TRST, sreda 27. julija 1955 Leto XI. - Št. 176 (3105) KA SLKJ QSKI DNEVMIK Cena 20 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94.638. 93-808, 37-338 It 37.,,? VO: tlL- MONTECJFH it. I, III. nad. — TELEFON »3-10» IN 94-63* — poštni predal 559 — UPRAVA: Ul.. SV. FRANČIŠKA it. 20 — Tel. UDravni 1» OGLASI: od 8.-12.30 in od 13.-18. — Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 60. finančno-^^^JtOo^osmrtnice 90 lir . Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 30 din - Podruž.: GORICA, Ul. S. Pellico l-II., Tel. 33-82 govor ameriškega predsednika po radioteleviziji po povratku iz Ženeve ' ■ - ■ .-r -1"— -■ ■■ ■ i ... — ....-— . - ■ . ■ — —--— . . „ fisenhover se je na konlerenei prepričal da si vsi ndeleženei žele mirno sodelovanje NAROČNINA: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 lir. — Federat.' ljudska republika Jugoslavija: Izvod 10, mirtino 2KMlin. Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ- Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna zaiozDa_ bi « J*. Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 . KB - 1 - Z - 375 • Izdaja založništvo tržaškega tiska " OBLETNICA VSTAJE HRVAŠKEGA LJUDSTVA Danes bo v Karlovcu govoril maršal Tito ^odsetlnik ne podcenjuje težav In ovir, ki ee bodo ie pojavile, zaupa pa, da bo z v zajem-***! napori mogoče doseči dobre rezultate - Oulles: Zmanjšala seje nevarnost vojne *ednA|fHlNGTON' 2B- “ Pred- vg Eisenhower je imel »lu r zvečer govor ameriške-vižii• Uds'vu P° radiu in tele-jjj ' Obravnaval je ženev-»ei . n^erer>co in dejal, da ni treba utvarjati, da bi k0 Jania> Pa naj bodo še ta-j,- briiateljska in plodna, sa-se P° sebi zadostovala, da Vzh bapoln' prepad, ki loči da Zahoda«. Dodal je, bi ženevsko konferenco sn- ll apnjen noben tajen da azum med udeleženci in se lahko vse, o čepner so °govorili, tudi objavi. m0rSThower zatrdil, da so ZDa VS' spoznati, da go lej Popravljene iti zelo da-Van'V tkanju miru in sodelo-go in vsako dru- svoi r7sv°’ oe le te dokažejo rin—* ‘skrenost in željo, da se anja nadaljujejo. Oba vzhodni in zahodni, sta tovila nevi vzajemno zago- v Zetu je dejal Eisenhower, hu s°S*a odslej delovala v du-tobrs^aVe 'n sodelovanja. Ok-bistr ses'anek zunanjih mi- doka°V V Zetlevi bo dokončni je 2 dobrih namenov, ki j ih kaj.' ^enevi proglašala ZSSR, ba ', na tem sestanku bo tre-jave . odžirati splošne iz- Zen Iti so bile izrečene ®vi- ZDA pa so v Ženevi da j2a,e’ Je dejal predsednik elijo mir; ameriški pred-i- Vn'lti so imeli me t konfe-EoiC° vti». da vsi udeleženci J 11)0 'Sto željo, ki odgovar- Volji vsega človeštva. V^dsednik Eisenlimver 'bdi iko CS ln on Je tju^izjavil, da «** v Ženevi sL®liŠče i 7. ra z *9 amen-i>ocii vzhodno- *Vtopsi,iv, satelitskih držav. p >P*ih na ’1 ie bat.0- ds je bit Vi Področju kulturn h, trgo-zn^h ••in drugih izmenjav donei izhodom ■ v Zahod.r,i zum ltar ..lajsirs. spi ra->sPekt ’e filo«ie nekaterih Šlo do°V te«a vprašanja pri-Vseh I^vdušenegr pristanka PredsJi ežencev konference. doseže^ ’k 'e dem', da je bil zutn n ■ bajpopolnejši spora-v* os haVsem Klede ’ izmenja seb0j^a p°dana so bila med ^SiKljivem ojna , ~ . hj» . zagotovila za lzvaja- nja# --'vm duhu sodelova til 3dt0 ^.e Predsednik ppozo cenju^ n^e?°va vlada ne podboj težav in ovir, ki se ‘Porazu* P°-iavile na ooti k nje, dP ,u> 'zrazil pa je upa-Pori . 1 vzajemnimi na- zultato1080^6 doseo' dobre re- Ko ■' zvai°nt'n° ie Eisenhovver podi*.,. amer'ško ljudstvo, naj bovifj* svojo budnost, dalj-Am*-° u in Potrpežljivost. John r-1S državni tajnik kei oster Dulles pa je re-teden sv°j' današnji redni da t tiskovni konferenci -- šala vojno nevarnost in pripeljala do določene spremembe v odnosih med ZSSR in zahodniscii velesilami. Na vprašanje nekega novinarja je Dulles zatrdil, da je Ei- senhower podal »voj znani predlog v Ženevi, ne da bi se poprej posvetoval z vojaškimi poveljstvi ali z vo- ditelji kongresa. Dulles je dodal, da se je zamisel letalskega ogledovanja miroljubnih področij pojavila po korejski vojni, ko je nekaj izvidniških letal Združenih narodov lahko ugotovilo neupravičene koncentracije sil na severnokorejskih letališčih. O združitvi Nemčije, ki je «v zraku«, je Dulles dei->l. da mora biti izvršena v viru evropskega varnostnega sistema. Na drugi strani, je nadaljeval državni tajnik, je ženevska konferenca dala ZDA priložnost, da poudarijo važnost, ki jo pripisujejo želji, da bi «v sedaj satelitskih deželah. bile na oljlasti vlade, ki bi st -jih te dežele same izbrale«. ZSSR ni dala nobenih posebnih zagotovil, vseeno pa se je pojavilo upanje, je dejal Dulles, kajti »posrečilo se je dopovedati sovjetskim voditeljem, da sedanji položaj v satelitskih deželah predstavlja razlog za napetost in negotovost v odnosih pmd Vzhodom in Zahodom. Končno je Dulles dejal, da je ženevska konferenca dokazala, da je enotnost Zahoda «močnejša kot kdajkoli«. Zaključil je z besedami, da je Eisenhower osebno odigral odlično vlogo. nih dobav pšenice iz pomoči. V prvih šestih merečih letošnjega leta se je jugoslovanska industrijska proizvodnja povečala za 23 odst. v primerjavi z istim razdobjem lanskega leta. Zlasti se je povečala proizvodnja črne metalurgije, kemične industrije in elektroenergije. Industrijska proizvodnja v Srbiji se je' v prvi polovici letošnjega leta povečala v primeri z lansko proizvodnjo za 24 odst. Največji obs-eg proizvodnje je dosežen v kemijski industriji in sicer za 59 odst., dalje v črni metalurgiji, v tekstilni in v elektroindustriji. Proizvodnja električne energije se je povečala za 12 odst. UspehireSke ladjedelnice REKA, 26. — Pogodbe, ki jih je sklenila reška ladjedelnica «3. maj« z inozemskimi lastniki ladij za izgradnjo petih velikih ladij po 10.500 ton, pomenijo največji uspeh ne le jugoslovanskih ladjedelnic, temveč jugoslovanske in-j do 10 000 konjskih sil. dustrije sploh, na svetovnem tržišču. S sklenitvijo teh pogodb so tuji lastniki ladij izrazili priznanje jugoslovanski ladjedelnici za kvaliteto njenih del in za njene dobavne roke. Za gradnjo Vsake teh ladij potrebuje ladjedelnica poldrugo leto. Gradnja ladij za inozemstvo pomeni tudi velik komercialni uspeh. V ladjedelnici «3. maj« so v teku priprave za proizvodnjo Dieslovih motorjev od 3 Titovi brzojavki Uladimiru Bakariciu in Djuru Pucarju KARLOVAC, 26. — Danes se je začela v Karlovcu s kulturnimi in umetniškimi prireditvami desetletnica o-svoboditve in 14-letnica vstaje hrvatskega ljudstva. Jutri bo v Karlovcu velik miting, ki bo največja politična manifestacija na Hrvatsikem. Pričakuje se, da lio na mitingu, ki se ga bo udeležilo okrog 200.000 ljudi, govoril predsednik republike Tito. Ob priliki dneva vstaje hrvatskega ljudstva, je predsednik republike Tito poslal predsedniku Sabora LR ■ Hr-vatsike dr. Vladimiru Bakari-ču čestitko. «Po vojni — je med drugim rečeno v brzo- UVDZ3 V FLRJ BEOGRAD. 26. — Vrednost jugoslovanskega izvoza v prvi polovici letošnjega leta znaša skoraj 32 milijard din v primeriavi z 31.9 milijard v prvih šestih mesecih lanskega lela. V istem času je bilo u-voženega blaga v vrednosti 68 milijard, torej za 17,4 milijard din več kot v odgovarjajočem razdobju lanskega leta. Do povečanja uvoza Hruscev priporoča združevanje med obema nemškima republikama Sekretar CK KP ZSSR je v govoru v Berlinu poudaril, da bi bilo zbližanje med obema Nem-čijama najboljša pot do dejanske združitve dežele - »Ni mogoča nemška enotnost z žrtvovanjem vzhodnonemške republike", je izjavil Hruščev - 0 Adenauerjevem obisku v Moskvi PcmemlHiii eltleinicn 25. julij 1943 BERLIN, 26. —- Na velikem zborovanju, ki je bilo danes prirejeno v vzhodnem Berlinu. je prvi sekretar CK KP ZSSR Nikita Hruščev izjavil med drugim; «Zenevska konferenca je imela zgodovinski pomen in na njej so bili doseženi pozitivni rezultati. Konferenca je postavila osnovo za zaupanje med državami 7. različnimi režimi in za miroljubno koeksistenco med njimi. Trdno upamo, da se bodo ti rezultati še bolj razvili. Štirje načelniki vlad so se dogovorili, da bodo nadaljevali pogajanja o mednarodnih vprašanjih. Upamo, da bo konferenca zunanjih ministrov pomenila nov uspeh in da bodo na njej upoštevani interesi enih in drugih. To je neizbežni pogoj, da se lahko napreduje po poti miru. V Ženevi smo razpravljali o važnem nemškem vprašanju, o katerem ZSSR iskreno želi, da bi bilo rešeno. Sta pa dva načina za rešitev nemškega vprašanja; remilitarizacija __________ j g _ prišlo v glavnem zaradi obsež- Nemčije, ki bi vodila k novi vojni na eni strani, na drugi strani pa demokratična :n miroljubna združitev dežele, k: bi lahko tako prispevala k splošni varnosti. To je pot, ki jo želi tudi ZSSR.