velika prilož BORZA, \ RFDNOS IM PAPIRJI, PRODAJA, NAKUPI IN SVETOVANJE: v Oddelicu vrednostnih papiijev na sedežu Gorenjske banke, (04/208-43-28, 04/208-44-14 PRODAJA: na vseh naših bančnih okencih. ta Gorefi|ska^ Banka Ranka 4 posluhom_ Leto LVII - ISSN 0352 - 6666 - št. 81 - CENA 200 SIT (16 HRK) Kranj, torek, 12. oktobra 2004 Dež, ki je od sobote popoldne močil Gorenjsko, je v jugozahodnih predelih povzročil precejšnje pustošenje. Nedeljska vožnja skozi podvoz med Radovljico in Lescami. Foto: Tina Dok Krai\j - Tokratne poplave se sicer ne morejo primerjati s "stoletnimi" ob dnevu mrtvih leta 1990, z nekaterimi kasnejšimi pa lahko. Zgodnja jesen je očitno čas, koje narava radodarna s svojimi plodovi; tudi s padavinami, ki so, če jih je preveč, kazen in ne darilo. Voda je tokrat pustošila predvsem po krajih zahodnega in južnega dela Gorenjske, v pasu od Žirov prek Poljanske doline do Bohinja, veliko Škode pa imajo tudi v radovljiški in nakelski občini. Žiri in okoliški kraji, ki jih je letos hudo neurje s točo prizadelo že 1. avgusta, so bili to nedeljo spet med najbolj ogroženimi. Gasilci so črpali vodo iz številnih kleti, čistili propuste in ceste, preverjali vodotoke. Cesta od Žirov proti Brekovicam je bila zaradi poplav zaprta več ur. Voda je poškodovala tudi nekaj sto metrov makadamske ceste v Stari Oselici, cesto proti Ledinici, v Gorenji Dobravi so ljudje hiteli reševat avtomobile s poplavljenih dvorišč. Voda je zalila tudi več kleti v Bohinjski Bistrici, cesto Kamnje-Polje, medtem koje plaz pod spodnjo postajo žičnice na Vogel zasul polovico ceste. Zaradi obilnih padavin je bila včeraj še zaprta železniška proga med postajama Bohinjska Bistrica in Podbrdo, daje bila nerodnost še veČja, pa avtobusni prevoz ni bil mogoČ zaradi plazu na cesti. Železniški promet na progi Jesenice-Nova Gorica seje bil tako prisiljen preseliti na "obvoznico" skozi Sežano in Ljubljano. V radovljiški občini je voda zalila več kleti v hišah na Ovsišah, v Spodnji Lipnici, v Strahinju v občini Naklo, med Podbrezjami in Posavcem pa je zemeljski plaz zasul cesto. Včeraj seje nebo umirilo, ohladilo seje, za naslednje dni vremenoslovci napovedujejo pretežno oblačno vreme. Pravšnje za računanje in popravljanje škode. Helena Jelovčan štiri odučja slovenskih Sejciii privabU vcliko ljudi balinarjev Škofja Loka - Slovenska balinarska reprezentanca je na pravkar minulem evropskem prvenstvu v balinanju osvojila kar šti-ri kolajne. Najžlahtnejšo - zlato -je v natančnem zbijanju priboril škofjeloški balinar Damjan Sofronievski, igralec Lokateks Trate, ki je v tej disciplini pred tremi leti v Kranju postal celo svetovni prvak. Softi je skupaj z Gregorjem Moličnikom osvojil tudi bron v igri dvojic, potem ko sta v malem finalu premagala monaŠko dvojico Bruni - Lotto. Eric Lotto pa je bil v finalu igre v krog nepremagljiva ovira za Kranjčana Bojana Novaka, ki je tako osvojil srebro, za nameček pa se je Novak s partnerjem Tadejem Premrujem okitil Še z bronom v štafeti. Sijajne nastope slovenskih balinarjev v Italiji je Novak dopolnil s četrtim mestom v hitrostnem zbijanju, igralec Pekarne Vrhnika Centra Damjan Sofronievski je leta 2001 v Kranju postal svetovni prvak, letos pa še evropski. Davor Janžič pa s petim mestom v posamezni igri, potem ko je v četrtfinalu klonil pred kasnejšemu prvaku Francozu Brunu Perrasu. Simon Šubic Stava Nadji Draksler Krai^j - Pred volitvami sta v našem uredništvu sklenila stavo o volilni zmagi Blaž Kavčič (LDS) in Branko Grims (SDS). Poraženec volitev bo sto tisočakov daroval v dobrodelne namene, enak znesek bo primaknil še Gorenjski ja pa bomo izbrali po v Vilke Gorenjskega glas la SDS, torej je sto tis do Medobčinskega dru ju vseh "vpletenih" v sta rejemnika s stavo zbranega denar-zapisali na prvi strani 78. Šte-itati so znani, vlado bo sestavi-laž Kavčič iz LDS. Na pobu-abovidnih Kranj in ob soglas-, ki gaje s svojim prispevkom podvojil Gorenjski glas, šel za nakup okoli 700 tisočakov vrednega klarineta slabovidni Nadji Draksler iz Kranja, ki potrebuje dober inštrument pri svojem prihodnjem študiju na glasbeni akademiji. S Slavo zbrani prispevek bo študentka prejela v četrtek, 14. oktobra, ob 16. uri v prostorih medobčinskega društva, kjer ob mednarodnem dnevu bele palice pripravljajo posebno prireditev. Izročili ji ga bodo oba politika, Blaž Kavčič in Branko Grims, ter direktorica Gorenj-skega glasa Marija Volčjak, priča predvolilne stave. D.Z. Sejem v Komendi si je po oceni prirediteljev v treh dneh ogledalo več kot deset tisoč ljudi. Na prvi državni razstavi haftingerjev so bili uspešni tudi gorenjski rejci. Komenda - Na jesenskem kmetysko podjetniškem sejmu se je na dvajset tisoč kvadratnih metrih razstavne površine predstavilo 350 razstavljavcev, med katerimi so bili vsi najpomembnejši izdelovalci in trgovci s kmetysko mehanizac^o in že po tradiciji tudi podjetniki iz domače občine ter trgovci z blagom za vsakdai\jo rabo. Obisk je bil tudi tokrat dober, v treh dneh si je sejem po oceni prireditelja - Konjeniškega kluba Komenda ogledalo več kot deset tisoč ljudi. V nedeljo, ko je ves dan močno deževalo, jih je bilo celo petkrat več kot v soboto. Med razstavljenimi stroji ni bilo "revolucionarnih novo- sti", tega na sejmu, ki je vsake pol leta, tudi ni možno pričakovati, so pa razstavljavci predstavili še večje in bolj zmogljive stroje in nekatere izboljšave. Na sejmu je sodelovalo tudi več ustanov in organizacij, med njimi Kmetijski inštitut Slovenije, ki je predstavil novi slovenski sorti krompirja pšata in bistra. Združenje rejcev hladnokrvnih konj in haflingeijev Slovenije je v soboto pripravilo v Komendi prvo državno razstavo haflinger-jev, na kateri seje predstavilo 53 konj iz vse Slovenije. Na razstavi so bili uspešni tudi gorenjski rejci. Na ocenjevanju tri- in štiriletnih žrebic in kobil z žrebeti je zmagala Votivka, last Silve Gregorec iz Seničnega, med več kot deset let starimi kobilami z žrebeti pa Farica, last Marjana Burja iz Potoka v Črni pri Stahovici. Cveto Zaplotnik Kratkohlačnik pa kar po svoje Krai^j - Koliko strahuje moral v petek popoldne prestati 45-letni Kranjčan, ve le sam. Za povrhu pa ga čaka še kazenska ovadba za kaznivo dejanje zanemarjanja mladoletne osebe in surovo ravnanje, ki so mu jo napovedali policisti. V petek, 8. oktobra, ob štirih popoldne je 45-letni oče prišel po petletnega otroka v vrtec, od koder sta se napotila v trgovino. Dogovorila sta se, da bo otrok, medtem ko bo oče nakupoval, počakal pred trgovino. A ko se je oče vrnil, kratko-hlačnika ni bilo nikjer. Pregledal je vso soseščino in ker ga ni našel, je šel na kranjsko policijsko postajo prijavit pogrešitev. Več na strani 11. H J. CO H O O^ "«t CN ON r 17703529 1 GORENJSKI GLAS • 2. STRAN POLITIKA / Simon.subic@g-glas.si Torek, 12. oktobra 2004 Skoraj 2.600 glasov, ki so prispeli iz tujine, lahko izide državnozborskih volitev spremeni le pri poimenskem seznamu novih poslancev, ne morejo pa vplivati na razmerje sil v novem državnem zboru. Kraixj - V petek je republiška volilna komisya preštela tudi glasovnice, ki so bile oddane na 35 diplomatsko konzularnih predstavništvih (2126 glasovnic) ali pa so jih zdomci in izseljenci okrajnim volilnim komisijam poslali po pošti (471 glasovnic). Njihovi glasovi sicer ne morejo vplivati na število mandatov po posameznih političnih strankah, kaj lahko pa se zgodi, da bodo vplivali na poimensko sestavo novega državnega zbora. Čep rav bo republiška volilna komisija (RVK) uradne rezultate objavila šele jutri, 13. oktobra, (lahko pa pride celo do zakasnitve za dan ali dva), je Radio Slovenija že v soboto navajal, da bodo zaradi glasov iz tujine na listah izvoljeni nekateri drugi kandidati, kot so pokazali prvi neuradni izidi volitev. Za poslanski stol naj bi se tako menda tresel tudi predsednik SLS Janez Podobnik, ki je kandidiral V idrijskem okraju 1. volilne enote in je že po neuradnih rezultatih za las ujel poslanski mandat. Uradnih informacij še ni, če pa bi Podobnik nazadnje v resnici odpadel, naj bi namesto njega iz 1. volilne enote bil izvoljen Rudi Veršnik (SDS), ki je prejel največjo podporo v kamniškem volilnem okraju (glas zanj je v Kamniku oddalo 31,63 odstotka volivcev). V volilnih imenikih za tujino je bilo sicer vpisanih 9477 volivcev, volilno pravico pa je na konzularnih predstavništvih v 28 državah udejanjilo 2597 volivcev (27,4 odstotka). Med glasovi, oddanimi na predstavništvih, je bilo 15 neveljavnih (na okrajnih komisijah 27). Največ glasov so zdomci in izseljenci dali Novi Sloveniji - kar 40,8 odstotka glasov z diplomatsko konzularnih predstavništev (na okrajnih 24,55 odstotka). SDS je prejela 19 odstotkov (20,05), Bo prvak SLS še poslanec? LDS 16,49 (14,19), ZLSD 7,15 odstotka (13,06), SLS pa zgolj 3,27 odstotka (4,28). Največ izseljencev se je kot ponavadi volitev udeležilo na veleposlaništvu v Buenos Aire-su v Argentini. Ker je glasovalo 736 volivcev, je tamkajšnji volilni odbor smel že sam ugotoviti izid volitev, saj je število volivcev preseglo zahtevani prag 200 volivcev, kolikor jih je potrebnih, da lahko volilni odbor v tujini izpelje celoten volilni postopek. Izide z ostalih predstavništev pa je v petek ugotovila RVK. Rojaki v Argentini so največ glasov (565) zaupali NSi, SDS (107) in SLS (21). Jože Je ram KOTIČEK ZA NAROČNIKE Edini časopis pri hiši Zakonca Jeram iz Kranja sta naročnika Gorenjskega glasa od leta 1962. Triinsedemdesetletni Jože Jeram pravi, da sta ga naročila zato, ker jima je bilo najprej ponujeno naročništvo na gorenjski časopis. Njegova enainse-demdesetletna soproga pa doda: Mene ne zanima dogajanje po drugih krajih. Mene zanimajo dogajanja tukaj, kjer živim. Obema se zdi Gorenjski glas zanimiv ih je edini časopis, ki ga imajo pri hiši. Jože ga prebere takrat, ko ima čas. Poštar ga sicer dostavi že dopoldne, vendar takrat nima vedno časa za branje. Zanimajo ju osmrtnice, oglasi, rubrika Usode, včasih prebereta tudi kakšne članke in novice iz sveta polkike pa vrtiČkarske nasvete, kuharske recepte ... Jože najprej prebere, katere številke so bile izžrebane pri Lotu, saj ga zelo rad igra. Prebirata tudi priloge, kot so Kranjčanka, TV okno. Gorenjska ... Glas prinaša novice tudi njunemu sinu, ki rad rešuje križanke. Rešitve križank potem pošlje, vendar vedno v očetovem imenu. "Nikoli ne da svojega naslova," zatrdi Jože. Na ta način je Jože že dobil nekaj nagrad, ki pa si jih je zaslužil, saj dopisnico ali pisemsko ovojnico z rešitvami sam nese na pošto. Rad se je udeleževal in se bo še udeležil Glasovih izletov. Tako je Jože z Glasom prepotoval dobršen del Slovenije in nekaj malega Avstrije. Prijavil se je tudi na izlet na Štajersko leta 1998, a se je takrat ponesrečil, zato mu je izlet "ven ušel". Pravi, da sta na izletih družba in organizacija vedno dobri. Zelo rad hodi v hribe, na Jošta, Smarjetno, Križno goro ... Pravi, da zjutraj ne more spati in da ne bi v postelji samo poležaval, se raje odpravi na izlet v naravo. Ker zjutraj zgodaj vstaja, Čez dan večkrat ob televiziji zadremlje. Novice iz sveta in domače okolice spremlja tudi po televiziji, saj si dnevno ogleda kar tri informativne oddaje. Pravi pa, da se zadnja informativna oddaja vsebinsko ne razlikuje od prvih dveh. Razlika je le v dolžini, še doda. Eva Gračanin V Kranju ni bilo napak V zadnjih dneh so po nekaterih okrajnih volilnih komisijah še enkrat preverili pravilnost vnosa volilnih rezultatov iz zapisnikov volilnih odborov v računalnike okrajnih volilnih komisij, kakor je sredi prejšnjega tedna zahtevala SDS, ker naj bi se neuradni izidi, ki jih je objavila RVK, in podatki, ki jih je zbrala zmagovalka volitev, ne ujemali. Po podatkih SDS naj bi DeSUS prejel le 3,8 odstotka glasov in ne 4,05 odstotka. Zahtevi Janševe stranke niso ugodile tri okrajne komisije, pet komisij pa je vnos podatkov še enkrat preverilo, med njimi tudi kranjska, ki pa ni odkrila nobene napake. Predsednik RVK Anton Gašper Frantar je v petek zagotovil, da so uradni podatek o volitvah zapisniki volilnih organov in ne podatki, ki jih je komisija objavila na svetovnem spletu. Zapisniki so javne listine in so dostopni vsem predstavnikom kandidatnih list. Kot je še dejal, bo RVK uradni izid volitev objavila na podlagi tistih podatkov, za katere bo prepričana, da so točni. Če bo potrebno, bodo OHtW>iTeV uradne rezultate objavili tudi z zakasnitvijo. Tajnik komisije Marko Golo-bič je dejal, da je zagotovljena popolna preglednost volilnih postopkov in postopkov ugotavljanja izidov ter da obstaja več kontrolnih mehanizmov, s katerimi skušajo morebitne napake v celoti odpraviti ali vsaj zmanjšati na minimum. Večjih razlik pri primerjavi prvotnih in zadnjih podatkov ni bilo, pravi. Gregor Virant, član RVK in predstavnik SDS, je dejal, da na zapisnike ni ugovorov, vendar pa se je pokazalo, da pri računalniškem vnosu podatkov lahko pride do človeških napak. Simon Šubic, foto: Tina Doki % Desetletje aktiven v politiki Borut Sajovic iz tržiške LDS meni, da mu bodo izkušnje iz občinskega sveta koristile tudi pri delu v državnem zboru Brdo pri Kranju - Ta pogovor je nastal na Brdu pri Kra[\ju, kjer je bilo v petek srečanje vodstva LDS z novimi poslanci. Eden od njih je tudi Borut Sajovic, ki živi na Brdu pri Kovorju. Kot je zaupal, zaradi politike ne misli zanemarjati niti veterinarskega poklica niti svoje družine. Volivci so vam namenili več kot 27 odstotkov glasov v vašem volilnem okraju. Kaj menite o tem osebnem uspehu in rezultatu volitev nasploh? "Te nagrade in zaupanja volivcev sem vesel. Kdor pozna volilne rezultate v Tržiču iz preteklosti, lahko vidi naš napredek. Očitno se bliža čas za spremembe v naši občini, kot so se zgodile v državi v obratnem smislu. Mislim, daje prav, da imajo vo.-livci širok spekter izbire. Zadovoljen sem, ker so mi dali možnost, da po desetletju dela v politiki naredim nekaj za naše mesto in Gorenjsko tudi v Ljubljani. Potrudil se bom, da kar v največji meri izpolnim dane obljube." Kakšne so, vaše napovedi o sestavi nove slovenske vlade? "Vlado bodo sestavljali zmagovalci teh volitev. Za odličen volilni rezultat jim iskreno čestitam. Za našo stranko je prišel Čas, da se po letih na oblasti umakne, se zazre vase in se prenovi. Zaenkrat je težko reči, vendar mislim, da bomo stranka v opoziciji. To mesto so nam namenili volivci, zato je prav, da njihovo voljo spoštujemo. Trudil se bom za dobro sodelovanje v parlamentu, ne glede na stran- Borut Sajovic karsko pripadnost. Če bomo znali združiti moči, bo to dobro za Slovenijo." Ze kar dolgo se kalite na strani opozicije v tržiškem občinskem svetu. Vam bo to lahko v pomoč pri bodočem političnem delu? "Brez dialoga v politiki ne gre. Menim, da nas bo v druščini 90 ljudi dovolj takih, ki bomo pripravljeni iskati najboljše rešitve z dogovorom. Vsekakor mislim, da izkušnje človeka bogatijo, pa naj gre za pozitivne ali manj prijetne dogodke. V lokalni samo- upravi, od krajevne skupnosti naprej, imam že nekaj izkušenj, kar mi gotovo lahko koristi. V državni zbor bom skušal prinesti direkten pogled iz vasi, ki v Ljubljani večkrat manjka." V državnem zboru bosta odslej dva poslanca iz Tržiča, Boste pripravljeni sodelovati s Pavlom Ruparjem, Čeprav sta iz nasprotnih političnih taborov? "Na vsak naČin. Mojemu političnemu konkurentu čestitam za dober rezultat na volitvah. Mislim, da sva sedaj skupaj na istem bregu. Vsak v svoji poslanski klopi se morava z roko v roki truditi, da bodo odločitve v našo korist. Zavzeti se morava za tako zakonodajo, ki bo našemu mestu omogočila več denarja in razvoja. Upam, da bo z njegove strani približno enaka volja. To pa ne pomeni, da so se pogledi o reševanju konkretnih problemov v občini spremenili." Napovedali ste, da se boste zavzemali predvsem za koristi podeželja, kmetijstva in turizma, Imate kaj konkretnega v mislih ? "Na svojem strokovnem področju opažam, da številne zakonodajne rešitve v praksi ne zaživijo. Večinoma niso pisane na kožo kmetu, ki se na težko dostopnih krajih muči za vsakdanje preživetje. Velik izziv vi- dim tudi v boljšem izkoriščanju naravnih znamenitosti. V Dov-žanovo sotesko smo vložili preko milijon evrov. a tam turistična ponudba ne živi. Kot sem že omenil, me zanima tudi lokalna samouprava, odnos država - občina in občina - krajevna skupnost. Slednjo skupnost bo treba obdržati, čeprav nekateri menijo drugače. Ob tem bo treba poskrbeti tudi za boljše pogoje dela v raznih društvih." Kako bo aktivna politična udeležba vplivala na poklicno delo v veterini, društveno dejavnost in družino? "Delam v veterinarski praksi, ki je organizirana kot delniška družba. Poleg mene je še 17 drugih veterinarjev, ki bodo med mojo odsotnostjo poskrbeli za moje stranke. V skladu z zakonodajo želim ohraniti določen obseg dela, da ne bom prišel povsem iz prakse. Zame je pomembno tudi udejstvovanje izven službe. Upam, da bom naŠel čas za lov in druge društvene dejavnosti. Družina mije že doslej nudila vso oporo pri politični aktivnosti, za kar sem ji v iskreno hvaležen. Zal so izkusili tudi negativne plati politike. Gotovo se bom potrudil, da bom še naprej zvest mož in dober oče obeh otrok." Stoj an Saje Za vas beležimo čas! Po domaČe z denarjem Ljublana - Vlada je prejšnji teden sprejela predlog zaključnega računa državnega proračuna za leto 2003 in ocenila, daje bil proračun zaključen z ugodnejšimi rezultati od predvidenih. Lani se je sicer v proračun steklo skoraj 1.393 milijard tolaijev, kar je 26,1 milijarde tolarjev več, kot je vlada predvidevala. Odhodki so bili po drugi strani višji za 24 milijard tolarjev in so znašali dobrih 1.461 milijard tolarjev. Proračunski primanjkljaj je znašal 68,5 milijarde tolaijev, kar predstavlja 1,4 odstotka v letu 2003 ustvarjenega BDP, in je bil za dve milijardi nižji od načrtovanega. S.S. 0 Na Teharjah odkrili spomenik Teharje - V nedeljo je predsednik državnega zbora Feri Horvat odkril osrednji spomenik zamolčanim žrtvam povojnih pobojev na Teharjah in k sarkofagu položil žalni venec. Dejal je, da je poboje na Tehaijah zakrivila takratna oblast, in da se s tem spomenikom želi država odložiti vsem teharskim žrtvam in njihovim svojcem za prestano trpljenje. Spomenik na Teharjah po njegovem mnenju pomeni tudi nov začetek medsebojnega življenja in konec ločitev duha. "Je simbol za nazaj in opomnik za naprej, za spravo med ljudmi," je med drugim dejal Horvat. Spomenik je blagoslovil mariborski škof Franc Kramberger, ki je ob tej priložnosti daroval tudi mašo. Vrednost ureditve spominskega parka Teharje in postavitev spomenika, ki ga je zasnoval arhitekt Marko Mušič, znaša 500 milijonov tolarjev. To je največji tovrstni spomenik v Sloveniji. S.S. Torek, 12. oktobra 2004 AKTUALNO / info@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 3. STRAN Narasla Poljanska Sora je povzročila težave na cestah na tem območju, zalilo je tudi nekaj kleti. Žiri - Zaradi obilnih padavin je v noči na nedelo močno narasla reka Poljanska Sora in poplavila ceste na tem območju. Gasilci so morali črpati tudi vodo iz kleti v Starih Zireh. Razmere so se začele umirjati že v nedeljo dopoldne, močni popoldanski nalivi pa so spet povzročili nekaj težav na cestah in ogrozili dve hiši. Po ocenah načelnika štaba civilne zaščite v Žireh Damijana Govekarja poplave niso povzročile večje škode. ' ' ....... - - — 'ft s »I.i-Vi r I ' I -."C .«M«* v» • J. »' • - - S. . •• w« V ► • • v,-.'^ % •v K ^ • .K H ~ < «2 > Deroča voda je uničila cesto na Taboru. Zemeljski plaz je zaprl cesto pri Posavcu. "Pripadniki civilne zaščite in vseh gasilskih društev s tega območja so bili na terenu že ob 3. uri zjutraj, ko so se pojavile prve težave na območju Race, Breko-vice in središča Zirov. Gasilci so morali črpati vodo iz kleti štirih hiš v Starih Žireh. Cesta Žiri -Logatec je bila na veČ mestih poplavljena, ponekod jo je zasulo tudi kamenje in pesek, zato je bila vse do 12. ure zaprta," je razložil načelnik Štaba civilne zaščite Damijan Govekar. Posledice poplav so začeli odstranjevati že ponoči, tako da so se do poldneva razmere umirile. "Vendar je popoldne spet začelo deževati, tako daje narasla voda ogrozila hišo v Zabrežniku, ki smo jo zaščitili z vrečami peska, plaz pa je ogrožal hišo v Žireh nad pokopališčem. Zasulo je tudi cesto v Jarčji dolini." Kot je povedal Damijan Govekar, so se razmere dokončno ustalile do 21. ure, čez noč pa se ni dogaja- lo nič posebnega. Včeraj so njihove ekipe na terenu Še odstranjevale posledice poplav in ocenjevale škodo. O številkah včeraj še niso želeli govoriti, vendar po oceni Damijana Govekarja večje škode ni bilo. Mateja Rant, foto: Polona Mlakar Baldasin, Tina Doki Poplavljena cesta Žiri - Logatec pred Brekovicami. Odstop ponudU Nezadovoljni sosedje kamnoloma mGLAS prodekan Na zaprti seji akademskega zbora dinamično razpravljali o razmerah na Fakulteti za organizacijske vede. Dan potem je odstop ponudil prodekan za pedagoško dejavnost prof. dr. Jože Jesenko. Krai^j - Potem ko so od pomladi že večkrat odložili sklic akademskega zbora, je minuli četrtek slednjič uspel. Tovrstne seje so običajno javne, tokrat pa so o morebitni navzočnosti novinarjev glasovali in se samo z dvema glasovoma proti odločili, da javnost izključijo, da bodo lažje sproščeno razpravljali o razmerah na fakulteti. To je bila tudi edina točka dnevnega reda te seje, ki je trajala kar štiri ure, na njej pa je bil poleg 63 profesorjev in 16 študentov navzoč tudi rektor Univerze v Mariboru prof. dr. Ivan Rozman. O čem natančno so razpravljali profesorji, nam niti po končani seji ni uspelo izvedeti, saj so navzoči prihajali iz predavalnice zelo redkobesedni. Na vprašanje, kakšne so razmere na fakulteti, je eden od profesorjev, dr. Metod Cernetič, ki ga dekan dolži, da je javnosti nepooblaščeno posredoval kot poslovno tajnost varovan predhodni zapisnik inšpekcijskega . pregleda DURS-a, dejal, da čudaške. Letos spomladi je namreč v javnost prišla informacija o visokih honorarjih vodstvenih ljudi na fakulteti, o pregledu davčne inšpekcije, ki je naložila fakulteti plačilo visokega davčnega zneska, o poslovanju na fakulteti, ki ga raziskujejo tudi kriminalisti, o dekanovem nepotizmu, ki naj bi na fakulteti zaposloval svoje sorodnike in sorodnike njemu lojalnih profesorjev, o spornih službenih poteh v tujino. Prof. dr. Jože Zupančič, predsednik akademskega zbora, po seji ni želel biti določnejši, o čem so razpravljali profesorji. Povedal je le, da je bila razprava dinamična, vendar na akademskem nivoju, da je bilo tudi nekaj kritik zoper delo dekana prof. dr. Jožeta Florjančiča, vendar niso predlagali njegove razrešitve, saj to tudi ni bila točka dnevnega reda. Dejal je še, da bodo nekatera vprašanja obravnavali na naslednji seji akademskega zbora, za katero Še ni znano, kdaj bo, o dnevnem redu pa se morajo tudi še dogovoriti. Tokrat pa so sprejeli edini sklep, da mora vodstvo fakultete poskrbeti za to, da bodo članom akademskega zbora dostopne vse informacije o razmerah na fakulteti. Že na seji akademskega zbora naj bi prodekan prof. dr. Jože Jesenko govoril o svojem odstopu, dan pozneje pa je dekanu izročil odstopno izjavo s funkcije prodekana, ki jo opravlja 14 let, menda zaradi izgubljenega zaupanja pri profesorjih in študentih. Z dekanata FOV so nam to informacijo potrdili, dekan pa je v posebni izjavi zapisal, da bi bil odstop prodekana dr. Jesenka velika škoda, saj je odlično opravljal omenjeno funkcijo. V tednu dni naj bi tudi sklical sejo senata, na kateri bodo skušali profesoija Jesenka prepričati, da svoj odstop umakne. Danica Zavrl Zlebir Stahovica - Približno 180 prebivalcev Stahovi- v ce in dela Županjih Njiv, ki živi v neposredni bližini kamnoloma družbe Calcit je nezadovoljnih z delom podjetja, saj so prepričani, da družba svojo dejavnost odkopa kalcita in apnenca širi prehitro in ne v skladu s predpisi, kar naj bi se opazilo predvsem na južnem delu kamnoloma, ki je po njihovem mnenju preveč odprt, ker naj bi ne izvajali potrebne sanacije. Predsednik KS Kamniška Bistrica Zdravko Bodlaj pravi, da so zato svoje pritožbe podali na občinsko upravo, ki je poskrbela za inšpekcijski ogled pristojne službe. Le-ta je ugotovila, da je družba Calcit pridobivalni prostor razširila znotraj mej ureditvenega načrta, tako da je prijavo krajanov označila za neutemeljeno. Prebivalci prav tako zahtevajo, da se 50-odstotna koncesijska dajatev, ki jo Calcit plačuje občini, vrača neposredno v blagajno KS, saj bi le tako lahko koristila neposredno prizadetim. Po besedah Bojana Mlakarja, vodje oddelka za okolje in prostor na občini Kamnik, pa je občina tudi letos ta sredstva namenila razvijanju komunalne infrastrukture v kraju in sanaciji degradiranega območja. Kot kaže so se zara- di zelo dobrega medsebojnega sodelovanja vodstva KS in družbe Calcit razmere le nekoliko uredile na področju prašenja. V kamnolomu so namreč namestili bazen z vodo, ki zmoči vsak tovornjak, preden spelje na cesto, prav tako redno močijo prazne ceste, v načrtu pa imajo tudi izgradnjo sistema stalnega namakanja celotnega kamnoloma. Odgovorni v družbi Calcit so nam povedali, da se težav okoliških prebivalcev zavedajo in njihove težave razumejo, zato opravljajo tudi redne meritve, dodajajo pa, da si želijo tudi večjega razumevanja prizadetih, saj izkop mineralnih surovin brez prahu ni mogoč. V družbi Calcit, ki je ena najuspešnejših v kamniški občini, si zato prizadevajo, da bi čimveč prispevali v razvoj kraja, zato so neposredno financirali izgradnjo vodovoda, javne razsvetljave in pločnikov v krajih KS. Dosedanji pogovori in ukrepi pa so bili, kot kaže, le uspešni, saj prebivalci priznavajo, da so se razmere izboljšale, in da je prahu, zahvaljujoč tudi letošnjemu vremenu, bistveno manj, čeprav življenje v soseščini kamnoloma verjetno nikoli ne bo idilično. Jasna Paladin Poudarek učenju športom S prireditvami v okviru festivala učenja bodo znova opozorili na pomen učenja v vseh življenjskih obdobjih. Kranj - Prepletanju vseživ-Ijenjskega učenja in raznovrstnih športnih dejavnosti bodo v Evropskem letu izobraževanja s športom namenili posebno pozornost v letošnjem Tednu vseživljenjskega učenja (TVU). Slovesno ga bodo odprli že v petek, ko bodo podelili tudi priznanja AndragoŠke-ga centra Slovenije za izjemne dosežke na področju izobraževanja odraslih. Od 18. do 24. oktobra pa bo v sklopu festivala učenja okrog štiristo izvajalcev pripravilo več kot tri tisoč prireditev. Pod sloganom Slovenija - učeča se dežela TVU pripravlj aj o že deveto leto zapored. "Letošnje festivalsko dogajanje bo uglašeno predvsem na učenje s Športom," je poudarila Slavica Borka Kucier, ki je pristojna za stike z javnostjo in promocijo. Pri tem je posebej opozorila na vikend pohodniŠtva, ki ga pripravlja Turistična zveza Slovenije. Ljudi bodo povabili na pohode po gozdnih uČnih poteh, po poteh kulturne dediščine in literarnih velikanov, po sadnih in vinskih cestah ter številnih kolesar- Preko zavodov za zaposlovanje bodo tudi letos opozorili na to, da izobraževanje nudi več priložnosti za zaposlitev, zagovornike vseživljenjskega učenja pa želijo pridobiti tudi med študenti. V okviru TVU se bo odvijala še vseslovenska akcija branja na vlakih, ki bo namenjena spodbujanju pismenosti in negovanju bralne kulture. Člani bralnih študijskih krožkov bodo na vlakih po vsej Sloveniji - na gorenjski progi bodo to člani bralnih krožkov iz Bitenj in Radovljice -brali odlomke iz del slovenskih skih, planinskih in drugih poteh, avtorjev. Mateja Rant Odgovorna urednica Marija Volčjak Namestnika odgovorne urednice Jože Košnjek, Cveto Zaplotnik Uredništvo novinarji - uredniki: Boštjan Bogataj, Alenka Brun, Helena Jelovčan, Katja Dolenc, Igor Kavčič, Jože Košnjek, Urša Petemel, Stojan Saje, Vilma Stanovnik, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir, Štefan Žargi; stalni sodelavci: Matjaž Gregorič, Mateja Rant, Mendi Kokot, Miha Naglic, Milena Miklavčič, Renata Škrjanc, Simon Šubic, Marjeta Smolnikar Tehnični urednik Grega Flajnik Fotografija Tina Doki, Gorazd Kavčič, Gorazd Šinik Lektorica Marjeta Vozlič Vodja komerciale Mateja Žvižaj Vodja marketinga Petra Kejžar GORENJSKI GLAS je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino. Ustanovitelj in izdajatelj: Gorenjski glas, d.o.o., Kranj / Direktorica: Marija Volčjak / Naslov: Zoisova 1, 4000 Kranj / Tel.: 04/201 42 00, fax; 04/201 42 13, e-mail: info@g-glas.si; mali oglasi in osmrtnice: tel.: 04/201 42 47 (sprejem na avtomatskem odzivniku 24 ur dnevno); uradne ure; vsak delovni dan od 7. do 15. ure / Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 22.000 izvodov / Redne priloge: TV okno (tednik), Moja Gorenjska (mesečnik). Letopis Gorenjska (enkrat letno) in devet lokalnih prilog / Tisk: SET, d.d., Ljubljana / Naročnina; tel.; 04/201 42 41 / Cena izvoda: torek 200 SIT, petek: 300 SIT; naročnina za oktober: 2.300 SIT, drugo polletje: 13.300 SIT, letna naročnina: 26.000 SIT; redni letni plačniki imajo 25 % popusta, drugi letni naročniki pa 20 % popusta; naročnina za tujino: 100 EUR; v ceneje vračunan DDV po stopnji 8,5 %; naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do pisnega preklica, ki velja od začetka naslednjega obračunskega obdobja / Oglasne storitve: po ceniku; oglasno trženje: tel.: 04/ 201 42 48. GORENJSKI GLAS • 4. STRAN GORENJSKA / info@g-glas.si Torek, 12. oktobra 2004 Več denarja za naložbe Radovljica - Občinski svet je na seji v sredo že drugič letos spremenil občinski proračun. Z rebalansom so potrdili povišanje denarnih postavk za naložbe, predvsem za osrednjo čistilno napravo v Radovljici, za katero bodo letos namenili 397 milijonov tolarjev. Medtem koje 19 milijonov predvidenih za dokončno plačilo zemljišč in približno toliko tudi za plačilo projektne dokumentacije ter za nadzor v času gradnje, bodo za samo gradnjo namenili 359 milijonov tolajjev, od tega bo 150 milijonov prispevalo ministrstvo za okolje, prostor in energijo, 141 milijonov občina, 68 milijonov tolarjev pa iz takse za obremenjevanje voda. Razlog za rebalans občinskega proračuna so zaradi višjih cen v gradbeništvu tudi višji stroški večinoma že končanih naložb v občini, za kar pa bodo denar deloma zagotovili s prerazporeditvijo znotraj proračuna ter z višjimi prihodki od nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, komunalnega prispevka in dajatev za