bogata miloščina, s katero sta jo obdarili ponižani seitri. Ob mrtvaškem odru nesrečne žrtve se je jenjalo sovraštvo in končal prepir, ki je povzročil v vasi 'oliko jeze in razdora.
unakmja iz Štejrč.
Povest. Prevaja * *" (Dalje.)
Hendel je vase zaškripal od srdite boli, da so ga zapustili vsi prijatelji in j« rekel: »Nočem namestnika. Moj sin je mož kakor vsak drugi.«
Tedaj je narednik Štifteger na glas za-vpil: »Ne, najboljši je vseh v Stajru.«
Kendel bi bil rad podal roko temu ksto- , liškemu strelcu. Pa ni smel, bil je sodnik. — Stari stotnik, ki je še stal z golim mečem ob sodnjem stolu, ie zavrnil moža: »Mir tukajl« Štifteger je kljuboval: »Resnica se sme povedati.«
Gifin je stopil k Tanu in jc par besedi izpregovonl ž njim. Nato je rekel sodniku: »le može, ki so tako udani morilcu, moram odsloviti in bom pcklical vaše sodnijske rablje. sicer se bo pri sodbi nekaj zgodilo.« Hendel je pritrdil: »Storite, kakor se vam prav
Gifin se je obrnil k strelcem, ki so stali fn jim ?e°rekel n tC" pa 50 bili pri vratih'
Stir?lci| iz^ubil >e sv°i čin in je tuTi £ & 8lrdsH?a zbo,ra- Zato ga na po-{"' ™ j°<IM moral itx, ne boste spremljali vi.
raWH in tfa «fr«r ia drU?e b"dodelcevodili rablji in ga stražih. Vas ni več treba tu. Šti-
noter!«	|te !,ud'' da nil,£e ve* ne pride
t
Tedaj so vzkliknili strelci: »To ne dr mi ostanemo tu, sami ga bomo stražili, n« nu' slimo rabljev do njega.« Gifin je tlesknil . mečem v tlak: >-Hcjl Slišite! Kje pa je po. korščina7«
»Da, gospod Gitin, ne gremo proč od nie. ^a, da veste,« je kričal Štifteger. »Navaden iiudodelcc pa tudi ni, to ni les!«
Henrik j.t na laiiko s svojo bledo roko potlačil dvignjeno narednikovo pest. »pa{ sem —« in je drhteč pokazal proti oknu, pre(( katerim je še vedno v moorem svitu majni-škega dne plavala v svoji krsti mrtva dcklic* liki "znamenje svelega križa na dan sodbe,
Štifteger se ie plaho prekrižal in je obmolknil. S povzdif'r,j»nim glasom je vdrugift velel Gifin: »Strelci, odstopite! Štifteger, bol li ubogal ali i'e? To je že drugo povelje?« Štifteger je votlo zarenčal: »Saj grem.« Prijel je Henrika za roko in jo je poljubil, nato ja na mah s svojimi medvedjimi rokami objel nesrečneža in je svojo sršasto glavo pritisnil na njegove ranjene prsi ter je ztljilil kakor zvest pes. Henrik je zadušeno zamrmral: i.Ru. dolf, Rudolf.« To je bil njegov zadnji prijatelj, tudi ta ga zapušča, mora. Vzeli so mu ga, tudi to je videla Štefka v svojem blaženem, smel;, ljajočem se miru. In tako je moralo biti.