« Hruščev je nato dejal, da zavlačevanja nemške združitve «ni kriva ZSSR, ki pred ratifikacijo pariških sporazumov ni varčevala z opozorili, toda nekateri državniki so hoteli pohiteti 7. ratifikacijo, da bi se pogajali z ZSSR s pozicije sile«. Dodal je, da se je pokazalo, kako prazni so bili ti računi. Nato je Hruščev omenil predloge sovjetske delegacije na ženevski konferenci in nadaljeval. «Toda najboljša metoda bi bila, ko bi Nemci sami uresničili svojo združitev in sami odločali o svojem bodočem režimu. Gre za to, da se uresniči evropska varnost in da se vzpostavijo stiki med obema deloma Nemčije. Ni mogoče doseči nemške enotnosti z žrtvovanjem nemške demokratične republike. Zbližanje med zvezno republiko in demokratično '»nci 1)0 ženevski konfe M Sila *ala" 'l®vain<*t vojne zmanj- Konferenca la d —‘=nva je omogo-Zt>A in* ■; se nesoglasja med rnatj.'n zlSSR poverijo diplo-bii0 m Proceduri, ne da bi ž*°'^no poseči po oboro-Netmv sP°Padu. združitev les, jgJe' nadaljeval Dul-"e do 'iv zraku«; uresničena bo toda uresničena p »Otovo, ltorr-^ obravnavanju ženevske °hfero» ril s ie Dulles pouda- t*nhou!1Zaci‘>llalni z.načaj Ei-vzajen.erjeveEa predloga o ga sistemu letalske- ZSsR N°Van’a med ZDA in se BtuV se treba čuditi, če bajti ' 0 tem -^e n's0 Uk predlog zahteva uUUg” Premisleka, je dejal , V ,'evsulikazovan.iu bilance že-bejai konference je Dulles d°brj konferenca riala rezultate, ker je zmanj- Sen. Rodolfo Morandi umrl IN j ego v a smrt pomeni že drugo izgubo - po smrti K. Grieca- ki je zadela italijansko delavsko gibanje v zadnjib treh dneh - JNennijeva poslanica Govori ministrov Andreottija, Campillija in Vanonija v spodnji zbornici Grška zahteva J^pravo o Cipru Sršjji^ '^RK, 26. — blalni >bas j. ®le8at Pn OZN Pala-haj 8. anes uradno zahteval, bi na ''Prhanje Cipra vktju-ea zaseHn*Vni re<1 prthodnje-he 02», nja glavne skupiči-Lam '■ bo leseni. r*3 Erit glavna skupščina TO- že razprav-an8leški venclar je po r°bno r odločila, da po-yprašani,>aZpravl:lanie o tem Primerno**^ “e ¥ hi' NF.Iv york bevski kont ~ Na ic~ domske 76nC1- Za Upora‘ bjttbne n_, ® energ'je v rr 8t°Palo 20in!r^ bo ZDA za-'0valcev r> . e*e8atov in sve-Letvis ^ bi^gacijo bo vodil atneriAk,, rauKS- predsednik energrjo. mis'je za atdmsko z-ičedj gka konferenca se bo “• »vgustii (Od našega dopisnika) RIM, 26. — Italijansko delavsko gibanje je doživelo v zadnjih treh dneh dve hudi izgubi v vrstah svojih voditeljev. Kot smo že poročali, je umrl v soboto eden izmed vo. oiteljev KFI senntor Ruggero Grieco, včeraj zjutraj pa je podlegel dvema operacijama namestnik tajnika Italijanske socialistične stranke senator Rodolfo Morandi na neki kliniki v Milanu ob navzočnoi-ti sorodnikov in generalnega tajnika stranke Pietra Nennija. Truplo pokojnika leži v salonu «Rlatteotti» pokrajinske federacije PSI v Milanu. Tajnik stranke Pietro Nenni poudarja ob priliki smrti svojega namestnika v posebni poslanici, da pomeni Moran-dijeva smrt za PSI veliko nesrečo. »Rodolfo Morandi je združeval v sebi izkušnje svoje generacije, ki je začela dolgoletno odporniško borbo proti fašizmu, v kateri se je osebno žrtvoval in se neustrašeno boril vse do zmage. V borbo je vnesel vso moralno nepopustljivost, ki ji je bila tuja sleherna oportunistična degeneracija, vendar pa prepojena s čutom realizma zn naloge socialistov v sedanji fa zi borbe za svobodo, demokracijo in za mir«, je med drugim rečeno v Nennijevi poslanici, ki takole nadaljuje: »Mladinci so imeli v R. Morandiju skrbnega tovariša, ki se je zanimal za njihova posebna vprašanja in potrebe. V službi stranke mu ni bilo enakega in lahko se reče, do se je za partijo žrtvoval in pri tem zanemaril svoje zdravje, ker si je naložil takšen ritem dela, da ga je ugo nobil.i) Ob zaključku poudarja Nenni, da je sedaj dolžnost PŠl pokojnikovo smrt nadomestit z delom, disciplino in preda nostjo socializmu. Rodolfo Morandi se je rodil v Milanu 30. julija 1902. Potem ko je diplomiral na piavni fakulteti je nadaljeval študij filozofije in ekonomije. Leta 1930 je napisal obširno delo «Zgodovina italijanske veleindustrije«, ki je imela velik odmev in ki ji je sledila knjiga »Zgodovina kmetijstva«. Bil je nasprotnik fašizma in je sodeloval v skupinah »Giustizia e liberth«, od katere pa se je ločil leta 1931 ter se vpisal v Italijansko so-cialiatično stranko. Da bi se izognil nadzorstvu fašistične policije, ki ga je preganjala, je moral oditi v inozemstvo. V Parizu je sodeloval z vodstvu PSI in dopisoval v inozemske časopise. Vodil je ilegalni časopis »Fronte rosso« in sodeloval v reviji »Politi-ca socialista«, ki je izhajata Parizu. Po povrnitvi v Italijo se je udeleževal ilegalnega dela, dokler ga ni fašistična policija leta 1937 aretirala in postavila pred posebni tribunal, ki ga je obsodil na deset let zapora. Po prihodu iz zapora v juliju 1943 je postal voditelj PSI, čeprav je bil že zelo slabotnega zdravja. Po premirju je odšel v Švico, kjer je nadaljeval z borbo proti nacifašizmu ter se v juniju 1944 vrnil v Italijo, k.ier je vodil tajništvo PSI za Severno Italijo. V Turinu je kot član vodstva odporniškega gibanja postal predsednik narodnoosvobodilnega odbora za Severno Italijo. Po osvoboditvi je bil minister za industrijo in trgovino v prvi vladi republike pod predsedstvom De Gasparija ter svoj položaj zadržal tudi po pre-osnovi vlade leta 1947. Za senatorja je bil ponovno izvoljen v juniju 1953. Namestnik generalnega tajnika PSI je postal v januarju 1951. Pokojnikov pogreb bo jutri popoldne. Glasilo PSI «Avan-ti» je izšlo danes z vestjo o Morandijcvi smrti z naslovom čez celo stran z veliko sliko pokojnika in z objavo neštetih brzojavk predstavnikov italijanskega javnega življenja, ki so se zanimali za stanje pokojnikove bolezni, med katerimi je vladni predsednik Se-gni, predsednik senata Merza-gora milanski nadškof Mon-tini, minister Vanoni in številni prvaki italijanskega delavskega gibanja. V teku današnjega dne so poslale sožal-ne brzojavke številne politične osebnosti, med katerimi je tudi predsednik republike Grori- Tudi pbslanska zbornica je• dahes popoldne komemorirala1 Morandijevo emrt: govoril je poslanec PSI Targetti. Pridružili pa so se mu predstavniki vseh strank razen MSI. ter predsednik vlade Segrii. ki je poudaril, da je bil Morandi mož velikih sposobnosti ter da je z njim država izgubila nad- vse plemenitega duha ter idealnega borca. Končno je pokojnika komemoriral še predsednik zbornice Leone. Medtem se je v poslanski zbornici nadaljevala razprava o proračunu posameznih ministrstev; finančni minister Andreotti je imel govor o proračunski razpravi za svoje ministrstvo. Pred njim pa je govoril minister za trgovino in industrijo Campilli. Andreotti je poudaril med drugim, da bo za rešilev nekaterih odprtih vprašanj vsekakor znal najti potrebna sredstva. Največji del svojega govora pa je posvetil obdavčenju. Rekel je, da smatra, da je 38 milijard in pol komplementarnega davka premalo, čeprav predstavlja to 12 odstotkov več kot lani. ter poudaril. da tudi 46 milijard tega davka, ki se v računu o proračunu predvidevajo ne odgovarjajo sorazmerju v proračunu, ki znaša 2300 milijard dohodkov ter da bo zaradi tega potrebno strogo preiskati Vse zadevne davčne prijave. Svoj govor je zaključil z izjavo, da breme davčne politike ne sme ležati samo na vladi, in tudi ne samo na večini ter da je potrebno, da vsi državljani delajo, da bi se doseglo največjo izenačenje. Govorili so še zakladni minister in minister za proračun Vanoni, ki je orisal gospodarski položaj v letošnjih mesecih, pri čemer je trdil, da se bo proizvodnja kmetijstva zvišala letos za 4 do 6 odstotkov. Povedal je. da je število zaposlenih oseb v Italiji na dan 8. maja znašalo 18,185.000 v primerjavi nemško republiko bi bilo zelo važno za združitev Nemčije«. Po zatrdilu, da je treba 0-krepiti prijateljstvo med demokratično nemško republiko in ZSSR za zagotovitev miru, je Hruščev dejal, da želi ZSSR vzipostaviti normalne diplomatske odnose z bonn-sko republiko, ker bi to tudi «olajšal Za obdelano zemljo pri industrijski coni ponujajo kmetovalcem le 200-300 lir za m2 l/ečina prizadetih slovenskih kmetovalcev, za