koncesije. C.Z. Primskovljani praznujejo Krai\j - Z zabavnim otroškim dnevom drevi ob šestih v dvorani doma krajanov se začenja letošnje praznovanje v krajevni skupnosti Primskovo. Program je pester in bogat. Od stalnic je potrebno omeniti četrtkovo odprtje razstave likovnih del domačih slikarjev ob 18. uri v mali dvorani, ki bo na ogled do ponedeljka, 18. oktobra, vsak dan od 9. do 11. in od 16. do 18. ure. V petek ob 20. uri bo v dvorani lutkovna predstava Sami dobri nasveti za odrasle, osrednja kulturno zabavna prireditev s podelitvijo priznanj zaslužnim krajanom pa bo v soboto, 16. oktobra, ob 19. uri, sledilo bo srečanje s srečelovom, ki ga prirejajo domači gasilci. Praznovanje se bo nadaljevalo prihodnji teden s predstavitvijo društva bolnikov osteoporoze v ponedeljek od 15. do 19. ure v dvorani doma krajanov, v torek ob 8. uri z gasilsko vajo reševanja otrok iz "goreče šole" in ob 10. uri z ogledom gasilskega doma ter predstavitvijo gasilske opreme, v sklop prireditev ob krajevnem prazniku pa sodita tudi dve športni prireditvi: v soboto, 16. oktobra, od 9. ure naprej bo v Kokrškem logu balinarski turnir, v četrtek, 21. oktobra, ob 17. uri pa v mali dvorani doma krajanov že tradicionalni šahovski turnir. H. J. Popravljajo cestni usad Jereka - Cestno podjetje Krai\j je v začetku avgusta preplastilo posamezne odseke na dober kilometer dolgem odseku ceste Jereka - Bitnje, ki jih je zima najbolj poškodovala, pred kratkim pa so se lotili še cestnega usada, zaradi katerega je bila na omenjeni cesti polovična zapora prometa. Direkcija Republike Slovenije za ceste je pred začetkom del opravila raziskavo zemljišča, saj naj bi bilo območje cestnega usada zelo plazovito, poleg tega so ugotovili, da je pod zemljiščem tudi večja skala. Po izkopu in odstranitvi skale, bomo zgradili oporni zid, zasuli cestni usad, cesto bomo asfaltirali in namestili zaščitno cestno zaporo odstranili. Cestno podjetje Kranj je asfaltiralo tudi 600-metrski makadamski odsek ceste na Pokljuki in končali so cesto okrog Bohinjskega jezera, od RibČevega Laza do Ukanca, kjer naj bi do konca oktobra uredili še brežino in Renata Škrjanc, foto: Tina Doki ograje. ti ograjo. Z deli smo pohiteli, saj moramo cestni usad sanirati še pred zimo, ki bi ga Še dodatno povečala," je povedal vodja vzdrževalne službe v kranjskem cestnem podjetju Gojko Bogataj. Dela bodo stala okrog 7 milijonov tolarjev, denar pa bo, ker je cesta skozi Korita državna cesta, zagotovila Direkcija RS za ceste. Zaradi obsežnih del je omenjena cesta zaprta za ves promet. Dela naj bi končali do 20. oktobra, ko bodo Cesta skozi Korita bo zaradi urejanja cestnega usada zaprta predvidoma do 20. oktobra. Podvinu krožišče ali nadvoz Igrišče za n^jml^še učence Bled - "Urejeno otroško igrišče je najlepše darilo, ki ga lahko ob tednu otroka podarimo najmlajšim," je ob odprtju novega otroškega igrišča ob šoli poudaril ravnatelj osnovne šole prof. dr. Josipa Plemlja Ludvik Hajdiixjak. O njem so začeli razmišljati že ob uvedbi devetletke pred tremi leti, s pomočjo sredstev, ki sta jih zagotovili blejska občina in krajevna skupnost pa jim je projekt uspelo tudi izpeljati. Za ureditev prostora in postavitev ograje so po besedah Ludvika Hajdinjaka odšteli dober milijon tolarjev, približno 700 tisoč tolarjev pa je prispevala krajevna skupnost Bled Direkcija za ceste bo do konca leta pripravila idejno rešitev za zunajnivojsko križanje cest v Podvinu. Na novem otroškem igrišču že vlada živahen vrvež otrok. za nakup igral. "Hvala za igrišče. Lepo se nimamo, pa hvala," sta bili kratki učenki, ki sta v zahvalo predsedniku krajevne skupnosti Milanu Pazlerju izročili risbo, na kateri so učenci izrazili svoje občutke ob tem, da so dobili igrišče. M. R. Na zabaven način do znanja Kamnik - V Mladinskem centru Kamnik je bilo v preteklem tednu še posebej živahno. V svojih prostorih na Šutni sredi mesta so v okviru tedna otroka in tedna prometne varnosti pod vodstvom prizadevne vzgojiteljice Helene Sterle organizirali kar nekaj dogodkov in ustvarjalnih delavnic za naše najmlajše. Ustvarjali so na temo hišnih ljubljenčkov, šole, igrišč, prometne varnosti idr. V sredo smo jih takole ujeli med risanjem risbic ter izdelovanjem lutk iz plastenk. J. P. Mošiye - Predstavniki radovljiške občine ter krajevnih skupnosti Mošnje, Otok, Brezje in Begui^je so se v začetku tega meseca sestali s predstavniki republiške direkcije za ceste in družbe za državne ceste, da bi se dogovorili o najprimernejši ureditvi križišča v Podvinu. Direkcija je kot začasno rešitev za krajane Mošenj predlagala uporabo obstoječega podvoza na Črnivcu in za krajane Otoka uporabo lokalne ceste mimo kmetije Broščar, vendar občina in krajevne skupnosti takšnega predloga niso podprli, saj ne predstavlja rešitve za vse udeležence v prometu in je vprašljiv tudi zaradi zagotavljanja prometne varnosti. Direkci- ja bi bila pripravljena urediti v Podvinu križišče, a šele po letu 2008, predstavniki občine in krajevnih skupnosti pa tudi na to ne pristajajo in vztrajajo na tem, da se takoj začne s prizadevanji za izgradnjo nadvoza ali morebitnega krožnega križišča. Na sestanku so se dogovorili, da bo direkcija do konca leta pripravila še idejno rešitev za zunajnivojsko križanje cest. potem pa se bodo odločili, katera rešitev je strokovno bolj primerna, in določili roke za izvedbo. Kot je ob tem povedal Franc Peternel, predsednik krajevne skupnosti Mošnje, so krajani petih krajevnih skupnosti (Mošnje, Otok, Srednja Dobrava, Brezje in Begunje) zbrali blizu tisoč podpisov polnoletnih krajanov, ki podpirajo čimprejšnjo ureditev križišča v Podvinu. Podpise bodo po sestavi vlade izročili novemu ministru za promet in zveze, hkrati pa bodo spremljali uresničevanje sprejetega dogovora. Če bodo ugoto- vili, da se ne uresničuje, bodo začeli s protestnimi zaporami ceste. Kot je znano, se v krajevni skupnosti Mošnje že od leta 1992 zavzemaj o za ureditev podvinskega križišča. Doslej so dosegli bolj malo, semafor za pešce, ki gaje direkcija postavila maja letos, ne rešuje težav voznikov pri vključevanju v promet na glavni cesti. Na nedavnem sestanku v Radovljici so se dogovorili vsaj to, da bosta direkcija in policija uskladili delovanje semaforja in da naj ga odslej ne bi več izključevali. Cveto Zaplotnik Spominska plošča tigrovcu Ferdu Kravanji « Na hiši v ulici Pod gozdom 9 na Jesenicah so odkrili spominsko ploščo predvojnemu rodoljubu, tigrovcu Ferdu Kravanji, kasneje partizanu, znanem pod imenom Peter Skalar. Jesenice - Ferdo Kravanja je bil doma v Čezsoči in se je že leta 1929 vključil v protifašistično gibanje za osvoboditev in priključitev Primorske k matici Sloveniji. Leta 1940 seje iz rodnega kraja umaknil čez Julijce na Jesenice in deloval naprej v hiši v sedanji ulici Pod gozdom 9, v kateri je-živel predvojni komunist Janko Prezelj. Zaradi sodelovanja v sabotažnih akcijah so ga že pred začetkom vojne v Jugoslaviji zaprli in poslali v Beograd ter nato premestili v jetnišnico v Niš, od koder je ob napadu na Jugoslavijo pobegnil. Nato je deloval na Dolenjskem, kjer so ga težko ranjenega zajeli Italijani. Zdravil se je v kočevski bolnišnici in se izdajal za Srba, ki je iskal delo. To je po- magalo k premestitvi v bolnišnico v Ljubljano, od koder se je ob pomoči aktivistov Osvobodilne fronte uspešno izmuznil. Poveljstvo partizanskih čet gaje julija 1942 poslalo na Primorsko in kot Peter Skalar je prevzel organizacijo osvobodilnega boja na Tolminskem in Bovškem. Padel je 10. oktobra 1944 v ne povsem pojasnjenih okoliščinah nad vasjo Plave ob Soči. Kot je na slovesnosti povedal Lucijan Pelicon, je bilo delovanje Ferda Kravanje - Petra Skalarja tako zakrito, da je le malokdo poznal njegov prispevek v boju proti fašizmu. Tudi jeseniški župan Boris Bregant je opozoril, da smo manj znanim domoljubom posvečali premalo pozornosti in da so bili ti med naj- Člani društva in drugi udeleženci slovesnosti ob spominski plošči, ki jo je odkril Ciril Pelicon - Radon, nekdanji soborec Ferda Kravanja. bolj odločnimi boriti se za narodnostne pravice. V današnjem času pa naj vodijo miroljubni in prijateljski odnosi s sosednjimi narodi, da bo meja res le črta na zemljevidu. Mendi Kokot Jeseniški "mostovi" za mlade » Jesenice - Pri Mladinskem centru Jesenice že drugo leto uspešno izvajajo projekt Most, s katerim vključujejo v različne delavnice in aktivnosti mlade od 6. leta naprej. Doslej so imeli delavnice organizirane na treh lokacijah: na Hrušici, na Slovenskem Javorniku in na Blejski Dobravi. Prvi odzivi so dobri, saj mladi koristno izrabijo svoj prosti čas in se pri tem lahko še marsikaj naučijo. V dveh prostorih imajo na voljo tudi računalnike z Internetom. V začetku oktobra so odprli že četrte delavnice v okviru projekta Most in sicer v prostorih Kegljišča Podmežakla na Jesenicah. Pod mentorskim vodstvom Urške Razingar mladi izdelujejo različen nakit, svečnike, medvedke, preizkušajo pa se tudi v kuharskih veščinah. Prostor je odprt ob sredah od 17. do 19. ure. J, R. .r "A i- v IMengšu slovesno ob jubileju Mengeš - V Kulturnem domu v Mengšu so pred kratkim svečano obeležili 850-letnico kraja. Leta 1154 je bil namreč kraj s podpisom listine izročen v posest mengeškemu gospodu, medtem koje novejša zgodovina Mengša kot samostojne občine neprimerljivo krajša, saj so letos obeležili desetletnico. Na prireditvi so orisali zgodovino kraja in jo popestrili s kulturnim programom, v katerem so nastopali priznani mengeški umetniki, med drugim sopranistka Nina Kompare, harmonikar Klemen Leben, pevski zbor Mengeški črički in drugi. Delček zgodovine je obeležen tudi na zgoščenki, kjer je mogoče slišati značilno mengeško govorico in glasbo mengeških glasbenikov. M.G. Dražil odvoz smeti Šenčur - Na predlog Komunale Kranj je občinski svet v Šenčuiju izdal soglasje k 5,3-odstotnemu povišanju cen odvoza komunalnih odpadkov, kakor so naredili tudi občinski ostalih občin, v katerih Komunala Kranj odvaža odpadke - Cerklje, Naklo, Preddvor, Jezersko in Kranj. Podražitev pa ni takojšnja, saj mora nove cene predhodno odobriti ministrstvo za gospodarstvo. V kolikor bo to podražitev odobrilo, bo povprečno Šenčursko gospodinjstvo za pet odvozov smeti na mesec odštelo 1.235 tolarjev (odvoz do 10 kilometrov) oziroma 1.403 tolarje (nad 10 km). Samo za primerjavo: v Škofj i Loki je cena okoli 1.500 tolarjev, v Tržiču skoraj tri tisoč tolarjev, v Radovljici pa kar 3.753 tolarjev. S.Š. \ J "Torek, 12. oktobra 2004 ove KULTURA / kavka@g-glas.si celostne GORENJSKI GLAS • 5. STRAN umetnine Celostne umetnine Ota Rimeleja, v katerih se spajajo slikarstvo, kiparstvo in arhitektura, tokrat dopolnjuje tudi glasba. Kranj - Od preteklega četrtka zvečer je v Galeryi Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost v Pavšiarjevi hiši na Glavnem trgu odprta razstava del akademskega slikarja Ota Rimeleja, nagrajenca Prešernovega sklada leta 2003. Akademski slikar je svoja dela prilagodil arhitekturnim posebnostim pavšiarjeve hiše. Galerija Pre?5ernovih nagrajencev za likovno umetnost, ki je pod okriljem Mestne občine Kranj v devetih letih delovanja gostila pet skupinskih in devet samostojnih razstav, je po letu 2001 (dotlej so bile razstave v občinski avli) svoj domicil dobila v Pavšiarjevi h'l^'i na kranjskem Glavnem trgu. Te dni galerija gosti že tretjo letošnjo razstavo, s svojimi deli se namreč predstavlja nagrajenec Prešernovega sklada leta 2003, akademski slikar Oto Rimele. Mariborčan po rodu je na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost študiral slikarstvo in leta 1990 diplomiral pri prof. Emeriku Bernardu. Študij je nadaljeval na specialki za slikarstvo pri profesorju Janezu Berniku, ob samostojnem likovnem ustvarjanju pa je tudi profesor na Pedagoški fakulteti v Mariboru. Oto Rimele ustvarja celostne umetnine, v katerih se temeljne panoge likovne umetnosti slikarstvo, kiparstvo in arhitektura spajajo v edinstveno in ne-razdružljivo celoto. Kot je zapisal umetnostni zgodovinar dr. Lev Menaše, gre pri kranjski razstavi za variacijo takega načina, saj se njegovo delo od običajnih celostnih umetnin tokrat razlikuje po vsaj treh bistvenih značilnostih. Avtorje svoja dela priredil arhitekturi in notranjosti Pavšiarjeve hiše, tako umetnine in prostor kljub veliki časovni razliki učinkujejo kot celota, njegova dela so kipi in slike hkrati ip tretjič, ti objekti so zgolj pripomoček za doseganje ključnega učinka. Sicer pa avtor v osnovi tudi pri tokratni postavitvi, taje v celoti v osrednjih galerijskih prostorih v prvem nadstropju, izhaja iz slikarske razstave Iluminacije v kostanjeviški samostanski cerkvi leta 2002, za katero je tudi prejel nagrado Prešernovega sklada. Umetnik je likovno celoto nadgradil še z eno umetnostjo, Ob odprtju razstave: (z leve) umetnostni zgodovinar dr. Lev Menaše, akademski slikar Oto Rimele, Nada Bogataj Kržan z MO Kranj, pobudnik zbirke Marko Arnež in kranjski župan Mohor Bogataj. ambient postavitve namreč dopolnjuje z glasbo, ki jo je prav tako sam skomponiral, ljubitelji slovenske rockovske glasbene scene zagotovo veste, da je Oto Rimele igral kitaro v skupinah Lačni Franz in kasneje Lai-bach. Kot je povedal, je ta čas svojo nekoliko zapostavljeno kitaro "odprašil" in skupaj s kitaristom Igorjem Bezgetom zaigral na odprtju razstave. Ena od umetniških stvaritev Ota Rimeleja bo ostala v trajni lasti Galerije Prešernovih nagrajencev. Po razstavah Zdenka Huzjana in Zvesta Apollonia je Rimele-jeva že tretja letos v Galeriji Prešernovih nagrajencev, ob obletnici pesnikovega rojstva 3. decembra in hkrati tudi kranjskem občinskem prazniku pa načrtujejo še eno. Sicer pa je galerija odprta vsak dan od 11. do 17. ure, ob sobotah pa od 10. do 13. ure. Igor Kavčič, foto: Gorazd Kavčič v Sivčevi tokrat "Objekti Uspešni "Puharjevci 4 Vsestranska Veronika Logar Radovljica - še do nedelje bodo v Galeriji Šivčeva hiša na ogled objekti - instalacije umetnika mlajše generacije Simona Sokliča, vsestranskega ustvarjalca, ki se ukvarja tako s scenografijo, lutkarstvom kot s slikanjem in risanjem. Brez naslova, 2004, olje, platno, les Rojen je bil na Jesenicah, svoj ustvarjalni čas pa v enaki meri preživlja v Gorjah kot v Ljubljani. Ljubezen do izražanja umetnosti je v sebi odkril že zelo zgodaj, s šestnajstimi leti pa v s čopičem ustvaijene realistične podobe že vnašal primesi nadrealizma. Teoretično znanje in miselnost pragmatika mu je nudila najprej Šola za oblikovanje, kasneje Slikarska šola Zmaga Modica in risarski seminarji na Akademiji za likovno umetnost. Danes deluje kot svobodni umetnik, občasno kot mentor pri likovnih projektih Pum-a in Šent-a, pogosto pa sodeluje s Stenom Vileijem, defektologom in animatorjem Studia Anima. Tokratna razstava je nastala po navdihu, ki so ga umetniku nudili gotski razstavni prostori radovljiške galerije - svojo umetnost, ugotavlja kustosinja razstave Barbara Boltar, je na izviren način vpel v obstoječe prostorske elemente. Eva Senčar Nagrada tudi gostitelju k Spodnje Duplje - Galerija Graščina Duplje in kulturno turistično društvo Pod krivo jelko sta organizirala že 7. slikarski EXTEMPORE. Prva letošnja posebnost je bila, da je med 41 udeleženci sodeloval tudi avtor iz tujine. Od 56 oddanih del so jih 53 razstavili; do 20. oktobra jih je 26 na ogled v graščini, 27 pa jih prvič krasi Vogvarjevo hiŠo. Novost je bil še otroški slikarski extempore; 11 učencev OŠ Naklo razstavlja v preddverju graščine. Kot je ob odprtju razstav ocenila likovna kritičarka Anamarga Stibilj Šajn, so dela likovnih ustvarjalcev prešla na višjo kakovostno raven. Spet sta se izkazala lanska nagrajenca Ana Cajnko in Vinko Zeleznikar, vendar sta si odkupni nagradi Občine Naklo prislužila druga dva avtorja. DuŠan Sterle iz Kamnika seje predstavil v novi luči z nenavadno svetlim ozadjem, pred katero je postavil portretirano osebo; delo je naslovil Marioneta. iS r'i. Domačin in lastnik galerije Matjaž Mauser je v sliki Brez naslova uspel potopiti realno izkušnjo v abstraktnost. Ljubitelje umetnosti je na sobotni svečanosti popeljal v svet glasbe saksofonist Matej Črnilec iz Naklega. Na sliki: slikarja Mauser (levo) in Sterie z ocenjevalko ob Marioneti. Stojan Saje Krai\j - Člani Fotografskega društva Janez Puhar Kranj so v zadnjem času dosegli kar nekaj vidnih uspehov na domači in mednarodni fotografski sceni. Tako je na mednarodni razstavi fotografij in diapozitivov pod pokroviteljstvom mednarodne zveze za fotografsko umetnost - FIAP in hrvaške foto zveze na Kukljici bilo uspešnih kar 9 avtorjev z 28 deli. Marko Aljančič pa je prijel priznanje za posamično fotografijo. Na Aljaževih dnevih v Dovjem so bili uspešni Štirje avtorji in se predstavili, Vasja Doberlet je prejel prvo nagrado za posamično fotografijo. NajpomembnejŠe so udeležbe na mednarodnih razstavah pod pokroviteljstvom FIAP. "Puharjevci" so bili tako uspešni na razstavah v Španiji, na Portugalskem, v Ukrajini, Veliki Britaniji, Argentini, Nemčiji, Franciji, Kanadi, v Poljski in v Zagrebu. Na znanem zagrebškem slonu, ki ima že 60-letno tradicijo je na razstavi, na katero je letos prispelo skoraj 2500 fotografij več kot 660 avtorjev iz 51 držav, sodelovalo tudi pet kranjskih fotografov s sedmimi deli. Prav tako je na dveh mednarodnih razstavah v Srbiji in Črni gori bilo uspešnih osem avtoijev z osemnajstimi deli Andreja Teran in Dragica Kurillo pa sta prejeli srebrni medalji za posamezno fotografijo in diapozitiv. V Đurđevcu v na Hrvaškem je bilo uspešnih pet avtorjev s trinjastimi deli, tri dela Nika Sladiča in Damirja Gizdavčiča so prejela bronasto medaljo in in dve pohvali. Kranjski fotografi se ta čas pripravljajo na 2. Mednarodno FIAP razstavo foto miniatur, ki bo na sporedu prihodnji mesec. L K. Niko Sladič, Zelene sanje 4 . Kraiy - Od minulega četrtka je v Stebriščni dvorani Mestne hiše na ogled razstava mlade grafične oblikovalke Veronike Logar, ki je ime razstave simbolično povzela po začetnih črkah njenega imena in priimka Love. Diplomantka ljubljanske Akademije za likovno umetnost, smer oblikovanje vizualnih komunikacij, je med drugim avtorica celostne grafične podobe Prešernovega spominskega muzeja, ki je tudi del Gorenjskega muzeja. Skoraj leto dni bo že tega, odkar tudi intenzivno sodeluje z oddelkom za umetnostno zgodovino in galerijsko dejavnost, za katerega je oblikovala že nekaj katalogov za razstave v zadnjem letu. Oblikovala je tudi nekaj celostnih podob, ovitkov za zgoščenke, plakatov, koledarjev, tokrat pa se predstavlja tudi z nekaj oljnimi slikami in akvareli. I. K., foto: Gorazd Kavčič Zmaga skupine Ma^e Osojnik Krai^j - Komorna skupina Ensemble Mikado, v kateri igra tudi Kranjčanka Maja Osojnik, je pred dnevi v belgijskem Antwerpnu zmagala na zaključnem tekmovanju International Young Artist Presentation (lYAP), namenjeno mladim umetnikom, ki izvajajo staro glasbo. Na zaključno tekmovanje, predizbor je potekal že pred meseci, se je uvrstilo osem skupin iz Evrope, Amerike in Japonske, o nagrajencih pa je odločala petčlanska komisija in publika. Skupina se že nekaj let redno udeležuje različnih evropskih festivalov, nastopajo na prestižnih odrih doma in v tujini in sodelujejo z dunajskim plesnim gledališčem Homunculus. Eva Senčar Piše Eva Senčar Za 'knjigobrbce' Impressionisti sloveni, Slovenski impresionisti, Die slovenisc-he Impressionisten, trojezični katalog ob razstavi slovenskih impresionistov v umetniškem in kulturnem centru Skerk v Nabrežini blizu Trsta, kustos razstave in uvodno besedilo Slovenski zgodnji modernizem dr. Andrej Smrekar, zaključno besedilo dr. Claudio H. Martelli, založil Umetnostni in kulturni center Skerk, Nabrežina 2004, 79 str. Stisk roke lastnice, gospodarice in gostiteljice, predvsem pa ljubiteljice in tudi umetnice Zore Skerk se je komaj zaznavno, pa vedar okrepil, ko so me predstavili kot gostjo z Gorenjskega, čeprav se slovensko govorečih v soboto na Skerkovi domačiji ni manjkalo. Kot običajno, menda pa najmanj dvakrat letno namreč v velikem številu pridejo ljubitelji umetnosti - pridejo tudi zaradi posebnega vzdušja zaradi tamkajšnjega ambienta, ki se razprostira ob italijansko-slovenski meji; površina med seboj, povezanih zgradb iz sredine 19. stoletja v bogatem kraškem stilu menda šteje skoraj tisoč kvadratnih metrov, od tega je tretjina namenjenega samo galeriji, veliko zaprto dvorišče z naravnim parkom pa meri okoli 25 tisočih kvadratnih metrov. Prišli so Slovenci in Italijani oziroma tisti, ki se nimajo oziroma se imajo za ene in druge, ker pač živijo na nekdaj slovenskem ozemlju. Podučili so me, da sta kulturni center v Trnovci (Nabrežina, občina Devin) ustanovila zakonca Zora in Jože Skerk, Slovenca po rodu, in daje restavriranje in obnova stavb ter vrtnih in parkovnih površin potekala kar se da spoštljivo in previdno, da bi le ohranili prvotno zasnovo ter tako skušali ujeti duh časa izpred 150 let. Od leta 1998 so tu že razstavljali mnogi likovni umetniki, med njimi tudi Andrej Jemec, Jože Ciuha, Valentin Oman in Lojze Spacal. Tokrat so galerijske stene obsijali sonce, barve, krajina, figure zgodnjega slovenskega modernizma, v katerem so naši štirje impresionisti Ivan Grohar, Rihard Jakopič, Matija Jama in Matej Sternen našli novo ustvarjalno moč, ki je bila v začetku dvajsetega stoletja v slovenski likovni umetnosti izčrpana. Razstava je obeležje naše pridružitve Evropski uniji, še bolj pa stote obletnice dveh ključnih razstav - februarja 1904 so na Dunaju v prestižni galeriji Salon Miethke doživeli uspeh, leta 1907 pa vsi štirje prvič razstavili v Narodnem domu v Trstu, kar jim je pomenilo priznanje na 'domačem' ozemlju. Šestinpetdeset slik, vse popisane v katalogu, so v Italijo pripeljali iz ljubljanskih inštitucij Slovenske filharmonije. Mestnega in Narodnega muzeja. Moderne galerije, od tega so jih sedemnajst odstopili zasebni tržaški lastniki, ključno vlogo pa je imela Narodna galerija in njen prvi mož Andrej Smrekar. Na ogled bodo še do 14. novembra, in sicer v petkih, sobotah in nedeljah, poleg tega pa še 1., 2., 3-, in 4. novembra od 10.30 do 13 ure in od 51.30 do 19. ure. Do Trnovce najlažje pridemo, če avtocesto A4 zapustimo na izhodu Sesljan, Zgonik, Proseko. GORENJSKI GLAS • 6. STRAN VERSKE SKUPNOSTI / joze.kosnjek@g-glas.si Torek, 12. oktobra 2004 ^^ 'I T 1 1 _ * ^ Prazniki in godovi Skoija Loka bo praznična mka, evangelist, sukar V petek, 15. oktobra, se bo začel misijon z geslom Gradimo živo Cerkev, v nedeljo. 31. oktobra, pa bo slovesnost v počastitev 200-letnice župnije sv. Jakoba. in zdravnik "Sveti misijon, ki se bo začel v petek, 15. oktobra, ob 18. uri v župnijski cerkvi sv. Jakoba v Škof j i Loki s predstavitvijo misijonarjev, bo duhovna prenova župnije kot celote in vsakega župljana posebej/'je pred začetkom misijona povedala tajnica Župnijskega pastoralnega sveta Mateja Gartner iz Puštala. V župniji sv. Jakoba, v kateri so imeli letos kar dve novi maši, novomašnika sta bila Urban Ko-kalj in Gregor Lavrinec, je bil ßraduM iu/0 Cerkei^ zadnji misijon pred devetimi leti. Za tokratnega so pripravili vsebinsko bogat program. Vsak dan do vključno 24. oktobra bo prva maša v cerkvi sv. Jakoba že ob 7. uri (ob nedeljah ob 6.30), druga pa ob 8. uri v kapucinski cerkvi sv. Ane. Vsak dan misijona bo drugačna vsebina, namenjena različnim' driižbenim skupinam in stanovom. V petek, prvi dan misijona, bodo razmišljali in odgovarjali na vprašanje o smislu misijona, v naslednjih dneh pa o smislu življenja, o veri kot pomočnici neveri, o grehu, o odpuščanju, o vstajenju in poslednji reči, o spravi med nami, o bogastvu notranjega življenja, o Mariji in nedelji kot gospodovem dnevu. V župnijski cerkvi sv. Jakoba bodo ob 19'. uri zanimivi pogovori. V petek, 15. oktobra, bo srečanje z zakonci. V soboto, 16. oktobra, bo srečanje z mladimi po osnovni šoli. V ponedeljek, 18. oktobra, bo srečanje s starejšimi samskimi, v torek, 19. oktobra, pa bosta pogovora z učitelji in vzgojitelji ter s pari v spoznavanju na temo Kam gre najina pot. V sredo, 20. oktobra, bo srečanje za ločene in ponovno civilno poročene, v četrtek, 21. oktobra, pa novo srečanje z mladimi po osnovni Šoli, na katerega so vabljeni tudi študentje, skavti, pevci in animatorji. V petek, 22. oktobra, in v soboto, 23. oktobra, bo srečanje z zakonci na temo Kako se pogovarjava in Oh, ta mladina. Misijon bo končan v nedeljo, 24. oktobra, ob 18. uri, ko bo maša s sklepnim govorom za vse. Bolne, ostarele in invalide bodo misijonarji v sredo in četrtek obiskali doma, v soboto, 16. oktobra, ob 15. uri pa bo zanje tudi maša. K misijo-nu bodo vsak večer ob 20. uri vabili zvonovi župnijske cerkve in podružničnih cerkva. Župniku Jožetu Miklavčiču in kaplanu Igorju Stepanu bodo pri iz- vedbi misijona pomagali patri jezuiti Benedikt Lavrih, Jože Pucey, Viljem Lovše, Janez Poyansek in Silvo Šinkovec. Razen misijona bo župnija sv. Jakoba v Škofji Loki konec oktobra počastila 200-letnico ustanovitve. Osredi^ja svečanost bo pri maši v nedelo, 3L oktobra. Župnija, ki združuje sedaj okrog 6000 katoličanov, je bila ustanovljena 1. novembra, na praznik Vseh svetih leta 1804. Nastala je iz prafare Stara Loka, ki je bila ustanovljena leta 1074, omenjena pa je bila že leta 973. Škofjeloška župnija je velika, saj obsega razen Škofje Loke še naselja Sv. Andrej, Sv. Barbara, Bodovlje, Breznica pod Lubnikom, Brode, Sv. Flo-rij an nad Škofj o Loko, Gabrk, Gabrovo, Log nad Škofjo Loko, Podpulferco, Puštal, Sv. Ožbolt, Sv. Petra Hrib, Sopotnica, Stani-še. Suha (del), Valterski Vrh, Vincarje in Zminec. V župniji je kar 11 podružničnih cerkva, v mestu pa še uršulinska cerkev Marijinega brezmadežnega spočetja (zgrajena 1660 - 1669) in kapucinska cerkev sv. Ane (grajen od 1707 - 1710). Župnija je živa, saj sodeluje pri bogoslužju nad 40 ministrantov, 60 bralcev in 5 izrednih delivcev obhajila, prepevajo pa štirje zbori. V kapucinski cerkvi pa prepevata dva zbora. Stane in Fani Božič vzorno opravljata cerkovniško službo. Skupno skrbi za farno cerkev in 11 podružničnih cerkva 12 cerkovnikov in cerkovnic ter 24 kljuČaijev. Veroučno šolo obiskuje nad 500 otrok. Razen župnika in kaplana poučujejo v šoli še katehistinje Nada Fur-lan, Silva Potočnik in Helena Kožuh. Župnijski pastoralni svet ima 25 članov. Njegov predsednik je Janez Volčič. Jože Koši\jek Obnovili so kapelico Železniki - V nedeljo, 12. septembra, so se vaščani Smole-ve pri Železnikih zbrali na krajši slovesnosti ob blagoslovitvi lepo obnovljene vaške kapelice, posvečene Mariji Brezmadežni. Kapelica je bila po vsej verjetnosti zgrajena v času poselitve tega območja, t.j. v obdobju frei-sinških škofov oz. v času loškega gospostva. Posebna značil- nost arhitekture so oklesani stebri iz posebne vrste kamna, ki ni s selškega območja oz. njegove okolice. Zanimiva je notranja poslikava kapelice z motivi angelov, zunanji steni pa s slikami sv. Nikolaja in sv. Florjana ter sv. Frančiškom in popotnikom. Osrednji del kapelice je lesen kip Marije Brezmadežne, katerega avtor ni znan. Zadnjo, za- Medreligijska molitev za svetovni mir Ljubljana - V četrtek, 14. oktobra, bo ob 17. uri pod Tivolskim gradom organizirana druga slovenska medreligijska molitev za svetovni mir, na katero so povabljeni vsi predstavniki verskih skupnosti, ambasadorji tujih držav in širša javnost. Prvič je bila organizirana oktobra leta 2001, ko se jo je udeležilo več kot 1000 ljudi. Na pobudo indijskega učitelja joge in visokega predstavnika hindujske verske skupnosti Swami Maheshwaranande so se prireditve zvrstile v številnih evropskih državah in v Avstraliji, vrhunec pa je bila Mednarodna konferenca za svetovni mir na Dunaju. Organizatorji slovenske prireditve trdijo, da bo postala tradicionalna. K. D. Obnovljena kapelica v Smolevl. htevno obnovo kipa in fresk sta izredno lepo in strokovno opravila Anton Kalan iz Železnikov in njegov sin Jurij Kalan - akademski slikar, ki prebiva in ustvarja v Ljubljani. Kapelica je pokrita s škriljem, ki gaje nanovo pokril krovec Jože Benedičič iz Zalega Loga. Za stroške obnove so prispevale štiri domači- je, celotna skrb pa je bila v rokah prizadevnih Anice in Franca Jelenca, ki sta tudi lastnika zemljišča, kjer stoji kapelica. Obnovo je blagoslovil domači župnik msgr. Franc Dular, ki se je domačinom zahvalil za prizadevnost in skrb pri ohranjanju kulturne dediščine. Anton Sedej Terezija Avilska, ki bo imela praznik v petek, in Luka sta med najbolj znanimi svetniki v oktobru ali vinotoku. Danes, 12. oktobra, je praznik mučenca Maksimilijana Genskega, Škofa Vilfrida Vorške-ga, kralja Edvina in redovnika Serafina iz Montegranara. Med njimi je še posebej Maksimilijan Celjski povezan z našimi kraji. Rojen je bil v drugi polovici tretjega stoletja v krščanski družini v Celei, v današnjem Celju, v času rimskega cesarstva. Postal je Škof. Ko se je vrnil v rojstno mesto, so ga Rimljani nagovarjali, naj časti boga Marsa. Ker tega ni storil, so ga obglavili, kristjani pa so ga pokopali na mestu, kjer je sedaj v Celju cerkev sv. Maksimilijana. Danes godujejo tisti, ki jim je ime Maksimilijan, Maksim, Maks, Maksimilyana, Maksima in Maksa. Jutri, 13. oktobra, bo praznik mučenca Kolomana in angleškega kralja Edvarda (1004 -1066), ki je med drugim obnovil westminstrsko katedralo, angleško narodno svetišče, v kateri kronajo angleške kralje. Jutri bomo voščili vsem, ki jim je ime Edvard, Edi, Edo, Edvarda, Eda in Edita. V četrtek, 14. oktobra, bodo prazniki papeža in mučenca KalistaI(155 - 222), kije izšel iz suženjske družine in dovolil sužnjem sklepanje porok s svobodnimi in plemiškimi ljudmi, Škofa in mučenca Gavdencija (Veselka) ter duhovnika, redovnika in mučenca Janeza Ogil-veja. V petek, 15. oktobra, bo praznik opatinje Tekle in redovnice ter cerkvene učiteljice Terezije Jezusove Avilske ali Velike, ki je na Slovenskem zelo znana svetnica in po njej godujejo dekleta in žene, ki jim je ime Terezija, Rezka in Zinka. Kot prva svetnica je dobila leta 1970 naziv cerkvena učiteljica. Rodi- • la se je leta 1515 v mestu Avila v Španiji in je bila tretja med devetimi otroki iz drugega očetovega zakona. S šestnajstimi leti je Šla v samostan za vzgojo deklet iz plemiških in premožnih družin. Kljub hudi bolezni je spreminjala karmeličanski red in potovala od samostana do samostana. Umrla je leta 1582, stara 67 lel. V soboto, 16. oktobra, bo