In zopet so nekateri svetovalci zasenčili svo'e oči, ne tako sodnik. Trd in okamenel je sc.lel na svojem stolu, z nadčloveško volji je gledal muko, ki jo ie moral njegov sin trpet.1 pred smrtjo, toda njegovo močno srce ie trpelo, kak^r bi Lila to njegova lastna muka,
Štifteger je izpustil iz rok smrti posvečeno Ilenrikovo t*>lo, uravnal si je puško in je z mokrimi očmi, vej liri pa v od bolesti zaklical po dvorani:
»Res je, umoril ;e ubo£o Štefko, ki jc bila najljubeznivejše in nnjpridnejše delti Cv štajru, on pa jc bil najljubcznivejši fant, najlepši ;n najboljši stotnik, pcjdimo, strelci, takega ne bomo dobili nikoli več.«
In odpotoval je, tovariši pa za njim. MoJie z rožnimi venci, ki so stali w/i vratih, so mu takoj napravili prostor. Lindner pa mu je podal roko, rekoč: > Mori!ec je, od tebe pa je lepo, da ga nočeš zapustiti.«
Šiiftet-cr ga je jezno pogledal: 'Pusti me, lisja k, tudi ti . i ga psoval, toda Bog v nebesih vidi njegovo krvavo, strto srce, da veš. Pojdimo, fanljc, počakali oomo na dvorišču, dokler ne bo izrečena sodba, to šo moramo slišati.«
V soJnji dvorani je postalo mrtvo in liho, to je bila priprava za sodbo.
Hendel je zahteval, naj katoličani, ki i«n je bilo še mnogo pri vratih, zapuste dvorano, in naj se že vendar enkral mrlič nese napre). Gilin, ki je še ostal v dvorani, se je radi tega dogovarjal z možmi ob vratih: Umaknili so se na hodnik in na stopnice, hiše pa niso zapustili.	. ,.
Tudi krsta pred oknom se m premaknila, nekdo pa je zavpit od spodaj gori: »Kadar bo izrečena sodba, jo bomo"nesli naprej, prej ne,« S tresočo roko si je Ilendel odstranil i črla mokre lase, zmešano mu je begalo oko po dvorani... Sodbe čakajo: njegovi prijatelji* dvorani, njegovi sovražniki zunaj na cesti, Štefana pa v večnosti. Le ena beseda: Smrt. Nato je rekel sinu ujetniku: . . »Henrik Hendel, dejanje je dopnucseno, dekle jc mrtvo, prizr.al si, tukaj je morimo orožje, ni nam treba več drugih prič. aw imaš li še kaj povedati v svojo razbremenite* ali karkoli, povej, po naglem sodu moram« hitro postopati, in ljudstvo zahteva pravi«.
Henrik se je vnovič po konci v-.^TrJ Za njim so Že stali rablji z grdimi, živin«'® obrazi. Tan jih je poklical noter. »enW sklenil roke proti mrtvi deklici in ie rekei mirnim, stanovitnim glasom.	,, v,.
»Ničesar nimam povedati sebi v PJia'A. kor je bila ona pobožna, sladka in sveta. »» krut in satanski sem bil jaz. Dajte ljudem, ™ hočejo.«	, ,. m
Hendel je prijel za meč in se je dvtfa V Jem trenutku ie bil videti močno po«^ m ves zlomljen. Toda premagoval se I® 'V v svojem mrkem veličanstvu po konci st»'i kor pred dvema meseccma, ko je Stelan° v slal na sramotni oder.
»Moj sin, Henrik Hendel, nekdaj stotnik,
{tefanin morilec,« ie počasi, težko hropeč re-el, »Ničesar več nimal povedati, zato gre meni na tebi izpolniti postavo, katere slro-
Sost ti je znana. Ne zaradi ljudi, niti iz kakega rugega vzroka, marveč samo zaradi pravice, pred katero se razblinijo v nič vse, tudi najsvetejše krone vezi.«
Dvorana je obmolknila, vsi svetovalci' so vstali. Hendel se je boril sam s seboj. Kako mu je v srcu kipela kri, kako jc zagnala grozni krik, ki mu ni podoben noben glas na zemlji. Ta mož stoji pred njim ponižan, poteptan in onečaSčen, vendar mu venča glavo krvavi «vit trpeče ljubezni. Ta mož, nekdaj najkrasnejii v deželi, je sedaj naibcdnejii in zadnji, vendar ne nosi lastne, temveč tujo krivdo. Res je njegova roka uirorila žensko, toda nekdo drugi mu je nabrusil bodalo, nekdo drugi mu je otemnil srce. Sedaj ga bodo tirali k rabeljskemu tnalu in bodo mučili njegovo lepo, nedolžno telo, toda on ni kriv krvi Štefane, ki jo je ljubil, atr.p^k oni, ki jo je sovražil, ki je nedolžnemu iantu črni strup obrekovanja vbriztfnil v srce, Hendel, štajerski S sodnik in sodnik svojega sina, je pred Bo£om * kriv umora na Štefani.