katere predstavila zemlja edini vir dohodkov, take sramotne ponudbe no more sprejeti - Zemljiške takse se plačujejo na osnovi 111110 L m2 ščena še vsaj dva meseca na škodo tržaškega gospodarstva. Ta zakasnitev pa predstavlja tudi drugo nevarnost, saj odpira možnosti različnim in-terferencam na škodo Trsta. Tako se že sedaj zdi, da ne bodo upoštevane tržaške zahteve o načinu upravljanja rotacijskega fonda. Govori se namreč še vedno, da nameravajo predati ta fond v u-pravo posebni komisiji, ki bo sestavljena po večini iz predstavnikov različnih ministrstev in kjer bodo tržaški predstavniki v manjšini. Taka komisija predstavlja seveda resno nevarnost za ugodno funkcioniranje tega fonda, saj omogoča, da bi se sredstva »izgubila« po poti iz Rima do Trsta. Nenadna slabost Včeraj dopoldne je nenadoma slabost prijela 64-letnega Franca Pizzameia iz Rocola št. liti«. Odpeljali so ga v glavno bolnišnico, kjer go ga sprejeli na I- oddelek. Mož je v nezavesti in njegovo zdravstveno I zemlja Pred približno 10 djievi so začela prihajati kmetovalcem od Domja, iz Boljunca, Loga in Ricmanj prva vabila, iz katerih je bilo razvidno, da se morajo zglasiti v uradih rezi-dencialne cone v Ul. Machiavelli 1. Večina kmetovalcev se je s težim srcem odpravila v mesto, saj so vedeli, da bo razgovor tekel o njihovi zemlji. na kateri nameravajo zgraditi novo naselje in za kar bodo kmetovalcem na en ali drugi način odvzeli okoli 100 ha zemlje. In tako so eden za drugim odšli v mesto. V omenjenem uradu so jim prijazno razkazali načrte novega naselja, češ tu bo cerkev, tam šola. tu zopet hiše itd. Ko so jim to pokazali. pa so vzeli drugo mapo in kmetovalcu povedali, da bo čez njegovo zemljišče šla n. pr. nova cesta, da potrebujejo zato toliko in toliko kvadratnih metrov zemlje in da je pač najbolje, da proda vse zemljišče, ki ga poseduje. Neka*'1-'"1 so posedali tudi ta ceno ki se giblje od 200 do 300 lir po 1 kv. m, če so na teh zemljiščih vinogradi. Nekateri kmetovalti so ponudbo sprejeli. To so v glavnem oni. ki imajo večino svojega posestva recimo v bližini Ric-mani ali Boljupeu in so dejansko prodali njivo ali vinograd, ki je bil takorekoč od rok. Kmetovalci pa. ki imajo svoja posestva v celoti na področju bodoče rezidencialne cone, seveda niso hoteli slisati o prodaji. kar je povsem razumljivo, če upoštevamo naslednje razloge: 1. Kmet, ki živi od svojega posestva, si s 300 lirami, ki bi lih v najboljšem primeru dobil za kv.m zemlje, ne bo mogel nikjer kupiti enakovrednega zemljišča. 2. Četudi bi dobil za svoje posestvo vet, kot sedaj ponu-lajo, bi v bližnji okolici le težko ali skoraj nemogoče dobil enakovredno zemljo. 3. Ce zemlje ne dobi. Je obsojen na propast. Zato kmetovalci niso hoteli podpisati pogodbe in posledica je bila. da so Jim zagrozili z razlastitvijo. Stališče prizadetih kmetovalcev je naslednje: če nam že odvzamete zemljo, tedaj nam dajte v zameno drugo ali pa nam jo plačajte po ceni, ki odgovarja dejanski vrednosti. Dejstvo je, da ceni financa to zemljo po 1.000 lir za kv.m in se na tej osnovi tudi plačujejo razne takse. Zakaj tedaj taka razlika? Dejstvo je tudi, da je n. pr. »Italcementi« plačala za zemljo po 400 do 450 lir za kv.m. poleg tega pa jo kmetovalci lahko do nadaljnjega še izkoriščajo. Dejstvo je tudi, da so za zemljišča opekarne pri Orehu plačali po 500 lir za kv.m. da se prodaja zemlja pod Dolino po 600 lir za kv.m itd. Zato je ponujena cena od 200 do 300 lir absurd in je povsem upravičena sumnja, da hočejo tudi kmetovalce odpraviti v Avstralijo. Zaključki so potemtakem zelo jasni. Ce se že kmetovalcu odvzame, (čeprav je na revščino industrijskega pristanišča povsem nepotrebna in še posebno na omenjenem rodovitnem področju), tedaj je treba z njim ravnati tako, da se mu nudi vsa pomoč in vse jencev, katerim je treba dodati *e njihove svojce, tako da bo 5,000.0Q0 državljanov uživalo to obliko socialnega zavarovanja, do katere doslej niso meli pravice. Za kritje stro- ugodnosti, kajti upoštevati je škov bo potrebnih 43 milijard treba, da je navsezadnje on tisti, ki doprinaša k temu načrtu največjo žrtev. Grožnje z razlastitvijo so zato nehumane in v kmetovalcu še bolj utrjujejo prepričanje, da ga hočejo na lep ali grd način pripraviti do tega. da bi za malenkostno vsoto odstopil svoje posestvo in s tem podpisal smrtno obsodbo zase in za svoje otroke. Res je, da se na račun kmetovalcev ne more preprečiti razvoj ip širjenje mesta, toda res je (udi, da se ta razvoj ne sme izvajati v it/ključno škodo in dejansko propast delovnega kmeta. Izpiti za kapitane Tržaško pristaniško poveljstvo »poroča, da se bodo 16. septembra začeli pri pomorskem ravnateljstvu v Gepovi redni izpiti za aspirante kapitane dolge plovbe, za kapitane dolge plovbe, za aspirante strojne kapitane in strojne kapitane. Prošnje za pripustitev k izpitom je treba poslati, opremljene z dokumenti na genovsko pomorsko ravnateljstvo do 30. avgusta. Podrobne informacije se dobe pri Tržaškem pristaniškem poveljstvu. Odobritev zakonskega načrta o zdravniški pomoči upokojencem Včeraj je komisija za delo poslanske zbornice odobrila načrt zakona o raztegnitvi zdravniške pomoči na vse starostne in invalidske upokojence ter njihove svojce. Poslanec Rubinacci je v izčrpnem poročilu poudaril, da »e ukrep tiče 2,600.000 upoko- lir. zaradi česar pa ne bo treba zvišati zavarovalnih prispevkov, ker so potrebni fondi že na razpolago. PrGstovoljno v smrt Včeraj si j* vzel življenje 60-letni Carlo De Lucchi iz Ul. Bonomo 3. V spalnici je postavil lestev, od lestve na omaro pa ročico sekire, za katero je privezal vrv in se obesil. Pol ure prej je bil na videz še miren in je naročil ženi, naj mu gre kupit cigarete. Ko pa se je žena vrnila domov, ga je našla že mrtvega. Nesrečnež je bolehal 'na živcih; zdi se, da je napravil samomor, ker je dobil sodni izgon in bi moral zapustiti svoje stanovanje. Zid se je podrl na otroka Skupina dečkov je včeraj popoldne čistila pod Skednjem prostor, da bi tam lahko zbijali žogo. V skupini je bil tudi 14-letni dijak Luigi Panza iz Skedenjske ulice št. 7, na katerega se je nenadoma zrušil star zid in dečko si je zlomil nogo. Z rešilnim avtom s0 ga odpeljali v glavno bolnišnico in sprejeli na ortopedski oddelek. Ozdravel bo v 30-40 dneh. silci dobijo pri upravi Dijaškega doma v Ul. Buonarroti 31 ali pri tajnici Dijaške Matice v Ul. Roma 15-11. (pri SPZ). 2. Prosilci lahko prosijo: a) za sprejem v Dijaški dom za rednega ali zunanjega gojenca, b) za znižanje vzdrževalni-ne v Dijaškem domu, c) za izposojo šolskih knjig iz knjižnega sklada, č) za podporo v drugih oblikah. 3. Prošnje za podpore v smislu 2. točke tega razpisa sprejemata do 30. julija t. 1. uprava Dijaškega doma ali pa tajnica Dijaške Matice. Odbor Dijaške Matice se ne obvezuje, da bo proučil prošnje, ki bi bile oddane po zgoraj navedenem roku. 4. Vsa potrebna pojasnila in navodila prejmejo prosilci pri zgoraj navedenih naslovih. no proglasi carine prosto področje. Potrebno je tudi, da se temu osnovnemu ukrepu dodajo še drugi ukrepi za znižanje davčnih obremenitev in ukrepi za čim večje olajšanje birokracije. Jasno je, da je treba poleg carinskih, valutnih in davčnih ukrepov, pojačati tudi pomorske proge, izboljšati kopni in zračni promet in še posebno tarifni režim, ki naj omogoči tržaškemu pristanišču konkurenco s tujimi pristanišči. Tre. ba je ustvariti takšne pogoje, da se omogoči svoboden prihod blaga na naše področje, da se blago lahko svobodno giblje brez nadzorstev ali drugih carinskih in birokratskih zaprek, omogočiti svobodno predelavo blaga in nato svoboden izhod v kakršno koli smer. Ni dvoma, da bi povečanju trgovskega in tranzitnega blaga skozi pristanišče sledila gradnja novih industrijskih in obrtniških podjetij, kar bi bilo v veliko korist vsemu prebivalstvu. Vplivalo bi na znižanje življenjskih stroškov in na zaposlitev večjega števila brez. poselnih in na pol zaposlenih delavcev. Zaskrbljenost nekaterih oseb,- da bi prosta cona lahko škodovala določenim krajevnim industrijam, ni u-pravičena, ker je nemogoče zahtevati, da se zaradi omejenega števila industrijskih pod. jetij, ki bi bila prizadeta od režima proste cone, žrtvuje bodočnost in napredek mesta. Svetovalec Harabaglia zaključuje, da tudi zaskrbljenost zaradi nižjih carinskih dohodkov, ki bi jih država imela zaradi proete cone ni upravičena, ker bi bila ta izguba na-doknadena z obdavčevanjem višjih dohodkov na področju, povečanjem turizma in izbol-šanjem gospodarskega položaja celotnega področja, ki bi odpravilo nadaljnje državne izredne dotacije in denarne podpore. Gornje ugotovitve objavljene v tržaški občinski reviji ponovno dokazujejo to kar smo že mnogokrat trdili, da je o-gromna večina tržaškega prebivalstva, ne glede na politično ali narodnostno pripadnost posameznikov, za ustanovitev integralne proste cone. Proti prosti coni je v Trstu samo skupinica ljudi, ki hoče zaščititi ' pi Pau-Bordeaux kolesarske dir** po Franciji; 19.15 »Zarota Pjgj. Neronu«, dramatizirana zgodlR' 21.00 Julij Massenet: »Mand”?: opera v 4 dej., dirigira Alfred” Simonetto. K 4» I* It It Slovenska poročila: 6.30, I-45, 13.30. 