minilo 26 let od izvolitve kardinala Karola Wojtila za papeža Janeza Pavla IL Beli dim, ki je oznanil izvolitev, se je pokazal ob 18,18. Izvolitev so oznanili ob 18.45, novega papeža pa so predstavili ob 19.15. V soboto, 16. oktobra, bodo praznovali redovnica Hedvika, redovnica Marjeta M, Alacoque, opat Gal in redovnik Gerard. Kneginja in redovnica Hedvika ali Jadviga je povezana tudi z našimi kraji, saj izhaja iz rodbine grofov Andeških, ki so imeli v 12. in 13. stoletju posesti tudi v okolici Kamnika. Hedvi-kin brat Bertold je bil oglejski patriarh. Zanimiva je tudi pripoved o opatu in svetniku Galu, ki ga upodabljajo skupaj z medvedom. Gal je bil Irec, ki se je naselil v Švici in krčil gozdove, da so kasneje lahko sezidali samostan St. Gallen. Nekoč naj bi ga obiskal medved in pojedel ostanke večerje. Gal gaje okaral in velel, naj prinese poleno za kurjavo. Medved gaje ubogal in prinesel klado, Gal pa mu je prepovedal v dolini napadati ljudi in njihove črede. V nedeljo, 17. oktobra, bo praznik škofa in mučenca Ignacija Antiohyskega in škofov Viktorja in Rudolfa. V ponedeljek, 18. oktobra, bo god evangelista Luka, učenca apostola Pavla. Luka je bil pisatelj, literat in zdravnik. Najbolj znane so njegove pripovedi o usmiljenem Samarijanu, izgubljenem sinu in Božiču s hlevom in pastirji. Domaje bil v Siriji, v mestu Antiohija, po velikosti tretjem v rimskem cesarstvu. Bil je tudi slikar. Umrl je muče-niške smrti, vendar ni znano, kje. Za zavetnika so ga izbrali zdravniki, slikarji, umetniki, zlatarji in knjigovezi. Je tudi vremenski in kmečki patron, ki naznanja zimo. Jože Koši\jek Pesmi verske zakladnice Ljublana - V Ljubljani in Mariboru je gostoval pevski zbor Pon-tanima iz Sarajeva, ki prepeva duhovne pesmi iz katoliške, pravoslavne, islamske in judovske glasbene zakladnice. Zbor je bil ustanovljen leta 1996. V njem poje 60 pevk in pevcev ter s svojimi nastopi prispeva k spravi, različnosti in odprtosti po vojni v Bosni in Hercegovini. J. K. Jasna Paladin XX. del Kamniški Kurhaus Vila Luiza je ime dobila po Prašnikarjevi hčeri Alojzyi, stala pa je v neposredni bližini vile Mlin, ob poti v Mekii\je. Imela je kar 17 prostornih sob, lep balkon, štiri verande in senčnato teraso. Poleg dvosobnih stanovanj in enopo-ste^nih sob je bilo v njej tudi petsobno stanovanje z dvema verandama in balkonom, namenjeno osemčlanski družini. Tik poleg vile Luize je tekla tudi mlinščica, ki je bila tu širša in bolj plitva in kot taka kot nalašč za hojo po vodi, kar je bilo sestavni del knajpanja. Višje ob cesti proti Mekinjam je stala Še vila Jo-hana, ki je ime prav tako dobila po eni od Prašni-karjevih hčera. Vilo je obdajalo prijetno senčnato smrečje, v njej pa so bila štiri stanovanja s po dvema sobama in več posameznih sob. Tudi tu so gostje lahko uporabljali skupno kuhinjo in shrambo. Vse omenjene vile, sicer močno prezidane in spremenjene ter kot take precej nerazpoznavne, stojijo Še danes ... Vile so imele čudovit pogled na Kamniške planine, ali kakor je zapisano v že omenjeni reklamni brošuri: ''Lega vseh teh poslopij je prav čarob- Vila Johana - ilustracija Ladislava Benescha iz leta 1898. Kopališče in vodno zdravilišče na razglednici s konca 19. stoletja. na, razgled na planine prekrasen, stanovanja elegantna in pripravna - skratka lepšega bivališča si ne moreš želeti'' Poleg zdraviliškega poslopja in omenjenih vil pa so bile posebnim gostom ponujene v najem tudi sobe v ''poletni hišr (Sommerhause) pri dvorcu lastnika Alojza Prašnikarja, ki sta obe sodili k tako imenovani PraŠnikariji (Praschnikerhof). V tem dvorcu v Mekinjah so bili v nadstropju na voljo salon z verando in štiri sobe s kamrico, kar je predstavljalo šest prenočišč ter v pritličju kuhinja s shrambo. Gostje so lahko souporabljali tudi vrt. za vse to pa so morali plačati 500 goldinarjev na sezono. Leta 1893 je bilo tako v samem kopališču in zdravilišču PraŠnikarjevim gostom na razpolago skupaj okoli 60 postelj! Poleg zdraviliškega poslopja je stala še ena stavba, na kateri je z velikimi črkami pisalo "Vodno zdravilišče"y pod tem pa "Wasserheilanstalt". Poslopje je bilo opremljeno z vsemi napravami za zdravljenje po Priessnitzevi metodi in z Riklijevi-mi parnimi posteljami, saj se je, kot že rečeno, Prašnikar vseskozi zgledoval po Riklijevem Bledu. Tbdi kopališče je bilo označeno kot "elegantno". V njem so bile sobe, urejene za tople, mrzle in kropilne (douche) kopeli. Zelo lepo je bilo tudi odprto preddverje. Tik ob poslopju je bil velik plavalni bazen s kabinami za preoblačenje. Zraven bazena je stalo še majhno leseno poslopje, v katerem so hranili najrazličnejše telovadno orodje, kije bilo namenjeno krepitvi bolnikovih mišic. Vodno zdravilišče s kopališčem je bilo torej namenjeno izključno knajpanju in ostalim metodam zdravljenja in ne toliko zabavi. Je pa pri samem zdravljenju in seveda druženju zelo pomembno vlogo imel zdraviliški park. Torek. 12. oktobra 2004 MULARIJA, MLADI/ info@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 7. STRAN I Suzana Kovač Ič Živjo! Prihajajo nuzli meseci, ko se bomo ob večerih Še kako radi zavih v odejo in morda segli po kakšni dobri knjigi. Na toplem bodo potekale tudi pravljične ure v Pionirskem oddelku Osrednje knjižnice Kranj, zato vabijo vse mlade knjižne sladokusce, da se jim pridružile vsako sredo ob 17. uri. Jutri boste lahko prisluhnili pravljici Tiho, tukaj beremo. Na Osnovni šoli Bistrica so se pri pouku slovenskega jezika pogovarjali o žargonu. Učenci so za domaČo nalogo napisali žargonski slovar o delih telesa, šolskih predmetih in nezadostnih ocenah. Le katere besede so našli za glavo, noge, nos, obraz? In kako že slastno diŠi po kostanju. Ste ga že pokusili? Suzana CüihvC'&U « T" N N» V Moja prva knjiga KdsU sem srečen? "Srečen sem, ko si starša vzameta čas za mene." Ena od lepih misli, ki so jih izrekli učenci iz Osnovne šole Orehek v Kranju. Ta želja se jim je izpolnila v četrtek, ko so otroci skupaj s starši in učitelji ustvarjali v različnih delavnicah, se pomerili v igranju košarke, zaplesali in se do sitega najedli kostanja. Foto: Gorazd Kavčič Mojo prvo knjigo mi je kupila mamica. Knjiga nosi naslov Pikijev Čarobni božiČ. Res se mi je zdela skoraj čarobna. Velikokrat sem jo prelistal in si ogledoval čarobne sličice. Takrat še nisem znal brati. Večkrat sem prosil mamico, če mi jo prebere. Ker smo v družini trojčki, smo dobili tri knjige kar naenkrat. S sestricama smo sedli na kavč poleg mamice. Prepirali smo se. kdo bo sedel mamici v naročju. Kadar je brala mojo knjigo, sem lahko sedel v njenem naročju jaz. Nato smo se zamenjali, torej smo vedno prebirali tri knjige naenkrat. Tudi danes jo vzamem v roke in preberem. Sedaj jo preberem z lahkoto, na začetku pa je bilo to precej težje. Potem sem dobil še več Pikijevih knjig. Vse so mi bile zelo všeč. Včasih sem raje poslušal pravljice, kot gledal televizijo, danes pa je obratno. Juš Gaber, 4.b, OŠ Cvetka Golarja, Škofja Loka Svojo prvo knjigo sem dobil, ko sem bil star dve leti. Naslov knjige je bil Žogica No-gica. Dobil sem jo za drugi rojstni dan. Ker še nisem znal brati, mi je knjigo brala mama. V knjigi je bilo veliko slik, ki sem jih lahko vsak dan gledal. Knjiga mije postala še bolj všeč in nikakor se nisem mogel ločiti od nje. Noč in dan sem jo imel ob sebi in jo skrbno čuval. Še danes jo imam na knjižni polici. Kadar sem slabe volje, knjigo vzamem s knjižne police, jo preberem in se takoj počutim bolje. Pri knjigi se zelo razvedrim. Knjiga me spremlja že od malih nog. Želim si, da bi tudi druge knjige prebiral s takim veseljem. -1»» . t « i ... I ) t M* 9 1 I».* I \ f - V • csS4. / P •• \ Otroška domišljija je brez meja... Foto: Gorazd Kavčič OfroliöQ p^V^SG žargonski slovar Anže Oblak, 4.b, OŠ Cvetka Golarja, Škofja Loka Tina Mikulandra, Katja Smolej, Tina Rozman in mentorica Tanya Ahačič, 7.a, OŠ Bistrica Dlan: Šapa, kela Glava: buča, betica, piskr, kepa, črepina, kibla, podstrešje Hrbet: pleča, puku Lasje: slama, čupa, griva, žima, špageti Noge: kraki, krače, zobotrebci, hebel Nohti: krempli, parkli Nos: rile, pesa, kumara, surla, raufnk Obraz: faca, ksiht, fris Obrvi: metle Oči: kuglce, uč, šliva Prsi: baloni, joške, zizike, močna pluča, melone Prsti: štible Stopalo: taca, šapa Trebuh: vamp, bojler, buši, bobn, domovina Uho: radarji Usta, ustnice: gofla, klun, gobec, šoba, žnabli Vrat: komad Zadnjica: rit, peč, od banke vogu Zobje: orglice, domine, čekani Šopkov Ves teden brez domačih nalog v Šolsko dvorišče in zid okoli njega so otroci okrasili s pravljičnimi junaki. Gorice - V podružnični šoli G^riče so na prav poseben način zaznamovali teden otroka. Razen tega, da so se pogovarjali o pravicah otrok ter izdelovali plakate, miselne vzorce in pisali spise na temo Evropa mladim - mladi Evropi, so otroke še zlasti razveselili s tem, da jim ves teden ni bilo treba opravdati domačih nalog. Dijaki srednje biotehniške šole so se že osmo leto zapored predstavili na tradicionalni prireditvi,Sejem je živ. 'Vse dejavnosti v šoli so se odvijale s posebnim poudarkom na pravici mladih do otroštva," je pojasnila vodja šole Jana Kraiy - Zdaj že tradicionalni dyaški sejem Sredi\je biotehniške šole Krai\j je bil tudi minulo soboto živ. Na Glavnem trgu so svoje stojnice postavili že osmo leto zapored, na i\jih pa ponudili lastne izdelke, ki jih je bilo mogoče zgolj poskusiti ali pa tudi kupiti. Ker so bile cene res simbolične, so izdelki, pri katerih je vse večji poudarek na ekološki pridelavi, hitro pohajali. K obisku njihovih stojnic sta letos vabila dva dijaka, oblečena v nošo biotehniške šole. "Zamislili in izdelali smo jo sami ter tako postavili Še piko na i k prepoznavnosti naše šole," je razložila pomočnica ravnatelja Andreja Ahčin. Dijaki so svoje izdelke, ki so nastali v okviru praktičnega pouka, predstavili na petih stojnicah. Na mlekarski stojnici je bilo med drugim mogoče poskusiti in kupiti novo sadno sirotko z okusom breskve ali jagode, z bronasto medaljo v Gornji Radgoni nagrajeno skuto in različne vrste sirov. Na živilski stojnici so letos ponudili predvsem vloženo zelenjavo, pa skutne in zeliščne namaze, marmelade ter sirupe. Pri cvetličarski stojnici so si obiskovalci z zanimanjem ogledovali umetelno izdelane šopke in ikebane, najbolj pa so Šle v promet okrasne buče vseh velikosti, sta pojasnili dijakinji, ki sta skrbeli za omenjeno stojnico. Ekološki pridelki so zavzeli glavno mesto na kmetijsko vrtnarski stojnici, kjer so prikazali tudi postopek pridobivanja biodizla. V okviru raziskovalne naloge Od rastlin- skega olja do biogoriva so namreč pridobili dvesto litrov biodizla iz surovega ogrščičnega olja in še sto litrov iz odpadnega kuhinjskega olja. Obe vrsti goriva so preizkusili v motorjih traktorjev in motokultivatorja na kmetijskem inštitutu. Ugotovili so, da so rezultati spodbudni, saj so motorji delovali brezhibno. "Zato razmišljamo o temi, da bi imel naš novi traktor na posestvu v Strahinju pogon na biodizel," je dodala Ahčinova. Posebna stojnica je bila namenjena še otrokom, ki so lahko risali in izdelovali ježke iz kostanjev ali si s sodelovanjem v kvizu prislužili bonbon. Z vsakoletnim sejmom želijo po besedah Andreje Ahčin poskrbeti predvsem za promocijo njihovih programov. "Dijaki pa se ob tem naučijo vzpostaviti tudi stik s strankami. Novi programi so usmeijeni v to, da se dijaki naučijo ne le proizvajati, ampak izdelke tudi zapakirati in jih prodati." Če sodimo po odzivu obiskovalcev, jim je to vsekakor uspelo. Kako uspešno znajo dijaki tržiti svoje izdelke, bo mogoče preveriti tudi to soboto, ko bodo svoje dejavnosti predstavili še v Škofji Loki. Mateja Rant Najmlajši učenci so najljubše pravljične junake upodobili na asfaltu. Dubravica. Zato so otroke preko raznovrstnih dejavnosti popeljali v svet pravljic. Učenci tretjih in četrtih razredov so s pravljičnimi junaki poslikali zid okoli šolskega dvorišča, učenci prvih in drugih razredov pa so svoje najljubše pravljice s kredami upodobili na asfaltu. Otroci so bili ustvarjalni ves teden, zato so ob koncu pripravili tudi razstavo svojih izdelkov. Dogajanje ob tednu otroka so v petek zaokrožili s prireditvijo, v okviru katere so medse sprejeli najmlajše učence. Njihovi šolski skupnosti se je letos pridružilo dvanajst prvošolcev. Vsem so razdelili oranžne majice z znakom šole, učenci četrtih razredov pa so jih zabavali z igrico če zmaj požre mamo. S plesnim nastopom pa jih je razveselila plesna šola iz Kranja. Mateja Rant, foto: Gorazd Kavčič Pri stojnicah srednje biotehniške šole se je dopoldne trlo obiskovalcev. Napačen izračun ocen pri angleščini Kranj - Po jesenskem roku mature je 315 kandidatov vložilo zahtevo za vpogled v izpitno dokumentacijo pri enem ali več predmetih. Na podlagi tega je 184 kandidatov vložilo ugovor na oceno pri enem ali več predmetih in 15 kandidatov ugovor na izračun izpitne ocene. Državna komisija za splošno maturo je na podlagi pregleda dokumentacije v postopku reševanja ugovorov ugotovila napako pri načinu izračuna ocen iz predmeta angleščina. Zaradi napačno vnesene pravilne rešitve pri enem od vprašanj tipa True/False je prišlo do napačnega izračuna števila točk pri izpitni poli 2. Zaradi nove ocene pri angleščini seje 37 kandidatom spremenil uspeh, od tega je osem kandidatom po novem maturo izdelalo. M. R. Konstruictivizem v šoli Kranj - Konstruktivizem v šoli in izobraževanje učiteljev je naslov knjige, kije izšla pri centru za pedagoško izobraževanje filozofske fakultete. V njej je dr. Barica Marentič Požarnik zbrala prispevke 42 domačih in štirih tujih strokovnjakov, ki so sode- lovali na znanstvenem simpoziju sredi marca v Čateških toplicah. Knjiga je namenjena tako raziskovalcem s tega področja kot učiteljem in študentom - prihodnjim učiteljem. Konstruktivizem po besedah urednice dr. Barice Marentič Požarnik predstavlja pomemben raziskovalni model, ki ga marsikje v svetu že s pridom vpeljujejo v šolski vsakdanjik. "Pri tem sledijo osnovni predpostavki, da znanja ni mogoče preprosto podati drugim oziroma ga od drugih sprejemati, ampak si ga mora vsak zgraditi z lastno miselno aktivnostjo ob izpolnjevanju ali spreminjanju obstoječih idej v svetu skozi dialog z drugimi.'' M. R. GORENJSKI GLAS • 8. STRAN ŠPORT / Vilma.stanovnik@g-glas.si Torek, 12. oktobra 2004 Šestico Potem ko so hokejisti Acroni Jesenic prejšnji teden s 6:0 premagali Olimpijo, so bili v petek v Inter ligi s 6:1 boljši še od Slavije M Optime, v soboto pa so na prvenstveni tekmi z 2:6 slavili še v Tivoliju pri HS Olimpiji. Za Jesenice še Tomaž Razingar?! Jesenice, Ljubljana - Kot kaže, bo Ieto*>nja hokejska sezona na sončni strani Alp Še kako zanimiva, saj skoraj ni dneva, ko se ne bi zgodilo kaj novega. če Že ni tekem, potem v klubih poskrbijo za napovedi novih okrepitev. Tako je bila prejšnji teden na Jesenicah najbolj vroča vest, da se v Podmežaklo iz čeških Pardubic vrača Tomaž Razingar. Vzrok za njegovo vrnitev je bila stavka igralcev v NHL ligi, zaiadi katere so se številni češki hokejisti vrnili domov, Tomaž pa ni želel sedeti na klopi ali igrati v drugoligaškem moštvu. Če in kdaj bo eden naŠih najboljših hokejistov spet zaigral v rdečem dresu, še ni jasno, saj trenutno še ureja dokumente, vmes pa seveda že vadi v Podmežakli. Ta teden pa naj bi tudi v slačilnico ZM Olimpije stopili trije novi hokejisti. Kanadčani, z bogatimi izkušnjami iz NHL: Matt Pettinger, Brian Willsie in Manny Malhotra naj bi okrepili letos močno oslabljeno ekipo naših državnih prvakov. Konec tedna se je nadaljevalo tekmovanje v Inter ligi. V slovenskem obračunu je ekipa Acroni Jesenic gostila Slavijo M Optimo in slavila s 6:1 (2:0, 0:0, 4:1). Železaiji so hitro povedli, nato malce popustili, v zadnjem delu tekme pa so po lepih akcijah zasluženo visoko slavili. Za Acroni so zadeli: dvakrat Luka Žagar, Toni Tišlar (kasneje se je Včeraj je s pripravami na Bledu začela naša hokejska reprezentanca do 20 let. Fante namreč od 13. do 19. decembra čaka nastop na svetovnem prvenstvu divizije I. skupine A v Estoniji. Glavni trener Gorazd Drinovec je na Bled povabil 23 kandidatov za reprezentanco, na skupnih pripravah pa bodo ostali do četrtka zvečer. poškodoval), Tomi Hafnar, Borut Vukčevič in Marjan Manfre-da, za Slavijo M Optimo pa Mare Kumar. Ekipa ZM Olimpije je v Tivoliju šele po podaljšku s 3:2 (0:0, 1:0, 1:2, 1:0) premagala ekipo zagrebškega Medveš-čaka. V tretji petkovi tekmi Inter lige je ekipa Albe Volana z 2:5 (0:2, 0:1, 2:2) izgubila z ekipo DAC-a iz Dunauvarosa. Tako na lestvici trenutno s tremi zmagami vodi ekipa Acroni Jesenic, ki ima 9 točk, sledi Alba s 7 točkami, ZM Olimpija s 4 točkami, DAC in Slavija M Optima imata po tri točke, MedvešČak pa eno točko. Danes se bo ekipa Acroni Jesenic v Szekesfehervarju pomerila e ekipo Albe Volana Fe-Vite, v Zalogu pa bo slovenski derbi med ekipama domače Slavije in ZM Olimpije. Pri Med-veščaku v Zagrebu bo gostovala ekipa DAC-a. Prejšnji teden seje nadaljevalo tudi državno hokejsko prvenstvo. Na tekmi med mlado eki- Reprezentant Marcel Rodman po operaciji oči že trese mrežo za Acroni Jesenice. po Olimpije in Triglavom so s 3:4 (2:2, 0:1, 1:1) slavili Kranjčani, ekipa Hit Casinoja pa je z 1:4 (0:1, 0:2, 1:1) izgubila z Mariborom. V soboto je ekipa Acroni Jesenic gostovala pri mladi ekipi Olimpije in zmagala z 2:6 (0:3, 1:2, 1:1). Danes naj bi bili v državnem prvenstvu na sporedu tekmi med Mariborom in HS Olimpijo ter Triglavom in ekipo HIT Casinoja, vendar so ju - zaradi priprav naše mladinske hokejske reprezentance -preložili na kasnejši datum. Vilma Stanovnik Softi na evropskem prestolu Škofjeiočan Damjan Sofronievski je evropski prvak v natančnem zbijanju. Chivasso - italijanski Chivasso je bil za slovensko balinarsko reprezentanco srečno prizorišče evropskega prvenstva. V nedeljo so se namreč varovanci Darka Guština v Slovenijo vrnili kar s štirimi medaljami. Največjega - zlatega - sijaja je visela okoli vratu Škofje-ločana Damjana Sofronievskega, ki je postal evropski prvak v natančnem zbijanju, skupaj z LeŠčanom Gregom Moličnikom pa je osvojil še bron v igri dvojic. Drugi junak naše izbrane vrste je Kranjčan Bojan Novak, ki je osvojil srebro v krogu, v tandemu s Tadejem Premrujem pa si je pritekel še bron v štafeti. Tretja kolajna pa se mu je zaradi utrujenosti izmuznila v hitrostnem izbijanju. Škotjeločan Davor Janžič je tako s petim mestom v posamezni igri edini ostal praznih rok, a Še zanj bi se lahko prvenstvo končalo precej bolje, če ne bi imel smole in že v četrtfinalu naletel na novega evropskega prvaka - Francoza Bruna Perrasa, ki je bil v Italiji za razred boljši od vseh tekmecev. Softi je tako po treh sušnih letih znova zablestel v svoji paradni disciplini - v natančnem zbijanju, v katerem je pred tremi leti v Kranju postal tudi svetovni prvak. V Chivassu je v finalu z dvajsetimi točkami tesno premagal Hrvata Sandra Gu^o (18), medtem koje bil tretji nazadnje Francoz Fabrice La Posta (14). "OdloČil je predzadnji met, s katerim sem povedel. Balina je nato Gulja zgrešil, tako da sem imel zmago v rokah, Še preden sem vrgel zadnjo kroglo," nam je v nedeljo popoldne zaupal po telefonu. Bojan Novak je upravičil pričakovanja selektorja GuŠtina, ki je nanj stavil v igri v krog. Klonil je šele v finalu, kjer ga je Eric Lotto (Monako) premagal s 27:24. V štafeti sta s Premrujem celo presegla pričakovanja in presenetljivo v tekmi za tretje mesto premagala Italijana Ziralda in Grivo. Simon Šubic ALPINIZEM Humar na vzhodni Jannu Kraiu - Kamniški alpinist Tomaž Humar seje spet odločil za vrhunski podvig v Himalaji. Sam se namerava povzpeli na 7468 metrov visoki vzhodni vrh gore Jannu, ki jo domačini imenujejo Kum-bakarna. "Speči bog" ima dva vrhova; višji vrh (7710 m) so leta 1962 dosegli Francozi, na nižjega pa še ni stopil nihče. Slovenci so to poskušali na sedmih odpravah, s katerih se niso vrnili trije alpinisti. Tomaž je odšel na pot 30. septembra 2004. V njegovi odpravi so hrvaški alpinist Stipe Božič, zdravnica Anda Perdan in terapevt Nataša Pergar. Po aklimatizaciji na gori Kangčendzenga v družbi z Božičem bo Humar sam vstopil v mogočno steno vzhodnega Ja-nnuja, kjer so glavna nevarnost plazovi. Za vzpon, ki naj bi ga začel 24. oktobra, načrtuje pet dni. Največ težav pričakuje na višini 7000 metrov, plazovom pa se bo skušal izogniti s plezanjem pozno popoldan in ponoči. Ker v steni ne bo tvegal s postavljanjem šotora, bosta dodatna ovira zanj hud mraz in veter. Vseeno upa v uspešen prvenstveni vzpon, po katerem bosta sledila še dva dneva za spust. Stoj an Saje ŠPORTNO PLEZANJE NAMIZNI TENIS Najboljša Tomaž Valjavec in Maja Vidmar Kraiu - Na drugi tekmi letošnjega državnega prvenstva v Kranju sta zmagi odšli v Tržič in Škofjo Loko. Tomaž Valjavec je z dobrim in natančnim plezanjem ugnal klubskega kolega Klemena BeČana. Oba sta bila po kvalifikacijah, kjer sta edina splezala do vrha smeri, tudi glavna kandidata za prvo mesto. Tudi tretje mesto je Šlo v Tržič in sicer Mateju Sovi. Da bodo vsi trije Tržičani na vrhu, je bilo seveda tudi pričakovano. Pri dekletih so bile po kvalifikacijski smeri, ki je bila v zadnjem delu kar zahtevna, na vrhu štiri naš najboljše. Tako je bilo pričakovati, da jih v finalu čaka zelo težka smer. Maja Vidmar je uspela splezati najvišje, Lučka Franko je bila druga, malo za njo pa Martina Čufar. Za vse skupaj pa je bila tekma dobra priprava pred nadaljevanjem sezone svetovnega pokala, ko bo pri nas v Kranju znova zadnja tekma. T.Č. CENTER SLEPIH IN STAREJŠIH ŠKOFJA LOKA Stara Loka 31, 4220 Škofja Loka V skladu s 23. členom Zakona o delovnih razmerjih in 1. ter 3. členom Kolektivne pogodbe za dejavnost zdravstva in socialnega varstva, v.d. direktorice objavlja prosto delovno mesto RAČUNOVODJE I (m/ž) Pogoji: -VII. St. univerzitetne ali visoke strokovne Izobrazbe ekonomske smeri - najmanj 5 let delovnih Izkušenj s področja financ In računovodstva - usposobljenost za samostojno delo z računalnikom v okolju Windows (program Word in Excel) in s finančno računovodskimi programi, - aktivno znanje slovenskega jezika. Z izbranim kandidatom/ko bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas in štirimesečnim poskusnim delom. Kandidati/ke naj potrdila o izpolnjevanju razpisnih pogojev, opis dosedanjih izkušenj in kratek življenjepis pošljejo v roku 8 dni od objave na gornji naslov. Kandidati/ke bodo o izbiri obveščeni pisno v roku 30 dni po opravljeni izbiri. Slavje IMerkurjevk Kranj - Konec tedna je bil na sporedu 2. krog v 1. slovenski namiznoteniški ligi. V ženski konkurenci so igralke kranjskega Merkuija v derbiju kroga s 6:3 premagale ekipo Ilirije. Tekmo je v prid domačink odločila povratnica v kranjski ekipi Polona Čehovin - Sušin, ki je premagala tudi reprezentan-tko Heleno Halas. V 2. krogu za moške je zmagala tudi ekipa Lisk Križ, ki je s 6:1 premagala ekipo LM KO Lendava. V.S. S E AWAY group Navtično podjetje zaposli osebo na delovnem mestu 1. VODJA NAKUPNEGA ODDELKA Razpisni pogoji: Izobrazba tehnične smeri Vil. stopnja, zaželena tudi, ekonomska znanja. Nekaj leti delovnih izkušenj na področju: I načrtovanja in vodenja nakupa v mednarodnem okolju. Dobro poznavanje dela z računalnikom, I (MS Office), aktivno znanje ' angleškega in nemškega jezika , i zaželeno tudi znanje italijanskega , ali francoskega jezika. Odločnost, , motiviranost, samoiniciativnost. Ponudbe pošljite najkasneje do 22.10.2004 po pošti na naslov: Seaway Group d.o.o., Pot na Lisice 2, 4260 Bled ali po e-pošti: polena.krmek@seaway.si Motivirani, borbeni in optimistični Letošnja sezona je tako za domžalsko kot za gorenjsko košarko zgodovinska, saj imamo prvič svojega predstavnika v eni izmed mednarodnih košarkarskih lig. Domžalski Helios je doživel svoj krst v ligi Goodyear. Komenda, Domžale - Pred prvo mednarodno sezono so v Domžale prišli mladi, a izkušeni Blaž Ručigaj, Samo Grum, Domen Lorbek in Hrvat Kristjan Ercegovic, čeprav so ponavadi pripeljali manj novincev. '7edro ekipe ostaja. Liga Goodyear in natrpan program sta nas pripravila do tega, da smo pripeljali kar štiri nove igralce, ki so se zelo hitro vključili v naš koncept in naš način dela," pravi trener Lado Gorjan. V primerjavi z lansko sezono so namreč precej podaljšali klop, saj so se okrepili na vseh igralnih pozicijah. Na novo sezono so se pripravljali skoraj dva meseca, ob tem pa so imeli kopico težav. "Skoraj ni igralca, ki ne bi imel kakšnega večdnevnega odmora zaradi poškodbe," pravi Gorjan in nadaljuje: "Bili smo tudi brez domače dvorane zaradi prenove naše dvorane v Domžalah, zato smo gostovali." Domžalčani so tako trenirali v Komendi, pred novo sezono pa so v gosteh odigrali tudi precej pripravljalnih tekem z močnejšimi tekmeci. Trener Lado Gorjan optimistično gleda na težko sezono. "Namenoma smo izbrali težke nasprotnike, da vidimo, kaj nas čaka. Nobena ekipa nas ni nadigrala, vse tekme smo imeli pod kontrolo. Potrdilo se je, da gremo lahko enakovredno v to ligo." Čeprav v pripravljalnem obdobju mladi Domžalčani niso niti enkrat zmagali, so v novo sezono odšli popolnoma samozavestni in brez posebne treme, Pričakovana zmaga Škofjeločanov škofja Loka - Škofjeloški košarkarji so v soboto še drugič prepričljivo premagali tretjeligaško ekipo Medvešek Pušnik iz Idrije z rezultatom 63:78 (47:61, 26:40, 14:22) in se uvrstili v drugo kolo tekmovanja za pokal Spar. Njihov nasprotnik v 2. krogu pokala bo znan po sredini tekmi med ekipama Jesenic in Janče STZ, ta konec tedna pa jih čaka prva tekma v državnem prvenstvu, ko bodo doma gostili ekipo Union Olimpija ml. B. T. zavedajo pa se, da bo težko. "Realno je, da smo na repu. Ampak s to realnostjo se ne strinjam. V vsako tekmo bomo Šli izredno motivirani, borbeni in optimistični. Naš cilj je za sabo pustiti vsaj dva tekmeca. Sloveniji želimo tudi v naslednji sezoni zagotoviti štiri mesta v ligi," je o želeni uvrstitvi povedal Gorjan. Na premieri v jadranski ligi so mladi domžalski košarkarji minuli teden gostovali v Srbiji in Črni gori pri Hemofarmu, kjer so izgubili z rezultatom 97:72 (73:40, 51:34, 31:14). Tudi drugo tekmo v ligi Goodyear so morali Domžalčani odigrati na tujem parketu proti precej močnejšemu nasprotniku, beograjskemu Partizanu, ki jih je premagal z 90:62 (64:45, 49:30, 27:20). Barbara Todorovič, foto: Tina Doki Mlade v 1. ligi Kranj - Kadetinje Triglava Vadoli in Jesenic so v soboto dopoldne v dvorani na Planini odigrale odločujočo košarkarsko tekmo za vstop v 1. ligo. Že na prvi tekmi na Jesenicah pred enim tednom so bile boljše Kranjčanke, ki so tudi na drugi tekmi zasluženo premagale gorenjske tekmice in se že v svojem prvem poskusu uvrstile v 1. ligo. Končni rezultat je bil 52:39. B. T. v.' ^ I Torek, 12. oktobra 2004 ŠPORT / vilma.stanovniktgJg-glas.si GORENJSKI GLAS • 9. STRAN -a V takšnem sJogu je slovenski nogometni selektor Brane Oblak pohvalil Jalna Pokorna, gorenjskega reprezentanta, po kvalifikacijski tekmi z Italijo, ki so jo Slovenci dobili z 1:0. Jutri naši še z Norvežani. t I I Kranj - Tako veličastnega uvoda v dokončno urejeni Areni petrol si najbrž ni predstavljal skorajda nihče izmed 10.000 gledalcev na tribunah. Še nogometaši so komaj upali pomisliti na osvojitev treh točk. ''Upanje na zmago je v meni tlelo že ves teden," je po tekmi povedal selektor Brane Oblak, ki je tako vknjižil zmago z najmočnejšim nasprotnikom Slovenije v to-Icratnih kvalifikacijah. Slovenska nogometna pravljica se tako očitno nadaljuje tudi s pomlajeno vrsto. Na dosedanjih treh tekmah še niso zabeležili poraza, še več, s sedmimi točkami trenutno celo vodijo v skupini. Z novim uspehom, z Norvežani se bodo v Oslu pomerili že jutri, pa bi imeli že 10 točk. To je po izkušnjah iz preteklih let vsaj polovica potrebnih točk za prvo ali drugo mesto v skupini. Prvo vodi na SP v Nemčiji neposredno, drugo pa v dodatne kvalifikacije. Italijani so imeli večji del tekme pobudo, a so bili neučinkoviti. že na začetku se je videlo, da se naši nogometaši niso ustrašili zahodnih sosedov. Ti so prek Alberta Gilardina in Mau- Triglavani vse blii^e vrhu Kranj - Nogometaši v ligi Simobil so zaradi reprezentančne tekme počivali, v 2. ligi pa je kranjska ekipa Supernova Triglav gostovala pri Aluminiju in z dveh golov zaostanka na koncu uspela izenačiti na 3:3 (3:1). Z novo točko so kranjski nogometaši vse bližje vrhu, trenutno so na tretjem mestu. V 3. nogometni ligi zahod so igrali 9. krog: Radio Krka : Šenčur 0:2, Brda : Kalcer Vodoterm 3:0, Zarica : Jesenice 1:2. V naslednjem krogu bodo Šenčurjani gostovali pri Kolpi, Jesenice bodo doma gostile Avtodebevc Dob, Kalcer Vodoterm pa Avtoplus Korte (vse tekme v soboto ob 15. uri), Zarica v nedeljo gostuje pri Jadran Dekani'. V 1. gorei\jski ligi so med tednom igrali 8. krog; Bohinj : Visoko 3:5, Alpina : Železniki 1:0, Polet : Lesce 3:0, Britof : Velesovo 5:4, Sava Bled 1:1. V soboto pa so bile odigrane naslednje tekme: Bled : Bohinj 3:4, Velesovo : Sava 1:1, Lesce : Britof 0:0, Železniki : Polet 3:0, Visoko : Alpina 1:0. Vodi Alpina z 21, sledi Visoko z 20 točkami. Pari 10. kroga, ki bo v soboto ob 15.30: Bohinj : Alpina, Visoko : Polet, Železniki : Britof, Lesce : Sava, Velesovo : Bled. V 2. gorenjski ligi so odigrali 7. krog: Bitnje : Naklo 0:2, Trboje : Ločan 1:0, Podbrezje : Preddvor 2:3, Kr. Gora : Kondor 6:0. Vodi Naklo z 21 točkami, šest manj jih ima Kr. Gora. V soboto ob 15.30 sledi nov krog. Pari so: Naklo : Kondor, Kr. Gora : Preddvor, Podbrezje : Lo-čan, Trboje : Bitnje. B. B. Jalen Pokom je do potankosti upošteval navodila selektorja Braneta Oblaka. Skupaj morata dodelati še taktiko za jutrišnji boj z Norvežani. ra Esposita ustvarili nekaj priložnosti, a niso bili dovolj natančni. Slovenci so poskušali s streli od daleč. Še najbližje golu pa so bili po nespretnem posredovanju Gianluca Zambrotta. Avtogola ga je rešila prečka. S prostega strela je bil ob koncu polčasa nevaren še Franceso Totti. Ta je bil nevaren za gol Boruta Mavriča tudi v prvih minutah drugega polčasa, a se je izkazal Domžalčan Željk o Mi-trakovič, ki je uspešno nadomestil poškodovanega Aleksandra Knavsa. V nadaljevanju bi se med strelce moral vpisati Ermin Šiljak, enako pa velja tudi za Esposita na nasprotni strani, ko je zaspala naša obramba. Mitra-kovič je tožil nad bolečinami, zato ga je selektor Oblak zamenjal. Posledica - vstopil je Boštjan