Votlo je zažvenketal meč, Hendelnovo roko j« stresal krč, ki mu je trgal globine srca.
In zopet je govoril Hendel, toda ne več s ujetemu morilcu, marveč svetovalcem in ka-[tollčanom, ki so čakali pred dvorano, in govoril je s tako močnim, silnim glasom, da niso samo oni, ki so stali pred dvorano, ampak tudi tisti, ki so spodaj stali pri mrliču, Drez glasu prisluškovali, kaj govori sodnik.
»Štajerci, ta mož tukaj-!e, moj sin, ki je kriv umora m mora jmreti, to pravim tu in tega ne iuodbije noben menih, je bil slaven pnak, dokler ni izvršil tega čir. ', in to naj ve Tes svet, in ako bo moral umreti, naj se mu {o zapiše na grob; vi vsi ste priče njegovega '~naStva, jaz sem tudi. Štajerci! ' — še silnejže kipel Hendelnov glas in je, kakor bi klical i pomoč velikan, na katerega padajo gore, one I skozi zidove dvorane ven v nekdaj lu-ransko, danes papeško mesto štajer, »bil ;e _.nak proti meni in za vas, spomnite se tegal — Dekle, ti ležiš mrtvo, in zaradi tebe naj gre 1 Jod meč, dekle, toda on je bil tudi tisti, ki ni Opkrat, ampak desetkret zaradi tebe tvegal troje plemenito življenje, in te je ljubil do ^tdnjega. Jaz pa sem le sovražil, kakor sem •Bvra/il tvojo Cerkev in jo še sovražim in jo bom sovražil do smrti.« — Ogenj ie buknil iz Hpndelnovih oči, divje so se mu dvigale prsi, •Maji sedaj veha! Vsi naj slišijol Že nastaja pet in Sum, ont tnm-le pač imajo pod plašči rite meče, caj jih dvignejo in naj udarijo »j,. da, na njega, ki je kriv, naj strgajo z ega plašč in verižico, naj ga vržejo po stop-cah doli in naj mu s papeškimi nogami po-tajo glavo.,, toda živi naj njegovo razmu-no, ljubo dete, njemu pa naj zlomijo in obe nesrečni meč, s katerim ga mora sodili, »Iz sovraštva sem jo poslal na sramotni j ker je sramotila in ogrožala moje delo. _ sovraštva s^m dal obesiti Zelerja in sem proti vam papežnikom postave, vam v neh, ker je bila moja golja iztrebiti vas in Streti vaSo Cerkev. Iz ssvraštva sem vam pnovno pred cesarjem odrekel cerkev, toda f-le mož, ki stoji pred vami v svoji krvi, vam proti meni in vkljub moji jezi priboril eno ►rkev.« Spodaj na trgu in zgoraj v d votli je rastlo govorjenje in šepetanje, papež-ki so se mea seboj spogledovali, pa gorje, bben meč se noče prikazati, pač pa ie ne-bo zaklicali »Sodbe hočemo!« Toda Flendel L dalje govoril in je podžigal svoj srd, očetov-pa duša pa se je utapljala v boli za sina. Ta molče stal pred njim in je gledal samo na rtvo deklico. In Hendel je zavpil: »Štajerci! |pe?flikll — Vašo Štefano, ki jo je ljubil,, i tako dolgo pri njem grdil in črnil, dokler nisem s svojim sovraštvom zastrupil ne-klžnega srca, bodalo, ki ga je dvignila nje-Iva lepa in plemenita roka, sem nabrusil V.. Kje je pravica, povejte vi, papeški 9žjet ako mora umreti on, ki je bil zapeljan s silo prignan k umoru, oni drugi pa, ki je Iv njegovega dejanja, ostane brez kazni —
papeiki možje iz Štajra, njegovo je bilo dejanje, toda moja je bila voha.«
Prekinil je in se je oziral okoli po dvorani. Nihče se ne gane, niti od svetovalce? niti od papežnikov. Nihče n« plane z ognjenimi očmi Iz katoliške križarske vojske in mu ne zakliče: Hendel, ki si pogubii nas, Štajer in svojega fanta, sedaj umri).,, 0 ta grozna ti-hota, o ta strašni mir in red, ki vlada v tej množici! Kakor črn pajčolan se mu ovija okoli glave in mu podira ter hromi srce. Zaman je izival jezo ljudstva... ni 'u zanj niti pesti niti meča, toda za njegov- dete je meč tu, on sam ga- drži in ga mu na prihranijo.