14.30. 19.30 in 23.30. - Hrvatska poročila: vsak dan 20.20 Italijanska poročila: 6.15, 12.3”' 19.00 in 23,00. 6.40 Jutranja glasba; 7.00 ledar - vremenska napoved - njT poved časa: 7.05 Glasba za bro jutro; 7.25 Bruce: »Deset n' soč milj«; poje Dinah ShOt‘- 7.30 Za naše žene; 14.00 Od toK lodije do melodije, vmes ob M,' Glasbena kronika; 14.45 Igra ška godba; 17.15 Glasba po tr liah: 18.15 Od opere do oper^ 19.15 Šport; 20.00 Melodije ttsof hov; 20,40 Narodne pesmi slovanskih manjšin; 21.00 Kult”' ni pregled- 21.10 Komorni KPJ] cert: nastopata mlada talent* PIJ nist Aci Bertoncelj in violi”1?, Janez Bokavšek; 21.30 Edgar t-Lj Mantess: »Spoon Riner«; 2217 »Jazz« - včeraj, danes, jo1’1 22.30 Plesna glasba. s* I. 4* * I*. ,« I .1 A 327,1 m, 202,1 m, 212.4 10^1 Poročila ob 5.00, 6.00. 7-^ 12.30, 15.00, 17.00 in 22.00. 12 00 Danilo Švara: Tretja*^ fonija; 13.10 Z glasbo v dopL voljo; 14.30 Za gospodinje: I T, Srečko Piškur igra skladbe rejene za harmoniko; is.i» Tf, leli ste — poslušajte!; 16.00 , trlfvki iz literature - Giova” Verga: Psica: 16.20 Koncert V kestra Slovenske- fiilharmoo-b,-di-rigent Jakov Cipci; 18.10 To. ono iz arhiva slovenskih naPTT ono iz armva siovcuruvru 0 nih pesmi: 19.00 Zabavna ba; 20.00 Ermanrvo Wolf-Ferr»L Stirie grobijani, opera v 4 n:i k v ixi.i a 17.30 Spored za otroke: ca in petelin«, pravljica; 22-Mednarodni festival pesmi. Dijaška Matica obvešča dijake, ki Imajo popravne izpite, da se lahko pozanimajo za lekcije na sedežu DM. Ul Roma 15. v uradnih urah. Razna obvestiia Prosvetno društvo »Ivan Cankar« vabi svoje člane in prijatelje. da se udeleže družabnih večerov vsak večer ob 20.30. Na razpolago so televizija, namizni tenis in druge družabne igre. Tudi za ljubitelje plesa, začetnike in mojstre je primerno preskrbljeno. iz te t» Planinski izlet SPDT 0(1 14. do 16. avgusta priredi SPDT planinski izlet v Bovec-Trento kol izhodiščni točki za izlete na bližnje vrhove, vključno Triglav. Vpišejo se lahko oni. imajo svoie n t-- 11 ' novci v _ vodometu«. Gratlaclelo. 16.30: »Šakali«, Calhoun, J. Adams. Alabarda. 16.30: »Tolpa«, R. Mit-chum. R R.van. Ariston. 16.00: »Tragična sara- ban-da«, S. Granger, F. Rosay. Armonia. Zaprlo zaradi noči ti*-<' Aurora. 16.30: »Bolj živ kot mrtev«. J. Levvis. Garibaldi. 15.30: »Angelitos ne-. gros«. E. Guin. Ideale. 16.30: »Vrne se Pancho . Vlila!«, P. Armendariz. Impero. 16.30: »Maharadžev* jet-nica«, K Soderbaum. •talta. 16.30: »Otok zabave«. D. Ta.vlor. S. Marco. Zaprto zaradi počitnic. Kino ob morju. 16.30: »Pred potopom«, M. Vlady. Mladoletnim prepovedano. Moderno. 17.00: »Sesti kontinent«. R. Buchler. Savona 16.00: »Človeška borba«. Vlale. 16.00: »Ognjeni skobci«, G Tierney. Vittorio Venelo. 16.00: «Hoja zvezdnic«, R. Clooney. Azzurro. 16.00: »Ribič iz Posil-„ leca«, c. Grado. Belvedere. Zaprto. Marconi. 16.30: «Aladinova svetilka«. P Medina. Masstmo. 16.30: «Sijajni plen«. M Monroe Novo cine. 16.00: »Hčerka Mate Hari«, M. Vitale. Ooeon. 16.30: «Pariz Je vedno Pa-riz« L. Emme-r, Venezia. 16.00: »Rdeče srajce«, A. Magnani Skedenj. Zaprto zaradi popravila. Kino na Opčinah. 18.00: »Dragulji rnadame De...», D. Dar-rieux. c Boyer. Od vcerai do danes ROJSTVA. SMRTI IN POROM-, Dne 26. julija se je v Trstu rodilo 11 otrok, poroke so bile J, umrle so 4 osebe. POROČILI SO SE: prodajalec Mario Lapanni in gospodinja Olga Gamba, obrtnik Claudio Ot-taviano in šivilja Vanda Rota, zidar Vittorio Musizza in gospodinja Arina Tomiči UMRLI SO: 69-le-na Lidia Zoe Zey. 80-letria Rosa Smit vd. Be-n-ussi, 80-letna Marija Abram. oO-letna Marija Devetak vd. Coen. VREME VČERAJ Najvišja temperatura 20.6, najnižja 17.8, ob 17. uri 20.5, zračni tlak 1006.8 v upadanju, veter 17 km vzhod-severovzhodnik. vlaga r'8 odstot., padavine 16.9 mm. nebo 9 desetin oblačno, morje lahno razgibano, temperatura morja 23. NOČNA SLUŽBA LEKARN Davanzo, Ul. L. Bernini 4; Mil-|o. Ul. Bunarroti 11; Mizzan, Trg Venezia 2; Tamaro e Neri, Ul. Dante 7; Harabaglia. Bar-kovlje, Nlcoll v skednju. LEKARNE, ZAPRTE ZARADI POCITNIC Cipolla, Ul. Belpoggio: Depan-gher, Ul. S. Giusto l: Alla Mad-cialeria. Ul dellTstria 43; Pizzul-Cignola, Korzo 14; Rubino. Ul. Settefontane: Marrhim Ul, Grn-,asrl-a (. T H S 'I Ul. sv Fran. čtska 20/IIL tel. 87-338 sprejema in. serate. mat« oglase, osmrtnic« m oru*° od 8. do 12.30 In od 15. 18. ure. ADRIA EXPRES$ TRST . Ulica Cicerone d tel. 29-243 IZLETI 12. - 17.8.1955 v PARIZ in na DUNAJ POČITNICE OB MORJU, V HRIBIH-OB JEZERIH Predstavništvo za zdravilišči RADENSKA SLATINA in DOBRNA (Celje) pezion po 170(1 ur (v ceni so všteti zdravnišk' pregledi in zdravstven* ureditve) Preskrba trgovskih, n*' vadnih, turističnih i0 tranzitnih vizumov ** JUGOSLAVIJO Prodaja voznih listlto* za avtobusne proge l% TRSTA v VRBA (Velden), VRB' SKO JEZERO (Woet-ther See) - CELOVEp GRADEC (Graz), od-hodi v četrtkih in botah ob 7.45 TOLMKZZO • RAVA-SCLETTO, dnevni odhodi ob 6210 . JEZERO CAVAZZO, v nedeljah ob 7.30 CANAZEI - ORTISEl, torkih, četrtkih, ned*' liah oh 6 z zvezo ** PRIMIERO, CORTlN0, MOENO, MEHANO. GRADEZ - dnevni odh°' di ob 8.30 ., MILAN . dnevni odhb" ob 21 . n. GENOVA - v ponedell kih, sredah in petk> ob 21 COMO - CHIASSO, odhodi ob torkih, čet.r* kih, sobotah in v ned Ijah ob 21 i VIDEM (Udine) - dn*v^ odhodi ob H.30, 7.30, 0 *7 BELLIJNO - dnevni °a hodi ob 6.30 , TRE V ISO . dnevni °a hodi ob 8.30 - ^MORSKI dnevntk Jorememheu Kazenskem posiopniho ■Uustrezajo sodobnim načelom *tonJ!!lliianski kazenski počene. ‘° bUe vnesene dol°-jžm ,piemembe, ki so po svo-0aiu. bistvenega pomena, voril0 m S1Cer ze dolg° g0” poHvtL, a In Parlament sta ^8 IKf pa-mn ..1________ ____ 'zdelavr,' Us.trezne ukrepe za načrta. Zatem sta v parla- ipre;eii senatu iznenada na£rt *er potrdili dokončni ’ na*tar je stopil novi za- kon nju vrot' ysakemu pričakova-roku 15 Velyavo v normalnem v Utadn-n' P° n-iegovi obJavi *Eodil0 listu (kar se' le o 3®- lunija), ne da bi ra*' izdalo kakršnokoli zve??8e poiasnilo s tem v ti « *» bi utegnilo povzroči-lledn ne ne!>porazume v po-Kar ‘n‘erPretaeije. y°J pade v o<5i. so spre- "tembe, ki t.r'!Sk,°Va'neca nadevajo vprašanje '*Ra , '"“’cga z.apora. Glede Dalo- r*i#n°, da se zaporni Bik ' ®a kazenski postop- rp k. Vezno določa v prime-je nrZ?'v'b dejanj, za katera riaiv» zaporna kazen edsljf rt0 'et- lahko izda vik ,je.samo v primeru kazni. a kaze ki je zanje predvi- P()meni'2na.imanj 13 let. To lahko se bodo °d zdai Pustile na začasni svo- hodi t,,j. jih ka *. osebe, obdolžene tež-P0B(vrVih dejanj. kot so: *'*6ai a ' rop-Drin,.'.. °mor i Primerih'’1^1"01, i,d' A tudi v dolofj, . se zanje obvezno pretek 2aporni ** do'o4eneca časa. in,če nalog, je po ključj^tem Pre'skava ni za- 1'čna i”- predvidena avtoma- slej je PUs'itev iz zapora. Dq-I ** prim«, *° emejeno same Tfre lažjih kaznivih de- Pa jan j. * Apr'la i« a v E n novpmbra I933 sta Predseds^ Miifffiu pod 1* dva sV°m Knrica De Nico-*Dre.ietj les,tBnka. kjer so bili *ajočj . npkateri sklepi. nana- *a ZsPo na odpravo obvezne- lot skl, epi rPega naloga. Dasi se n,so upoštevali v ce- da ,lreka vpndarle prizna- korak -P 'e zadevno napravil a aPrej. . °stal0 „ . kar j>aa Je Vse pri starem, °branjaSVa ,sodno policijo. Ta z PoviniSV°ia Pooblastila tudi ‘•UVijv, fiuvuin.uim * . P*Prej z,akonom: lahko še 1*. >*_,.'!rs’ aretacije, preisku- k,|kaT''n’u Pudila pri tem ®°*ledu°SPbna jamstva. V tem PtizajS*^uie itd., ne da bi se *letPi; Poseb 4'la ? 