Cesar in v 83. minuti, po sijajnem predložku Nastje Ceha, zabil gol z glavo. Tako slovenski navijači kot nogometaši so le še Čakali na konec tekme. "V prvem delu smo se z Italijani bolj ali manj otipavali, nato pa je šlo zares. S srČno igro in srečo se danes lahko veselimo zmage," je po tekmi povedal Jalen Pokom, ki je v soboto prikazal zares izvrstno igro in si prislužil tudi Čestitke selektorja. Rastoča samozavest da slutiti še boljše predstave nogometaša iz Sv. Duha. "Premagali smo favorita naše skupine! Zadovoljen bi bil že z remijem, sedaj pa je še bolje. Sedaj bo pot v Oslo lažja," pa je povedal selektor Oblak. Njegov italijanski kolega Marcelo Lippi je bil razumljivo jezen: "Ne bi smeli izgubiti, a je zmaga gostiteljev zaslužena. Popravnih izpitov bo še dovolj." Boštjan Bogataj, foto: Tina Doki ROKOMET Na Podnu ni bilo slavja Škofja Loka, Krai\j - Oba loška prvoligaša sta prvo prvenstveno tekmo v domači dvorani izgubila. Oba na podoben način, oba s tekmecem, ki se bori za vrh lestvice. RokometaŠi Terma so začeli dobro, a potem gostom iz Trebnjega dovolili, da jih ujamejo in celo po-vedejo. Kljub vsemu so na odmor odšli z golom prednosti. Srečanje je bilo izenačeno vse do rezultata 21-21. V končnici so bili Dolenjci boljši in na koncu slavili s 25-29. Podobna usoda je doletela varovanke Milje Tomšič. Dekleta so začela bolje kot fantje in polčas dobila s 14 : 11. Gostiteljice so nato Celjanke lovile, a neuspešno: Loka kava KSJ - Celje Celjske mesnine 24 : 25. VLB- moški ligi vse poteka nekako nelogično. Cerklje izgubijo z Veliko Nedeljo, potem premagajo Goričane, ki so bili tokrat boljši od Štajercev, na gostovanju pri Dobovi pa doživijo usodo CHIO-a. Najbolj standardno igrajo Ribničani, Gorišnica, Dpbova in Slovan. Vse našteto govori o izenačenosti lige. Kranjčani so spet izgubili, vendar je bil tokrat njihov poraz vsaj znosen. Rezultata: Dobova - Cerklje 46 : 30; Mitol Sežana - CHIO Kranj 34 : 27. Po združitvi Save in Planine Kianj so igralke odigrale dve tekmi. Izkupiček je polovičen: Sava Planina Kranj - Loka 31 : 23. Bolje sta jo odnesla drugoligaša. Dupljanci so tesno izgubili z Ižanci, Radovljica pa je brez težav opravila z Ajdovščino. Zmagali bi lahko tudi z dvoštevilčnim rezultatom. Rezultata : Radovljica -Ajdovščina 32 : 25; Mokerc - Duplje 36 : 34. M. D. V pokalu Termo z Adrio Krko Škofja Loka - Prejšnji teden so v prostorih Rokometne zveze Slovenije izžrebali pare osmine finala moškega rokometnega pokala Slovenije. Ekipa škofjeloškega Terma se bo pomerila z ekipo Adrie Krke Novo mesto. Prva tekma bo v Škofji Loki naslednjo sredo, 20. oktobra, povratna pa teden dni kasneje v Novem mestu. V.S. HOKEJ V DVORANI Strelci so bili razpoloženi Jesenice, Borovnica - Konec tedna so hokejisti v dvorani odigrali 3. krog v velikem floorbalu in 2. krog v malem floorbalu. Na Jesenicah so se ekipe pomerile v velikem floorbalu in dosegle sledeče izide: FBC Loka Spiders Dewalt - Poycom Brlog 14:2, FBC Loka Spiders B - Domel 5:3, InSport Canaden - FBC Thunder Jesenice 6:7, TVD Partizan Borovnica - ŠD Marmor Hotavlje 5:4. Na lestvici vodi ekipa FBC Loka Spiders Dewait s 3 zmagami in 6 točkami. Rezultati v malem floorbalu: Domel - FBC Loka Spiders Dewalt 7:9, Polycom Briog - Insport Etiketa 18:8, ŠD Marmor Hotavlje -FBC Thunder mladi Jesenice 8:2 , FBC Borovnica - FBC Loka Spiders U - 19 8:5. Na lestvici vodi ekipa Polycom Brioga z dvema zmagama in 4 točkami. Prvi krog v mednarodni floorball ligi pa so konec tedna začele tudi ženske. Ekipa FBC Loka Spiders je v avstrijskem Leobnu ugnala domače hokejistke z rezultatom 2:9. V naslednjem kolu Ločanke gostujejo v Zeli am Seeju. V.S. Navijači nam veliko pomenijo Derbi odbojkarjem Autocommerca Kranj - Tako pred evropskimi nastopi v domačem bazenu pravi vratar vaterpolistov kranjskega Triglava Miha Vreček. Miha, ki se je s svojimi obrambami sicer že izkazal na kadetskem evropskem prvenstvu leta 1999 v Sofiji, ko je njegova generacija slovenskih vaterpolistov dosegla najboljšo uvrstitev na evropskim prvenstvih, smo pred domačim tekmovanjem prosili za pogovor. V prvem predkrogu lige prvakov v Budimpešti ste osvojili peto mesto. Kako bi ocenili vaš nastop? "V Budimpešto smo odšli iz Kotorja, kjer smo nastopili na turnirju v spomin na nekdanjega odličnega vaterpolista Zorana Dimija Gobceviča. Ta turnir nam je bil zelo dobrodošel, saj do takrat praktično nismo igrali nobene prave tekme. V Budimpešti pa smo vse tekme, razen tekme proti vaterpolistom iz Alphena, odigrali dobro. Ras pa je bilo v igri še preveč napak, ki So nas stale boljše uvrstitve. Dokazali pa smo, da se lahko z vse- 23-letni vratar Miha Vreček. mi evropskimi klubi enakovredno kosamo." Kako to, da ste morali prevzeti vlogo prvega vratarja? "Naš prvi vratar Matjaž Ho-movec je zbolel in ponudila se je priložnost, da prevzamem njegovo mesto. Seveda sem tako zaupanje trenerja vzel resno, se osredotočil na tekmo in zato tudi dobro branil." Triglav najprej z Nemci Kranj - V 2. kvalifikacijskem krogu za Evro ligo bo te dni v Kra-nju nastopilo šest vaterpolskih ekip. Od jutri, 13. oktobra, do nedelje, 17. oktobra, bodo na sporedu vsak dan po tri tekme, vse dni do sobote pa se bo tekmovalni spored začel ob 18. uri. Domači Triglav bo prvo tekmo odigral jutri ob 20.30 z ekipo Bayerja iz Nemčije, v četrtek se bodo Kranjčani ob 20.30 pomerili z ekipo Galatasaraya, v petek ob isti uri z ekipo Vouliagmenija, v soboto pa z ekipo Pro reca. V nedeljo bo prva tekma že ob 10. uri, ekipa Triglava pa se bo z ekipo Primorja pomerila ob 12.30. V.S. Sedaj je na vrsti drugi pred-krogy ko tekme igrate doma. Kakšna so pričakovanja? "Izkoristiti moramo domač bazen. Imeli smo tudi kar ugoden žreb. Tu so S.V. Bayer, za katerega mislim, da ga bomo brez večjih težav premagali, pa Vouliagmeni, za katerega sem slišal, da je veliko slabši, kot je bil v preteklih sezonah. Turškemu Galatasarayu se bomo maščevali za poraz v Budimpešti, kjer smo izgubili z minimalno razliko. Težje pa bo proti italijanskemu Pro Reccu iz Genove, ki ga ne poznamo, vemo pa, da v njem igrajo izkušeni igralci. Tudi Primorje E.B., za katerega igra naš nekdanji soigralec Erik Bukovac, bo za nas prav gotovo zelo težak nasprotnik." Gotovo boste pred domaČimi navijači igrali po najboljših močeh? "Vsekakor. Moramo pa igrati veliko bolj disciplinirano, kot pa smo v Budimpešti. Prav ta ne-disciphna na prvem turnirju je bila vzrok za osvojeno peto mesto, kajti če bi igrali po navodilih trenerja Toma Baldermana, bi premagali tako Galatasaray, kot morda tudi Patras, pa tudi rezultat proti Nizozemcem bi bil boljši. Torej moramo sedaj odigrati bolje, izkoristiti svoje v v ignsce, računamo pa se na pomoč iz tribun. Zato pozivam vse ljubitelje vaterpola tako v Kranju kot tudi po celi Sloveniji, da nas pridejo bodrit in navijat za Jože Marinček, foto: Tina Doki _y Kamnik - Že uvod v letošnje odbojkarsko državno prvenstvo je prinesel vrsto presenečenj in seveda derbi med Calcitom iz Kamnika in letos močno okrepljeno ekipo Autocommerce z Bleda, za katere pa še ni zaigral poškodovani Pleško. Kamničani, za katere tokrat ni nastopil Perhaj, so bili po izenačenem prvem in drugem nizu uspešnejši v končnici in povedli že z 2:0. Toda Blejci so, predvsem po zaslugi Flajsa in Potočnika, preobrnili potek srečanja in izenačili na 2:2. V petem nizu si vse do konca nobena od ekip ni pridobila več kot točko naskoka, niz pa je kar z dvema asoma zaključil Pretnar. Tretji gorenjski prvoligaš -Termo Lubnik je v prvem krogu gostoval v Novem mestu in v uvodnem nizu dokazal, da je tudi njih potrebno vzeti povsem resno. V nadaljevanju so domačini z odličnim serviranjem onemogočili Skofjeločane in tekmo zanesljivo dobili. Sicer pa smo že v uvodnih tekmah doživeli presenečenja, saj so državni prvaki iz Šoštanja osvojili le točko v Ljubljani, Salonit Anhovo pa je ostal celo brez njih v dvoboju z novinci iz Prvačine. Rezulati : Calcit Kamnik : Autocommerce 2:3 (23, 23, -20, -17, -12), Krka : Termo Lubnik 3:1 (-20, 14, 18, 17), Olimpija : Šoštanj Topolšica 3:2, Prevent gradnje IGM : Svit 3:0, Salonit Anhovo : Marchi-ol Prvačina 1:3. V ženski konkurenci 1. DOL ni gorenjskih ekip. Na derbiju so državne prvakinje Sladki greh iz Ljubljane v Novem mestu zabeležile prve tri točke, Nova KBM Branik je sicer s slabo igro brez težav premagala Formis. V moški konkurenci 2. DOL sta oba gorenjska predstavnika začela s porazom. Kranjski Astec Triglav je gostoval pri prvem favoritu lige - ravenskem Fužinar Metalu. Kranjčani so se še dobro držali v prvem nizu, v nadaljevanju pa niso mogli enakovredno parirati razigranim domačinom. Novinec - Telemach iz Žirovnice - je že med tednom odigral uvodno srečanje z Brezovico in ob dokaj izenačenem srečanju uspel iztržiti le tretji niz. Rezultati: Fužinar Metal Ravne : Astec Triglav 3:0 (22, 17, 15), Telemach Žirovnica : Brezovica 1:3 (-22, -19, 21, -19). V ženski konkurenci letos od Na zanimivi tekmi V Kamniku so na koncu slavili blejski odbojkarji. gorenjskih ekip nastopa le ekipa Mladi Jesenice, ki pa jo mnogi prištevajo med favorite letošnje sezone. Jeseničanke so to upravičile že v prvem krogu, saj so doma gladko opravile z lanskimi prvo-ligašicami s Ptuja - 3:0 (15, 22, 15). V moški konkurenci 3. DOL zahod sta bili obe gorenjski ekipi prosti (Elmont OK Gornje in UKO Kropa), medtem ko je vseh pet gorenjskih ekig v ženski konkurenci igralo doma. ŽOK Partizan Šk. Loka in Pizzeria Morena sta gladko, s 3:0 odpravili svoje nasprotnike (HIT Novo Gorico II in Semič). Uspešni (s 3:1) sta bili tudi ekipi Broline Kamnik (proti Sloving Vitalu II) in Bled (proti ŽOK Izoli), zalomilo pa se je le Bohinju, saj so doma izgubile proti Kostak-Elmontu iz Brestanice. Brane Maček, foto: Tina Doki GORENJSKI GLAS • 10. STRAN DRUŠTVA / stojan.saje@g-glas.si Torek, 12. oktobra 2004 Slovenski planinci na razpotju Izredna skupščina Planinske zveze Slovenije bo ocenila, ali so funkcije v politični stranki in planinski organizaciji zdruzljive. Kraixi - Po veljavnem statutu PZS to ni mogoče, ugotavljajo v PD Domžale. Skupščini predlagajo razrešitev sedai\jega predsednika, kar je doslej podprlo še 35 društev. Franc Ekar zatrjuje, da ni član nobene stranke, zato je ogorčen nad zavajanjem članstva PZS. Predsedniki meddruštvenih odborov so menili, da zahteva za i\jegov odstop ni uteme^ena. Letošnje volitve v državni zbor so vznemirile del članstva Planinske zveze Slovenije, ker je kot kandidat na listi LDS nastopil tudi predsednik PZS Franc Ekar. Planinsko društvo Domžale je naslovilo na upravni odbor zveze predlog, naj uvrsti na nadaljevanje redne skupščine razpravo o nezdružljivosti funkcij v politični stranki in planinski organizaciji. Upravni odbor seje odločil, da bo nadaljevanje red- v,^'.v Borut Persolja ne skupščine 23. oktobra 2004 na Brdu pri Kranju. Po končanem rednem zasedanju bo še izredna skupščina, kjer bodo obravnavali poleg informacije o vzrokih za spremembo organiziranosti GRS Slovenije točko o nezdružljivosti funkcij. V oktobrskih Obvestilih PZS so objavili tudi predlog PD Domžale za razrešitev predsednika z obrazložitvijo in seznamom podpore. "V statutu Planinske zveze Slovenije smo zapisali, da je naša organizacija nestrankarska. To smo potrdili tudi v Vodilih pri delu PZS, ki smo jih sprejeli oktobra 1999. Po njih ni dopustno, da so vodilni strankarski funkcionarji tudi vodilni funkcionarji v planinskih organizacijah. Predsednik Ekar je kot Član LDS sodeloval na volitvah za državne poslance. To je v nasprotju z veljavnimi načeli naše organizacije. Zato smo predlagali, naj skupščina PZS oceni, ali obstoječa določila statuta in vodil glede nezdružljivosti funkcij še veljajo. Če bo mnenje pozitivno, predlagamo skupščini razrešitev sedanjega predsed- Franc Ekar nika. Do 29. septembra je naŠ predlog podprlo 24 društev in klubov, do 7. oktobra 2004 pa že 35. Ob tem sta društvi iz Laškega in Radovljice menili, da bi moral predsednik Ekar sam oceniti svoj položaj in se odločiti o morebitnem odstopu. Mi menimo, da se je s kandidaturo politično opredelil. Ne glede na to, da zanika Članstvo v LDS, ne bi smel ostati na položaju predsednika," je povedal Borut Persolja, predsednik Planinskega društva Domžale. "V društvih, ki podpirajo mojo razrešitev, so bili Člani zavedeni. Jaz nisem član nobene stranke in tudi ne plačujem politične članarine. Gre za preračunljivo potezo posameznikov, med katerimi sta tudi Peršolja in nekdanji predsednik Brvar. Slednji je leta 2001 predčasno končal predsedniški mandat, PerŠolja pa takrat ni hotel prevzeti te funkcije. To sem storil jaz, sedaj pa me oba hočeta odstraniti. Tudi če bi bil član politične stranke, to ne bi bilo niČ spornega. V društvih se lahko udej-stvuje vsak, zato ni moč odrekati sodelovanja niti ljudem z verskim ali strankarskim prepričanjem," je dejal Franc Ekar, predsednik PZS. "Problematiko nezdružljivosti funkcij smo obravnavali na septembrskem sestanku predsednikov 12 meddruštvenih odborov. Ocenili smo, da zahteva za odstop predsednika zaenkrat ni utemeljena. Predlagali smo upravnemu odboru PZS, naj razpravo o tem uvrsti na dnevni red izredne skupščine. To je upošteval, odločali pa bodo udeleženci skupščine. Sam mislim, da politične spletke niso nič dobrega za planinstvo. V naših društvih je kar nekaj predsednikov in drugih funkcionarjev, ki so člani strank. Če bi se ozirali na to, bi prišlo do razkroja Planinske zveze Slovenije," je ocenil Adi Vidmajer, podpredsednik PZS. Stojan Saje Vsi mladi kolesarji so zmagali S 1400 člani je škofjeloški AMD med najštevilnejšimi v državi. V soboto so pripraviti Loka kolo 2004 Škofja Loka - AMD Škofj a Loka bo nasiedi\je leto praznovalo 60-letnico ustanovitve, praznovali pa so tudi letos, ko je sekretar Ivan Križaj praznoval 50 let društvenega delovai^ja. Na začetku je imelo društvo zelo močno tekmovalno ekipo, danes pa je dejavnosti še zelo malo. Na prireditvi Loka kolo 2004 je kljub dežju nastopilo 38 tekmovalcev. Na začetku so bili zelo uspešni na tekmovalnem področju, v rallyju so osvajali državne naslove, še pred tremi leti pa so organizirali zadnji turistični rally, organizirano so imeli tudi avto šolo. 'Tridobitvenih dejavnosti ni več, vse temelji na prostovoljni bazi," nam je povedal Alojz Križaj, podpredsednik društva, ki dodaja, da imajo nekaj odličnih mladih tekmovalcev, sicer pa člani društva nastopajo kot funkcionarji na večini športnih dirk pod okriljem AŠ 2005 v Sloveniji. V AMD Škofja Loka je danes včlanjenih 1400 članov in so tako eno najmočnejših društev v državi. Z raznimi prireditvami želijo oživiti dogajanje v društvu, kjer je aktivnih le malo članov. Tako so 9. septembra pripravili srečanje v Cmgrobu, junija so pripravili prireditev Loka skiro, v soboto pa še Loka kolo. Loka kolö je namenjena starejšim osnovnošolcem na območju Upravne enote Škofja Loka, ki so razdeljeni v dveh skupini: A skupina z učenci iz 5. in 6. razreda ter 7. razreda devetletke in B skupine z učenci iz 7. in 8. razreda. Akcija poteka v sodelovanju s Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. V soboto je na tekmovanje prišlo 38 kolesarjev iz vseh treh škofjeloških osnovnih šol in Osnov- v ne šole Poljane, iz Zirov, Gore- v nje vasi in Železnikov pa tudi letos žal ni bilo tekmovalcev. Udeleženci so najprej rešili teste iz cestnoprometnih predpisov, nato so se odpravili na vožnjo po mestu (od AMD na Suho -Plevno - pred Namo na Mestni trg), tretji del pa je bila spret-nostna vožnja na Mestnem trgu. Vzdušje je nekoliko pokvarilo slabo vreme. Najboljši se je avtomatično uvrstil na državno tekmovanje. Boštjan Bogataj, foto: Polona Mlakar Baldasin Nabiralcem gob delijo znanje Gobarsko društvo Kranj si prizadeva za seznanjanje ljudi z raznolikostjo gob, med katerimi je tudi veliko strupenih Kranj - Temu je bila namenjena tudi letošnja razstava gob v kraiyski šoli Jakoba Aljaža na Planini. Ogledalo si jo je okrog 600 otrok in več kot sto odraslih. Slednjim ve\ja opozorilo, naj ne odlagajo odpadkov v gozdovih. V 34 letih delovanja društva so se le enkrat odrekli organizaciji razstave gob zaradi težav z zagotavljanjem prostora. Sedaj jih že tretje leto gostoljubno sprejemajo v OŠ Jakoba Aljaža. Kot je dejal prejšnji predsednik Gobarskega društva Kranj Božo Malovrh, jih to zelo veseli. Tako se veliko otrok seznani z osnovnimi pravili nabiranja gob, marsikateri šolar pa pripelje na ogled razstave še starše. V treh dneh minulega tedna so našteli okrog 600 šolarjev in več kot 100 odraslih, ki so lahko spoznali več kot 380 primerkov jesenskih gob. Glede na tako raznovrstnost lahko govorijo o dobri gobarski sezoni. Izkušeni gobarji so našli dovolj užitnih sadežev za domačo uporabo, manj pa za prodajo. Čezmerno nabiranje gob ni več glavni problem v naših gozdovih, ampak jih bolj skrbi malomarno ravnanje ljudi z naravo. Kranjski gobarji opozarjajo na številna divja odlagališča odpadkov v gozdovih od Udinboršta do Sorškega polja. V njihovi bližini so tudi užitne gobe lahko onesnažene s škodljivimi snovmi. Poleg onesnaževanja so med vzroki za propad gobjih rastišč tudi gozdne poseke, gradnje vlak za spravilo lesa, izsuševanje močvirij in nastajanje umetnih jezer. To bi nas moralo skrbeti, saj so preizkusi potrdili, da je za boljšo rast drevesnih mladik nujna prisotnost gliv. Zaenkrat obsega slovenski seznam 2750 znanih gliv, kmalu pa dosegel številko 3000. Zato je pomembno, da nabiralci spoznajo razlike med užitnimi in strupenimi gobami, kar je osnovni namen razstav. Ob organizaciji razstav pride do izraza povezovanje med gobarskimi društvi. Kranjčanom pomagajo gobaiji iz Škofje Loke in Ljubljane, oni pa so sodelovali prejšnji mesec pri pripravi razstave v Ljubljani. Sedaj jih vabijo še v Gornji Grad. Veseli bodo, če se bo Gobarskemu društvu Kranj po ogledu razstave pridružil še kakšen ljubitelj gob. Zaenkrat imajo 35 članov, od katerih jih 15 redno sodeluje pri zahtevni organizaciji gobarskih razstav. Stojan Saje Tudi domačini uspešni Prebačevo - Gasilska zveza Kokra je prvo oktobrsko soboto organizirala tekmovanje gasilskih enot. Izvedbo prireditve so prvič zaupali Prostovoljnemu gasilskemu društvu Prebačevo, ki se je po ocenah vodstva zveze dobro izkazalo. Na tekmovanju je sodelovalo 35 ekip iz 20 društev v občinah Cerklje, Jezersko, Preddvor in Šenčur, ki se jim je zahvalil za udeležbo poveljnik GZ Kokra Robert Žepič. Na razglasitev rezultatov sta prišla tudi župana iz Cerkelj in Šenčurja Franc Čebu^ in Miro Koze^. Slednji je poudaril pomen dobre usposobljenosti gasilcev, saj so imeli letos več požarov. Obenem je izrazil obžalovanje, da so se za izstop iz zveze odločila društva iz občine Naklo. Dobro pa je, daje v GZ Kokra veliko mladine, kar zagotavlja nadaljnji razvoj društev. Pokale so prejele ekipe, ki so se uvrstile na prva tri mesta. Zmagali so: Prebačevo-Hrastje pri pionirkah, pionirjih, starejših članicah in veteranih. Zgornji Brnik pri mladinkah, mladincih, mlajših in starejših članih, Cerklje pa pri mlajših članicah. Na sliki: zmagovalni pokal so dobile tudi domače pionirke. S. S. t Predzadnje tekmovanje Naklo - Kinološko društvo Naklo je v soboto pripravilo 9. tekmo državnega prvenstva v agilityju. Kot je povedala vodja tekme Soi\ja Rozman Bizjak, se je na prireditvi zbralo 115 udeležencev iz Slovenije in tujine, med njimi okrog 20 kinologov iz Hrvaške in Italije. Najboljšim trem v vsaki kategoriji so podelili pokale in nagrade. Tokrat si je pokal za zmago v kategoriji A3 large priborila članica KD Naklo Andreja Jakopič; njen pes Antey je po lanski bolezni šele sedaj v formi, česar je pred zadnjo tekmo na HruŠici posebej vesela. In še drugi zmagovalci: Al small Ivana Kirik (Pina) KD Agility Ilirija Ljubljana, Al medium Igor Ivanovič (Rea) KOSSP Zagreb, A2 small Ivanka Svetanič (Lino) KD Fido Hrušica, A2 medium - 1. Mauro Ambroso (Tatu) Trst, 2. Vinko Oštarijaš (Gala) KD Naklo, A2 large Tina Kovač (Vista) KD A. I. Lj., A3 small - L Mitja Kla-sinc (Blecky) KD A. L Lj., 2. Ines Pezič (Gira) KD Fido Hrušica, A3 medium Silvia Trkman (Simply ...) KD A. I. Ljubljana. Ekipe: 1. Pro Plan Črna - Ljubljana, 2. Fido Hrušica, 3. Naklo. Stojan Saje Žlebe bodo bolj poznane Medvode - V Žlebeh, enem najbolj razvejanih naselij v občini Medvode, so ustanovili novo turistično društvo. Zanj se je odločilo Šestdeset članov, ki so si zaželeli, da bi se v tem delu občine kaj dogajalo in bi imeli kakšen izkupiček od turistov. Razmišljanja o društvu so se začela pred dvema letoma, ko so pripravili kresovanje. Zdaj so ustanovili društvo, njegova predsednica pa je Olga Verovšek. Na žigu TD Žlebe Marjeta bo predstavljen Jetrbenk. V njegovem zavetju se je namreč izoblikovala vasica, ki so ji nekdaj vladali razvpiti graščaki. Danes jim volje za turizem v tem delu občine ne manjka. Na srečanju pri Branovcu so se dogovorili, da bodo pred novim letom prižigali lučke ob cerkvi Svete Maijete, izdelali pa bodo tudi novoletne čestitke. Po novem letu se bodo lotili novih akcij in tudi nadaljevanja letošnjega uspešnega Pohoda roparskih vitezov. A. Z. Dražgoški, ne loški kruhek v torkovi, 79. številki Gorenjskega glasa, je v prispevku Srečanje turističnih društev prišlo do napake. Pomotoma je bilo zapisano, da je TD Dražgoše predstavilo izdelovanje loških kruhkov. Na napako sta nas opozorili predsednica TD Dražgoše Bojana Kavčič in izde-lovalka Breda Tolar, ki sta pojasnili tudi razliko: loŠki kruhki, ki so ravno tako iz medenega testa, so narejeni v modelu, dražgoški pa ročno, s pomočjo zobotrebca, šČipalk, noža in mazanja z vodo, ter samo iz temnega testa. Za napako se iskreno opravičujemo. f jorek, 12. oktobra 2004 KRONIKA / helena.jelovcan@g-glas.si GORENJSKI GLAS «11. STRAN Četrtkovi delovni nezgodi na Petrovem Brdu in Žireh Me«l podiranjem drevja v gozdu se je v četrtek popoldne smrtno ponesrečil 55-letni Soričan. Sorica - Delovne nezgode v gozdu so na žalost dokaj pogoste in praviloma usodne. Državni zavod za gozdove vsako leto tudi na Gorei\jskeni pripravi več tečajev o varnem podiraiyu in spravilu drevja, k^ub znai\ju, izkuši\jam in.previdnosti pa nesreča nikoli ne počiva. V četrtek, 7. oktobra, popoldne se je pri podiranju smrek smrtno ponesrečil 55-letni Soričan. Komisija sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Kranj, ki so se ji pridružili tudi Škofjeloški policisti, gorski reševalci in medicinci, je na prizorišču tragične nezgode ugotovila, daje Soričan že dopoldne s traktorjem pospravljal les na strmem gozdnem pobočju Geblar-je na Petrovem Brdu. Okrog treh popoldne sta mu prišla pomagat Še sin in nečak. Ko je Soričan na strmem pobočju z motorno žago podrl suho smreko, ta ni padla, pač pa se je naslonila na drugo smreko in obvisela. Požagal je še smreko, ki jo je zadrževala, vendar je tudi ta z vejami obvisela na nižjih bukovih drevesih. Z zabijanjem klinov je zato skušal spraviti na tla najprej prvo podrto smreko, ki pa je padla na deblo ene od že prej podrtih ter po njem zdrsnila navzdol proti njemu, ga zadela in stisnila ob Štor. Zdravnik iz škofjeloškega zdrav.stvenega doma ponesrečenemu Soričanu ni mogel več pomagati. Smreka gaje tako hudo ranila, daje na kiaju umrl. Varnostni inženir padel z lestve V četrtek, nekaj minut pred eno uro popoldne, pa je prišlo do delovne nezgode v tovarni Alpina v Žireh. Varnostna inženirja sta na strehi podjetja opravljala meritve kemičnih škodljivosti v izpustih. Ko sta nameravala sestopiti s strehe, da bi si odpočila, se je po aluminijasti lestvi najprej spustil 30-let-ni Logatčan. Na lestev je stopil Nezgode v gozdovih se dogajajo, čeprav Zavod za gozdove vsako leto na Gorenjskem pripravi več tečajev, ki vključujejo tudi vsebine varnosti pri delu. Foto: arhiv z višine 3,6 metra. Takrat pa je lestev na asfahu spodneslo, Logatčan je padel na tla in se huje ranil. Reševalci so ga odpeljali na urgenco v Klinični center. Čeprav sta oba delavca varnostna inženirja, po ugotovitvah policije nista uporabljala zaščit- nih sredstev. Tako nista imela Čelad, zahtevanega varovanja za delo na višini pa tudi lestve nista zavarovala tako, da se ne bi mogla premakniti. Policisti so o nezgodi obvestili varnostnega inženirja. Kleparju zdrsnilo na mokri strehi, pesek zasul delavca Tretja huda delovna nezgoda v minulih dneh pa se je primerila 48-letnemu zasebnemu stavbnemu klepaiju iz Železnikov v soboto, 9. oktobra, dopoldne, ko je delal na strehi stanovanjske hiše Na Plavžu. Na streho je splezal skozi strešno okno in se namenil proti drugemu strešnemu oknu. Na mokri kritini mu je spodrsnilo, padel je in po treh metrih drsenja po strehi padel sedem metrov globoko na asfalt ter obležal hudo ranjen. Reševalci so ga odpeljali na urgenco v Klinični center. Dokaj nenavadna delovna nezgoda pa se je v soboto popoldne pripetila v Spodnjih Gorjah, kjer so kopali jarek. Pesek se je posul na enega od delavcev ter ga povsem zatrpal. Odkopali so ga blejski gasilci, reševalci pa odpeljali k zdravnikom. Helena Jelovčan Policijski sindikat za rešitev sporov s Hrvaško Kranjska Gora - Na letni skupščini Policijskega sindikata Slovenije prejšnji teden v Kranjski Gori so spregovorili tudi o razmerah, v katerih so se zaradi neurejenih meddržavnih odnosov med Slovenijo in Hrvaško znašli slovenski policisti. Ocena skupščine je bila, da policisti svoje delo kljub zapletenemu položaju opravljajo zakonito, strokovno in odgovorno. Policijski sindikat pa od državnih oblasti in svojega ministrstva pričakujejo, da bodo policiste ustrezno pravno zaščitili, saj so pri opravljanju mejnih nalog vsak dan bolj ogroženi. Sindikat zahteva, da jim oblast določi jasna in uporabna pooblastila, s katerimi bodo lahko brez nepotrebnega izpostavljanja grožnjam skrbeli za varnost slovenskih državljanov, suverenost slovenskega ozemlja in izvajanje slovenske zakonodaje. Od slovenske države tudi zahtevajo, naj čimprej pristopi k reševanju mejnega spora s Hrvaško, ker nočejo, da se mednarodni spori rešujejo na hrbtih slovenskih policistov. Slovenski policisti se dnevno srečujemo z grožnjami s strani hrvaških ribičev, ki se vedno bolj stopnjujejo celo do take točke, da policistom grozijo s fizičnim obračunavanjem, je po skupščini povedal Mitja Butul iz območnega policijskega sindikata Koper. Po drugi strani pa se v nasprotju s politiki prav dobro razumejo policisti z obeh strani državne meje. S.