V črnih in krvavih oblakih, ki mu vstajajo pred očmi, je videl sina obrniti se proti njemu in je kakor iz daljave slišal njegov glas, oi ta dragi in ljubljani glas, ki bo kmalu utihnil za večno: »Oče!« Mine mu vid, ker sedaj mu je prvič rekel »oče«, odkar so mu ga predali. »Ne gubi besedi zaradi mene, nisem vreden. Tudi moja volja je bila, nihče me ni silil \ takemu sramotnemu dejanju. N:sem otrok, ampak mož! Ti je nisi poznrl, zato si verjel ilabi reči o njej, jaz trn sem jo poznal in ljubil, nikdar bi ne bil smel slabega verjeti in je umoriti.«
Takoj se je oglasilo vpč svetovalcev:
»Res je, tako je. Imel je prosto voljo. Vi niste /erovali v Štefanino nedolžnost, gospod Hendel, eden verjame, drugi zopet ne, to pa še vendar ni bil vzrok za fanta, naj gre in jo umori.«	(Dal'e.)
Plugu.
Od zgodnjo pomladi do pozne jeseni kot umen del&vec obračaS zeiuljd; od zore do mraka se plaziS po polju, in plodna tla setvi pripravljaš skrbno.
Velika in lepa je tvoja naloga: plevel uničuješ in brazde rahljaš; preti tabo se ".vi j o j o črvi škodljivi, moriS jih, sočutja do njili ne i>ozna5.
Ti mesta, dežele, države vzdržuješ, vse delo življenja na tebi sloni, pomanjkanju, revščini poti zapiraš, bogastvo s teboj so človeško množi.
Kdor kruha ne služi si v potu obraza, norodno ponudi ti belo rok6, a kmetu vse tvoje navade s.i znane in spretno te prime z železno pestjd, Limbardki,
Ste prevefi občutljivi za mrzli zrak 7 Vsakovrstno bolečino se takoj pojavljajo? Slabost? OJ, kako tu ublažujejo bolflčlno in utrjujejo telo masaže s Fetl<:Wevlm pravim Elza-fluidom! 6 dvojnatih ali 2 Specijnlnl steklenici 42 kron. Državna troSarlna posebej.
Potrebovali bi oAvatofota, želodec okrep-čujoča sredstvo? Poslužite se le Fcllcrjevih pravih Elza-krogijkl t) Skatljic 18 kron. — Omot in poštnina posebej, a najceneje. — Eugen V. Feller, S< ubica donjn, Elsatrg St. 16, Hrvatsko,	F,
Sprejmeta se tako) za večje posestvo blizu Ljubljane
delria, XXe 3ta' hlapec.
Oglasiti se je v soboto ali nedeljo pri J Kosler, Selenburgova ntica 6 v LJubljani.