80 ostala vsa priporo-Mil«BuStank°v v Bellagiu in 1,4 'eh dobesedno mrtve črke. *aMeys]Sa,t8nlfih se je-namreč is iz da bi sodna pojici- , vt>,P''n'le,ieEa razloga i" v v ®»V\ Primeru ne smela j*ni’ soo{?n.p°5ledu zasliSe-,,V*n »odruJ 'P poizvedovanj H.p°rU.d . Prostorov, ali v 1 Palor „ le' da bi se zapor-, fr*, k'e].,1||*i'l samo na pri-,a Osu^,. “i kaznivega dela-Poh«Rniti JPna oseba utegnila PaPje ,a*eveda. «0 je za to "en. • p°rni na]og' predv-P rav ]'Vt!javiin ° SR bo obtožencev zagovor-nik? tmei {tavjejp prisostvovati številnim’ postoplcom sodnika pri poizvedovanju,” pregledovanju, hišnih preiskavah itd. Na vpogled mu bodo tako zapisniki, zadevajoči sam primer, kot zapisniki zasliševanj obtoženca, zapisnik o zaplembah, osebnih preiskavah itd. Doslej se je zagovornik lahko z vsem tem seznanil šele po končani preiskavi. To bo morda sicer V posameznih primerih podaljšalo sam potek preiskave. po drugi strani pa bo v večini primerov gijlcivo pripomoglo k skrajšanju obravnav prav zaradi tega, ker bo zagovormk lahlctf že med samo preiskavd nudil vse tiste olajševalne okolnosti, ki bi v nasprotnem primeru pri obravnavi privedle do bistveno nepotrebnih diskusij. Prikazali smo tu le nekaj najbolj zanimivih novosti, ki jih je opazititv zvezi z uveljavitvijo nekaterih reform v kazenskem postopniku, s čimer pa se. še vedno ne more trditi, da bi bili z omenjenimi pristopili k uresničenju potrebne reforme v pravem pomenu te besede. Osnovne poteze v kazenskem postopniku ostanejo še vedno one. ki jih vsebuje kazenski postopnik Pocco. Čeprav je prišlo do nekaterih važnih sprememb, so vendarle te bolj omejenega značaja. Končno je treba pripomniti, da karkoli se je v tem pogledu dobrega storilo, je hvale vredno, ker tudi s tem se Razvijalo elementi socialnega napredke in se prispeva k izboljšanju razmer na tem področju. Samo vse bi bilo treba izpopolniti, in sicer tako, da bi se že danes trezno in z dovolj širokimi kriteriji pristopilo k izdelavi načrta takšne reforme kazenskega postopnika, ki bi v polnosti zadovoljila tako vse resnično napredne pravnike kot tudi druge državljane, ki bi .jim bila namenjena. Reforma nemškega pravopisa V obeh delih Nemčije, Svi-cj in Avstriji se nadaljuje polemiko ; o reformi nemškega pravopisa. ’ SkupinaJ zagovornikov 'reforme je sprožila celo gibanje za fonetično pisavo nemških besed. Tudi vsa imena naj bi pisali v nemščini z malo začetnico. Tako temeljita reforma bi seveda docela spremenila nemške tekste. Klasikov bodoči nemški rodovi sploh ne bi več znali brati. Akademija za nemško književnost v Zahodni Nemčiji, ,se je izrekla proti reformi pravopisa. Strinja se samo z nekaterimi manjšimi spremembami, ki so postale potrebne, odkar je bil leta 1000 po dolgih razpravah dosežen med Nemčijo, Avstrijo, Švico in Luksemburško sporazum o sedanjem nemškem pravopisu. Za temeljito reformo se zavzemajo pravzaprav samo nekateri avstrijski krogi. OB NAČRTU NOVEGA TRŽAŠKEGA VODOVODA Zakaj iščejo yodo ob Soči ko jo imamo tako blizu iltemeljsvenje, češ da bi bilo razširjenje zajetja sedanjega vodovoda nevarno, ker prihaja voda iz inozemstva, slone na trhlih osnovah fle morem zamtlčati, da me je zelo iznenadil sklep yža-skeg« metnega sveta, da je treba namesto obstoječega šti-vanskega, zgraditi nov vodovod za naše mesto, ki bo stal skoraj 4.5 milijarde lir. V proračunu so sicer 3.3 milijarde iir, ker pa poznamo naše u-pravitelje, vemo, da bodo še 4.5 milijarde prekratke. Kot dokaz, da'je nov vodovod po- treben, se sklicujejo na leto 1 ni? duš, danes živi tukaj, vsled gospodarsko nepotrebne ita-Hanske kolonizacije, 276.000 ljudi. In medtem ko že ves svet govori o gospodarskem umiranju našega mesta in ko doživljamo sistematično izseljevanje Tržačanov v Avstralijo, so sklenili naši gospodarji, da bodo napravili nov, vodovod za bodoči Trst s 360.000 prebivalci. Kaj naj to pome- 1052, ko niso mogli vsi trije sedanji ,^ržš»škj vodovodi z maksimalnu- dnevno zmoglji-, vostjo 120.000 kub. metfpv vp-de zadostrti potrebam rfiesta. Zakaj naj bi. s| zaradi tega moral zgraditi popolnoma nov vodovod, l;o je vendar mogoče povečati leta 1922 zgrajeni šffvtitiski Vddovod, kakor so ga v razmerofaa kratki d6bi njegovega obstoja že dvakraf povečali, fh sicer najprej od dnevnih 50.000 na 75.000 kubi metrov in': slednjič, leta 1951, na dnevnih 100.000 kub. metrov vode? Leta 1951 izvršeno delo se je torej že leta 1952 torej po enem letu, izkazalo za- zgrešeno in pomanjkljivo, tako zgrešeno, da bo treba, kakor , bi nas hoteli prepričati, izdati nove 4,5 milijarde jaza popravilo? Ako imamo zares premalo vode, kar pa ni dokazano, bi bilo vendar z mnogo manjšimi stroški mogoče povečati štivanski vodovod. Izvedenci, ki so med drugim tudi ta na-Srt proučevali, pa trdijo, da to ni mogoče predvsem iz političnih razlogov, ki so, kakor trdi zadevno poročilo, zelo vstžni in kočljivi: dejstvo namreč, dri izvira in teče Re-ka-Timav, ki daje vodo šti-vahskemu vodovodu, v inozemstvu (Jugoslaviji), da ob-s-toji torej nevarnost, da je preskrba mesta z vodo ne samo. odvisna od mednarodnih odnosov, temveč da postane celo nemogoča zaradi nameravanega izkoriščanja zgornjega toka Timava (Reke), ki teče, kakor 2e omenjeno, v inozemstvu. Preden preidemo k proučevanju te zadeve, poglejmo najprej, ali je sploh gradnja novega velikega vodovoda zares potrebna, kakor trdijo predlagatelji. Ali je res potrebno, da se današnja dnevna dobava 125.00 kubičnih metrov vode poveča za celih 120 (tisoč kub. metrov, torej na 245.000 kub. metrov, lčb’ voda vseh treh vodovodov, razen izjemnega lz 1952. leta, po* polnoma zadošča potrebam 276.000 prebivalcev Trsta in njegove dežele? Zagovorniki r-ovega vodovoda pa ne mislijo le na današnje prebivalstvo, ampak skrbijo za pol stoletja naprej, ko bo leta 2000 štel Trst, po njihovem prepričanju, najmanj 360.000 prebivalcev. Pred prvo svetovno vojno, ko je bil Trst na višku svojega razcveta, je štel le 245.000 Ta uganka se da rešiti na dva načina; ali tiči v ozadju te zadeve neka brezobzirna kapitalistična špekulacija ali pa širokopotezna kolonizacija, Ali, slednjič, oboje skupaj, kakor 'se je že zgodilo v primeru industrijske cone v Z svilah. Vsekakor je jasno, da zadevne milijarde nam Tržačanom ne bodo prinesle nobene koristi, temveč le ogromno škodo tudi italijanskemu ljudstvu in italijanski državi in niti pravim kapitalistom ne bodn koristile. pač pa ka-pitalirtičnim parasitom, ker je pravi kapitalizem, kljub vsemu, vendarle konstruktiven, medtem ko parasiti sa- mo razjedajo in uničujejo narodno gospodarstvo. A ne samo zarldU tega, ker štivanski vodovod ne bi mogel zadoščati potrebam bodočih baje 360,000 tržaških prebivalcev, je nov vodovod po mnenju njegovih zagovornikov potreben. Potreben je tudi in predvsem zaradi tega, ker je obstoj sedanjega štivanskega vodovoda, kakor že omenjeno, odvisen od vode, ki prihaja iz Jugoslavije. Zato .‘-o naši gospodarji sklenili, da se napravi popolnoma nov vodovod, ki bi zajemal podtalno vodo v furlanski nižini, na levem bregu Soče jugozapad-no od Tržiča, kakor da ne bi tudi ta voda prihajala z jugoslovanskega ozemlja. Iz ze-' obširnega, 98 velikih stra- ni obsegajočega poročila in iz drugih italijanskih publikacij, ki se tičejo tega načrta, posnemamo sledeče podatke: Tam, kjer so projektirani črpalni vodnjaki, je picer v mimo tekoči Soči združena voda že iz vseh njenih prito- (Nadaljevanje na i. strani) Velika'filmska umetnica Greta Garbo, ki je znana tako za radi svojih umetniških stvaritev, kakor tudi zaradi svojega posebnega rekli bi ču daškega obnašanja, je bila te dni v Benetkah in na splošno začudenje ni bila več tako nepristopna kot nekoč, ampak se je pustila celo fotografi rali, ne da bi moral fotograf pri tem tvegati kak posebno nevaren podvig RAZVOJ V JUŽNEM VIETNAMU NE OBETA NIC DOBREGA Ui emiit/i pudt/igi dajo slutiti zaplctljaji: v vietnamskimi vprašanju Francija je bila v tej svoji nekdanji koloniji dejansko že potisnjena v stran, pa čeprav skuša ohraniti svoje «legitimne> pravice Pred kratkim ;,je Indokina pojiovno posjala središče svetovne pozornosti. PovbrT'za ' to ‘ta bila dva dogodka; spopad med prbtikolomalmmi silami «Patet Lao» in vojsko laoške-ga' kralja ter odklonitev juž-novietnamskega predsednika vlade Ngo Din Dijema, da stopi v pripravljalne razgovore z vlado Severnega Vietnama glede organizacije sploš-hih volitev, ki bi morale biti v vsej deželi julija prihodnjega leta. Prvi primer, spopad med • Patet Lao» in vojsko laoške-ga kralja, je po svoje značilen, dasi je njegov obseg o-mejen. Njegova značilnost je v tem, da je izbruhnil neposredno pred ženevsko konferenco, tako da ga nekateri