Š. Ukradena golf in gillera Kraixj - V noči s petka na soboto je s parkirišča pred gostinskim lokalom v Čirčah nekdo odpeljal v neznano skuter gillera runner 50, temno rdeče barve, z registrsko tablico KR A2-749. Vreden je okrog 150.000 tolarjev. Približno toliko pa je vreden tudi osebni avto VW golf serije II, ki gaje neznanec ukradel v noči z nedelje na ponedeljek. Avto z registrsko oznako KR 36-71E je bil parkiran pred garažo v ulici Jake Platiše na Planini. Več sreče pa je v noči s sobote na nedeljo imel lastnik avtomobila iz Britofa. Neznani tat je z njega ukradel "samo" registrski tablici KR E5-556. Tat v župnišču Kranj - Med popoldansko mašo je nepridiprav vlomil v župniŠČe cerkve na Primskovem. Imel je dovolj časa, da pregleda vse prostore. Ukradel je približno 80.000 tolarjev v različnih bankovcih. Policisti za njim še poizvedujejo. H. J. Protitankovska mina Tržič - Stanovalci so v petek popoldne pri delu na vrtu naleteli na mino. Regijska pirotehnika, ki sta jo prevzela, sta ugotovila, da gre za protitankovsko mino iz druge svetovne vojne, težko petnajst kilogramov. Krai\j - V plitvi vodi pod mostom v Savi v Kranju pa so v soboto našli ročno bombo M-75. Tudi to sta prevzela pirotehnika in jo do uničenja shranila v skladišču. H. J. Nesreča v gorah Angleža opazili iz helikopterja Že v sredo je med Malim in Velikim Triglavom zdrsnil prek stene 20-letni angleški državljan. Pokljuka - V sredo ob osmih zvečer je receptor iz vojašnice Slovenske vojske na Rudnem polju poklical na policijski operativno komunikacijski center in povedal, da se je pri njih oglasila 21-letna Angležinja. Pogrešala je svojega leto mlajšega fanta, ki bi se moral do šestih s Triglava vrniti na Rudno polje. Do Rudnega polja sta se zjutraj pripeljala z avtom, od tam pa peŠ krenila do Planike. Angležinja seje po isti poti vrnila, fant pa je nameraval osvojiti Triglav. Pogrešanega Angleža so bohinjski gorski reševalci in gorski policisti iskali že v sredo zvečer, nadaljevali pa v četrtek zjutraj. Nekaj po deveti dopoldne seje v iskanje vključila tudi posadka policijskega helikopterja, ki je pregledala območje okrog Planike. Na melišču na južni strani pod steno med Malim in Velikim Triglavom so opazili negibnega človeka, ki je ustrezal opisu pogrešanega. Domnevajo, da je Anglež pri vzponu na Triglav ah pa med sestopanjem s Triglava zdrsnil prek stene na melišče. Zdravnik letalec je ugotovil, da je umrl zaradi hudih poškodb pri padcu. Srečno pa je v petek prišel v dolino alpinist, ki se je zaplezal v Ko-tovi špici nad Tamaijem. Uspel je priti do vrha, pri sestopu pa so mu pomagali rateško-planiški gorski reševalci. H. J. NESREČA iMotorista vrglo s ceste Kranjska Gora - Neprilagojena hitrost je bila po ugotovitvah policije vzrok sobotne hude prometne nesreče 27-letnega hrvaškega motorista. S 600-kubičnim motorjem kawasaki ZX je ob 14.45 vozil po regionalni cesti od Podkorena proti Jesenicam. Pred križiščem v Kranjski Gori je zapeljal na prekopani del ceste, zaradi neprilagojene hitrosti izgubil oblast nad motorjem, padel in oddrsel na travnik, kjer je obležal huje ranjen. Zdravijo ga v jeseniški bolnišnici. H. J. Oče pustil otroka pred trgovino Kratkohlačnik pa kar po svoje Nikoli ne veš, kaj ti lahko "ušpiči" radoveden in živahen petletnik. Oče je v strahu, da je otroka morda kdo ugrabil, prosil za pomoč policijo. Kranj - (Nadaljevanje s 1. strani) Policisti so brž organizirali iskanje, ki ga je vodil pomočnik komandirja, v njem pa je sodelovalo Šestnajst policistov in kriminalist. Pregledali so ožjo okolico in opravili več pogovorov na avtobusni postaji. Po obvestilu, da naj bi pogrešanega otroka opazili na Kokrici, so pregledali območje Kokrice do Predoselj, vendar otroka ni bilo nikjer. Olajšanje je prinesla šele Kranjčanka, ki je s prijatelji sedela na klopi pred stanovanjskim blokom na Trgu Rivoli. Slišala je radijsko obvestilo o pogrešanem otroku in sporočila dežurnemu policistu na 113, da se « je otrok, ki je ustrezal opisu, zatekel k njim. Povedal jim je, da se je izgubil. Zgodba se je, ne glede na neprijetne posledice za očeta, torej srečno končala. H. J. Sparkasse svetuje Kakor si boste postlali, tako boste poslovali Dobre poslovne ideje potrebujejo za svojo uresničitev dobrega poslovnega partneija. Naše načelo pri kreditiranju podjetnikov je, da se vedno prilagodimo finančnim okoliščinam In potrebam vsakega posameznega podjetja. Po vaši meri Izdelamo načrt financiranja, ki vas bo uspešno pripeljal do zastavljenih ciljev kot so nakup zemljišča In Izgradnja poslovnih prostorov, povečanje obstoječih ali posodobitev njihove Infrastrukture. Investicijski krediti za podjetja in podjetnike med drugim omogočajo: • dobo kreditiranja od 1 do 15 let, • individualno višino kredita, • kredit z devizno klavzulo, • mesečni ali četrtletni interval odplačevanja. Tudi glede izbire ustreznega kreditnega zavarovanja se Sparkasse povsem prilagodi vašim zahtevam. Izbirajte med možnostmi hipotekarnega zavarovanja, bančne garancije, ali zavarovanja v obliki poroštva. Konec koncev je v našem interesu, da se vaše podjetje počuti karseda udobno. Pri izplačevanju kreditov se lahko odločite za enkratno Izplačilo, ali pa za izplačilo večkratnih zneskov glede na napredovanje gradnje oziroma izgradnje vašega podjetja. Vas zanima več? Finančni svetovalci za podjetja in zasebnike so vam vedno na voljo. Andreja Tacer Finančna svetovalka Podjetja in zasebniki Poslovna enota Kranj Rožna ulica 44, Šenčur Telefon: 04/251 94 92 info@sparkasse.si SPARKASSE h I«. Drugačna banka GORENJSKI GLAS • 12. STRAN ZGODBA / info@g-glas.si Torek, 12. oktobra 2004 Četrt stoletja Grilčeve odvetniške pisarne v Celovcu Slovensko poreklo škodovalo nam ni Leta 1979 je odvetnik in dolga leta pomemben voditelj slovenske narodne skupnosti na Koroškem dr. Matevž Grilc v Celovcu odprl svojo odvetniško pisarno. Kasneje sta se mu pridružila še dva odvetnika, koroška Slovenca dr. Roland Grilc in mag. Rudi N^ouk. Odvetniška pisarna "Grilc&Partner" deluje na Karfreitstrasse 14 v središču Celovca in tudi v Ljubljani na Večni poti 11. "Med celovškimi odvetniškimi pisarnami smo mi nekaj posebnega. Vsi zaposleni smo koroški Slovenci: trije odvetniki, odvetniška pripravnica Tatjana Zablatnik iz Bilčovsa in štiri marljive tajnice. Skupaj nas je sedaj osem. Da smo koroški Slovenci, razvoju naše pisarne ni škodovalo. Ugotavljam, da je večjezičnost osnova našemu uspehu," je dejal v petek na konferenci za novinarje ustanovitelj pisarne dr. Matevž Grilc. "V naši pisarni moramo zaposleni znati brezhibno govoriti in pisali v slovenščini in nemščini ter komunicirati v jezikih, kijih govorijo na območju nekdanje Jugoslavije. Naše najpogostejše stranke so koroški Slovenci in nemško govoreči sodržavljani, azilantje iz novih držav nekdanje Jugoslavije, saj poslujemo tudi v njihovih jezikih, ter poslovneži in podjetniki iz Slovenije, ki želijo delovati v Avstriji in Nemčiji, aH iz Avstrije in Nemčije, ki jih zanima sodelovanje s Slovenijo in državami evropskega jugovzhoda. Z mednarodnim gospodarskim pravom se še posebej ukvarja dr. Roland Grilc, s pravom narodnih skupnosti in človekovih pravic pa mag. Rudi Vouk." V odvetniški pisarni so se odločili, da bodo jubilej proslavili Dr. Matevž Grilc na način, ki bo koristen za slovensko narodnostno skupnost na Koroškem in nasploh za zaščito narodnostnih manjšin in človekovih pravic. V petek, 15. oktobra, popoldne bodo v dvorani kulturnega doma v Škocjanu na Koroškem organizirali posvetovanje o uveljavljanju mai^šinskih pravic. Nanj so povabili strokovnjake iz Avstrije in Slovenije. Prof. dr. Hannes Tretter bo govoril o možnostih in mejah objektivnega manjšinskega prava. Prof. dr. Theodor Oehlinger bo razpravljal o odprtih vprašanjih manjšinskih pravic v pravosodju vrhovnih so- ir Znana koroška slovenska novinarja Ivan Lukan (levo) in Franc Wakou-nig. Ivan Lukan je pomemben funkcionar Slovenske športne zveze v Celovcu, Franc Wakounig pa je navdušen pevec In lovec. Dr. Roland Grilc dišč, prof. dr. Dieter Kolonovits o novih predlogih za ustavnopravno zaščito manjšin v Avstriji in dr. Richard Soyer o manjšinski zaščiti na stičišču politike in kazenskega prava. Iz Slovenije bo na posvetovanju sodeloval univerzitetni profesor dr. Borut Bohte. Naslov njegove razprave je Republika Slovenija in zaščitna določila za koroške Slovence na mednarodni ravni. Čeprav manjšinsko pravo ni težišče dela naše pisarne, smo prepričani, da nas mora zanimati spoštovanje narodnostnih pravic in praktično uresničevanje odločb najvišjih sodišč. Zadnje čase opažamo, da vprašanje uresničevanja teh odločb ni rešeno in se zato avstrijsko ustavno sodišče tudi samo sprašuje, kako naprej. Na Koroškem še vedno ni izvedena odločba zveznega ustavnega sodišča o postavitvi dvojezičnih tabel. Pri tem gre tudi za vprašanje delovanja pravne države in za izvršljivost sodb najvišjih sodišč. Sam sem se kot odvetnik veliko ukvarjal z zaščito manjšinskih pravic, še posebej v sedemdesetih letih, ko je bilo zoper koroške Slovence začetih okrog 30 kazenskih postopkov," je povedal dr. Matevž Grilc, ki je bil ob opravljanju odvetniškega poklica tudi uspešen predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev. Dr. Grilc je bil pred odprt- Mag. Rudi Vouk jem svoje odvetniške pisarne leta 1979 sedem let odvetnik v odvetniški pisarni znanega koroškega Slovenca dr. Janka Tischlerja, ki je umrl pred desetimi leti. Politika gluha za manjšinsko pravo "Si lahko predstavljate, da v gospodarstvu ne bi spoštovali odločitev najvišjih sodnih instanc? Povzročili bi gospodarsko katastrofo. Pri spoštovanju pravic narodnostnih skupnosti pa se politika ne meni za odločitve najvišjih sodišč, čeprav so prav pravice manjšin tisti mernik, s katerim se meri delovanje pravne države," je na petkovem srečanju z novinarji pred posvetovanjem v Škocjanu dejal od-* vetnik in podpredsednik Narodnega sveta koroških Slovencev mag. Rudi Vouk. "Seveda se noben odvetnik, in tudi z našo odvetniško pisarno je tako, ne more preživeti zgolj z zagovarjanjem narodnostnih pravic. Vendar se mi lotevamo te problematike, ker smo koroški Slovenci in ker je to naša srčna stvar. Uspeli smo z mnogimi, javnosti manj znanimi postopki, ki so bili pomembni za slovenščino in Slovence na Koroškem. Dve odločbi avstrijskega ustavnega sodišča, ki sta bili sprejeti na našo pobudo, pa sta širše znani in zadevata uporabo slovenščine v javnem življenju in postavitev dvojezičnih krajevnih tabel in napisov, vendar po treh oziroma štirih letih še nista uresničeni. Politika ne kaže pripravljenosti za spoštovanje odločitev najvišje sodne oblasti in to se dogaja prav na področju spoštovanja človekovih pravic, kar je v Republiki Avstriji nekaj posebnega. Si predstavljate, kaj bi se dogajalo, če bi tako ravnali v gospodarstvu ali na drugih področjih? Zato bomo na petkovem posvetovanju v Škocjanu razpravljali tudi o možnosti za uveljavljanje tako imenovanega objektivnega prava, ko mora država spoštovati predpise in odločbe sodišča sama od sebe, in kakšni so postopki, Če država tega ne naredi." V Škocj anu bodo analizirali tudi dosedanje razprave o novi avstrijski ustavi in določitvi pravic manjšin. Ustavna razprava ali 'konvent' naj bi bila končana do konca leta. Govorili bodo o meji med politiko in kazenskim pravom in o vlogi Republike Slovenije pri zaščiti slovenske manjšine v Avstriji. "V Evropski uniji zaščita manjšin ni le zadeva države, v kateri živi, ampak vse Evropske unije in še posebej matičnih držav manjšin, Slovenije v primeru Slovencev na Koroškem in Avstrije v primeru rojakov na Južnem Tirolskem v Italiji," poudarja ;nag. Rudi Vouk. Nesmiselni slovenski predpisi Dr. Ronald Grilc, ki je partner odvetniške pisarne od leta 1987 dalje, deluje predvsem na gospodarskem področju. "Mednarodno gospodarsko pravo je pomemben del naše dejavnosti. Delujemo na območju med Nemčijo in Avstryo ter državami nekdanje Jugoslavije. Vsak ponedeljek je moja prva naloga preveriti, kaj je novega na 'našem terenu' med Münchnom in Beogradom. Lahko se pohvalimo, da smo leta 1989 v nekda- nji Jugoslaviji po sprejetju novega zakona o podjetjih sodelovali pri ustanovitvi prvega podjetja po novem zakonu in da smo v slovenščino prevedli avstrijski zakon o družbah z omejeno odgovornostjo ter tako prispevali, da je Slovenija sprejela srednjeevropski gospodarski pravni red in ne angloameriškega," je povedal dr. Ronald Grilc. "Z našo pomočjo je bilo po letu 1989 v Sloveniji, na Hrvaškem in v drugih delih nekdanje Jugoslavije ustanovljenih blizu 200 večjih in manjših podjetij ter podružnic bank, zavaiovalnic, trgovskih hiš in podobno. V zadnjih letih pa smo sodelovali tudi pri ustanavljanju slovenskih podjetij v Avstriji in v Nemčiji. Naložba v tuji državi je velik izziv tako za ustanovitelja kol tudi za nas." "Vendar imate v Sloveniji nekatere takšne predpise, da jih nihče v Avstriji ne razume," je razložil svoje izkušnje dr. Roland Grilc. "Delovna zakonodaja je bila še predlani tako 'rdeča' kot njen ovitek. Sedaj je modernejša, vendar je Še vedno marsikomu nerazumna. V Avstriji na primer lahko delodajalec odpusti delavca ob upoštevanju odpovednega roka brez naštevanja razlogov za odpustitev. V Sloveniji odpustitev brez naštevanja razlogov ni dopustna. V Avstriji lahko podjetnik zaposli trgovca ali dimnikarja brez ustrezne izobrazbe, če se izkaže kot odličen delavec. V Sloveniji to ni mogoče." Dejavnost Grilčeve odvetniške pisarne ima širŠi pomen, kot ga začrtuje ime. Izkušen narodnostni politik in voditelj dr. Matevž Grilc se zaveda, daje manjšini ob kulturni in politični potrebna Še trdna gospodarska hrbtenica. Odvetniki dr. Matevž Grilc, dr. Roland Grilc in mag. Rudi Vovk delujejo na vseh področjih, saj niso le izvrstni pravniki in ljudje s Številnimi poznanstvi, ampak tudi zavedni Slovenci. Ker tega ne skrivajo, jih spoštuje tudi večinsko nemško koroško okolje. Jože Košnjek Piše Miha Naglic Gorenjski kraji in ljudje od A do Ž Zirovski likovni fenomen Videli smo, kakšen je žirovski svet po naravi. Po geološki sestavi je nagnjen k potresom, po reliefu k poplavam, po klimi ljudem še kar prijazen ... Je tudi kaj lep? Razprava o tem, ali je narava sama po sebi lepa ali ne, je prastara. Je, kakršna je, mi na njeno oblikovanje v tisočletjih pred našim štetjem nismo imeli kakega posebnega vpliva. Bolj smiselno je ocenjevati lepoto oziroma grdoto tega, kar v naravi in z njo počne človek. Ko posega v krajino, jo iz naravne spremeni v kulturno, pri tem ima lahko bolj ali manj srečno roko. Kulturno krajino, kakršno smo podedovali od naŠih prednikov, imamo za lepo in sonaravno. Za marsikateri poseg vanjo, ki seje zgodil v prenagljenem 20. stoletju, tega pač ni mogoče reči. To velja tudi za Žirovce, med katerimi je sicer razmeroma veliko likovno obdarjenih. V delu z naslovom Kdo je kdo na Žirovskem, nekoč in danes (1998), smo ugotovili, daje med 137 izbranci kar 20 likovnikov! Šele za njimi se po Številu uvrstijo drugi poklici; duhovniki, gospodarstveniki, humanisti in družboslovci, na-ravoslovno-tehnični strokovnjaki ... Od kod tedaj na Žirovskem toliko likovnih ustvarjalcev? Se v njihovem delu izraža žirovski genius loci, dobri duh tega kraja.^ Ta fenomen je treba nemara obravnavati v širšem kontekstu, skupaj s Poljansko do- , lino in Škofjo Loko z bližnjo okolico, ki sije v 20. stoletju po peresu dr. Franceta Mesesnela prislužila laskavo oznako "slovenski Barbizon". Kakorkoli: v teh krajih, kjer je bilo življenje vseskozi zelo trde in profane vsebine, niso pozabljali na likovno formo. Naj gre za oblikovanje kulturne krajine, ljudsko ali cerkveno arhitekturo, nabožna znamenja in podobe, ljudske podobarje ali za vrhunske likovne ustvarjalce, ki so bili doma prav tu, pod Blegošem, zdaj pa so že dolgo in za zmeraj med prvaki slovenskega likovnega Olimpa: brata Janez in Jurij Šubic, Ivan Grohar, Maksim Sedej, Gabrijel Stupica, France Mihelič ... Na Žirovskem so najprej delovali številni ljudski umetniki, "podobarji". Nekatere med njimi je dr. Ivan Sedej uvrstil med najboljše na Slovenskem: Matevž Dežela, Janez Kavčič - Travnkar, brata Gregor in Janez Puc, Valentin Šubic - Tinik. Jernej Jereb z Vrha Sv. Treh Kraljev se je podobar-stva izučil tu, potem pa je s svojimi deli dobesed- Grafika Tomaža Kržišnika (Soneti nesreče, 1980) no posejal celo Belo krajino. ."Žirovski naivci", moderni ljudski umetniki samorastniki, so razstavljali in zasloveli po celem svetu, med njimi zlasti Jože Peternelj - Mausar in Konrad Petemelj - Slovenec; v žirovskih domovih je največ slik Ivana Gluhodedova. Stroka je med njimi še posebej visoko ocenila Janeza Sedeja, Čigar opus po svoje nadaljuje sin Pavle Sedej, slika tudi doktor Dušan Sedej, nečak Maksima in Janeza, žirovski zdravnik. Tu so se rodili umetniki, ki so se izšola- li na priznanih akademijah. Prvi med njimi je bil Franjo Kopač, sledita mu Maksim Sedej in Tomaž Kržišnik; prvi je bil gimnazijski profesor, slednja pa profesorja na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Maksim Sedej je tudi prvi med Žirovci, ki je za svoj življenjski opus prejel Prešernovo nagrado (1967). Med arhitekti iz Žirov sta najvidnejša Plečnikova učehca Vlasto Kopač, profesorjev najožji sodelavec in "rešitelj" Velike Planine, in Tone Mlakar, scenograf klasičnih del slovenskega filma in fotografski krajinar, priznani gorenjski arhitekt je žirovski rojak Danilo Oblak. Likovni darovi Žirovcev se izkazujejo tudi v marsikaterem od njihovih stvarnih izdelkov. Klekljane čipke so že same po sebi nekaj lepega. Če so narejene po posebno lepem in zahtevnem vzorcu in z rokami natančne klekljarice, so še lepŠe. Al-pina se v zadnjih letih ne odlikuje le po pozornosti, ki jo v slovenski javnosti zbuja z zapiranjem domačih obratov in selitvijo dela proizvodnje na vzhod. Veliko dajo v tej tovarni tudi na lepoto svojih čevljev. Na bienalu industrijskega oblikovanja 2002 (BIO 18) so Alpina ter oblikovalca Jure Mi-klavc in Jan Jagodič dobili zlato medaljo - za Čevlje za tek na smučeh Alpina Racing CL. V sklopu letošnjega BIO 19 pa je industrijsko oblikovanje v Alpini prikazano na posebni razstavi v Galeriji Doma gospodarstva v Ljubljani (sedež GZS) ... jorek, 12. oktobra 2004 GOSPODARSTVO / Stefan.zargi@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 13. STRAN GOSPODARSKI KOMENTAR Delniška družba Sava iz Kranja namerava do konca leta pridobiti 75,1-odstotni lastninski delež angleške družbe Manufacturing Fabric Constructing Survival Limited, ki je v evropskem prostoru vodilni proizvajalec v tržni niši za^gasilsko-reševalne potrebe. Kraiy - Mešana družba Manufacturing Fabric Constructing (MFC) Survival Limited bo v večinski lasti Save in četrtinski lasti dosedanjega večinskega lastnika Philipa Jonesa predvidoma začela poslovati s 1. januarjem prihodnje leto. Vrednost te Savi-ne naložbe je ocenjena na približno 783 milijonov tolarjev (2,25 milijona funtov). Z napovedanim prevzemom angleškega podjetja MFC Survival Limited v Savi nadaljujejo s širitvijo poslovanja programa gumenih izdelkov za reševanje EKO, ki deluje v okviru Savine hčerinske družbe z omejeno odgovornostjo Savatech. Program EKO je eden najbolj inovativnih, najhitreje rastočih in najbolj donosnih programov Savate-chovih programov, ki že danes na evropskem trgu dosega vodil- in odzivnost ter neposreden dostop do angleškega trga. Združitev bo imela pozitivne učinke tako na razvojni kot na prodajni ravni," pojasnjuje direktor programa EKO v Savatechu Samo Jane. Več kot 10 milijonov evrov prihodkov Kot pravi Jane, je EKO v kanalizacijski niši dosegel točko, ko lahko napredujejo le preko tolarjev (4,4 milijona evrov) prometa, medtem ko angleško podjetje s 53 zaposlenimi v svoji niši ustvari na leto 4,2 milijona evrov prihodkov. "Računamo, da bomo skupaj, z združevanjem proizvodov že prihodnje leto ustvarili več kot deset milijonov evrov," napoveduje Jane. S prevzemom bo torej Savatech pridobil vodilni položaj v tržni niši za gasilsko - reševalne potrebe, kar bo vodilo k dodatnemu povečevanju donosnosti mešane družbe MFC Survival in programa EKO. Načrtovana mešana družba bo združevala razvojno, proizvodno, prodajno, distribucijsko in storitveno dejavnost za gumene napihljive iz- Direktor programa EKO Samo Jane ni položaj za potrebe kanalizacijsko - vodoinštalacijskih storitev. "Pri dobavi gasilsko-reševal-nih gumenih izdelkov se uvrščamo na tretje mesto, s prevzemom podjetja MFC Survival Limited pa dodatno dopolnjujemo nabor izdelkov v tej niši. Hkrati smo se odzvali tudi na zadnje spremembe na trgu, ker je ameriško podjetje kupilo našega največjega konkurenta v Nemčiji, zato smo morali tudi mi odreagirati v tej smeri. Na ta način bomo pridobili dve do tri nove tehnologije, poskrbeli pa bomo še za večjo fleksibilnost aktivnejšega trženja. Tako so se odločali, ali pri iskanju novih niš investirati v lastno proizvodnjo ali pa v nakup že obstoječega proizvajalca. "Ugotovili smo, da je bolj smotrna druga rešitev, zato smo šli v nakup podjetja MFC Survival, ki samo ni zmoglo več dosegati vseh prejetih naročil." V gasilsko-reševalni in kanalizacijsko-vodoinŠtalacijski niši vodilni svetovni proizvajalci ustvarjajo med 10 in 13 milijonov evrov prihodka letno. Program EKO trenutno s 46 zaposlenimi ustvari letno milijardo delke, ki se uporabljajo za varovanje okolja in reševanje ter v industriji, nameravajo pa razviti tudi nove izdelke. Družba bo prvenstveno proizvajala izdelke pod tržno znamko MFC, glede na potrebe trga pa tudi pod blagovno znamko Sava. "Mešana družba MFC Survival Limited v večinski lasti Save bo z matično družbo in programom EKO kombinirala svoje vire in zmogljivosti na področju raziskav in razvoja, dosegala bo ugodnejšo nabavo surovin ter krepila učinke na področju usklajene politike trženja," na- poveduje Samo Jane, ki bo mešano družbo vodil kot predstavnik večinskega lastnika Save. Drugi direktor podjetja bo manjšinski lastnik Philip Jones. Vodilna vsak v svoji niši Od leta 2000 do lani je število zaposlenih v programu EKO naraslo s 36 na 46 zaposlenih, v prihodnosti pa nameravajo Število zaposlenih Še povečati, saj sedanje stanje ne bo zadoščalo nenehnemu naraščanju povpraševanja po gumenih izdelkih, napovedujejo v Savi. Program EKO je s 40-odstotnim tržnim deležem vodilni proizvajalec na evropskem trgu, kjer ustvari polovico prodaje. 70 odstotkov asortimana je namenjenih za kanalizacijsko - vodoinštalacijske potrebe trga (popravilni čepi), okrog 20 odstotkov za gasilsko-reševalne potrebe (blazine, rezervoarji, zavese, čepi), preostalo pa gre za gradbeniške (blazine za vzdigovanje bremen) in industrijske potrebe (industrijske blazine). Podjetje MFC Survival je vodilni proizvajalec na evropskem trgu v tržni nisi za gasilsko-reševalne potrebe. Današnji prodajni program te družbe prestavljajo nizko- in visokotlačne dvigovalne blazine, napihljivi Šotori, kamuflažna pregrinjala, rezervoarji iz PVC, napihljiva reševalna nosila, reševalni jopiči za vojaške namene, varovalne komore za dezaktiviranje eksplozivnih sredstev in drugo. Tri četrtine svoje prodaje ustvari na domaČem, angleškem trgu, preostalo pa podjetje izvozi, predvsem v Združene države Amerike in Evropsko unijo, zlasti na Nizozemsko in v Poljsko. Kot pravijo v Savi, je prednost angleške družbe dobra opremljenost proizvodnje izdelkov za reševanje, nadalje dobro uveljavljena blagovna znamka na angleškem trgu ter poznavanje trga in konkurence. Rezultat tega je, da zaradi edinstvenih in inovativnih, hkrati pa visoko kakovostnih izdelkov družba v nekaterih skupinah izdelkov nima pravega tekmeca. Simon Šubic Karavanško vodo Juliano še polnijo Jeseniška družba Voda Juliana v stečaju, ki stekleniči pitno vodo, ima zaenkrat dovoljenje za obratovanje do konca novembra. Jesenice - Potem ko je bil V družbi Voda Juliana 21. maja letos uveden stečaj, je polnilnica imela dovoljenje sodišča za obratovanje do konca avgusta. Prvega oktobra je bil na kranjskem okrožnem sodišču narok za preizkus terjatev. Stečajni upravitelj Grega Erman je od vseh prijavljenih terjatev priznal 2,7 milijarde tolarjev. Največja upnika ostajata HKS Sicura z 1,2 milijarde tolarjev terjatev in Zadruga S z okoli 750 milijonov tolarjev terjatev, oba v stečaju. Pogodbeno so po uvedbi ste- čaja ponovno zaposlili 32 delavcev. Ob tokratnem preizkusu terjatev so 31-im priznane odpravnine v skupni višini približno 1,7 milijona tolarjev in jim bodo izplačane v celoti. Po podatkih prokurista mag. Janeza Pušavca med terjatvami delavcev za nazaj ostajajo neizplačane razlike v plačah do dogovorjenih višin s kolektivno pogodbo za posamezne mesece v letu 2002 in 2003 ter letos do uvedbe stečaja. Obveznosti do delavcev za nazaj, med 35 in 40 milijoni tolarjev, so še pri izplačilih Laze 18a, 4000 Kranj regresa, jubilejnih nagradah, prevozih na delo in nadomestilih za prehrano me delom. Pripravljajo izračun, da bi izplačali majske plače. Po uvedbi stečaja delavci redno prejemajo pogodbena izplačila, s tem da se pogodbe sklepajo vsak mesec sproti. Povprečna bruto plača znaša 181.000 tolarjev. Tako je septembra delalo v proizvodnji samo šest delavcev na liniji za polnjenje galon, ker so morali v obratu popraviti tlake. S prvim oktobrom je sodišče družbi podaljšalo dovoljenje za obratovanje do 30. novembra. Trenutno je pogodbeno zaposlenih 17 delavcev, od tega v proizvodnji 12. Opravili so tudi cenitev vrednosti družbe in jo predložili upniškemu odboru, vendar mag. Pušavec o številkah ni želel govoriti. Tekoče poslovanje je pozitivno, obstaja tudi interes domačih in tujih kupcev za nakup. Poudaril je, da je sedaj najpomembnejša naloga od Agencije za okolje pridobiti koncesijo za izkoriščanje vodnega vira. Resnici na ljubo, je poleg blagovne znamke, o lastništvi katere gre pričakovati tudi še prerekanje z začetnikom družbe Teosom Pernetom, koncesija edino pravo premoženje Vode Juliane. Mendi Kokot OSTERNI mmmk KunmiiLitEQiA QUA Rodio Tfi9ltike Slovenije za zaposlovanje, Glinškova ul. 12. Ljubljana okoljskega programa je pogoj pet let. Organom zbornice so predlagali, da za reševanje te problematike Čim prej začnejo pogovore z ministrstvoma za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter za okolje, prostor in energijo, s skladom kmetijskih zemljišč in gozdov ter z agencijo za kmetijske trge in razvoj podeželja. S sklepi sveta so seznanili tudi vse gorenjske občine. V razpravi je bilo slišati, da zemljiščem ne bi smeli spreminjati namembnosti brez soglasja lastnikov, da v Sloveniji nimamo zemljiške politike, s katero bi povečevali velikost kmetij, in da kmetijsko zemljo kupujejo tisti, ki imajo denar - podjetniki pa tudi poslanci državnega zbora. Cveto Zaplotnik GLAS Najboljši sosed tudi najmočnejši? Ko se je osrednji borzni indeks SBI20 te naglo približeval magični meji 5000 toČk, se je trend obrnil, tako da so indeksi ze drugi te-den zapored beležili rahel padec vrednosti. Zaradi unovčevanja dobičkov je kazalo, da bi mogoče lahko prišlo do kakšne večje negativne korekcije tečajev. Vendar so pri novih, ugodnejših cenovnih ravneh delnice znova začeli kupovati skladi, ki jim denarja ne zmanjka. V nasprotju z indeksom SBI20 sta se i' minulem tednu gibala teČa-ja delnic Save in Mercatorja, oba sta porasla, in sicer prvi za 1,3, drugi pa za 2,4 odstotka. V Savi so se odločili za širitev poslovanja Savatechovega programa gumenih izdelkov za reševanje, po imenu EKO, in sicer s kapitalskim povezovanjem. Do konca letošnjega leta nameravajo pridobiti 75J-odstotni lastninski delež, angleške družbe, ki proizvaja izdelke sorodnih proizvodnih skupin. Največ je v zadnjem Času govoric o Mercatorju. Tako o nameravanem prevzemu C-marketa v Srbiji, kot možnem prevzemu Mercatorja s strani tujcev, ter o konkurentih pri prevzemu Emone Maximarketa. Za slednjo je Mercator objavil ponudbo za prevzem po 8000 SIT, na začetku prejšnjega tedna pa je konkurenčna ponudba prišla še iz Engrotuša, po 500 tolarjev višji ceni za delnico, ki pa ni veljala dolgo, saj so od nje že odstopili. Očitno ima Mercator poleg velikega vpliva na dobavitelje vpliv tudi na ostale. Sistem Mercator je uspešno zaključil tudi organizacijo in prodajo prve izdaje obveznic. Zaradi povečanega povpraševanja se je končni znesek zbranih zavezujočih ponudb za nakup obveznic zvišal na 36.540.000,00 evrov. Obveznice z zapadlostjo leta 2011 imajo obrestno mero 4,80 odstotka in so bile prodane po 101,16 odstotka nominalne vrednosti, kar prinaša investitorjem donosnost do dospetja 4,60 odstotka na letni ravni. Izdajatelj si bo prizadeval v najkrajšem možnem času, po pri-dobim dovoljenja ATVP (Agencija za trg vrednostnih papirjev), uvrstiti obveznice na organiziran trg Ljubljanske borze. Prav gotovo bo to nekoliko povečalo ponudbo obveznic na Ljubljanski borzi, čeprav donos ni najbolj razveseljiv. Res je višji kot pri republiških obveznicah, saj podjetniške obveznice nosijo večje tveganje od republiških. Le-te trenutno prinašajo donos EUR + 4%, vendar je ponudba zelo skromna. Najbolj likvidna ostaja obveznica Slovenske odškodninske družbe, ki pri trenutnem tečaju prinaša donos EUR + 4,98 odstotka. S 1.1.2005 bo začel veljati nov Zakon o dohodnini, ki bo prinesel kar nekaj sprememb na področju kapitalskih dobičkov. Ena izmed bist\'enih novosti je obdavčitev pretežnih lastninskih deležev tudi po treh letih od nakupa. To velja za tiste osebe, ki imajo v podjetju z 200 milijonov tolarjev kapitala delež v vrednosti višji od 60 milijonov tolarjev. SliŠi se veliko, vendar ni malo takih oseb. Da bi se izognili ogromnim davkom, bo do konca leta marsikdo prodal svoje delnice, tako da lahko pričakujemo povečano ponudbo vrednostnih papirjev. Predsednik uprave novomeškega farmacevta Krke Miloš Kovačič je v sredo že prodal 703 delnice Krke. Razlog pa je znan, izognitev davku na pretežni lastninski delež. Po vsej verjetnosti mu bodo sledili Še nekateri sodelavci in vodilni možje drugih podjetij. Alenka Eržen, alenka@gbd^i GBD Goreiyska borzno posredniška družba, d.d. Za vas hvležiffio čas Množično vrednotenje nepremičnin Država se pripravlja na vrednotenje in obdavčenje nepremičnin. Kraiy - Vlada je na Četrtkovi seji sprejela predlog zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin, ki uvaja sistem množičnega vrednotenja nepremičnin, sistematično evidentiranje stavb in delov stavb ter zbiranje podatkov o nepremičninah in o trgu s nepremičninami. Priprava zakona je eno sklepnih dejanj vrednotenja in obdavčenja nepremičnin, ki ga ministrstvo za finance pripravlja v okviru celovitega projekta posodobitve evidentiranja nepremičnin. Predlagani zakon načelno določa, da bodo ovrednotili vse nepremičnine (prazna zemljišča in zemljišča s pripadajočimi stavbami ali deli stavb v etažni lastnini), ki bodo "zavedene" v katastru zemljišč in katastru stavb. Lastniki bodo dolžni posredovati podatke o nepremičninah in skrbeti za pravilnost podatkov v evidencah, naloge množičnega vrednotenja pa bodo izvajali državni organi v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi. Zakon kot glavna postopka množičnega vrednotenja določa generalno vrednotenje in pripis vrednosti. V okviru generalnega vrednotenja bodo določili modele vrednotenja, analizirali trg nepremičnin ter določili standarde in merila množičnega vrednotenja, v postopku pripisa vrednosti pa bodo na podlagi modelov vrednotenja in značilnosti nepremičnine izračunali vrednost za vsako nepremičnino pose- bej. Podatki o trgu nepremičnin, o nepremičninah in njihovi vrednosti bodo javno dostopni vsem uporabnikom. Predlagani zakon uvaja obvezen vpis stavb in delov stavb v kataster stavb, hkrati pa nalaga lastnikom odgovornost za pravilnost podatkov v javnih evidencah. Kataster stavb bodo lahko tudi javno razgrnili in pozvali njihove lastnike, da podatke preverijo in jih po potrebi spremenijo. Kakovost podatkov v javnih evidencah je za množično vrednotenje bistvenega pomena, saj zakon ne omogoča pritožbe na vrednost nepremičnine, ki jo bodo določili na podlagi modelov, ampak le na podatke, uporabljene v postopku pripisa vrednosti. Zakon kot rok za prvo množično vrednotenje nepremičnin določa petnajst mesecev po uveljavitvi zakona. V tem času je treba vzpostaviti službe za izvedbo postopkov, pridobiti potrebne podatke o nepremičninah, vzpostaviti povezave med različnimi bazami podatkov in evidenco trga nepremičnin, preveriti že razvite modele vrednotenja, izvesti usklajevanje z lokalnimi skupnostmi, objaviti prve modele in izvesti prvi pripis. Lastnike naj bi o vrednosti njihovih nepremičnin obvestili najkasneje v dveh mesecih po prvem pripisu. Cveto Zaplotnik Čez tri milijarde terjatev Kraixj - Na Okrožnem sodišču v Kranju je bil narok za preizkus prijavljenih terjatev v stečajnem postopku za jeseniško družbo Voda Juliana. 