In potrebščine, najboljše vrste, prodajava : Rebolj
4 Jazbec v Kranju.
Krepak deček,
poštenih ste rise v, star 14 let, Ima veselje do mizarstva ter se hoče priučiti tej stroki. Ponudbe aa nprav-nlStvo .Domoljuba* pod ,,Vajenec" 29.
HoDODtoorjena
tvrdka za Izdelavo cementne ntrešno opeke se svojim cenjepim odjemalcema najtopleje priporoča, ter javlja, da ima v zalogi večjo količino najboljše kvalitete opek po najnižjih dnovnih conah. Z velespožtovanjem
loan Seoer
HIC it. 38 pri Unblšatil.
ZopetnekajzaVas!
Muči II Vas glavobol? Trganje po udih? Glhtlnrovmatlzem? Prehlajenje?Nespa-vanje? Nervoznost?
Poizkusite tudi Vi Feller-jev pravi Elsa Fluid. Čudili 10 bo,lete in hvalili Fellorjev Elaa Fluid kot dobrega prijatelja* budih Aasikl O dvojnatih ali I veliki specialni steklenici 42'- K. Bovzna prašek in tablet eoper romia iS- K. Aspirin prnškl IS - K.
Ali kaSIJat«?
SI oz odstranjuje in kašelj tolaži Zagorski prsni sok c -K. Hega-ploidice (prsna pastilje zopor kašelj) 7*50 K. Bonboni i* slada in trpotca od S-- K naprej. 1'rini Saj proti taliju 8- K. Fiakarski prah S'- K. Guaiakol sirup na zdravniški predpis 40'» K. Lipov daj S.-K.
Glavobol?
JJavno tako pripraven, kakorzanoaljiv T uporabi je Follerjev mentolni drt-aik.F.'sa' 18-K. Prašek »oper glavobol 15- K. Einin prašek, prašek so-per mrzlico SO - K.
Zoboboi ?
Zobne kapljioe !•- K. Zeleno oljo SO - K. Odesna voda 5-- K.
Srbečica, garje.
Mazilo zoper garje 11-E.
. Nnphtolno mazilo 10 - in 10*- K. Žvepljeno mašilo 11-- K. Vsa ostala mašila kakor Zinkovo mašilo, belo svindeno mašilo, .romatidno mašilo, lavo-rovo mašilo v skatljah po 3 -, 7 -in IS-K. Mašilo sa rano 15'- K. Otrodje ma-sUo in kaiirni evet U'- in CO- K. Mazilo zoper ozeblino 1S-- K. DianUoc obiti, repni obli* I- lnd - K. Cvet iu mašilo zoper golšo IS'- K.
Zdravila za živino.
2iv:nski prah 1 tkatlja 7'SO K. Mazilo sa konje ti- K. Amika «■- in 80 - U. Grenka k»1 S'- K. KronI ni 15 - K. Terpeiliino^o olje «■- in 10- K. Gosti ter-pontin i- ln 10- K. Mašilo zoper uši S- in ti- K.
Pri vpraianju
nq ee p rilo i« poAtno znamke sa odgovor.
Ali Vdm želodec ni v redu ? Težka prebava? Nimate teka?
Oi, kako liodoto zalovol j-ni, do poizkusile Fellor-ieve pravo Klsa-krogljioe! Te so resnično dobre i 8 Jkatljio 1«- K. Sagrada Barbev 12- K. Žolodoo okrepdujoda i v e d s k a tinktura 10-- K. Baleam in SivlicuBUl eeeGO o- E. Pravi Seeholerjov balsam I5-- E.
Za prebavo I
Prebavni prašek f- K. Soda blcarbonica 8- K. Otvariajofa ielodina sol «-- E. Earlabadska sol t- K. Rogenerol snamka
J.Hega* (fiziološke soU po rozTNousser-jn) 1 škatlja 5- E. Najfinejše rioi-covo olje t'- in 10-- E.' Tamarlnden pastilje 150 K. Caj za 4i55ecja krvi S- E. Senesovo listje in Muterbleter od S - K naprej.