celo smatrajo kot nekakšen signal «štirim velikim«, naj bi ti ne pozabili na vprašanje Indokitajske. Značilno pri tem je tudi to, da je SEATO to-brambni pakt dežel jugovzhodne Azije) takoj ponudil Laosu svojo pomoč, kar je storil po Siamu. Ko pa je ta to odklonil z utemeljitvijo, da je vprašanje «Patet Laon notranja zadeva Siama, je bilo rečeno, da ni imel SEATO nobenega namena mešati se v zadeve drugih. Kar zadeva uporniško stališče Dijema. ki se noče sesta- ti s Hočiminhovimi predstavniki, pa je francoska agencija APP mnenja, da *to pomeni slabo prikrito nasprotovanje ženevskemu sporazumu. Za takšno svoje mnenje ima o-menjena agencija dobre razloge. Začetek pogajanj glede organizacije splošnih volitev, na osnovi katerih bi moralo priti uo združitve Vietnama, bi kot predvideno. moral biti ž? julija. V resnici pa se to, sodeč po vsem, ne bo zgodilo tako kmalu. Pomeni, da je uresničitev lansko leto sprejetih Sporazumov v znaku velikega vprašanja. Takšen doceia nasproten In nepredviden potek dogodkov povzroča upravičeno zaskrbljenost, tem bolj, ker je Indokina nadvse občutljiva točka svetovnega miru. še prav* posebno kar zadeva mir ter ureditev razmer v Aziji. To splošno zaskrbljenost so še povečale zadnje demonstracije v Saigonu. ki v resnici predstavljajo premišljeno in vnaprej organizirano »enotedensko kampanjo* Dijemove vlade, da se «ne priznajo ženevski sporazumi* in da se »zaduši komunistična nevarnost*. Znano je. da se je sedanji predsednik južnovietnamske vlade v teku nedavnih spopadov med njim in verskimi *= IDEJNO NADALJEVANJE ZGODOVINSKE KONFERENCE V ŽENEVI Mednarodna konferenca strokovnjakov o mirnodobski uporabi jedrske sile Delegati 33 držav bedo na konferenci, ki bn v avgustu v Ženevi, podali nad 1.100 referatov, v katerih bodo obdelali vsa tista vprašanja, ki so skupne važnosti in ki hkrati terjajo mednarodno sodelovanje V Ženevi se je pravkar kon-1 čala velika mednarodna konferenca, toda življenje v 7.«-neči se prav' gotovo ne bo povsem pomirilo v normalno, vsakdanje življenje, kajti v prihodnjih dneh bodo v Ženevo že začeli prihajati novi ljudje iz vseh predelov sveta na poseben kongres, ki bo obravnaval mirnodobsko uporabo jedrske energije. Ves svet je lani decembra z zadovoljstvom sprejel sklep generalne skupščine ZN, naj bi se čimprej sestala posebna mednarodna tehnična konferenca, ki naj prouči možnosti naglega razvoja mirnodobske uporabe jedrske sile. Ob tej priliki je bilo sklenjeno, naj se na konferenci prouči možnost uporabe jedrske sile na tistih področjih, kjer je mednarodno sodelovanje neobhodno potrebno in kjer se mednarodno sodelovanje lahko najbolj učinkovito izvede. Sklenjeno je bilo zato, naj se na to konferenco povabijo vse države članice Združenih narodov ter tudi one države, KOPOTEZEN načrt švedskih atomskih STROKO VINI a ko v deset let bodo Švedi imeli svoj atomski avtomobil « —---------*T---1,1 avtomobil »se bo «hia,nil» , le enkrat v desetih letih, kar bo kajti atomski motor avtomobila več kot toliko itak ne bo zdržal Dr Svedske lanskeea leta je I1 atomi? 7a0el delovati Sff t Tt0T'pred 15 Pojavil »to, švedskem A»?kega V“-‘PrVi -reSni napr’1 li' avtom°bila. Komaj D???;eC*C.V po finski Oljjj »j . - r™ »m ■iju i„v , Hirošimi in Na- olb^?Jei9«. 'leataSVedSkem’ n°dohcunaj bi deloval »k. dobsko za j^argij; Uporabo •k«"- na 3o* ' P"‘d kzatkim Dr.Jbtem zasedanju ? S‘aVnPk a‘nenli,rne z* "Pajo Švedske 2.0oo ,na Svedske,.. Ul t! Zalo? ,®nerglj.a- ki atom- nordij- zveze izjavil, Jo j2'0®0 i”* ^vedskem urana iahko ‘"‘Oge hi mil-.- urana dajale, bi *‘l»rd . nJala energijo 150 Er? Pa? Premoga, bi bivalCi iomski avtomobili? eP,5e Prvi vfdske mislijo, da slah daviti? avt°mobil mo‘ v,*, te s-. a njihovih <:e- , na njihovih al n.,, * i® let. Tako m r Paoisui- tako so i aki. ' 1 njihovi strakov-lavjij »_a . sliki, ■ ■ ki so jo ob' vsa Je bila P^i* |i an>ga a) struktura projek-lJ°sedanin'S*tega avtomobi-»tr,i ;anu avtomobil 7a i “’wiuudii se ie m'- je\l#.mbfi,i popolnega. , Ijveč in' n;'‘eJu raznih vzmeti. leta- Dn „ročico "iii n3em imeli le imel Pa??? pap'r;? z narobe mK°b'l0m pa 'C b°d0 pri k°r Z ')« \.. *'»*LIKO rl - — •-v, u CU1- 2amet hkrati* komandna 'meti v ,1 dl S premikom ?a4 Ure'i? Kako ho ,.a v« m vzmeti no? S pre' b,12il4 brzin„ Proti sehi, bo “PVečaT „P0VeČal' tako da erižno reakcijo gqriva v atomskem reaktorju zaradi česar bo avtomobil br-zel z večjo naglico. Ce pa bo, vzmet pomaknil proti «nosu» av^opiobila, bo na&topila zaviranje motorja odnosno avto-, tnohila. __ _— Cim bo avtomobil dokončan, bo imel goriva že za deset let, torej toliko, kolikor bo ves avtomobil lahko vzdržal. Švedski strokovnjaki so namreč izračunali, da avtomobil ne more vzdržati več kot fQ 'et in da je po tem obdobju najbolj primeren za staro železo. Ce bi bilo potrebno nov avtomobil »hraniti* z uranom, bi bilo prav gotovo to vse predraga zadeva in celo mnogo dražja od sedanjega prevoznega in sedanjega pogonskega sredstva in to tudi če računamo samo enkratne «hranjenje» avtomobila za desetletno vožnjo. Toda nihče med švedskimi strokovnjaki ne računa, da bi kot gorivo uporabljal uran. Vsi verujejo, da bodo do tedaj, ko bo prvi atomski avtomobil izdelan, našli tudi način proizvodnje cenejšega atomskega pogonskega sredstva, kakor pa je uran. Končno postaja še eno vprašanje. Kako zaščititi vozača in potnike pred uničujočim delovanjem radioaktivnega izžarevanja, ki nastaja pri verižni reakciji atoma? Nevtroni razbijejo atomska jedra in sproščajo, veliko toplotno e-nergijo. Pri eksploziji atomske bombe se to dogaja v neznatnem delcu sekundo. V motorju atomskega avtomobila pa je potrebno napraviti tako, da si verižna atorm-ka reakcija sledi in se podaljša, ker bi sicer lahko prišlo tudi do eksplozije. Da bi se pa dosegla popolna varnost, bodo stroški proizvodnje tega avtomobila izredno veliki. Reaktor, v katerem se bo vršila verižna reakcija atoma, bo moral biti obložen z velikim izolatorskim zidom, ki bo verjetno iz svinca, posebni »moderatorji* pa bodo urejali, da reakcija ne bo prenagla, am- pak taka kot si jo bo želel vozač avtomobila. Motor avtomobila bo deloval takole: toplota, ki jo bo ustvarjala verižna reakcija v reaktorju bo napeljana do malega «par-nega kotla*. Voda v «kotlu» se bo spreminjala v paro, ki bo pod velikim pritiskom napeljana do turbine, ki bo gonila kolesa. ki še niso članice te organi zacije, ki pa so članice drugih specializiranih mednarodnih ustanov, kar pomeni, naj se povabijo praktično vse tiste države sveta, katerih delež bi lahko bil važen in učinkovit. • . Na decembrskem zasedanju je bilo tudi sklenjeno, naj ima ta konferenca strogo znanstveni ne’"pa politični značaj. To pomeni, da bodo na konferenco prišli samo znanstveniki, torej inženirji, fiziki, kemiki, zdravniki, skratka ljudje,. ki delujejo na posameznih področjih izkoriščanja in uporabe atomske energije. Sicer pa bo vsako posamezno državo uradno predstavljalo največ pet delegatov, katere pa lahko spremlja neomejeno število strokovnjakov in svetnikov. Veliko število znanstvenikov iz držav, kjer je znanost o jedrski energiji razvita, je pripravilo poročila o mnogih problemih, ki jih proučujejo že vrsto let. Vsi ti referati so že bili poslani posvetovalnemu komiteju. Vsi sestanki na konferenci bodo javni in vse referate bodo hkrati prevajali v štiri uradne jezike, v angleščino, ruščino, francoščino in španščino. Kljub temu pa so že sedaj znanstveniki, ki bodo na konferenci sodelovali, seznanjeni s kratko vsebino vseh referatov. Tudi dnevni red konference je že v prodrob-nosti izdelan. Konferenca se bo ukvarjala v glavnem z dvema osnovnima vprašanjema. Prvo vprašanje zadeva pridobivanje koristne sile iz jedrskih reaktorjev ali točneje električne energije. Drugo vprašanje pa se nanaša na izkoriščanje radioaktivnih izotopov katerih uporaba je izredno važna za številna raziskovanja v vseh prirodnih znanostih in se z vsakim dnem čedalje več Izkoriščajo v različnih industrijskih in tehnoloških procesih. V splošnem delu konference je predvidenih sedem ple- , L *«->' sf »Primorske zdrahe«, ki smo Jih pred kratkim gledali na letnem gledališču pri Sv. Iva-, nu, so sedaj na odru v Benetkah. Seveda ne gre tu za Gotdoni-Huplove «/dralie». ampak samo za Goldomleve iiltaruffe chiozzotte«, ki Jih Je režiral v okviru gledališkega festivala na otoku San Giorgio italijanski režiser Carlo l.odovici. Tudi igralci so dobro