179 upnikov je prijavilo za 3,4 milijarde tolarjev terjatev, stečajni upravitelj pa jih je priznal za 2,7 milijarde. Največji upnici sta HKS Sicura in Zadruga S, ki sta tudi obe v stečajnem postopku. C.Z. Dan carinske službe « Krai\j - V petek, 8. oktobra, je bil dan carinske službe, ki ga praznujejo na dan, ko je leta 1991 carinska služba vzpostavila carinski nadzor na slovensko hrvaški meji in s tem storila pomemben korak k slovenski osamosvojitvi. Ob trinajsti obletnici je generalni direktor republiške carinske uprave Franc Košir podelil priznanja in pohvale zaslužnim carinskim delavcem za dolgoletno strokovno delo, pomembne organizacijske izboljšave pri delu in za prispevek h krepitvi ugleda carinske-službe. Praznik je bil tudi priložnost za pogled v bližnjo prihodnost, ko carino čakajo novi izzivi in številne naloge, povezane s spremembo carinske zakonodaje in postopkov v Evropski uniji. Carina dobiva vse pomembnejšo vlogo v boju proti organiziranemu kriminalu, ponaredkom, trgovanju s predmeti kulturne dediščine in proti ilegalni trgovini z zaščitenimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami. C.Z. » J Torek, 12. oktobra 2004 KMETIJSTVO / cveto.zaplotnik@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 15. STRAN razstava Na prvi državni razstavi haflingerjev se je predstavilo 53 konj. Komenda - Združei\je rejcev hladnokrvnih koixj in hatlingerjev Slovenije je v okviru jesenskega kmetysko podjetniškega sejma v Komendi pripravilo v soboto prvo državno razstavo koi\j haflingerjev. Rejci iz vse Slovenije so na razstavo pripekali 53 koi\j, ki jih je mednarodna komisija oce[\jevala v štirih skupinah: žrebci, tri- do Štiriletne žrebice, od pet do deset let stare kobile z žrebeti in več kot deset let stare kobile z žrebeti. Vseh sedemnajst žrebcev, ki so se predstavili na razstavi, je last Veterinarske fakultete Ljubljana, različni so le oskrbniki. Na prvo mesto se je po odločitvi komisije uvrstil Adrijan z oskrbnikom Jankom Cvelbar-jem iz Gornjega Lenarta pri Brežicah, tretji je bil Ambrož, za katerega skrbi Andrej Starman s Suhe pri Škofji Loki, peti pa Nilot z oskrbnikom Marjanom Burjo iz Potoka v Črni pri Stahovici. V skupini petnajstih tri do štiri leta starih žrebic in kobil z žrebeti je zmagala Votiv-ka, last Silve Gregore iz Senič- nega. Med kobilami, starimi od pet do deset let, z žrebeti, se je na prvo mesto uvrstila Savana, last Davida Gazvoda iz Peček pri Makolah, na tretje mesto Fr-čada, last Brigite Rebol z Zdu-še pri Kamniku, na Četrto Mrzlica - Aika. last Vilka Kešnarja s Krivčevega pri Stahovici in na peto mesto Peni, last Staneta Homarja iz Dupeljn pri Lukovici. Med deset in več let starimi kobilami z žrebeti je prvo mesto osvojila kobila Farica z lastnikom Marjanom Burjo iz Potoka v Črni pri Stahovici, na tretje mesto se je uvrstila Erni- Mag. Stane Bergant ca, last Staneta Berganta iz Kokre, in na peto Pleiada, last Iztoka Burja iz Zgornjega Tb-hinja. "Razstava je lepo uspela. Dobili smo vpogled v stanje reje haflingerjev in se prepričali o 'v- ^ s^ • » *' » - • v. ^ > ^^ . Ä • ......■ > /v-,.»- • -^S---- . \ . • .. ^ . .■.■■_ . Na razglasitvi rezultatov ocenjevanja in podelitvi nagrad: najboljši konji in njihovi lastniki oz. oskrbniki v častnem krogu pred številnimi ljubitelji konj. njeni kakovosti, hkrati pa smo se tudi poučili o tem, kaj nas čaka v prihodnje," je dejal mag. Janez Rus iz republiške selekcijske službe in tudi eden od članov ocenjevalne komisije Domovina haflingerja so tirolske gore, pasma je dobila ime po vasici Hatling, njeni začetki pa segajo v leto 1874, ko se je rodil žrebec Folie, potomec tirolske gorske kobile in arabskega žrebca. Danes je na vseh petih kontinentih sveta in v več kot petdesetih državah prek 250 tisoč konj tovrstne pasme, njihovo število še vedno narašča, največje reje haflingerja pa so v Italiji, Avstriji, Nemčiji in v državah Beneluxa. V Sloveniji je ta pasma že sedemdeset let, večje število haflinških kobil in žrebcev pa so uvozili v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko se je razvila današnja velikost črede. "V Sloveniji je pri približno dvesto rejcih haflingerjev nekaj čez štiristo rodovniških kobil in 32 rodovniških žrebcev. Na Gorenjskem je Šestdeset konj in od dvajset do trideset rejcev," je dejal mag. Stane Bergant, predsednik rejske komisije za haflingerje pri združenju rejcev hladnokrvnih konj in haflingerjev, in poudaril, da si želijo še večjo razširjenost haflingerjev na Gorenjskem, saj je ta pasma konj zelo primerna za hribovita območja. Medtem ko je bil nekdaj to predvsem zanesljiv konj za delo v gozdu in na polju, danes postaja najbolj razširjena pasma "družinskega" konja in konja za preživljanje prostega časa. Moderni haflinger je uporaben kot jahalni in vprežni konj, zaradi svojega dobrodušnega temperamenta pa lahko z njim delajo tudi otroci. Cveto Zaplotnik, foto: Tina Doki Za odlog plačila prošnja na agencijo Ljublana - Kot je znano, bo vlada kmetom, ki bi morali vrniti do 20 tisoč tolarjev preveč izplačane državne pomoči za lanske nararne nesreče, odpisala terjatve, za druge z večjimi zneski vračila pa je sprejela enoletni odlog plačila. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v petek izdalo navodila za odpis oz. odlog preveč izplačane državne pomoči. Za odpis teijatev v znesku do 20 tisoČ tolaijev ne bo treba napisati posebne prošnje, ampak bo minister za kmetijstvo vsem, ki se niso pritožili na odločbo, teijatev odpisal. Če se je kmet na odločbo pritožil, bo agencija pritožbo obravnavala po rednem postopku. Vsi, ki so prejeli odločbo za vračilo več kot 20 tisoč tolarjev preveč izplačane državne pomoči, morajo čim prej oddati na agencijo prošnjo za odlog plačila. Obrazec za to bo predvidoma danes ali jutri objavljen na spletni strani agencije in ministrstva, možno pa ga bo dobiti tudi v kmetijski svetovalni službi. Če se je upravičenec pritožil in od pritožbe ni odstopil, bo agencija pritožbo obravnavala po rednem postopku. V navodilih tudi piše, da je po zakonu o javnih financah teijatev treba zavarovati in jo obrestovati po predpisani obrestni meri. C.Z. Tečaji za varno delo Kranj - Kmetijska svetovalna služba pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Kranj bo na podlagi zakona o varnosti in zdravju pri delu oktobra začela s tečaji usposabljanja kmetov za varno delo. Kmetje dobijo natančnejše informacije pri svojem lokalnem svetovalcu. C.Z. 'IMGLAS 1.« . . - ... Z GLASOM DO BOUŠE ZELENJAVE Naredimo zimsko solato, posadimo česen in čebulo Oktober je čas, ko lahko posadimo tudi česen. Jedli ga bomo predvidoma od julija naprej . Gre za ozimno sorto česna. Ta sorta ima v glavici sicer manj strokov, so pa zato ti večji od spomladanskih sort. Zimski česen je na bolezen, zlasti na plesen, bolj občutljiv kot spomladanske sorte. Za česen tako ali tako vtlja, daje treba pri njem skrbno kolobariti in ga na isto gredo lahko posadimo vsake štiri leta. Česen posadimo tako, da od njegove glavice odluščimo zunanje stroke in Jih posadimo od dva do pet centimetrov globoko. Med posameznimi stroki naj bo od deset do petnajst centimetrov razdalje, med vrstami pa od trideset do štirideset centimetrov. Majski srebrnjak Da bi imeli že maja svežo čebulo - konec aprila je sicer čas, ko sadimo čebulo za tekoče leto - jo bomo posadili že zdaj. Sorta čebule, ki v naših krajih prezimi, se imenuje majski srebrnjak. Mi smo kupili čebulice majskega srebrnjaka in jih posadili na gredo, kjer bodo rasle vse do maja. Greda mora biti Repa se lepo debeli. dobro pognojena. Čebulo smo posadili v vrste in sicer tako globoko, daje celotna čebulica v zemlji. Med posameznimi rastlinami smo pustili pet centimetrov razdalje, med vrstami pa trideset centimetrov. Če želite imeti pridelek zgodaj spomladi, čebulo s kopreno prekrijte takoj, ko bo z vrta izginil sneg. Zimska solata Krepko smo že zakoračili v jesen. Če imate na vrtu še vedno veliko zelenjave, jo lahko pospravite tudi tako, da iz nje naredite zimsko solato. Pri tem uporabite različne vrste zelenjave. Eden izmed receptov priporoča, da vzamete enake količine paprike, zelenega ali zrelega paradižnika, čebulo, kumare in zelje. Zelenjavo zrežemo na približno enake kose, zelje pa na večje lističe. Potrebujemo še liter kisa (devetodstotnega za vlaganje), liter vode, osem dekagramov soli, dvanajst dekagramov sladkorja. To mešanico kisa, vode, soli in sladkorja zavremo. Vanjo vsujemo narezano zelenjavo, jo premešamo in pustimo, da prevre. Zelenjavo precedimo, ohladimo in naložimo v kozarce za vlaganje. Kozarce nato zalijemo z ohlajeno tekočino, v kateri smo prevreli zelenjavo. Kozarce dobro zapremo in jih v loncu za pasteriziranje pri 90 stopinjah pasteriziramo pol ure. Monika in Mateja Bertoncelj Kdor je zakuhal naj odgovarja 9 Svet kranjske območne enote Kmetijsko gozdarske ' zbornice Slovenije nasprotuje temu, da bi kmetje vračali preveč izplačano državno pomoč. Kranj - Na Gorenjskem je za državno pomoč za omilitev posle die lanske suše zaprosilo 2.568 kmet^, med i\jimi je več kot tretjina takšnih, ki morajo državi vrniti celotno akontacijo, izplačano v denarju in (ali) s koruzo iz blagovnih rezerv. Ko je problematiko izplačevanja škode po lanski suši na četrtkovi seji obravnaval svet kranjske območne enote Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, je podpri zbornico v njenih prizadevanjih, da kmetje ne bi vračali denarja in da naj bi država Čim prej upravičencem nakazala še razliko med akontacijo in priznano škodo. Država preveč izplačane pomoči v nobenem primeru ne bi smela poračunati s subvencijami. Da bodo številni kmetje morali vrniti državno pomoč, je po mnenju zbornice kriva vlada, ker je iz finančnih razlogov v času med izplačilom akontacije in končnim izračunom spremenila (za kmeta poslabšala) pogoje izračuna, hkrati pa je določila tudi zelo visoko spodnjo mejo (57.500 tolarjev) za uveljavljanje pomoči. Kot je ob tem dejala Marija Kalan, specialistka za rastlinsko pridelavo v Kmetijsko gozdarskem zavodu Kranj, se tudi pri višini priznane škode pozna, daje Gorenjska ob lanski suši v primerjavi z nekaterimi drugimi regijami imela nekoliko več padavin in je po "padavinski karti" padla v višji razred. Ker karta temelji le na podatkih merilnih mest na Brniku in v Lescah, bi v prihodnje za bolj verodostojno sliko morali zgostiti mrežo opazovalnih mest. V razpravi je bilo slišati različna mnenja. Direktor zbornice Ervin Kuhar je menil, da naj tisti, ki so to "zakuhali", tudi odgovarjajo, direktor kranjskega zavoda Jurij Kumer pa je povedal, da ga je eden od kmetov vprašal, češ le kaj pa naj bi vračal državi, če si od nje ni nič sposodil. Član sveta zbornice Janez Eržen je menil, da bi škodo morali izračunati in plačati po metodologiji, kot je veljala na začetku postopka. Cveto Zaplotnik Prodali tri ovne Spodi^je Jezersko - Društvo rejcev ovc jezersko-solčavske pasme je v nedelo na Kovkovi kmetiji na Spodi\jem Jezerskem pripravilo tretjo dražbo ovnov iz testne postaje Jezersko. Republiška komisija je izmed 24 ovnov, ki jih je v rejskem centru po posebnem programu redil Janez Smrtnik, izbrala dvajset živali in jih glede na kakovost razvrstila v več skupin oz. kategorij, od katere je bila odvisna tudi izklicna cena. Cena seje gibala od 25 do 45 tisoč tolarjev. Za dražbo so se prijavili le trije, vsi so tudi kupili ovne po izklicni ceni. Lastnika so zamenjali trije boljši ovni, najboljšega pa niso prodali. V društvu so glede na izkušnje iz prve in druge dražbe, ko so prodali devet oz. osem ovnov, tudi letos pričakovali boljši odziv kupcev. Na slabo vreme se ne izgovarjajo, morda je razlog v tem, da po novem licenciranje ni več obvezno in da je plemenskega ovna možno kupiti že pri vsakem rejcu z matičnim tropom, ki spremlja poreklo in prirast. Ali bodo dražbo pripravili tudi prihodnje leto? "Za zdaj še ne bomo "scagali"," je po dražbi dejal predsednik društva Primož Muri in poudaril, da so ovni iz testne postaje na Jezerskem vzrejeni v hribovskem okolju (na paši) in brez rastnih dodatkov. Ovni na ogled, kupci zadržani. Društvo šteje okrog 70 članov, ki skupno redijo na območju od Zgornjesavske do Savinjske doline približno 1500 ovc jezersko-solčavske pasme. Medtem ko s prodajo živali ni večjih problemov, razmišljajo o tem, kako bi koristno uporabili volno. C. Z. HQ, d.o.o., ekskluzivni zastopnik za vrhunske male gospodinjske aparate: Bamix - Švica, Ronic - Francija in Tien - Nemčija, zaradi razširitve programa vabimo k sodelovanju demonstratorje - svetovalce! I Nudimo odlično organizirano delo (sejmi, nakupovalni centri itd.) po Sloveniji, stimulativno nagrajevanje z odličnimi zaslužki ter strokovno usposabljanje. Osnovni prihodek neodvisen od prodaje, redna zaposlitev, uporaba službenega avtomobila... Pridružite se nam - delite uspeh z nami! Prijava v roku 8 dni s kratkim življenjepisom, pošljite na naslov HQ, d.o.o., Stegne 27, Ljubljana. Za dodatne Informacije pokličite po tel. 041/604-443. GORENJSKI GLAS • 16. STRAN ZDRAVJE, DOBROTA/ jnfo@g-glas.si Torek, 12. oktobra 2004 Veerekcija ruši samozavest Vsak šesti moški naj bi imel težave z erekcijo. Oktobra raziskava med Slovenci. Moški želijo zdravilo, ki hitro učinkuje. Ljubljana - Prvič si ni delal skrbi. Krivca je našel v utrujenosti. Ko se je ponovilo drugič, tretjič in še nekajkrat, so ga začeli razjedati dvomi. Težave z erekcgo so bile za enainpetdesetletne-ga Braneta hud udarec. Prizadeta je bila tudi i\jegova samozavest. Pogum si je dajal z alkoholom, ki pa je erekcyske moti\je še poslabšal. Izogibati se je začel spolnim odnosom, z ženo o težavah najprej ni želel govoriti, šele po dolgotrajnem prigovar-jaixju se je odločil, da poišče zdravniško pomoč. Pravočasno, saj težave še niso načele partnerskega odnosa. Moški o težavah z erekcijo neradi in težko govorijo. Prizadeta je tudi njihova samozavest. In z erekcijskimi težavami se v življenju sooča presenetljivo veliko moških. Po podatkih mednarodne raziskave Males naj bi imel vsak šesti moški v starosti med 20 in 75 letom težave z doseganjem erekcije. Omenjena raziskava, ki so jo opravili v osmih evropskih državah, Braziliji, Mehiki in v Združenih državah Amerike, je med drugim opozorila na dejstvo, da obstajajo učinkovita zdravila in pripomočki, večji problem pa predstavlja molk o erekcijskih motnjah. Raziskavo o zdravju moških bodo opravili tudi v Sloveniji, v njej naj bi sodelovalo tristo moških iz Ljubljane in Maribora, po besedah vodje projekta Mihe Vogelnika naj bi pokazala, koU-ko moških, zajetih v raziskavo, ima omenjeno težavo, kakšen je odnos moških do te težave in na kakšen način jo, če jo, rešujejo. Raziskava bo anonimna, zagotovljena bo visoka stopnja di- Zdravilo Celebrex je varno Ljubljana - Farmacevtsko podjetje MSD je v začetku oktobra z vseh tržišč umaknilo zdravilo Vioxx (rofekoksib), družba Pfizer pa je nedavno zanikala vsakršno nevarnost zdravila in potrdila kardiovaskularno varnost zdravila Celebrex (celekoksib). Slednje je potrdil tudi dr. Joe Feczko, predsednik razvoja v družbi Pfizer. Učinkovitost in varnost omenjenega zdravila je dokazala zadnja raziskava, ki jo je opravil ameriški urad za zdravila (FDA) pri 1,4 milijona bolnikih. Pri bolnikih, ki so jemali Celebrex, zdravilo je namenjeno lajšanju bolečine, vnetja in otekline pri osteoartrozi in revmatoidnem artritisu, se ni pokazalo povečano tveganje za srčno-žilne dogodke, zdravilo pa je odobrila tudi FDA. Celebrex spada v novo generacijo protivnetnih zdravil, v primerjavi s klasičnimi nesteroidnimi antirevmatiki pa ne povzroča nekaterih neželenih učinkov na zgornja prebavila, kot so krvavitve in razjede. Omenjeno zdravilo v Združenih državah Amerike uporablja' več kot 27 milijonov bolnikov, slovenskim bolnikom pa je na voljo od leta 2002. R. Š. Vsak šesti moški v starosti od 20 do 75 let ima težave z erekcijo. skretnosti, v njej ne bodo nikjer navedeni osebni podatki in tudi anketarjem bodo odgovori ostali prikriti, saj težave o spolnih odnosih in o težavah z erekcijo spadajo med občutljivejše teme, o katerih ljudje težko govorijo. Slednje je potrdil tudi specialist psihiater, višji svetnik, doc. dr. Slavko ZiherI, o anketi pa dejal, da je tudi za zdravnike, ki se ukvarjajo z zdravljenjem spolnih motenj, zelo pomembno, da dobijo uvid v razširjenost spolnih motenj v Sloveniji. Za zdravljenje erekcijskih motenj so na voljo pripomočki in zdravila. Velika pričakovanja je vzbudila viagra, ki so jo nekateri imenovali čudežna modra tableta. Pri odločitvi o izbiri zdravila je za moške zelo pomembno, da z zdravilom lahko erekcijo dosežejo hitro, manj pomembno pa je, ali zdravilo učinkuje več ur ali dni. Klinična raziskava, v kateri so merili hi- trost pojava erekcije pri moških z erekcijskimi motnjami, je pokazala, da je bilo zelo učinkovito zdravilo levitra (vardenafil), saj seje po zaužitju tega zdravila erekcija pri nekaterih moških pojavila v 10 minutah, pri večini pa v 25 minutah, izboljšanje je trajalo 12 ur po zaužitju, zdravilo pa je bistveno izboljšalo erek-cijsko funkcijo pri moških z erekcijskimi težavami. Najpogostejši neželeni učinki pri jemanju tega zdravila so glavobol, rdečica in prebavne motnje. "Levitra začne delovati hitro in učinkuje do 12 ur. Ta časovni razpon zadovolji potrebe večine moških. Moški z erekcijskimi motnjami si želijo zdravilo, ki bo delovalo, ko bo potrebno, brez skrbi glede zanesljivosti ali začetka delovanja," je pojasnil predstojnik centra za seksualno medicino na milanski univerzi dr. Francesco Montorsi. Renata Škrjanc, foto: Tina Doki DRUŽINSKI NASVET Koliko so vredni otroci (2) Damjana Šmid Otrok je bil v preteklosti po statusu manjvreden, zalo mu niso posvečali kakšne velike skrbi, ob njegovi smrti ni bilo posebnega žalovanja. Podatki kažejo, da dalj, kot se vračamo v zgodovino, nižja je raven skrbi za otroka, večja je bila pogostost ubijanja otrok, zapuščanja, zastraševanja in spolnega zlorabljanja. Trajanje otroštva je bilo skrčeno na minimum, na najbolj nebogljeno dobo, ko si otrok prav z ničimer ni mogel pomagati sam. Otroško telo je bilo dostopno odraslim, ki so po njem posegali brez moralnih zadržkov. Primeri iz preteklih dni omenjajo predvsem (vendar ne izključno) mlade dečke - morda so telesa deklic vendarie hranili za menjavo v zgodnji poroki? P. Aries, ki seje ukvarjal z zgodovino otroštva, opisuje, kako je bilo vpričo otrok vse dovoljeno, kako so otroke vključevali v seksualne šale, dovoljeni so bili t.i. drzni gibi in dotiki, otroci so vse videli in vse slišali, vpričo njih so si dovolili surove besede, po-hujšljiva dejanja in situacije. Načini igranja z otrokovim spolovilom so po njegovem ustrezali zelo razširjeni tradiciji, ki je v islamskih deželah Še danes živa. Nekako s petnajstim stoletjem je začela Cerkev, zlasti pedagogi v cerkvenih šolah, pošiljati družbi novo sporočilo: otrok je nedolžen in nemočen. Trdba ga je zavarovati -pred družbo. Treba ga je umakniti iz nemoralnega vrveža, ... treba ga je oskrbeti z vzgojo in izobraževanjem. Z uvajanjem novih moralnih norm, ki jih je prinesel razvoj družbe, se je spolna zloraba preselila v skrivališče zasebnosti, otroka naj bi zlasti ogrožala služinČad, vendar pa so pogoje za to lahko ustvarili samo starši. Ko so pretepanje in še bolj nespodobni dotiki postali družbeno nesprejemljivo početje, je nepredušnost "novoustanovljene" družinske zasebnosti poskrbela za privid, da so dejansko izginili. Ta privid je dobil naravo "tabuja" - teme, o kateri se ne govori. Tako ostaja ponekod še danes. Vse tisto, kar se je nekoč dogajalo za zaprtimi vrati graščin in v hiškah navadnih ljudi, se danes Še vedno dogaja. Dostopno je prav vsem, ki bi želeli videti, otipati in sprijeno uživati v otroških telesih. Žalostno je, da se dogaja tudi od tistih ljudi, ki so v zgodovini prvi opozarjali na to. Je postalo življenje res tako dolgočasno in užitki tako vsakdanji, da ljudje hlepijo po vedno bolj bolnih dražljajih? Spletne strani so polne ljudi, ki služijo z otroki. Tudi naša deželica ni nobena izjema. če je bila naga zadnjica naših najmlajših na plaži še do nedavnega nekaj povsem normalnega, potem vam moram povedati, da se od tega poslavljamo. Pedofili, v varnem zavetju grmovja ali iz hotelskih sob nemoteno slikajo male nagce, ki nič hudega sluteč tako postanejo spolni objekt izprijenim, pokvarjenim ljudem. Honorarji so veliki in zaslužki mastni. Po čem so torej otroci? Je njihova vrednost na trgu večja zaradi njihove nedolžnosti in ranljivosti? V čem smo torej boljši kot naši predniki? •« Življenje se poruši do temeljev k Poškodbe glave pri otrocih in mladostnikih pogosto povzročijo usodne posledice. Pri mnogih življenje po poškodbi možganov ni več takšno, kot je bilo, najtežje pa se s tem sprijaznijo njihovi družinski člani. Ljubljana - Na starših in ožjih družinskih Članih je tudi najtežje breme, ko skušajo svojim otrokom zagotoviti čim boljše, neodvisno in samostojno življenje. Pred dvanajstimi leti so starši poškodovanih otrok osnovali društvo Vita, humanitarno invalidsko organizacijo, ki na Slovenskem združuje okoli tristo članov, dvesto med njimi jih je doživelo poškodbo glave, drugi so njihovi svojci, prijatelji, strokovni sodelavci, simpatizer-ji, prostovoljci. Ljudje po možganski poškodbi potrebujejo pomoč, kajti življenje se jim popolnoma spremeni. Rodili so se zdravi, živeli uspešno vsakdanje življenje, poškodba pa ga je do temeljev porušila. Prizadela je gibljivost telesa, govor, sposobnost učenja, presoje ..T Damjan je po poškodbi glave na invalidskem vozičku, s pomočjo spremljevalcev sicer tudi hodi, pogosto po cerkvenih stopnicah. Govoriti ne more, s svojimi se sporazumeva s posebno tablico, na kateri je napisana abeceda, kjer od črke do črke pokaže, kaj si želi. Vse poškodbe niso tako hude kot Damjanove, večina poškodovanih pa težko dokonča šolanje in še težje dobi zaposlitev. Izgubijo tudi stik z okoljem, nekdanji prijatelji jih zaradi njihove drugačnosti zapustijo, nove težko dobijo, saj jih tako kot Damjana skrbi, kako bodo sprejeti. Večina jih ostane zaprta v ozkem krogu svoje družine. Društvo Vita, ki je sicer včlanjeno v Sonček, Zvezo društev za cerebralno paralizo, z različnimi programi skrbi, da ti ljudje ne ostanejo povsem izolirani, da je njihove življenje kakovostno in da so v okviru svojih zmožnosti kar najbolj neodvisni in samostojni. Ko smo se s predstavnicami društva Vita, predsednico Veroniko Trdan in sodelavkama Tino Korinšek ter Diano -Hudnik septembra pogovarjali o delovanju društva, so se s skupino mladih ravno vrnili s tabora v Španiji. Društvo je namreč leto dni vključeno v evropsko konfederacijo BIF (združenja oseb s poškodbo glave), kjer je poleg Slovenije še 12 držav, ki se skupno zavzemajo za tiste, ki so utrpeli možgansko poškodbo in njihove družine. Tabori so le ena od dejavnosti, s katero skušajo iztrgati ljudi s poškodbo možganov iz družinske lupine in jih vključiti v družbo. Za ljudi po poškodbi glave najprej poskrbijo v zavodu za rehabilitacijo, nekateri so vključeni v zasebna zavoda Zarja v Ljubljani in Korak v Kranju, še vedno pa jih veliko ostaja prepuščenih le skrbi svoje družine. V Ljubljani, kjer društvo Vita skrbi za programe pomoči na domu, učno pomoč, rekreativne dejavnosti, učne delavnice (med drugim se učijo tudi angleščine in španščine), ustvaijalne delavnice, delavnice za starše in svojce, tabore, letovanja, izlete, piknike, izobraževanje, je ljudem po poškodbi glave lažje. Sedaj so ustanovili tudi enoti v Mariboru in Kočevju, želeli pa bi jih tudi drugje v Sloveniji. Gorenjska je sicer blizu Ljubljane in bi se lahko poškodovani in njihove družine udeleževali tamkajšnjih dejavnosti, vendar pa je življenje Iju- Veronika Trdan, Tina Korinšek in Diana Hudnik z Damjanom. di po poškodbi glave povezano z nmogimi "Zapleti in jim oddaljenost od doma predstavlja drugačno dimenzijo kot nam zdravim. Sodelavke društva Vita menijo, da tudi na Gorenjskem obstaja možnost, da društvo spet zaživi, seveda pa je to v največji meri odvisno od staršev. Ti nosijo največje breme, hkrati pa čutijo tudi največjo odgovornost in željo za boljše življenje svojih otrok. Dolgo traja, da svojega poškodovanega družinskega člana sprejmejo takšnega kot je, češ: zgodilo se je, s tem moramo živeti. Potem pa so najbolj zavzeti nosilci dejavnosti v korist svojih otrok. Danica Zavrl Žlebir Za lepši Majin dom Škofja Loka - Dobrodelna akcija za lepši dom dveinpolletne Maje, ki jo Območno združenje Rdečega križa Škofja Loka začenja za pomoč pri gradnji hiše družini Habjan Košir z Godešiča, je bila deležna prvih prispevkov. Že julija so darovali: Jožica Jenko (10.000), Domevšček (10.000) in družina Debeljak (5000), minuli teden pa še: Marjeta Javornik (5000), Irena Madric, Ajdovščina (50.000), VBH Trgovina, d.o.o. (10.000), Andrej Pajmon (15.000), Zdenka Kump (1000), Simon Vrečar (3000), Jadranka Magazin (1000), TCI Trading Stegne (15.000) in Marjan Mauko (2000). Tako je sedaj zbranih že prvih 117.000 tolarjev. Lions club Kranj je podpisal pogodbo o donatorstvu za nakup strešne kritine v višini 325.380 tolarjev, Jelovica iz Škofje Loke pa je obljubila dodatni 15-odstotni popust pri nakupu vrat in oken. Vsem darovalcem hvala za pomoč. Nakazila sprejema RK Škofj a Loka na račun: 07000-0000187397, sklic na štev 300 (za Majin dom). D.Ž. Kranjskogorski lionsi dobrodelni ob ustanovitvi Kraixjska Gora - "Prisegam, da bom klubu pomagal moralno, finančno in z delom ter si prizadeval za poglab^anje in širjei\je te bratovščine in bom zvesto služil povsod, kjer rabyo mojo pomoč," so se 9. oktobra na ustanovnem večeru v hotelu Lek med drugim izrekli člaiii Lions kluba Krai\jska Gora. v Ze z ustanovno skupščino v začetku letošnjega februaija so si zastavili nalogo zbrati sredstva za nakup avtomobila, ki bo olajšal delo negovalkam pri opravljanju pomoči na domu za starejše in invalidne v kranjskogorski občini. S pomočjo sponzoijev, podjetij in posameznikov, članskimi prispevki, srečelovom in prodajo podarjenih slik na ustanovnem večeru jim je uspelo zbrati dobra dva milijona tolarjev, kar bo zadostovalo za nakup avtomobila. Prodani sta bili sliki Taje Ivančič iz Ljubljane in Janeza Kovačiča z Brezovice, lastnika pa še čakati platni Maše Bersan Mašuk iz Ljubnega in Ane Mlekuž ViŠnar iz Mojstrane. Svoj prispevek z ustvarjanjem prijetnega vzdušja ob glasbi so poleg voditeljice Metke Dulmin dali tudi znani izvajalci - New Swing kvartet, Lado Leskovar, Nuša Derenda, Alenka Godec, Irena Vrčkovnik, Tone Fornezzi Tof z Mihom Debevcem, skupina Prima Vista, flavtistka Mojca Ahačič, kitarist Klemen Smolej, ansambel Tip Top z vodjo Sandi-jem Vovkom, manjkala pa ni niti teta Pehta. 2 . 1 Kranjskogorski lionsi ob zaprisegi. Ob pristopu 35 članov v 44. klub lionsov v Sloveniji je njihov predsednik Robert Robič izrazil upanje, da bodo pod sloganom "Pomagajmo, da bo sobivanje prijetnejše" uspeli uresničiti tudi mednarodno sodelovanje. V prid jim je območje treh dežel z bližino avstrijskih in italijanskih lions klubov. Med znanimi imeni kranjskogorskega lions kluba sta poleg domačinov, župana Jureta Žerjava in smučarja Jureta Koširja, denimo, še državna podsekretarka za turizem Darja Radič in Bogomir Vnučec. Mendi Kokot I J foreK. 12. oktobra 2004 AVTOMOBILIZEM/ matjaz.gregoric@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 17. STRAN Test: Mercedes-Benz SLK 200 Kompressor NA KRATKO Osem let in nekaj več kot 308 tisoč prodanih primerkov je bilanca najuspešnejšega odprtega dvoseda na avtomobilskem svetu. Mercedes-Benz SLK nove generacije ima častno in zahtevno nalogo: ohraniti in še utrditi sloves svojega predhodnika. Kabrioleti in kupeji veljajo za zelo nepredvidljiv tržni segment, kjer se kupci izrazito obračajo predvsem za novostmi. In ker je slava minljiva, je novi SLK prišel ob povsem pravem Času, ko skoraj nikjer drugje niso pripravili podobnega avto-niobila. Imenitnost dokazuje z oblikovnim spogledovanjem z najžlahtnejŠim hišnim kupejem SLR, ki ima korenine v Formuli 1, privlačnost očem nežnejšega spola v nobenem trenutku ni sporna, moški vozniški publiki zmogljivosti in tehnika ugajajo že na papirju. Ne glede na to, ali ima novi SLK, ki ga kot najmanjši odprt hišni avtomobil tovarna imenuje mala srebrna puščica, trdo kovinsko streho zloženo v prtljažnik ali pa je . razprostrta preko potniške kabine, gre za oblikovno zelo privlačen avtomobil. Da v Stuttgartu obvladujejo strešno tehniko, dokazuje odpiralni ali zapiralni čas, saj se mišičasti kupe zgolj s pritiskom gumba na armaturni plošči ali na kontaktnem ključu s pomočjo elektrohidravličnega mehanizma v samo 22 sekundah prelevi v skpraj sladkobno estetski kabriolet. Obvezna gimnastika. Tako kot se za športni dvosed spodobi, se je tudi pri sedanju v SLK treba skloniti in narediti nekaj gimna-stičnih vaj. Prostor za voznika in sopotnika je dobro vzdolžno odmerjen, a kljub temu je v avtomobilu čutiti utesnjenost, še zlasti takrat, kadar je streha po-veznjena preko kabine. Vožnja pod vedrim nebom je kajpak občutno prijetnejša kot takrat, ko vreme ni usmiljeno. Vetrovnih užitkov ne manjka, pretiran učinek zračnega piša pa umirja, a ne docela izničuje protivetrna zaščita za sedežema. Udobju, ne pa nujno tudi zdravju je naklonjeno inovativno ogrevanje skozi šobe v vzglavnikih sedežev, kar v prevodu imenujejo zračni šal, saj tristopenjsko nastavljivi toplotni piš med vožnjo prijetno greje vrat in zatilje voznika in sopotnika. Armaturna plošča, katere osrednji del sta dva velika ločena okrogla merilnika, je tako kot v vseh Mercedesovih avtomobilih novejšega obdobja urejena v slogu germanskega re-doljubja in dobre preglednosti, čeprav je z vsemi gumbi, ki ukazujejo sistemom, kar precej dela. Ugaja ravno prav odebe-Ijen trikraki volan. Še bolj kratka prestavna ročica, čeprav pri samodejnem menjalniku z njo ni prav veliko dela, in gledano v celem je v tem mercedesu zaradi izbora kakovostnih materialov ter temeljite izdelave počutje prijetno. Ko je SLK v podobi kupeja, je v prtljažniku solidnih 300 litrov prostora, ko se trda streha skupaj s steklenim delom zloži, jih ostane še 208, kar še zadostuje za dva ne prevelika kovčka. Motornih možnosti je manj kot v drugih modelih stuttgart-ske avtomobilske hiše, ampak tudi med ponujenimi pogonskimi stroji je dovolj izbire za različne okuse. Nežnejšim vozniškim rokam nedvomno bolj ustreza bencinski štirivaljnik z 1,8 litra gibne prostornine (oznaka 200 torej ne odraža res- TEHNICNI PODATKI Mere;............d. 4,082, š. 1.777, v. 1296 m, medosje 2,430 m Prostornina prtljažnika:............................................300/208 Teža (prazno v./ dovoljena):.............................. 1390/1705 kg Vrsta motorja:....................................štirivaljni, bencinski, 16V Gibna prostornina:................................................. 1796 ccm Največja moč pri v/min:....................120 kW/136 KM pri 5500 Največji navor pri v/min:..................................... 240 pri 3000 Najvišja hitrost:..................................................... 