Slabokrvoost?
Tekodi železni ekstrakt 10-E. Železni albuminat 40-- E. Na zdravniški prodpis Arsoferrintekto-lettos.iz lekarnok sv.Ouhu na Dunaju 25- E. Hcea-ferrin 45-- K. Aiinoni ln. lesni sirup 20- K. lila ml-tektolottes 15'- E. Pravo najfinejšo ribje oljo „Blsa- 80- E.
Sretistro zoftr.f liste!
Blsa giistovni sladkorji 1 vreifca 7 50 E, slRčfk&no ali disto glistovno seme na tehtnico od 4- E naprej.
Proljev, dlareja?
Bastlerjevo kolera kapljice 15- E, Krčne kap-liioe 10- E. Oimotove kapljico, Mallsov nVDt, Kamildno kapljice, Kim-love kapljice, *romin-6eve kapliiee, Baldrian kapljice, Holimanove kapljico mala steklenioa 9-- K, valika SO - E. Bo. brove kapljic«(Bibergeil-tropien) za žena 9 - E.
Državna troiarina
se raiupa pri alkoholnih preparatih posebno, ampak samo po lastnem stroškn.
Omot In poitnlna
se računa posebno, toda najceneje. Priporoda se veo na enkrat naročiti, kajti stroški na ved robe razdeijoni, manj snašaio.
II. NaroČila se adresirajo na:
EVGEN V, FELLER, lekarna,
Stnbica donja, Elsatrg 16. Hrvatska.
IV. JAX IN SIN
Dunajska cesia št. 15, LJUBLJANA ŠšuaSni stroji in sSroI? za pletene.
Izbonia konstrukcija in elocjant.ia izvršitev iz tovarne v Uncu. — Ustanovljena I. 1867. — Došlo je ravnokar vetje Število strojev za
v s also obrt. Vezanje pouCuje brezplačno. Pisalni stroji „A»LER". Cer.iki zastonj in franiio. Kole-a iz prvih tovarn: Dilrkopp. S^rin. Waffenrsd.
w ligiitbil se je pas
bemhardinske pasme, velik, dolgodlak, bel z rumenimi lisami, dne 5. t. m. na Orlem. Dobro nagrado dobi, kdor da pojasnila, kje se seda) pes nahaja na unravo .Domoljuba" pod Šifro »Beinhardinec .
fTiJAVEC & TDRK |
| : TRCOVZNA 2 2F.LE2NINO : J ? pri „2LATI K.@F»AT*" pre?a %
t SSamrnafscftrmcES^aStSešsen) ♦ Z l^ubljana, Valwezoriev trg SL 7, o o — naapro.? Krltanska cerk«e. — ♦
t	Saioga senuenta.	♦
Modna in manufakturna trgovina
mr fPri Ivar»Ssi'
Ljubljana, Sv. Potra cesta štev. 29
priporoča svojo veliko zalogo raznega blaga, kakor sukno in žamet za moške, svilo in volneno za ženske ob'eke, hlačevino, modro kotenino, cejlrje, oxiorde, rujavo in belo kotenino, kotenino zs rjuhe, cvilh za postelje, raznovrstne odeje, različne bar-lienle, volnene in svilene robce, nogavice in su-_kanec, ter .drugo, po najnižji ceni.
kupuje vedno po najvišji ceni Fran Pogačnik, trgovina z žitom, moko, remeni in deželnimi pridelki v Ljubljani,-Dunajsko cesta 26.
Kante od petroleja
plačnic po K 58 — za dve z zabojem vred postavno vsake železn. posiaje Sever & Komp., __Liubijnua.
STROJE: -wi *
Gcpeljne, slamoreznice, trijerje, lino strojno ol-e, ceirent-poiiiantl za napravo s tre? no opeke in btio sol nudi najesneje tvrdka ANTON KA-SMAN, Školja Loka, Gorenjsko.