izbrani, saj srečamo tu priznana imena kot na primer Cesca Baseggia narnih sestgnkov^ na katerih naj se proučijo osnovna vpra- anki cij o šanja o potrebatv ^ človeštva glede energije v naslednjih 25 m 50 letih in v zvezi s tem o vlogi, pomenu in deležu jedrske sile v svetovnem energetskem sistemu. Vse dr- žave so poslate svoja poročila o zalogah vseh vrst energije. ki jih imajo na razpolago, predvsem premoga, nafte in vodnih padcev, kakor tudi odstotkov svojih potreb, ki jih predvidevajo za nekaj desetletij vnaprej. Na temelju teh referatov bo izdelan splošen svetovni pregled vseh zalog in potreb sveta glede energije. Važnejši referati onih držav, v katerih bo uporaba jedrske sile imela posebno važnost v razvoju njihovih gospodarstev, bodo posebej prikazani. Med temi referati so tudi referati Jugoslavije. Na temelju vsega, kar je do danes znanega, lahko trdimo, da so zaloge konvencionalnih goiiv zelo omejene in da bo zato jedrska sila imela odločilen delež kot nov izvor sile v bodočih petdesetih letih. Za uspešno uporabo jedrske sile je izredno važna zgrad-nja naprav za pridobivanje električne energije iz jedrske sile. Posebna pozornost bo posvečena jedrskim reaktorjem, za proučevanje katerih je na konferenci predvidenih več sestankov. Znano je, da je jedrski reaktor osnovni člen procesa y pridobivanju in izkoriščanju jedrske sile. Brez reaktorja ni jedrske sile. Zaradi tega bodo na konferenci proučili mnoga vprašanja glede projektiranja in gradnje reaktorjev, dalje vprašanja s področja tehnologije jedrskih goriv, ter vprašanja odvajanja toplote iz reaktorjev in v zvezi s tem različne konstrukcijske rešitve glede na vrsto goriva in namer reaktorjev. Posebno veliko področje u-porabe jedrske energije predstavljajo tako imenovane živ ljenjske znanosti kot so medicina, biologija, agronomija itd. Jedrska energija, se v medicini uporablja v glavnem na dva načina; za diagnozo bo-Jezni (in, zg zdravije|»jef Kot primer za diaghozo «e lahko vzame uporaba radioaktivnega joda pri proučevanju u-s-pešnosti ščitne žleze. Kot je znano, ščitna žleza vsrkava jod iz hrane. C% bolniku dumo preparate radioaktivnega joda, se bo ta v razmerju zdravstvenega stanja te žleze več ali mani kopičil v njej, kar se s posebnimi števci lahko kmalu ugotovi. Lahko navedemo tudi znan primer uporabe radioaktivnih izotopov v > diagnozi, odnosno tako imenovano radiografijo. Ko se eTement talium dalj časa obseva v reaktorju, postaja radioaktiven in izloča prodorne žarke, ki so podobni rentgenovim. En tak zelo majhen izvor žarkov, postavljen v malem svinčenem zabojčku, lahko prenašamo in ga uporabljamo povsod, kjer ne moremo uporabljati velikih rentgenskih aparatov. To pride v poštev na primer na bojišču ali v vaseh daleč od prometnih sredstev. Znano je, da so doslej dosegli velike uspehe tudi v u-porabi radioaktivnih izotopov pri zdravljenju raka in raznih tri. tispč krbt cenejši od radio* aktivnega 'radija,* pa cVprav tumorjev. Radioaktivno zlato se že v velikem obsegu uporablja pri zdravljenju tumorja v možganih. Metoda sloni na načelu tako imenovanega notranjega izžarevanja, kjer se vir žarkov po prirodni ali umetni poti lokalizira v samem bolnem tkivu In tam neposredno in neprestano uničuje obul,el,e .cehge, jkar je v nasprotju z zunanjim izžarevanjem, kjer se pacient ob-sevti le od časa do časa Kot to delajo pri zdravljenju raka z obsevapji z radijem. Ze danes lahko nabavimo, ustrezne količine radioaktivnega ko? balta ali cgzija, ki sta okoli :n»j^ od n ja',* pa A imata isto rnoe in isti učinek. Ce bi hoteli opisati vse primere dosedanje uporabe radioaktivnih izotopov v zdravstvu, bi šli predaleč. V ostalih življenjskih znanostih se radioizotopi zelo mnogo uporabljajo tudi v raziskovanju tajnosti življenjskega procesa, pri cirkulaciji krvi, pri funkcioniranju posameznih Organov in žlez itd. Poseben sestanek na konferenci bo posvečen genetičnemu vplivu jedrskih obsevanj na ljudi, rastline in živali. Se nekaj statistike. Ženevska konferenca o mirnodobski uporabi jedrske sile bo trajala dva tedna od 8. do 20. avgusta. Znanstveniki, ki bodo zastopali 33 držav, bodo predložili nekaj več kot 1,100 referatov. Razumljivo je, da so največ referatov prijavili delegati ZDA in SZ. Mnoga dela, ki jih bodo predložili konferenci, so bila do pred kratkim »atomske tajnosti*. Priznati pa se mora, da ie razvoj znanosti v znatni meri pripomogel, da je varovanje teh tajnosti izgubilo vsak smisel. Vendar pa PL bilo nepravilno že pri samem tem zaključiti, da bo na konferenci prikazano prav vse, o čimer W bilo - ttjeba razstavljan. f-U konferenci na primer ne bo govora o pačinu pridobivanja jčdrskih. gdriv. Hkrati pa se moramo zavedati, da prečfstavlja konferenca šele začetek sodelovanja, ki ga je druga svetovna vojna tako naglo prekinila, sodelovanja, ki mora v sedanjih pogojih izboljšati razvoj znanosti in tehnike na področju, ki obeta človeštvu nove pog )-je za velik in nagel razvoj in ki bolj kot katerakoli druga področja terja mednarodno sodelovanje in popolno odkritost glede razvoja. Drugi korak na tem področju bi moral biti osnovanje mednarodne agencije za neposredno sodelovanje in za medsebojno pomoč pri konkretnem izkoriščanju jedrske energije. Taka agencija pa bi morala delovati izključno v okviru Organizacije združenih narodov. Hidrocentrala na Trebišn jici največji objekt «Jugoelekeksporta» Porečje Trebišnjice obsega okoli 2000 kv. km površine in ima izredno veliko padavin, ki ponekod dosegajo do 5 000 mm na leto Na zasedanju »Jugoelekeks-porta*. ki bo v prihodnjem septembru v Ženevi, bodo jugoslovanski strbkovnjaki predložili dokumentirani material o gradnji sistema hidrocentral v , porečju reke Trebišnjice v Hercegovini. Na: temelju štu- diji, ki so jih obdelali v' letu 195' 52 in 1953. je ta sistem končno že piešel v načrt «Jugoe-lekeksporta* za gradnjo hi-drdceritral v Jugoslaviji, ki bi dajale tok za izvoz v sosedne države. Sistem hidrocentral v porečju Trebišnjice bi dajal povprečno 2.5 milijarde kilovatnih ur električne energije na leto in bi tako predstavljal najmočnejši in največji objekt v okviru «Ju-goelekeksporta*. 0 Na posvetovanju, ki so ga pred kratkim imeli strokovnjaki v Trebinju, so zbrali podatke dosedanjih predhodnih del in prikazali zanimive podatke o geografskih pogojih', v katerih se bo ta sistem gradil. Porečje Trebišnjice obsega okoli 2.000 kv. km površine in ima zelo veliko padavin (od 1600 do 5000 mm). Sama Trebišnjica je največja ponikalnica na svetu in eden najbolj zanimivih pojavov na področju jugoslovanskega kra-lrt«je sa. Teče skozi Popovo pojjc. kjer se od oktobra do m*:* nabere okoli 400 milijonov kub. metrov vode. Poleti pa I djn»i-j*v. je to polje obdelano in posejano z raznovrstnimi kulturami, ker se voda spomladi odteče. Po TTebišnjič* te?« povprečno 100 kub. metrov vode na sekundo oziroma okoli 3.300 milijonov kub. metpov vode na leto. Njen skupni, pa-8ec znaša 4*K) »nietiov, kaf bi zadoščalo za dve hidrocentra-li. Za pryo hidrocentralo bi zgradili 110 m visok jez." pred katerim bi se napravilo akumulacijsko jezero z 1.300 milijonov kub. metrov vode, Ta hidrocentrala bi dajala 200 mW (megava(ov) toka. Druga hidrocentrala pa bi bila zgra-jeng tik ob morski obali pri Platah. Ta centrala bi dajala okoli 650 mW toka. Voda bi v to centralo prihajala po 17 km dolgem predoru. Ves sistem hidrocentral na Trebišnjici bi se po mnenju strokovnjakov mogel izkoriščati tako za domače potrebe, kakor tudi za prodajo električne energi-e v tujino. Poleg tega bi ta shbm onemogočil poplavljanje • 5.000 ha zelo plodne zemlje pri Trebinju in v delu Popovega polis. Hkrs-ti pa bi t* .!•!