226 km/h Pospešek 0-100 km/h:.................................................8,3 s Poraba goriva po EU norm.:................6,5/12,6/8,7 1/100 km Maloprodajna cena:.......................................10.100.910 SIT Uvoznik:...............................................AC Intercar, Ljubljana OCENA (* slabo - ***** odlično) Zunanjost: ***** Notranjost: ****/* Udobje: **** Motor: ****/* Vozne lastnosti: ****/* Varnost (Euro NCAP): ? Končna ocena: ****/* nice pod motornim pokrovom) in z mehanskim polnilnikom. Na papirju se 163 konjskih moči sliši obetajoče veliko, a za malo zvezdo je energije nekako ravno prav. Motor ima prijetno grgrajoČ zvok, v kombinaciji s petstopenjskim samodejnim menjalnikom je še ravno dovolj odločen, da zagotavlja živahno vožnjo, živahen pa je ta avtomobil tudi zaradi zelo neposrednega volana in zadnjega pogona, nad katerim skrbno bedi skoraj vsemogočna elektronika. Zato je SLK bolj dam-sko lahkoten in manj moško odločen, a kljub temu je v veselje vsem, ki premorejo dovolj dobro zajeten bančni račun, da ga kupijo svoji izvoljenki za rojstni dan ali ga uporabljajo kot igračo za odrasle. Velika trikraka zvezda na nosu je namreč sama po sebi še vedno dovolj čvrsto jamstvo za plemenitost in imenitnost, ki se nenazadnje odraža tudi v ceni. Dobrim desetim mi-lijončkom je namreč mogoče dodati še krepak zalogaj za dodatno opremo. Matjaž Gregorič Opel s Sončkovimi izdelki Opel z novim modelnim letom svoje prodajne salone oživlja tudi z jesensko toplino in barvami, ki so značilne za ta letni Čas. K projektu "Oplove barve jeseni" je ta avtomobilska znamka povabila zvezo društev za cerebralno paralizo Sonček, ki ima svoje delavnice po vsej Sloveniji.' Njeni varovanci so s svojimi ročnimi spretnostmi in domišljijo ustvarili izvirne podobe jeseni, ki so razstavljene v vseh Oplovih prodajnih salonih. S tem dejanjem Opel sledi svojemu poslanstvu, da prepoznavnost znamke želi poudariti tudi s humanitarno noto, brez vrednostnih predznakov. Goodyear za Ferrari Ferrari F430, naslednik modela 360 modena, bo na voljo izključno s pnevmatikami s podaljšano mobilnostjo Goodyear Eagle Fi EMT. Tehnologija EMT (Extended Mobility Technology) omogoča vožnjo z izpraznjeno pnevmatiko, pri čemer sta ohranjeni tako visoka zmogljivost kakor tudi varnost. Pnevmatike Goodyear s podaljšano mobilnostjo omogočajo varno nadaljevanje vožnje tudi s predrlo pnevmatiko ali celo po popolnemu padcu tlaka v njej. Okrepljene boČnice so iz inovativne gumene zmesi, ki nosi težo vozila tudi, če je pnevmatika popolnoma izpraznjena, ter ohrani pnevmatiko na platišču. M. G. Ko tudi zavistneži obmolknejo Ocenjevanje dodane vrednosti Osvajalski Audi A3 sportback s športnim videzom in uporabnostjo. Temeljito osveženi Citroen C5 nagovarja novo skupino kupcev. Če bi tako kot modne revije organizirali tudi lepotna tekmovanja pločevinastih štirikolesni-kov, bi se audi A3 sportback lahko brez težav potegoval za najbolj zveneče naslove. Za nameček ima novinec na nosu novo trapezasto masko hladilnika, ki se zajeda v odbijač in je bila kot prepoznavni znak prvič uporabljena pri že omenjenih večjih sorodnikih A8 in A6. V primerjavi s trivratno različico je petvratni sportback na zadku, ki ima povsem drugačne luči, v dolžino pridobil 8,3 centimetre in ima 370-litrski prtljažni prostor. Notranjost je skupaj z voznikovim delovnim mestom oblikovana v znanem redoljubnem germanskem slogu, v primerjavi s trivratnim A3 ni bistvenih sprememb, najbolj opazen je pravzaprav nov trikraki volanski obroč s sredico v trapezasti obliki, ki se oblikovno navezuje na novo masko hladilnika. Večji del motorne palete je znan iz trivratne različice. Pre-niierno se v sportbacku predstavlja novi 2,0-litrski bencinski Štirivaljnik TFSI, z dodanim turbinskim polnilnikom pa pogonski stroj razvije okroglih 147 kW/200 KM. Lestvica bencinskih motorjev se spodaj začenja z 1,6-litrskim bencinskim štiri-valjnikom (75 kW /102 KM) in nadaljuje z 1,6-litrskim FSI-jem (85 kW /115 KM), 2-litrskim FSI-jem (110 kW/I50 KM) in na vrhu konča z renčečim 3,2-litrskim šestvaljnikom (184 kW/250 KM). V avtomobilu se lahko vrtita tudi že oba znana turbodizla 1,9 TDI (105 KM/77 kW) in 2,0 TDI (140 KM/103 kW). Poleg pet- ali šeststopenj-skih ročnih menjalnikov je v kombinaciji z nekaterimi motorji na voljo tudi samodejni menjalnik z dvema sklopkama (DSG), ki poleg samodejnega ali kombiniranega omogoča še Avtohiša Vrtač, d.o.o. Kranj D«lavska cesta 4 4000 Kranj tal.: 04 27 00 200, faks: 04 27 00 222 www.avtohisavrtac.si Auöt šeststopenjsko elektronsko nadzorovano prestavljanje, medtem ko gre skupaj s 3,2-litrskim motorjem že znani tiptronic in pri močnejših motorjih štirikolesni pogon quattro. Pri Audijevem uvozniku Porsche Slovenija pričakujejo, da bodo prihodnje leto prodali 250 sportbackov, za vsakega od njih je po sedanjem ceniku treba odšteti najmanj 4,58 milijona tolarjev, najdražji pa bo naprodaj za 9,20 milijona. Matjaž Gregorič U\ \ \l I \ llitl»lir iifi \ Na zalogi vedno več kot i ; i vozil Vsa vozila ^^^^fs) imajo do ß! mes. garancije TeL; (04) 201 52 40 ODPirrOi 7^-19^ SOBOTAl 8* - 13* mm.. ' Alpftour RfnfWT d <1, Kran;. www.alpctour-fcnont.s« liublian^ c. 22. «000 Kranj Čeprav komaj na sredini življenjske dobe je Citroenov model C5 z letošnjo jesenjo temeljito prenovljen. Ker ne gre samo za manjše lepotne popravke, ampak kar korenite spremembe na zunanjosti in posodobljeno tehniko, je avtomobil pravzaprav že na pol poti do naslednika, kar pa najbrž tudi potrjuje, da pri Citroenu s prodajnimi rezultati niso bili popolnoma zadovoljni. Spremembe so vidne že na prvi pogled, zlasti na limuzinski različici, ki je 12 centimetrov daljša, poleg prostornejšega prtljažnika (471 litrov) ima novo masko hladilnika, žarometa in zadnje luči v obliki bumeranga. Kombijevska različica break je po merah ostala enaka, na novo je tako kot pri limuzini ukrojen sprednji del, medtem ko je zadek ostal nedotaknjen. Kot se za temeljito osvežitev spodobi, je bila posodobitve deležna tudi notranjost, predvsem armaturna plošča z instrumentnim delom, ki je na pogled prijetnejša in bolj pregledna ter osvetljena z mareličnim tonom. Na slovenskem trgu bo francoski elegant-než nastopal z dvema bencinskima in tremi turbodizelskimi motoiji. Bencinska sta 2,0-litrs- CITROĆN Avtohiša Kranj r ^ ■ i. i €io 250.000 SfT , r / BONUS ZAMENJAVA S a i 250.000 SIT Samo 10% polog do 72 mesecev GORENJSKI GLAS • 18. STRAN REKREACIJA / info@g-glas.si Torek, 12. oktobra 2004 "Prideš danes?" je bilo vsakodnevno vprašanje. "Drage moje, jaz sem na dopustu," se je glasil moj odgovor. Pet dni. Šestega sem se odločila, da se odpravim na vadbo, pa so imele prosto. Usta mi je razpotegnilo v nasmeh. Imela sem srečo. "Veliko novih gibov in zabave, vaje z utezmi in kolebnico, sti-mulativni treningi za izgubo teže in maščob, seminarji za pridobitev fit postave ter oblikovanje telesa, kot ga sama želiš, seminarji tai-chi-ja, prehrane, fitnesa," mi je pojasnjevala petindvajsetletna inštruktorica fly-boks action teama, Jeseničanka Sanela alias Nelly Trako, ko sem jo srečala na eni izmed i\jenih aerobnih ur. Dekle se je petnajst let ukvarjala s shotokan karatejem ter sedem let trenirala body building. V vsej paleti športov, s katerimi se je ukvarjala, najdemo tudi gorsko kole-sarjei\je, odbojko, košarko. Sedaj ima svojo skupino inštruktorjev in inštruktoric, ki poučujejo skupine rekreativnih ^ubiteljev tovrstne aerobike. Zadnje čase namreč srečujem milijon in eno ime za ravno toliko zvrsti aerobike. Glede na to, da se bliža zimski čas, da bo vreme dokaj nestabilno in če želim ostati vsaj na tej teži, potem moram poskrbeti zase. Odločitev je bila težka, pa še vedno ni dokončna. Noro - toliko aerobnih vadb, toliko ur, povsod po Gorenjskem. Neomejena možnost izbire. Med vsem temi aerobnimi vadbami sem prvič našla tudi fly-boks. Pravzaprav Rekreativna dekleta so se v Hammametu ukvarjale tudi s plesom in se učile novih gibov. Kar jim je preostalo časa med dejavnostmi, pa so ga porabile za plavanje ali igranje odbojke na mivki. me je pritegnil naslov krajšega sestavka, ki je govoril o enotedenskem wellnes programu v Tuniziji. Nelly tovrstno zadevo organizira enkrat, dvakrat letno in lahko se ga udeležiš poleg redne vadbe. Celoten program je namenjen rekreaciji, gibanju. Vadba dvakrat dnevno Tako sem odletela v Hamma-met s skupino deklet (in dvema fantoma), ki fIy-boks že poznajo, in dekleta so komaj čakale na jutranjo in popoldansko vadbo. Zjutraj v bazenu, popoldne na 'suhem'. Sicer je bila udeležba neobvezna, a je profesionalna aerobna vadba z elementi borilnih veščin in aerobike večino med njimi že zasvojila. Nekatere se s fly-boksom ukvaijajo aktivno in obiskujejo vse možne termine. Kolebnica je (bila) za te udeleženke med tridesetim in petdesetim letom mala malica, s pol kilogramskimi utežmi pa bi se dekleta lahko med seboj žogala. Dve ločeni uri aerobne vadbe dnevno, ki jo je vodila Nelly živo in energično (še mrtveca bi zbudila), je bilo v sedemdnevnem programu za udeležence 'dopustovanja* nekaj vsakdanjega, jaz pa sem se prve tri dni kar malce skrivala - da ne bi slučajno, po pomoti, zašla na trening, kot vadbo imenujejo dekleta. Ko pa so me zvečer spraševale, kdaj "Ena, dva, tri, štiri, pet, šest! In šest, pet, štiri, tri, dva, ena. In še enkrat!" je Nelly vodila treninge Fly-boksa na ploščadi pred hotelom Melia El Menzah v Hammametu. vendar se jim bom pridružila, da vsaj poskusim, sem vedno našla opravičilo. Pa ne enega, sto. Vadbo prilagajaš sam Nelly skupini med enourno vadbo ni pustila dihati. Dovolila je le krajši odmor, za požirek vode. Vendar so dekleta uživala. Tudi moški del se ni pritoževal. VeČina obiskuje fly-boks od samega začetka in vaje že poznajo. Milojka pravi, da ne ve, kaj bi storila. Če bi ji kdo prepovedal obisk fly-boksa. Meni, kot novinki, ki sem v Hammametu zadevo bolj gledala z balkona hotelske sobe, pa se je stvar zdela sila naporna. "fly-boks je namenjen vsem rekreativcem in športnikom, vključuje pa tudi elemente sprostitve. Vajam slediš z lahkoto, čeprav kako uro vadbe vmes izpustiš. Pa tudi tempo vadbe si lahko sama prilagodiš," mi je vedno znova razlagala Nelly. Ko sem se vrnila iz Tunizije, sem se odločila, da stvar preiz- kusim. Nihala sem med sredo in petkom. Odločila sem se za sredo. Bolj ko se je kazalec bližal uri aerobne vadbe, bolj sem iskala razloge, da ne bi šla. Na srečo jih nisem našla. Po uri skakanja, raztezanja, miganja in režanja sem čutila vsako ritno mišico. Vsa prepotena, zaripla v obraz in z velikim nasmeškom na obrazu sem rekla bolj sama sebi, kot drugim: "Nasvidenje do naslednje srede." Alenka Brun KAM V PRIHODNJIH DNEH Ljubljanski maraton Ljubljana - Na http://maraton.slo-timing. com/2004/slo/razpisi.htm si oglejte razpise za Ljubljanski maraton. Razpisani so za 42, 21 in 6 kilometrov, za srednje in osnovne šole ter za Lum-pi tek. Pomembno je, da si ogledate razpis, če se želite prijaviti, ker so datumi prijav omejeni! Orientalski ples Kraixj - V organizaciji športnega društva Gibanica se začenja druga sezona plesne rekreacije. Vadba bo potekala enkrat tedensko, ob petkih, v dvoranici dijaškega doma na Zlatem polju. Prva rekreacija bo v petek, 15. oktobra, ob 18. uri. Vaja je brezplačna. Oblecite udobna oblačila, obujte mehke copate ali debelejše nogavičke. Ne pozabite večje rute. Dodatne informacije na 040/250 758 (Nataša). Mali nogomet Šenčur - Športni center Protenex letos že tretjič zapored organizira odprto prvenstvo Gorei^ske v malem nogometu za klube in ekipe iz goreiy-ske regije in širše okolice. Tekme bodo v novem športnem centru Protenex v Šenčurju (balon). Tekmovanje bo predvidoma potekalo od sredine novembra 2004 do sredine aprila 2005. Igra se po ligaškem sistemu tekmovanja. V prvem delu bodo tekme po skupinah, ki se določijo z žrebom. V drugem delu pa se igra končnica na izpadanje (1:4, 2:3), pari so določeni na podlagi vrstnega d o o iil I^ani reda iz prvega dela. V vseh kategorijah se v končnico za prvaka uvrstijo prve štiri ekipe iz prvega dela. Na tem tekmovanju ni omejitev nastopa registriranih igralcev. Vsi igralci igrajo na lastno odgovornost. Vsaka ekipa lahko prijavi 15 igralcev. Zrebaiye in sestanek s predstavniki ekip bo v športnem centru Protenex 28. oktobra 2004 ob 18. uri. Pryavo za tekmovai\je posredujte najkasneje do 26. oktobra 2004, na naslov Protenex, d.o.o., Mlakarjeva 72, 4208 Šenčur. K prijavi priložite izpolnjeno prijavnico iz priloge razpisa ter kopijo potrdila o vplačilu najema dvorane za tekmovanje. Prijave so možne tudi v lokalu športnega centra Protenex, vsak dan od 10. do 22. ure. Vse dodatne informacije o potrdilu, vplačilu in ostalem lahko dobite na telefonskih številkah 04/25 19 200 in 041/945 399. Bodifit fitnes konvencija z namenom predstavitve in promocije zdravega načina življenja in posameznih segmentov "fitnes manije" BODIFIT in Univerzitetna Športna zveza Maribor organizirata že 6. mednarodno sokol bodint fitnes konvencijo - slovenski praznik fit-nesa. Športno rekreativna prireditev bo od 29. do 31. oktobra 2004 v Mariboru, v Univerzitetnem športnem centru Leona Štuklja in dvorani Štuk. Podrobnejše informacije in prijavnice lahko najdete na www.bodifit.net, o vsem kar vas zanima povprašajte na elektronskem naslovu bodi-fit@amis.net ali 041/774 684. Alenka Brun iZDePLSi Vseslovenski portal malih oglasov Ena spletna stran, ki združuje 7 časopisov z vseh koncev Slovenije! Obiščite www.lzberl.sl, oddajte svoj mali oglas, oglejte si popolnejše oglase, sprehodite se po rumenih straneh In naj vas navdušijo kadrovski oglasil Brskanje po malih oglasih še nikoli nI bilo tako udobno. DELO ICE VESTNIK • • > primorske Štalenki novice TEDNIK Poletni Bam.bi v zimskega Voklo - Konec septembra je prostor, namenjen športnim aktivnostim, v Voklem gostil člane ŠD Bam.bi, tako pohodni-škemu kot kolesarskemu delu društva. Velika večina je željno pričakovala podelitev priznanj. Pohodniško transverzalo sta zaključila kar 102 pohodnika. Podelili so sedem bronastih, deset srebrnih, 23 zlatih, 25 diamantnih in 37 platinastih priznanj. Tudi otroci so napredovali, saj jih je kar dvanajst zaključilo eno od možnih izbir. Letos je bil pri pohodnikih najuspešnejši Jože Jenko s prehojenih več kot 300 tisoč višinskih metrov. Malo 'nižje' sta bila Dušan Potrebuješ in Janez Udovič. Zelo blizu pa je bila tudi najboljša med ženskami, Agata Štular. Njena hčerka Mihela pa je bila s petimi leti najmlajša udeleženka pohodov. Med družinami pa sta bili že tradicionalno najboljši družina Štular in Hudobivnikovi. V Voklem so pozdravili tudi Športnika Bam.Bi-ja Anžeta Bizjaka in Žigo Trampuža - gorska kolesarja, ki vsak v svoji kategoriji uspešno osvajata kolajne. Nagradili pa so še druge uspešne kolesarje Bam.bi teama. Ob koncu družabnega srečanja so Bam.bi-jevci dobili navodila za novo transverzalo, ki je predstavljena tudi na spletni strani društva. Omenili so še, da so se tokrat odločili, da pohodniško transverzalo rokovno podaljšajo in ji dodajo še kolesarsko. A.B. zavrti V času od 27. septembra do 9. decembra 2004 vam nova nagradna igra prinaša bogate nagrade. Vsak četrtek bomo na žrebanjih podelili denarne in praktične nagrade, na koncu pa vas Čaka še gtavna nagrada, in sicer novi avtonx)bil znamke Mercedes Benz A 150. NAGRADNA IGRA 27.9. • 9.12. 2004 Nagrade Četrtkovih žrebanj: • Jackpot 1.000 € (pribl. 2A0.000 SIT) • Večerja za dve osebi Nagrade glavnega žrebanja, ki bo 9.12. 2004 ob 23. uri: • Mercedes Benz A 150 / 10.000 f (pribf. 2.400.000 SfT) • Nagradni sklad v vrednosti 1.000 C (pribl. 240.000 srr) • Praktične nagrade HOTEL CASINÖ KRANJSKA GORA Vršiška 23, 4280 Kranjska Gora ' Tel. 04 587 82 50. Faks 04 588 13 22 marketing kg@hit si Več informacij po<ščfte na www.Mtsi Torek, 12. oktobra 2004 GORENJSKA / info@g-glas.si GORENJSKI GLAS »19. STRAN V spomin Pisateljica Nada Matičič Slovenska pisateljica Nada Matičič, ki je 22. julija letos umrla v sezonski bolnišnici, nam je zapustila tudi bogat bohinjski opus. Že od leta 1935 naprej je Matičičeva družina zahajala v bohinjske planine, najprej na Pšinc in v Čiprje, kasneje pa si je pisateljica v Uskovnici zgradila lično počitniško hišico. Po poklicu je bila profesorica slovenskega jezika; učila je na ljubljanskih srednjih šolah; študirala pa je tudi umetnostno zgodovino. Izhajala je iz bogate ustvarjalne družinske dediščine; njena mama je znala dobro slikati, oče Ivan Matičič (1887 -1979) pa je znan slovenski pisatelj. Med prvo svetovno vojno je bil kot avstrijski vojak na soŠki fronti in o tem obdobju trpljenja in strahot je napisal spominsko prozo Na krvavih poljanah (1922), ki je doživela tudi filmsko uprizoritev. Poleg strokovnih del o tiskarst\'u, gledaliških priredb in radijskih iger nam je zapustil več kot petnajst povesti in romanov. Najmanj toliko jih je napisala tudi hči Nada; svoje novele in članke je objavljala po najrazličnejših slovenskih literarnih in drugih revijah in Časopisih. V njenih realistično napisanih romanih se zrcali polpreteklo in sodobno življenje slovenskega mestnega in podeželskega človeka. Lotevala se je tudi problematike šolstva, saj jo je kot pedagoginja dobro poznala (Lxibirint, Daj mi roko, Veronika itd.) Nekaj njenih romanov je avtobiografskih; tak je njen zadnji roman Njeno dolgo potovanje, kije leta 2002 ob njeni 80-letnici izšel pri Mladinski knjigi v Jubilejni zbirki. Prav tako je avtobi-ografija njen imenitni roman Moja hoja z očetom (1987), ki ga je posvetila svojemu pokojnemu očetu; nekaj poglavij se dogaja tudi v bohinjskih planinah. V celoti pa tematsko pripa- (1922 - 2004) data bohinjskemu svetu romana Mojih pet bfčev (1972) in Balada o boru (1978). Njena ustvarjalna domišljija, kot je sama zapisala v Mojih pogledih na Bohinj (Bohinjski zbornik, 1987), se je "oplajala z avtentičnimi podobami, ki sem jih dobro poznala in se z njimi soočala v precej dolgi dobi svojega občasnega bivanja v Bohinju. " Zato je dobro poznala vsemogoče bohinjske razmere: družbene, politične, gospodarske in nenazadnje tudi kulturne ... O njih je na literaren način spregovorila v svojih delih in tako ovekovečila slabe in dobre plati Žitja in bitja Bohinjcev v preteklih desetletjih tja do današnjih dni. V njih se zrcali umiranje planšarstva, "propadanje nekoč specifičnih dobrin prizadeto prikaže agonijo uničenja ob upepelit\'i Srednje vasi, opisuje nova usodna razmerja v bohinjskih vaseh ... Premalo je prostora na tem mestu, da bi vsaj bežno lahko predstavila duhovni svet pisateljičinih bohinjskih junakov v omenjenih dveh romanih, ki držijo zrcalo vsem tistim, ki bi morali v njem ugledati napake in vedeti za nepopravljivo škodo v naravi in v človeških dušah pod Triglavom. Kritična je bila do vsega nepristnega, do potrošniške ljudske kulture, "misleč, da ohranja arhaičnost, goji le sentimentalno in pastirsko idiliko ..." Zato je pri literarno nerazgledanih bohinjskih bralcih, ki so stvari jemali preosebno, naletela na negativen odmev. Ni se menila za negativne "senzacije, ki so vedno pritegovale" določeno vrsto ljudi. V svojih Pogledih je pojasnila: "Treba je bilo zaobjeti življenje posameznikov in skupnosti v celotno podobo, ki naj polnokrvno predstavi njihovo bistvo, da zažive junaki pred bralcem kot hkrati poznani in nepo- znani individui; človek ima pač več Življenj. Naloga pisatelja je, da jih skuša na svoj način odkrivati enega za drugim zdaj tenkočutno, razumevajoče, strpno, zdaj pogumno, neusmiljeno in pravično." Literarna zgodovina pisateljici priznava, da se ji je v veliki meri posrečilo prikazati duševni profil bohinjskega človeka. Čudoviti pa so tudi opisi posebno bohinjskega planinskega sveta, ki je vedno bolj ogrožen. Pisateljica je vanj zahajala z vsem spoštovanjem in človeško toplino, za katero smo ji hvaležni bohinjski prijatelji. Že pred leti je na Družino poslala fotografijo predvojne uskov-niške kapelice in spodbujala, naj jo v vendarle obnovijo. Zelja se ji je uresničila prav ob njeni 80-letnici. Vedno sem se veselila srečanj z njo, kajti bila je imenitna sogovornica. Premlevali smo pomembne aktualne dogodke, predvsem na literarnem in političnem področju. Kadar sem se oglasila pri njej v Ljubljani, v vili, obdani s smrekami, ki jo je dal zgraditi njen oče na Lepem potu, me je najprej vprašala, kako je Bohinju. Potem so oživeli spomini na našega deda, Mežnarčkovega ata, ki ga je tudi literarno upodobila; oživeli so tudi drugi Bohinjci, ki so s starimi šegami in navadami vred že zdavnaj pokojni ... Nazadnje si izmenjali knjižni darili pred lanskim božičem. V svoj zadnji roman Njeno dolgo potovanje mi je zapisala: Minki "Bohinjki", ki nam ohranja domaČe izročilo. Večkrat sem jo še obiskala v bolnišnici; kljub temu da ji je zahrbtna bolezen že jemala moč, je še vedno upala, da bo napisala še en roman z bohinjsko tematiko, ki naj bi nosil naslov Himera. Uvod se ji je še posrečilo napisati doma, v bolnišnici ga je "v glavi" že dokončala, kot mi je sama dejala. Ponudila se je že prijazna gospa, da bi ga s pomočjo računalnika v bolnišnici spravila na papir. A kljub železni volji se je prej sklenil krog njenega življenja. Stara ljudska vera pravi, da ni dobro, če ni nikogar ob človekovi smrtni postelji. Nada je imela to srečo, da so bili v poslednjih trenutkih ob njej: brat Janez, skladatelj in profesor glasbe, ki živi i' Parizu, in sestra Polonca ter njen mož, ki sta prihitela iz Maribora. Kljub visokemu poletju, ki ga je imela Nada najraje, se je na ljubljan- skih Žalah ob njenem slovesu zbralo veliko ljudi. Čudovito cvetje, ki so ga ji poklonili, me je spomnilo na staro bohinjsko ljudsko pesem: Kosec po rožicah mahne, kadar najlepše cveto ... Ta pesem je Nado vedno ganila, spominjala jo je na bohinjske planinske košenice, ki so v visokem poletju polne čudovitega cvetja. A vedno se je zavedala, da jih bo kmalu vzela kosa. Planinske trate, posute s planinskim cvetjem, so ji služile tudi za prispodobo smrti. In tudi sama je odšla v tem zanjo najlepšem času. Marija Cvetek 09 E >60 09 E ce ISJ CO S 09 C3 >u o» ND Triglav 2000 Nogometna sola "Orliakl" vabijo na Triglav Krni ■ Nogometna šola kranjskega Triglava sodi med rtajboljše v državi in pravi NOGOUMETNIKI so njen sloves razširili tudi v tujino. Jalen Pokom, tgor Nenezič, Jaka Štromajer, Bojan JokiČ, Aleš Mejač, Dejan Robnik, Domen Konc, Janez Aljančič so "izdelki", ki oblačijo dres z državnim grbom. A vse se začne v OSNOVNI ŠOLI! OŠ JAKOB ALJAŽ. MATIJA ČOP. FRANCE-PREŠEREN IN SIMON JENKO so matične Šole ND Triglav 2000, delujejo pa tudi v Tržiču. Dolgoletna tradicija dobrega dela z mladimi je tudi letos že privabila okoli 100 najmlajših! POVABILO pa velja tudi drugim, ki jih zanima delo v nogometni šoli za najmlajše, ki se imenuje NOGOUMETNIK. Vanjo se namreč lahko včlani vsakdo, ki to želi in ga zanima, kako rastejo kranjski nogometni asi. "Triglav je vsekakor klub pokrajine, ne le enega kraja, vasi. Želimo najbolj prizadevne, ambiciozne, trmaste, nadarjene, pogumne otroke POVABITI V NAŠ KLUB IN NAŠO NOGOMETNO ŠOLO!" pravi profesor Rajko Korent, eden od najboljših pedagogov za delo z mladimi v Sloveniji. IN KAJ PONUJA NOGOUMETNIK IN Z NJIM ND TRIGLAV? Za mlade skrbi 12 klubskih trenerjev, otroci napredujejo po generacijah v višje kategorije, do članov. Nogomet igrajo v najvišjih ligah v Sloveniji od dečkov naprej in napredujejo ob strokovnem delu. NOGOMET JE MAGNET - POSTANI T1RGUV0V 'ORUČEri Najliollši na Gorenjskem Nalveč dobrih trenerjev Največ tekmovanj E-mall: nk.trIglav@sIol.sl Vadba od šestih let naprej Posebna poletna In zimska šola Od Nogoumetnlka do reprezentance Tel.: 031/850 119 Nogomet le magnet! ND Triglav 2000, Partizanska 37. Kranj KOnČEK Vas zanima, kaj se skriva za vašo pisavo? Spoznajte sebe in druge! Na podlagi enega samega rokopisa vam bo, spoštovani naročniki, grafolog opravil analizo pisave! Vzemite bel Ust paplija ter nanj napišite 10 do 15 vrstic prostega teksta in se podpišite. Skupaj z izrezanim kuponom nam ga pošljite na naš naslov. Berite Gorenjski glas in v njem poiščite svoje odgovore. Malo dobim takšnih pisav, kakršna je vaša. Ste prav posebna osebnost in lahko bi poudaril, da si želite več pozornosti. Malo ste domišljavi, ker preveč poosebljate svoj jaz. Premalo odprti, v vsakdanjiku. Preteklost včasih negativno vpliva k našemu razvoju, saj nam ne dovoljuje, da bi se odprli v prihodnost. Notranja zadržanost vam onemogoča, da bi se bolj sproščeno odprla in izrazila svoje sposobnosti. Kadar smo zaprti, takrat tudi čustev ne razumemo najbolje, kar je v vašem primeru poudarjeno in bolj izrazito. Čustva se bojite izraziti in jih ponuditi. Najbolje bo, da si vzamete čas in uredite svojo notranjost, kije bogata toda neizkoriščena. Grafološko društvo - lAURA Društvo za proučevanje pisave Partizanska ulica 2, 2319 Poljčane http://www.jurgec-sp,com e-mail: gd.laura@email.si 6SM : 041/947-113 Šifra: MALI PRINC Prav zadovoljen sem, ko vidim, kako ste sproščeni in zadovoljni. Ste oseba, kije lepo usmerjena v prihodnost, saj ste odprta in prilagodljiva. Vsekakor ste čustveno dozorela osebnost. Za stvari in osebe se hitro navdušite, ker ste notranje bogati. Le včasih, v določenih primerih, dela ne dokončate do konca. Lahko bi pa poudaril, da imate premalo zamisli, idej. Usmerjeni ste bolj v materializem in praktične stvari. Spolnost vas ne zanima najbolj. Mogoče bi morala bolj zaupati vase, v sposobnosti. Zaupajte vase, življenje je prekratko za premišljevanje, zato veselo v naslednji dan. frar Jt^rnaia. /nt^ ^ c^co boCji S'^^ai^ /^a/yMZtA. d'vdxJ^L. OTch skromnt. OfetyyuJ^ > •€/ru/m ^p^Öfrfe^ ^ /Wiser hid /M-h^rtcc^ A Vzktcto. iz Sewrwc^ ^ jc -Sas^cr scmJIeai' Cxi jc bfS^ fX^^ pQ^ici^ «rt micuJLiJco-^ jci', ^cyo, vr^ krxi^ KUPON Grafološld kotiček Ime in priimek Ulica, hišna št., pošta in kraj St. naročnika Izrezani kupon in tekst nam pošljite na naslov: Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj. Sodelujejo lahko vsi naročniki Gorenjskega glasa. V vsaki torkovi številki bosta objavljeni dve analizi. Će bo več prispelih tekstov, jih bomo obravnavali po datumu prispele pošte. Sodelujoči v akciji grafološki kotiček se strinjajo z objavo svojega teksta in odgovora. >MGLAS' GORENJSKI GLAS • 20. STRAN HALO - HALO, KAŽIPOT, PISMA / info@g-glas si Torek, 12. oktobra 2004 HALO - HALO GORENJSKI GLAS TEL.: 04/201-42-00 Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 aii osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do ponedeljka in četrtka do 11.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna. ROZMAN BUS Rozman Janez, s.p., Lancovo 91, Radovljica Trst 13. 10., Lenti 16. 10; Madžarske toplice od 11. do 14. 11. in od 25. do 28. 11; Međugorje od 8. do 10.10. Tel.: 04/53-15-249 PktŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Glavni trg 6, Kranj E. Flisar: NORA NORA. 14.10. ob 19.30, za ČETRTEK 1, IZVEN in KONTO; M. Kurat: NEKAJ DRAGEGA IN POPOLNOMA NEUPORABNEGA. 15.10. ob 19.30, za PETEK 3. IZVEN in KONTO; M. Ravenhill: NEKAJ EKSPLICITNIH FOTK. 16.10. ob 19.30, za IZVEN In KONTO; M. Kurat: NEKAJ DRAGEGA IN POPOLNOMA NEUPORABNEGA, 23.10. ob 19.30, za IZVEN in KONTO. PODAUŠAN VPIS V ABONMA 2004/2005 DO KONCA MESECA;'Rezervacije pri blagajni PG, tel. 04/20 10 200, wvi/w.presernovogledalisce.com GLASOV KAŽIPOT Obvestila o prireditvah objavljamo v rubriki GLASOV KAŽIPOT brezplačno samo enkrat. Prosimo, da pri posredovanju sporočil to upoštevate! Prireditve Ure pravljic Jesenice, Koroška Bela - Iz Občinske knjižnice Jesenice vabijo otroke na Uro pravljic v četrtek, 14. oktobra, ob 17. uri. iz Knjižnice Koroška Bela vabijo na Uro pravljic v torek, 19. oktobra, ob 17. uri, iz Knjižnice Hrušica pa v sredo, 20. oktobra, ob 17. uri. Pravljice so primerne za otroke od 4. leta dalje. Bohinjska Bistrica - V knjižnici bodo ljudski pravljici Zakaj je morie slano? otroci lahko prisluhnili jutri, v sredo, ob 17. uri. Radovljica - V radovljiški knjižnici se bo ura pravljic začela v četrtek ob 17. uri. Otroci, ki so stari vsaj 3 leta, bodo lahko prisluhnili pravljici o hruški, ki jo bodo zaigrale strokovne sodelavke iz Vrtca Bled. Bled - V Knjižnici Blaža Kumer-deja se bo ura pravljic za otroke začela v petek ob 17. uri. Ljudsko pravljico za otroke, stare vsaj 3 leta, z naslovom Zakaj je morje slano? bo pripravila Silva Kos. Kranj - Na pionirskem oddelku kranjske knjižnice je pravljična ura za otroke od 4, leta dalje vsako sredo ob 17. uri. Tržič - V četrtek, 14. oktobra, se bo ob 17. uri na otroškem oddelku Knjižnice dr. Toneta Pretnarja začela Ura pravljic. Otroci bodo lahko prisluhnili ruski ljudski pravljici Medved išče pestunjo. Glasbena pravljica Škofja Loka - V petek, 15. oktobra, lahko otroci ob 18. uri v ob otvoritvi prenovljene kavarne in slaščičarne v Hotelu Transtürist prisluhnejo glasbeni pravljici. Beremo z Manco Košir Radovljica - V okviru Tedna vse-življenjskega učenja se bo na Ljudski univerzi v Radovljici v četrtek, 14. oktobra, ob 18.30 začel bralni krožek Beremo z Manco Košir. Izleti Na martinovanje v neznano Škofja Loka - Društvo upokojencev Škofja loka prireja izlet v neznano, združeno z martinovanje. Izlet bo v sredo, 3. novembra, zbor bo ob 7, uri na avtobusni postaji v Škofji Loki. Prijave zbirajo v času uradnih ur v pisarni društva. Kobarid, Stare Gore in Gorica Škofja Loka - Društvo upokojencev Škofja Loka vabi v četrtek, 28. oktobra, na izlet v Kobarid, Stare gore in Gorico. Odhod avtobusa bo ob 7. uri izpred avtobusne postaje v Škofji Loki. Prijave zbirajo v času-uradnih ur v pisarni društva. Na Donačko goro Gozd Martuljek - Planinsko društvo Gozd Martuljk vabi na jesenski izlet na Donačko goro. Izlet bo v nedeljo, 17. oktobra, odhod bo ob 6. uri izpred Penziona Špik v Gozd Martuljku. Pnjave do četrtka, 14. oktobra, po tel. 041 363 730 in 031 532 963. V Terme Rogaška Škofja Loka - Društvo upokojencev Škofja Loka vabi 22. oktobra na izlet v Terme Rogaška. Poleg kopanja si boste ogledali tudi Steklarno in Rujsko goro. Odhod bo ob 7. uri izpred avtobusne postaje v Škofji Loki. Prijave zbirajo v času uradnih ur v pisarni društva. Obvestila Pomoč pri delu z računalnikom Radovljica - V okviru Tedna vse-življenjskega učenja bo v Knjižnici A. T. Linharta od 13. do 17. oktobra v času odprtja knjižnice potekala pomoč pri delu z računa nikom in Internetom. KRČNE ŽILE? Dr. med Jan Zimmermann. HaQntu 11. Izola Tečaj plezanja za vse Kranj - Tečaj plezanja se bo z uvodnim predavanjem začel v četrtek, 14. oktobra, ob 19.30 na Partizanski cesti 18 v Kranju (hiša na vogalu). Tečaj je namenjen vsem - tako začetnikom kot tistim, ki že plezajo in bi se radi naučili osnov varnega plezanja v urejenih plezališčih in na plezalnih umetnih stenah. Trajal bo šest tednov - od 14. oktobra do 24. novembra. Vključeval bo predavanja in štiri celodnevne plezalne izlete. Prijave in vse dodatne informacije na telefonskih številkah: 4 20 14 875 in 040 50 51 97, preko elektronske pošte: info@life-trek.com. Orientalski ples -zaplešite z nami Kranj - ŠD Gibanca začenja z drugo sezono plesne rekreacije. Vadba bo potekala enkrat tedensko, ob petkih, v dvoranici dijaškega doma na Zlatem polju. Prva rekreacija bo v petek, 15. oktobra ob 18. uri. Vaja je brezplačna. Oblecite udobna oblačila, obujte mehke copate ali debelejše nogavičke in ne pozabite večje rute. Dodatne informacije 040/250 758 (Nataša) Dojenje Škofja Loka - Mednarodna zveza za dojenje LLL vabi na srečanje v petek, 15. oktobra, ob 16.30 v prostorih Zdravstvenega doma Škofja Loka. Tema srečanja bo: z novorojenčkom doma. Vabljene bodoče, doječe in druge matere, dobrodošli tudi dojenčki in malčki. Informacije - tel. 510 8001 (Irena). Joga - dan odprtih vrat Preska - Društvo Joga v vsakdanjem življenju vabi vse, ki jih zanima starodavna veščina obvladovanja telesa, uma in duha, na dan odprtih vrat, ki bo na OŠ Preska v torek, 12. oktobra, z začetkom ob 19. uri. Vadba bo potekala v dvorani nad malo telovadnico; potrebujete vadbeno podlogo (armafieks), udobna oblačila in dobro voljo. Predstavitev taiuquana Tržič - Danes se bo ob 19. uri v Galeriji Ferda Mayerja - Paviljonu NOB Tržič začela vadba in brezplačna predstavitev veščine taiuquana. Informacije: Anže Rozman 041/756 753. 