Primeša) krmi Mastin!
V smislu odloka dožolne vlade za Kranjsko v Ljubi an 7 dne 18. julija 1889., it. 10.695 ki ml ca to mostni m1 glstrat ljubljanski izporoč'1 dne juHjasmeji dietetično sredstvo Mas in, redilni praSek za craS če in za vsako živino, lekarnar,i, trgovci, drog Isti mlramarj prosto prodajati. Mastin je kot prosti obrtni pradraot ^en. V Ljubljani dno 8. mag. opr. št. iitUiGl. Ako Mastlna v lekarnah in trgovinah ue dobite, ga naročila po leti. -5 zavojev Mostioa stane K 00-- in se jih pošlje 1 oštaiiio prosto na doin.
Mazilo zoper garje (nnftol-mazilo) uniči pri ljudeh garje, i:Saj, srbečico, kožne bolezni in izpuščaje: pri živini uniči garje. Lonček tega mazila velja po pošti K 15—.
Lekarnar Trsfcocl v Ljubljani
(Slovenija) zraven rotovža.
Sprelmam vrtnarskega vajenca
poltenih staršev
Ivan Šimenc, vrtnar, Ljubljana, Gradišče 12.
ali !<am drugam, in rabi popotno košaro, jo dobi pri'meni, je domač izdelek, najboljše kakovosti in najesneje.
Hnton Merhar,
Ljubljana, Sv. Petra cesta Stev. 22.
sieiišce-ščigrlrf
in vsa golazen mora poginiti ako porabliatc moja najbolje preizkuš. in splošno hvaljena sredstva kot: proti poljskim mišim 12 K, za podgane in miši 12 K, za ščurke, posebne močne vrste 20 K, posebno močna tinktura za stenice 12 K, uničevalec moljev 10 K, prašek proti mrčesom 10 in 20 K, mazilo proti ušem pri ljudeh 5 in 12 K, mazilo za uši pri živini 6 in 12 K, prašek za uši v obleki in perilu 10 in 20 K, tinktura proti mrčesu na sadju in na ze-lenjadi (unič. rasti.) 10 K, prašek proti mravljam 10 K, mazilo proti garjam 14 k.
Pošilja po povzetju Zavod za ekspart:
M. J0NKER, Petrinjska ul. 3, ZAGREB t.
Ponudite ou neporabno W Hala li srebro star denar, tolarje, «re-bralke, iialutke Itd. ker Vam ne ta leZI doma o shrambi brezobrestno, AordkI
0.
LJubljana, Duaais!ia cesta Steo. 33.
Dobra samostojna kuharica
(poleg ene služkinje) k dvema osebama t* takoj sprejme pri Vršič, Ljubljana, Gledališka ul. 4/2. o Zglasiti ae j« od 12—IS ure.
Trgovina
MARIJA ROGELJ
Ljubljana, Sv. Petra cesta 38,
priporoč?. svojo veliko zaiogo Stola, cajga, porhenta, cvilha, Sifona, cefirja, svile, dalj« odeje (koltre) in bate za odeje, nogavica, bombaž (pavola) in drobnarijo. Blago dobro, cene nizke.
Aptir&jte za
,Domoljuba'
Rnton Kunstek Liub,jana' Kopitatva;4'
priporoča svojo veliko zalogo
usnja in čevlj. potrebščin
na drobno in debelo.
ZdDRUŽHfl GOSPODARSKA 111 D. D. v Ljubljani
posluje začasno v prostorih Zadružne zveze, Dunajska c. 38|I.
Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombar-dira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute in devize, sprejema vloge v tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji.
PoofelAni prodojolec srečb Državne Hazredne Loterije.
Izplačuje svojšra klijentom vsak znesek brez odpovedi o
izdaja konzorcij »Domoljuba«. 1"
Odgovorni urednik Anton Sušnik v Ljubljanir
Tiska Jugoslovanska tiskarna«