4 Odkrivamo lepoto čipke Tržič - Jutri, v sredo, se bo ob 18.30 v Knjižnici dr. Toneta Pretnarja začela Delavnica za odrasle: Odkrivamo lepoto čipke. Prireja Knjižnica dr. Toneta Pretnarja. Informacije 04/59 23 883. Predavanja Indigo otroci Radovljica - V Knjižnici A. T. Linharta se bo danes, v torek, ob 19.30 začelo predavanje z naslovom Indigo otroci. Z novodobnimi otroki, njihovimi vedenjskimi vzorci in "ustrezno" vzgojo vas bo seznanila Manca Vernig. Kundalini in čakre Ljubljana - Zveza joga društev Slovenije organizira v petek, 15. oktobra, javno predavanje Kundalini in čakre indijskega učitelja joge Swamija, ki bo v Unionski dvorani ob 19.30. Izkupiček kart je namenjen otrokom, obolelim za rakom, in bo nakazan na račun Ljubljanskega društva za boj proti raku. Treking po Etiopiji Tržič - Danes se bo ob 19. uri v pritličju dvorane Galerije Ferda Mayerja - Paviljon NOB Tržič začelo potopisno predavanje z diapozitivi Cirila Tovška Treking po Etiopiji. Prirejata PD Tržič in PD Križe. Infomiacije 04/59 71 536. Koncerti Metal koncert Kranj - V Izbruhovem kulturnem bazenu, nekdanjem zimskem bazenu v Kranju, se bo v četrtek ob 21. uri začel Metal koncert, na katerem bodo nastopili Brain sick iz Škofje Loke, Seperatus z Bleda in Fornication z Brazilije. Razstave Glineni izdelki Radovljica - V okviru Tedna vse-življenjskega učenja bo v prostorih Knjižnice A. T. Linharta od 13. do 17. oktobra na ogled razstava glinenih izdelkov. Stare razglednice Kranj - V četrtek, 14. novembra, bodo ob 18. uri v galeriji Mestne hiše odprli 1. cikel razstave Gorenjska na starih razglednicah -Kranj. Slike Mire Narobe Kranj - Od 14. oktobra do 1. novembra si v Prešernovi hiši lahko ogledate razstavo del akademske slikarke Mire Narobe. Pohodniki Slovenski Javornik - DPD Svoboda France Mencinger Javornik - Koroška Bela vabi na odprtje in ogled razstave Ivana Dolenca Pohodniki. Razstavo bodo odprii v petek, 15. oktobra, ob 18. uri v razstavnem prostoru na Slovenskem Javomiku. PREJELI SMO Spoštujmo življenje vseh živih bitij! Naš uničeval ski odnos do ti- ■ valstm in narave je nezaupanje v stvarnikovo delo. Ne samo človeški, tudi živalski in rastlinski svet sta njegovo delo. Brez teh svetov tudi življenje človeka ne bi bilo mogoče. Tako pa imamo vse manj občutka, namesto da bi se kot pametni in razumski ljudje čutili odgovorne. Narava se maščuje in se bo še maščevala Človeku za njegovo brezobzirno, kruto uničevanje sveta. Ali se vpraša rejec živali, kako se počuti žival v takšnih ali drugačnih hlevih? Množična prireja je kričeč primer mučenja živali. Te živali so le objekt neusmiljenega izkoriščanja do svojega bednega, krute-ga konca. Vedno veČ živali mučijo, delajo poizkuse na njih, množica ljudi uživa in se zabava v cirkusih na konjskih in pasjih dirkah in še bi lahko naštevali barvarstva nad nemočnifni Živalmi. Zunaj postaja hladneje, megla in prvi mraz opozarjata, da zima ni več daleč. Prosto živeče Živali si iščejo zavetje pred mrazom. Kaj pa čuvaji, varuhi domov, zlasti kmetij, ki so noč in dan privezani na verigah? Ti si pač sami ne morejo pomagati, odvisni so od gospodarja, dobrega in razumskega lastnika ali brezvestnega, krutega, ki mu je malo mar, da mu žival trpi. Zaščitniki živali vedno ponavljamo in opozarjamo na osnovne pogoje za pse: - Suha in topla zavetja pred mrazom, dobro toplotno izolirana Uta z nepremočljivo streho. Uta naj ne bo na vlažnih, mokrih tleh, naj bo dvignjena od tal, naj ne bo na prepihu, kajti psi, prepuščeni vremenskim spremembam, kaj hitro zbolijo za revmo, obolenju ledvic, skratka poskrbimo, naj ne trpijo. Posebej so občutljivi kratkodlaki in mladi psički. V hudem mrazu spada pes v hlev ali i' hišo. - Izdaten topel obrok zdrave hrane dvakrat na dan, mladi psički se hranijo večkrat na dan do enega leta starosti. Tudi pozimi potrebujejo dovolj, po možnosti tople vode. - Veriga naj bo dolga štiri do pet metrov in z usnjeno ovratnico, ki ga ne sme stiskdti ali drgniti. Če pes biva v pesjaku, naj ta ne bo premajhen. Pse ne puščajte osamljene, spustite jih vsaj enkrat, da se sprostijo. Verjemite, psi zelo trpijo, če so vedno priklenjeni ali zaprti v pesjaku. - Zdravljenje v primeru bolezni oziroma humana usmrtitev. Ne ubijajte živali na krut način, to je človeka nevredno dejanje. Nič koliko je zavrženih, preganjanih, lačnih, premraženih, brezdomnih maČk in psov. Prosimo vse dobre ljudi, da skupaj poskrbimo za njih, ne pozabimo pa tudi na ptice. Pomagajmo našim sopotnikom na zemlji, bitjem, ki nas ne morejo prositi za besedo, ampak nas le z žalostnim pogledom opozarjajo nase. Članica Društva za varstvo in proti mučenju živali Štefka Kurent Za B'rje 62,45 odstotka ZA, da se zavrne Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o razgla- ^ • «■ • • v v sit\>i povirij, močvirij m rastisc redkih rastlin v Občini Bled, je jasno pokazalo voljo občanov, da zaščitimo B'rje in Piškovco ter ta predel Save Dolinke. Občani so se zavedali, da bi sprememba tega odloka tem predelom naredila nepopravljivo škodo. Vsi pritiski in velika propagandna akcija Savskih elektrarn niso omajali volje občanov, da ohranimo ta naravni del Bleda. Pozicija dvanajstih občinskih svetnikov in nekaterih predsednikov krajevnih skupnosti, ki so se postavili na stran Savskih elektrarn in se z njimi dogovarjali mimo volje občanov, je bila tako zavrnjena. Njim ni bilo za zaščito B 'rja in Piškovce kot naravne dobrine, i' projektih so videli le donosno kupčijo zase in za svoja podjetja ter občino, ki bi s koncesijsko rento zapolnila luknjo v občinskem proračunu. Odločni ZA B 'rje je pobudnike referenduma in Odbora za rešitev Save Dolinke prepričal, da si občani želijo ohraniti naravo tudi zanamcem. Za omenjeni projekt sanacije in doinstalacije HE Moste pa se bosta morala država in Savske elektrarne dogovoriti, da ju uredita tako, da čim manj škodujeta ljudem in okolju. Moralna poanta tega referenduma pa je, da se blejskim svetnikom in predsednikom KS, ki so podpirali spremembo odloka, odločno izreče nezaupnica. Izvoljeni so bili za dobrobit občanov in njihovi osebni interesi niso važni. V drugih okoljih bi ponedeljskem referendumu svetniki zaradi moralne klofute sami odstopili, ti pa bodo Še "svetili" dve leti in dokončno "odsveti-li". Nauk tega referenduma pa bo zanje ostal. Končno so se Blejci in drugi občani prebudili in začeli odločati po svoji vesti in volji ter se odločno uprli vsem pritiskom kapitala in politike ter se zavzeli Zase in ZA svoj kraj. Iskrene^ čestitke in zahvala vsem za odločni ZA B'rje. Pavla Zupan, Bied Daljinsko ogrevanje v Preddvoru Ob prebiranju Člankov o pred-dvorskem daljinskem ogrevanju se vedno in povsod pojavlja kot glavni problem finančna plat projekta. Kje smo občani, predvsem tisti, ki nezdrave smrdljive in hrupne dobrote tega projekta neposredno uživamo 24 ur na dan, pa ni pomembno niti prejšnji niti sedanji občinski oblasti. Občina je prva, ki je dolžna skrbeti za zdravo in kakovostno Življenje vseh občanov. Projekt ni dober in trdimo, da je za najbližje sosede kotlovnice škod-Ijiv. Če bi bivši župan malo pobrskal po svojih izjavah izpred nekaj let, bi se lahko zamislil nad delovanjem projekta v primerjavi z lahkotno danimi obljubami. 31. maja 2002 smo v Gorenjskem glasu prebrali: "Odgovorni za projekt zagotavljajo, da se iz dimnika ne bo kadilo ne črno ne belo, celo več, iz njega ne bo videti niti pare." To je le ena od številnih neuresničenih obljub. v Žalostno je, da nam je bivši Župan s svojo ekipo postavil večino preddvorskih dimnikov trdo pod nos, dimnik kurilnice pa napeljal direktno v naše domove. Še bolj žalostno pa je, da nam je sedanji župan s svojo ekipo na račun daljinskega ogrevanja povečal prispevek za uporabo stavbnega zemljišča. Dve leti od začetka obratovanja se iz dimnika še vedno vali belo in črno, podnevi in ponoči. Koliko dima, prahu in hrupa\ stno v tem času užili sosedje kotlovnice, ne zanima nikogar. Če bi delovale inšpekcijske službe in pravna država, če bi župani delali po občinskem statutu, bi bilo stanje prav gotovo drugačno. Meritve emisij so v predpisanih mejah. Za tistih nekaj ur, ko se izvajajo, pač ni težko zagotoviti "normalnega" obratovanja. Za merjenje imisij v stanovanjskem naselju Francarija, ki so edino pravo merilo zasvinjano-sti okolja, pa na občini ni razumevanja. Pravijo, da za to ni denarja. Kljub "vzornim" rezultatom meritev emisij so dejstva drugačna. Inštitut za varovanje zraka na osnovi priporočil Svt^ovne zdravstvene organizacije WHO v Uredbi o kakovosti zraka v bivalnih naseljih v Uradnem listu RS 52/02 na primer predpisuje največ 200 mikrogramov dušikovih oksidov (NO) I uro na dan. Meritve emisij kotlovnice so pokazale od 57 do 250 mili-gramov na m3 in to iz izvora v oddaljenosti 30 metrov od strnjenega stanovanjskega naselja. Prav tako je do 3-krat višja količina ogljikovega monoksida (CO). Analiza kondenza je pokazala do I6-krat preseženo količino težkih kovin. Pa še zanimivost! Naša zakonodaja čudežno določa 3-krat višje emisije dušikovih oksidov iz biomase kot iz kurilnega olja (mejna vrednost za biomaso 650 mg/m3, mejna vrednost za kurilno olje in plin 200-250 mg/m3). Izgleda, da so kreatorji okoljske zakonodaje prepričani, da so dušikovi oksidi iz kurilnice na biomaso 3-krat manj škodljivi kot tisti, ki nastanejo ob izgorevanju kurilnega olja. Strokovnjaki in odgovorni vedo, da je pri poc^bnih naložbah zaradi zaščite zdravja ljudi obvezno izdelati Poročilo o vplivih na okolje, katerega sestavni del je roža vetrov, ničelno stanje in vplivno območje. Kljub zakonodaji in zahtevam bližnjih prebivalcev navedene študije niso bile izdelane. Če bi se upoštevali zakoni in predpisi, bi bilo stanje zagotovo drugačno. Ker pa je šlo predvsem za interese posameznih lobijev in za politično naložbo, so šli taki in drugačni "odgovorni" mirno preko vseh ovir. Več o tem, kako zanimivo so se stvari odvijale, je na www.prbi.net /bio. Naše pritožbe so se nanašale na obstoječo lokacijo, ker je za nas škodljiva. Druge lokacije tako ali tako nikoli ni bilo. Dne 07.02.2000 je bilo z bivšim županom dogovorjeno, da se strinjamo z drugo lokacijo pod pogojem, da se uredi kanalizacija mimo našega naselja. Tri dni po tem sestanku je bilo izdano enotno dovoljenje za gradnjo. V istem trenutku je bivšega odgovornega župana minila vnema, da bi poiskal primernejšo rešitev, čeprav je imel za to debeli dve leti časa. Najbolj všeč v članku bivšega Župana mi je njegova izjava, da je on "pobudnik in odgovoren za realizacijo projekta daljinskega ogrevanja". Pojem "odgovornost" je sposobnost odgovarjati za odločitve in posledice odločitev. ■ Kaj pa je odgovornost po vaše, gospod bivši župan ? Kaj pa je odgovornost po va*še, gospod sedanji župan? Anica Krišelj, Preddvor Roclio Trigloy Fm 9IQ/ Oorenj/ke^ Prvi 9lo/ek OorenJ/ke Radio Triglav Jesenice, d.o.o., Trg Toneta Čufarja 4,4270 Jesenice STEREO, RDS na frekvencah: 96,0 GORENJSKA 89,8 - Jesenice, 101,5-Kranjska Gora, 101,1-Bohinj 12. oktobra 2004 GORENJSKA, MALI OGLASI / tnfo@g-glas.st GORENJSKI GLAS • 21. STRAN izhePLSi Mali oglasi poslej tudi na spletnem portalu Izberi.si! Male oglase sprejemamo pri okencu na Zoisovi 1 v Kranju in telefonsko od ponedeljka do petka od 7. do 15. ure. Male oglase za objavo v petek sprejemamo do srede do 13.30, za torkovo številko pa do petka do 14.00 ure. Oglase lahko oddate po telefonih 04/201 42 47 ali 04/201 42 49, po faksu 04/201 42 13, po e-pošti malioglasi@g-glas.si, ali na spletnem mestu Izberi.si. »3 oglasi, označeni s to Ikono, so objavljeni tudi na spletnem mestu www.izberl.si, kjer si lahko ogledate tudi slike in daljši opis oglaševanega predmeta ali storitve. Gorenjski glas, d o o . Zoisova 1, Kraiif Železnikih w da w za mestno hišo Občinski svetniki so na zadnji seji potrdili namero občinske uprave po nakupu in ureditvi Bonceljnove hiše. Železniki - Projekt odkupa in obnove Bonce^nove hiše ni nov, na sredini seji občinskega sveta so se s tem seznanili tudi svetni-U. 'Ideja je stara že dolgo, a čas za odkup hiše še ni bil pravi. Zdaj je pravi čas, saj moramo v Železnikih dobiti pravo mestno jedro. To bi lahko bila mestna hiša," je na začetku povedal domači župan Mihael Prevc. Poudaril je pomembnost celovite obnove in zaščite centra ob plavžu, h kateri sodi tudi obvoz- v niča Železniki. Hkrati je še največ možnosti za pridobitev denarja iz evropskih strukturnih skladov prav na področju obnove starih mestnih jeder, je še povedal župan. Jernej Hudolin, predsednik komisije za varstvo naravne in kulturne dediščine, je spregovoril o urbanističnem načrtu v Železnikih, saj je kraj do- živel precej sprememb, predvsem z združitvijo naselij, ki jih nikoli niso obravnavali kot celoto. V kraju so Še trije do štirje prostori, ki bi lahko predstavljali funkcijo javnega značaja. Eden večjih, in sedaj tudi degradiranih prostorov, je tudi Na Plavžu. "že občina bi morala biti v ugledni hiši in prostoru, sedaj pa ni. Zato je zadnja priložnost, da z nakupom Bonceljnove hiše pridemo do mestne hiše. Seveda ne takoj. ampak s pravo energijo skozi leta in predvsem za zanamce," je svetnike nagovoril Hudolin. Arhitektka Vesna Hrvatin je predstavila program, ki naj bi v prihodnje potekal v mestni hiši: "Hiša skupaj s Plavčevo hišo, kjer je muzej, predstavlja bogat kulturni korpus. Obe hiši naj bi bili namenjeni javnosti, zato Bonceljnova hiša zajema Številne programe. Programska shema je upoštevala segment dejavnosti, ki bi jih lahko vključili v hišo. Kulturna, muzejska, turistično informacijska dejavnost, osrednji sklop dejavnosti je občina s prostori za protokolarno dejavnost, gostinska dejavnost, glasbena dejavnost, knjižnica in galerija. Ta sklop je ena od možnosti, spremembe pa so seveda še možne." Razen tega bi pridobili tudi kakovosten prostor za kulturno dejavnost v celotni občini, ki bi potekal na dvorišču hiše. Hiša je arhitekturno zelo bogata, večkrat je bila prezidana in dopolnjevana, ima veliko obokov, posebnost je vzidana kapela. Župan je po predstavitvi pozval, naj svetniki povprašajo o arhitekturnih in programskih vprašanjih, o drugih zadevah (denarju) pa bodo govorili kasneje. Kmalu pa bo potrebno iti v akcijo, je še povedal župan. Svetniki so s programom soglašali, naslednji korak bo odkup hiše. Boštjan Bogataj Mladi skakali na Plac' Škofja Loka - Sobota na Mestnem trgu je, poleg mladih kolesarjev, minila v znamenju trampolina. Od jutra do večera so obiskovalci lahko brezplačno skakali po trampolinu, od 12. ure dalje pa je potekala tudi ustvarjalna delavnica za otroke pod vodstvom Mojce Debeljak. Trampolin je brezplačno odstopil Marjan Šavli. B. B., foto Polona Mlakar Baldasin Zdravje ima svojo ceno Pod tem naslovom je v Radovljici potekal kviz, na katerem so se pomerili fantje in dekleta iz sedmih varstveno delovnih centrov. Radov^ica - Linhartova dvorana v Radovljici je tudi letos gostila zavzete tekmovalce vsakoletnega regijskega kviza za varovance varstveno delovnih centrov, torej ljudi z motnjami v duševnem razvoju. Tričlanske ekipe iz VDC Želva iz Ljubljane, VDC Sožitje iz Laz v Tuhinjski dolini, VDC Tončke Hočevar iz Ljubljane, VDC Kranj, VDC Tržič, VDC Škofja Loka, VDC Vrhnika, VDC Zagorje ob Savi in VDC Radovljica, so letos odgovarjale na vprašanja o zdravju in dokazale, da so se na kviz dobro pripravile. Sicer kviz prirejajo že Četrto leto, prejšnja leta pa so tekmovalci dokazovali svoje znanje o bontonu, prometu in ekologiji, torej praktičnih te- mah, ki jih mora vsakdo med nami dobro poznati. Gostitelji regijskega kviza (ki šteje za eno od predtekmovanj za državni finale 12. novembra v Velenju) so oder okrasili z motivi o zdravem življenju, skozi labirint včasih zvitih in zavitih, vselej pa duhovitih vprašanj, pa je tekmovalce vodil njihov stari znanec Klemen Langus. Fanta mnogih talentov in vlog med drugim poznamo iz televizijske nadaljevanke Pod eno streho, varovanci Doma Matevža Langusa pa tudi kot spremljevalca, ki je pri njih pol leta civilno služil vojaški rok. Tekmovalci so se iskreno veselili vseh pravilnih odgovorov, nepravilni pa jih tudi niso pretirano potrli, saj so bili ves čas deležni aplavza iz dvorane. Zmagovalec pa je vedno en sam. Letos to za spremembo niso bili domačini, pač pa gostje iz VDC Zagorje ob Savi, ki so o letošnji temi največ vedeli. Naj spomnimo, da je lani zmagala ekipa VDC Radovljica, ki so jo sestavljali Irena Pintar, Tadej Kramberger in Damjan Bošnjak. In ne le to, zmagali so tudi na državnem tekmovanju, kjer so si prvo mesto razdelili z zavodom Dorna-va. Letos pa so se brez zavisti veselili z zmagovalci in se izkazali tudi kot dobri gostitelji. Danica Zavrl Žlebir Srednja biotehniška šola Kranj Šolsko posestvo Strahinj Strahinj 99, 4002 Naklo Tel.: 04/257 75 10 Fax: 04/257 17 06 Na šolskem posestvu Strahinj vam v mesecu oktobru nudimo akcijske cene sirov in mlečnih izdelkov. V zalogi imamo pridelan ekološki krompir in ajdovo moko. Prodajamo pa tudi mačehe. Prodaja poteka vsak dan od ponedeljka do petka v Strahinju od 8. do 14. ure. Kratek električni mrk na Kamniškem Kamnik - Prebivalce Kamnika je minuli torek sredi dneva presenetil izpad električne energije. Dogodek je bil neprijeten predvsem za mnoga podjetja in tudi posameznike; brez elektrike je za več kot eno uro namreč ostalo okoli 12.000 odjemalcev iz mesta in okolice. Ker se je to v Kamniku zgodilo že večkrat - za kratek čas že naslednji dan - smo po vzrokih za tovrstne izpade električne energije vprašali pristojne na Elektru Ljubljana. Sporočili so nam, daje v torek, 5. oktobra, ob 11.23 prišlo do izpada energetskega transformatorja v razdelilni transformatorski postaji Kamnik^ vzrok za to pa je bil močan kratek stik na območju DV Črna, ki je povzročil hkratno delovanje več zaščitnih naprav. Ugotavljanje pravega vzroka okvare je bilo zato daljše in je za posamezne odjemalce trajalo od ene ure do ure in pol. Naslednji dan pa je ob rednih vzdrževalnih delih ob 10.13 prišlo do izpada električne energije v razdelilni transformatorski postaji Domžale, vendar je vse breme prevzel drugi energetski transformator, zato izpada odjema ni bilo, so pa upad napetosti občutili vsi odjemalci na območju Kamnika in dobršen del odjemalcev na območju Domžal z okolico. Nastale težave so bile posledica delovanja več zaščitnih naprav, pravi vzrok pa v obeh primerih ni bil odkrit. Za neljuba dogodka se na Elektru Ljubljana vsem odjemalcem električne energije opravičujejo, da pa v kratkem ne bi prišlo do ponovnih izpadov, so izvedli dodatne preven- _ tivne preglede. Podobne primere skušajo preprečevati tudi z rednimi letnimi pregledi vseh naprav, dotrajane naprave redno zame-'y^jcjo. v načrtu pa imajo tudi ojačitve omrežja in gradnjo novih objektov. Tako naj bi že ob koncu letošnjega ali v začetku prihodnjega leta začela obratovati nova razdelilna postaja Fužine, ki bo zagotavljala zanesljivejše napajanje odjemalcev na območju Tunjic, Podhruške, Črne in Kamnika. Jasna Paladin JLl 111 Svet GLASBENE ŠOLE TRŽIČ Šolska ul. 2, 4290 Tržič razpisuje delovno mesto RAVNATELJA (m/ž) Kandidat/ka mora za imenovanje na funkcijo ravnatelja izpolnjevati splošne zakonske pogoje in posebne pogoje, skladno z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja - ZOFVI (Ur. I. RS; št. 115/03 - uradno prečiščeno besedilo). Kandidati/ke morajo imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje zavoda. Izbrani/a kandidat/ka bo imenovan/a za dobo 5 let. Predvideni začetek dela bo dne 1.1. 2005 oz. skladno s soglasjem ministra k imenovanju. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev pošljite najkasneje v 8 dneh po objavi razpisa na naslov Svet zavoda Glasbene šole Tržič, Šolska ul. 2, 4290 Tržič z oznako "Prijava za razpis ravnatelja". Kandidati/ke bodo pisno obvestilo o izbiri prejeli v zakonitem roku. ČISTO ZADNJI HIP Natakarico ali natakarja zaposlimo. Infor-[^acije osebno. Gostilna pri Bizjaku. Al-lanćić Veronika s.p., Zg. Bela 20, Preddvor OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, daje umrla moja ljubljena žena ALOJZIJA TRILAR rojena Baš upokojena učiteljica Tvoje delo je vtkano v številne generacije tvojih nekdanjih učencev, ki sijih z materinsko ljubeznijo vodila do prvih črk abecede. Pogreb drage pokojnice bo jutri, v sredo, 13. oktobra 2004, ob 16. uri na kranjskem pokopališču. Žara bo na dan pogreba od 9. ure dalje v mrliški vežici na tamkajšnjem pokopališču. ZA NJO ŽALUJEJO MOZ TINE, SESTRA MICI Z DRUŽINO IN OSTALO SORODSTVO Za pitno vodo je treba skrbeti v Železniki - Tukajšnja občina je na osnovi zakona o lokalni samoupravi in zakona o gospodarskih javnih službah dolžna izvajati oskrbo prebivalcev in ostalih porabnikov s pitno vodo, ki pa mora biti urejena z odlokom. Že leta 2000 in 2002 je občinski svet opravil prvo obravnavo odloka, do druge pa nikoli ni prišlo. Tokrat so imeli svetniki na mizi odlok zopet v prvi obravnavi. Vodarina v Železnikih je zelo nizka in jo je možno po uredbi vlade zvišati le za ceno inflacije. Zato investicijsko vzdrževanje ni možno, v odloku pa predlagajo vzdrževalnino oziroma občinsko takso. Upravljanje vodovodov ne bo le na grbi občine, ampak jih bodo lahko upravljali tudi krajevne skupnosti. Upravljavec bo tudi določil ali se bo občinska taksa pobirala ali ne. Odlok določa tudi obveznosti uporabnikov in upravljavca ter pogoji za prenos obstoječih vodovodov in novozgrajenih sistemov v last občine. B. B. MALI OGLASI 201-42-47 201-42-49 fax: 201-42-13 Mali oglasi se sprejemajo za objavo v petek -1 srtils do 13.30. in za objavo v torek, v pelsk ds !4.(NII DELOVNI ČAS, in sicer, od ponedeljka do petka neprekinjeno od 7. -15. are. Uvedi! smo novo rubriko '^ČiSTO V ZAPREM HiPU^ Vi' s to rubriko žetimo pomagati našim braicem, ki se jim res mudi nekaj prodati, kupiti, najeti, oddati, Ogias za to rubriko iahko oddate za torek v ponedeljek do osme ure In za petek v Četrtek J. prav tako do osme ure. 2.000 SIT do 10 besed, vsaka nadaijna beseda je 1€K> SIT in je enotna za naročnike odroma nenaročnike • kupon ne v^ja. Za male oglase po redni cent oziroma na kuponu pa sprejemamo za torek v petek do druge ure In za petek v sredo do poi dveh. APARTMA-PRIKOLICE Ugodno oddajamo apartma za 5 oseb v Banovcih in za 4 osebe v Moravcih. TT 02/234-37-51 ii804 Oddam hišico v Termah Čatež, ugodno. g 031/500-608_11837 Poreč - Vrsar, oddam apartma za daljše obdobje. ® 040/840-290 12044 APARATI STROJI Prodam malo rabljeno motorno žago - stil 048, cena: 130.000 sit. V 518-52-78ii87o TRAKTOR Ferguson 533 delux, prodam, tr 031/375-280 11913 Prodam stiskalnico za sadje, 25 kg in 40 m2, desk za opaž, debeline 20 mm. tr 041/686-713 12026 Pralni stroj Candy L-404 in Gorenje, prodam. V 041/878-494 12028 Prodam ŠTEDILNIK 3 x plin, 1 x elektrika, Iskra Corona. V 041 /751-203 12030 Prodam električni mlin na kamen za mletje žit. TT 031/353-587 12042 Kupim elektromotor 2,2 kW, 2800 ob/min in garnituro rezkarjev za pohištvo. V 031/764-624 12047 Prodam hidravlično prešo in mizarsko po-ravnalko. n 204-13-22, 031/202-639 12057 Prodam dva traktorja, FIAT 100-90, I. 88 in SAME EXPLODER, 90 KM, prve zavore, I. 86 in pocinkan vakuum sod, 5000 I. W 031/377-882 12061 Prodamo dobro ohranjenega električnega viličarja - Indos z nosilnostjo 11, tt 595-60-10,041/686-985 12110 GRADBENI MATERIAL Prodam suhe javorove, hruševe, jelševe in smrekove deske, tt 041/965-112 ii785 Prodam smrekove deske, 25 mm, suhe in opaž. V 031/343-161 11992 Podarim 50 m2 cementne strešne opeke, malo rabljene, tt 2331-612 12001 Lestve vseh vrst in dolžin dobite Zbilje 22. tr 01/3611-078 12036 Ugodno prodam 140 kom betonske strešne opeke, tr 031/599-724 12068 HIŠE KUPIMO V okolici Kranja za nam znano stranko kupimo stanovanjsko hišo do starosti max. 45 let s pripadajočim zemljiščem cenovni razred do 40 MIO sit! Na OREHKU ali v Stražišču kupimo po tržni ceni za nam znano stranko starejšo hišo ali parcelo cca 700 m2. NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LO-MAN, d.o.o. Zevnikova ul. 11, Kranj, PE Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: 041/347 323, 04/2362 890 RADOVUICA, ZGOŠA, BEGUNJE: za znano stranko kupimo hišo od 25 - 50 mio. FRASTd.0.0, Šuceva 27, 041/734 198 Kupimo za znane kupce 1 -sobno {Radovljica, Lesce) in stanovanjsko hišo, lahko nad-standardno v mirnem okolju (Radovljica, Bled) za gotovino. J&T NEPREMIČNINE, Šiftar Jure. s.p., Radovljica, Kranjska c. 4, tel. 04-531 44 24, 041-738 454. HIŠE NAJAMEMO Najamemo hišo do sit/mesečno. « 041 /570-957 130.000 12073 HIŠE PRODAMO NAKLO - Stan. hiša, 140 m2 stanov, površine na parceli 608 m2, I. izgr. 1982, obrobna lega, v celoti podkletena, prodamo za 39,5 mio sit. Mike & Co. d.o.o., Blei-weisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si TRŽIČ center, hiša, potrebna popolne adaptacije, 100 m2 stanov, površine, dva parkirna prostora, brez zemljišča ob hiši, starost cca 150 let, prodamo za 7,5 mio sit. Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172,031 605-114, www.mike-co.si KRANJ - MLAKA, 2-stanovanjska hiša, na parceli 1033 m2, cca 400 m2 stanov, površine, I. izd. 1984, lepa lokacija, prodamo za 60 mio sit. Mike &Co. d.0.0., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si GORENJSKI GLAS • 22. STRAN MALI OGLASI / info@g-glas.si Torek, 12. oktobra 20O4 BEGUNJE; 77 m2, rekonstrukcija 1970, pritličje: dnevna soba, kuhinja s shrambo, wc, nadstropje: spalnica, kabinet, kopalnica, balkon; neizdelano podstrešje, dvorišče 290 m2, zelenica, poleg hiše stoji tudi star stanovanjski objekt (31 m2). Cena: 19.000.000,00 SIT. ALPDOM d.d. Radovljica, Cankarjeva 1, 04 537 45 16, www.alpdom.si KRANJ - Stražišče; 132 nn2, polovica hiše v pritličju na parceli 431 m2, 1.1976 v dobrem stanju, lastna elektrika, CK na plin in trda goriva, pokrita terasa 24 m2. CENA: 28 mio SIT. SVET RE d.0.0., Enota Kranj, tel. 04/28 11 000 , 031/374 745, viwvi/.svet-nepremicnine.si KRANJ - Stražišče; visokopritlična dvosta-novanjska hiša, I. 1980, 180 m2, parcela 285 m2, prevzem takoj, CENA: 33,7 mio SIT. SVET RE d.o.o., Enota Kranj, tel. 04/28 11 000, 031/374 745, vwwv.svet-nepremicnine.si PREDDVOR - okolica; 330 m2,1. 90, atrijska hiša, 1116 m2 sončne parcele, čudovito urejen vrt, možnost dveh stanovanj. CENA: 71,9 mio SIT SVET RE d.o.o.. Enota Kranj tel. 04/28 11 000, 031/374 745, www.svet-nepremicnine.si PREDDVOR - okolica; 300 m2, I. 99, luksuzno opremljena. 685 m2 parcele, v naselju novejših hiš. CENA: 74 mio SIT. SVET RE d.o.o.. Enota Kranj tel. 04/28 11 000, 031/374 745, www.svet-nepremicnine.si KRANJ - Visoko; 300 m2, 4. gr, faza, enostanovanjska, nova, parcela meri 562 m2, mirna lokacija, primemo za dejavnost v kletnih prostorih. CENA: 47,4 mio SIT. SVET RE d.o.o.. Enota Kranj tel. 04/28 11 000, 031/374 745, wvkw.svet-nepremic-nine.si ŠKOFJA LOKA - Virmaše; 130 m2, I. 75, sončna parcela 853 m2, nedokončano. CENA: 20 mio SIT SVET RE d.o.o.. Enota Kranj tel. 04/28 11 000, 031/374 745, www.svet-nepremicnine.si NAKLO; 294 m2, tloris 12 x 9 m, I. 90, visokopritlična, kvalitetno grajena, energetsko varčna hiša, varovana, lahko dvodružinska, kamin, zastekljena terasa, 611 m2 lepo urejene parcele. CENA: 56,5 mio SIT. SVET RE d.o.o.. Enota Kranj tel. 04/28 11 000, 031/374 745, www.svet-nepremicnine.si Žabnica: Hiša stara 28 let na parceli 900 m2, stan. površine cca 200 m2, primerna za dve družini - dva vhoda, vsi priključki, mirna lokacija, cena 40 mio SIT. ITD + d.o.o. NEPREMIČNINE Tel.: 04/236 66 70, 040/204-661, 041/755-296_ V PREDDVORU prodamo del starejše hiše (cca 80 let), ki jo sestavlja pomožen prostor v pritličju 40 m2, bh/alni del v 1. nadstropju 100 m2 (štirisobno stanovanje) ter neizdelano podstrešje h - 8m. 80 m2 in cca 100 m2 pripadajočega zemljišča. Cena zelo ugodna: 13,5 MIO sit! NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LOMAN, d.o.o. Zevnikova ul. 11, Kranj, PE Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: 041/347 323, 04/ 2362 890 KOVOR PRI TRŽtČU, prodamo vzdrževano dvodnjžinsko hišo, ki stoji nä 501 m2, stara 30 let in ima 200 m2 stanovanjske površine, hiša je delno podkletena z garažo, v 1. in 2. etaži pa se nahajajo bivalni prostori, t)alkon in terasa, CK - olje, tel. priključek, za hišo se nahaja pomožni objekt in se uporablja kot večnamenski prostor ali letna kuhinja, vseljivo po dogovoru. CENA: 37.000.000,00 SIT AGENT KRANJ. Tavčarjeva ulica 22, Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agent-kranj.nepremicnine.net PREKMURJE - GRAD, prodamo manjšo enodružinsko hišo, ki stoji na 400 m2 zemljišča, stanovanjske površine 100 m2, pritličje ter neizdelana mansarda, tel. priključek, CK - elektrika, primemo tudi za vikend, prevzem po dogovoru. CENA; 6.000.000,00 SIT AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, vi/ww.agentkranj.si PREDDVOR - BELA, na 795 m2 prodamo samostojno dvodružinsko hišo, 150 m2 bivalne površine v etaži, podkletena, pritličje + mansarda, stara 5 let, balkoni, CK - olje, vsi priključki, vseljivo po dogovonj. CENA: 92.400.000,00 SIT. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, wviw.agentkranj.si PODNART - DOBRAVICA, prodamo enodružinsko hišo v 2. podaljšani gradbeni fazi, ki stoji na r»a 701 m2 zemljišča, 213 m2 stanovanjske površine, hiša je podkletena, 1. etaža ter mansarda, 2>