• omogočila ni-rtbikanie V,’,;>») ha zemlje, ki di po dve žetvi na le. ‘c, Vr*-l l«tnih pridelkov s 'eh povr«in bi »e tako povečal« v« poMiugo milijardo sektami ‘ obdržal Ita oblasti s pomočjo, ki so mu jo nudile 7,DA”. Ameriški posebni posebni odposlanec v Saigonu. general Collins, ki je sicer organizator južnovietnamske vojske, je večkrat izjavil, da je Dijeip najprimernejša osebnost, ki bi mogla v deželi uvesti mir. Resda je Dijern izšel kot zrna« govalec iz srditega spopada z verskimi ločinami, toda to šs ne more pomeniti, da je stabilnost njegovega režima popolnoma zagotovljena. Splošne okoliščine v Južnem Vietnamu so še vedno takšne, da so nalik na anarhijo, kar gotovo ne zagotavlja, da bi se ljudstvo tako z ene kot z druge strani sedemnajstega vzporednika na volitvah opredelilo za Dijernov režim. Negotovost m stran, da bi splošne volitve hkrati ne pomenile tudi konca Dijemove vladavine, sta osnovni razlog, da s-e on tako uporno in ogorčeno bori proti izvedbi ženevskih sporazumov. Američani pa težijo za tem. da bi s pomočjo vojaške in gospodarske pomoči, ki jo dajejo Dijemovi vladi, vsaj toliko okrepili stanje na jugu. da bi možnosti na volitvah bili enaki za oba partnerja. Pri tem imajo ZDA in Di.iem tudi določen formalni jzgovor za svoje ravnanje: o-Da sta namreč podpisnika sprejetih ženevskih obveznosti. Francija je z novo situacijo v Indokitajski, posebno v Južnem Vietnamu, potisnjena v zelo neprijeten položaj. Znano je. da so njene simpat'.:« na strani cesarja Bao Da’i, ki ga je Dijem dejansko vrgel “ prestola. Ameriški vpliv v Južnem Vietnamu je zavzel velik obseg, vtem ko Frano’-ja ne more izpolniti v 2enevi sprejetih obveznosti, čeprav je očitno, da bi mogla ohraniti določen vpliv v svoji bivši koloniji samo tako, da bi tej dala, oziroma z njo navezala boljše gospodarske in kulturne stike. V Londonu so z veliko zadržanostjo spremljali in reagirali na zadnje Dijemovo ravnanje. Culi so Se izrazi »zaskrbljenosti*, vendar se nevarni manevri južnovietnam-skega predsednika vlade niso obsodili. Tako nekako kot bi se bojevitemu predsedniku? bali zameriti, češ: če ga preveč razdražimo, utegne postati še bolj bojevit. Ni pa izključeno, da ni tu po sredi še kaj drugega. V Angliji no namreč uradno sicer za to, da se spoštujejo ženevski sklepi, m pa nobena skrivnost, da je v tej deželi precejšnje število takih, ki bi ne imeii prav nič proti, če bi se našla primerna oblika, s katero bi se volitve v Vietnamu preložile. Obstoj takšnih in podobnih želja ne preseneča, zakaj pri reševanju vprašanj, kot je vprašanje Vietnama, se vedno križajo določeni intere>'i, pri čemer si eni žele takega, drugi drugačnega razpleta dogodkov. Znano je, da obstajajo glede posameznih interesov v Vietnamu precejšnja nasprotja med ZDA, Francijo in Veliko Britanijo. Ta nasprotja so posebno ustra in očitna med prvima dvema državama. Razumljivo; Francija pač brani svoje «zakonite» kolonialne interese pred onimi, ki jih tu skušajo uveljaviti ZDA, Ngo Din Dijem. ki je njihov človek. zapleta položaj po naročilu. ne da bi se pri tem oziral na Francijo, ki vidi v tem premišljeno ameriško akcijo, naperjeno ne *amo proti Hi-čiminhu. ampak tudi francoskim interesom. Vietnamski problem je Francijo vse predrago stal, da bi ga hotela zdaj, ko se je v 2enevi našla zanjo še nekam primerna oblika rešitve, načenjati znova, tem bolj, ker bj rezultati verjetno bili zanjo še slabši. Kar zadeva Dijemovo zadnjo akcijo, še ni gotovo, kako bo ta uspela. Ni izključeno, da bo naj novejši pozitivni razvoj mednarodnih odnosov onemogočil, kar si je zastavil za cij «dinamični» juž-novietnamski ministrski pred-“ednik, dasi uživa pri svojem početju neprikrite simpatije in krepko podporo od strani gospodov, kot so kardinal Speelmann in drugi. Sicer pa bi ne bilo pametno vtikati glavo v pesek in ne videti. da trenutna situacija v Vietnamu ne predstavlja prav nič dobrega in da bi nadaljnje zavlačevanje izpolnitve ženevskih sporazumov privedlo do velikih nevšečnosti in resnih posledic. Zaman bodo vsi napogi, ki se po eni strani vlagajo, da bi se osnovna nasprotja pomirila in ustvarila novo. povotjnejše ozračje V svetu, če se po drugi strani dovoljuje in celo podpihuje početje neodgovornih provokatorjev tipa Ngo Din Dijem. Treba si je biti na jasnem in ne minimizirati primera, da predstavlja lahko vsako tako. tudi najmanjše žarišče spopada stalno nevarnost, da se duhovi ponovno razgrejejo, zgube razsodnost in se nenadoma zna jdemo pri starem, P. s.v zato je treba v zvezi z Aadniirr.i provokacijami v Vietnamu čijTtpre.i poiskati sredstva, da se nevarnost v kali zatre. Za zboljšanje Sajkovega cepiva Ameriška vlada ho začela v kratkem uresničevati nov obsežen program -raziskav za zboljšanje Salkovega cepiva proti otroški paralizi in me- tod njegovega pridobivanja Zv«zm urad za zdravstvo pa' je dodelil vsem Aaetim tvrdkam, ki izdelujejo S« ko-Vu cepivo, po en-gi zna.u,f. nega sodelavca z« zvezo. Hkrati je amer-aka vlada sprt.«til« kak.h 300.000 ampul tega cepiv«, ki sc j:h morali ?r«ri sedmimi tedni po novih i predpisih pretzkuaMi, PRIMORSKI DNIVN1K — 4 — m S £ TREBA JE PREPREČITI ZAOSTRITEV GOSPODARSKE KRIZE Družba ''Arrigoni’’ namerava zapreti podjetje za honserviranje rili v Gradeže Delavci so preprečili odvažanje strojev - Podjetje hočejo zapreti zaradi pomanjkanja rib > S tem bi ostalo brez zaposlitve nad sto delavcev Gospodarska kriza v gor iški pokrajini »e zaostruje iz dneva v dan- Predvčerajšnjim sta go-riškega prefekta obiskali delegaciji iz Gradeža in Tržiča. Prefekt De Zerbi se je razgo-varjal z ravnateljem Združenih jadranskih ladjedelnic iz Tržiča dr. Crovettijem o položaju, ki je naetal v ladjedelnici po suspenziji 1400 delavcev. V gradeški delegaciji pa sta bila župan prof. Minelli *n ravnatelj podjetja Arngoni. Ze več dni je prebivalstvo Gradeža, posebno pa delavci in njihove družine zaskrbljene zaradi vesti, ki govore o skorajšnjem zaprtju edinega industrijskega podjetja na o-toku. Družba Arrigoni ima namreč tudi v Gradežu podjetja za predelavo in k on serviranje rib. V njem je zaposlenih stalno nad 100 delavcev, ob sezonah pa še vej stotin o. stalih domačinov. Ze večkrat je bilo govora, da namerava glavno ravnateljstvo družbe Arrigoni iz Rimu zapreti to podjetje, češ da je nedonosno zaradi težav pri nabavi rib na domačem in tujem tržišču. Toda vse doslej so delavci upali, da se to ne bo uresničilo. Zadnje dni pa so v podjetju zapazili razne znake, ki jasno govore o uresničevanju namenov družbe Arrigoni. Zgodilo se je namreč, da so pred desetimi dnevi odpeljali stroj za zapiranje ribjih škatel v Cat-tolico, kjer je tudi podružnica družbe Arrigoni, kasneje pa so odpeljali tudi več tisoč steklenih posod in poslali blago, pripravljeno za prodajo, v Ce-seno, namesto neposredno trgovcem, kakor so delali doslej- V<« to je upravičeno razburilo zaposlene delavce; zato je notranja komisija obve- Zupanstvo v Gradežu je sprejelo delegacijo notranje komisije in poslalo protestno brzojavko predsedniku družbe Baldassareju v Rim. Odgovor upravitelja družbe je dokončno potrdil namero družbe Ar-ligoni, da zapre podjetje v Gradežu. Med drugim je Bal-dassare v brzojavki povedal tudi, zakaj so izdali ta ukrep. -Sporočil je namreč, da kljub dobri volji podjetje ne more veg obratovati, ako ne bodo v njegovo korist izdali posebnih ukrepov. S tem je postalo delavcem v Gradežu jasno, da bodo podjetje prej ali slej zaprli. V takem položaju so se razen oblasti zganile tudi razne stranke, med njimi demokr-ščanska, ki pa je v obvestilu, poslanem pokrajinskemu odboru stranke v Gorico, zahtevala, r.aj se izboljšanju gospodarskega položaja Goriške pomaga z rotacijskim skladom, obljubljenem Trstu in Gorici. Mi dobro vemo, kako teče zadeva z rotacijskim skladom, ki ne bo zadostoval niti za izboljša--nje gospodarskega položaja na Tržaškem, kaj šele, da bi prišel v poštev za goriško pokrajino. Ker pa navaja odsek LK'. uk primanjkuje’ lib na'dčma-čt m tčgu zaradi prepovedi lovi na istrski obali, bi pripomnili, da je edini izhod v jugoslovansko -.italijanskem sporazumu o ribolovu. S tem bi(h^-1) omogočeno tudi gradeškim ribičem luwtt rrbe izven ozkega domačega zaliva in jih prodajati po zmerni ceni podjetju Arrigoni, ki' bi na ta način še naprej lahko obratovalo in omogočilP zaposlitev več stotin gradeških domačinov- Se vedno nerešen spor v livarni «SAF0G» Rojslva, smrli in poroke gonški občini je bilo od stila ravnateljstvo podjetja, da | delavci ne bodo dovolili odva. žanja strojev. To so pokazal, • •>« 23. t.m IB rojMev o tudi v petek dopoldne, ko so, smrU- 8 okl,ceV mirno preprečili prenos stro- ja na tovorni avto, ki je prižel iz Šesto Fiorentina. Zaradi mirnega obnašanja delavcev se policija ni vmešala, tovorni avto pa se je odpeljal prazen. 5 porok. Rojstva: Viviana Visintin, Renzo Luisa, Guerrino Musi-na, Mariagrazi-a Lorenzon, Giuseppe Novelli, Ezio Pelle-grinon, Miehele Garzvllo, An-namaria Luonzo, Sandra Del- 1’Angela, Gianfranco Tedeschi, Carmen Rusjan, Giuliana Ri-volt, Dorotea Sfiligoj, Maria Stekar, Franco De Gregorio, Tiziana Borgher, Fabio Fioc-co, Claudio Grasselli. Smrti: 78-letni upokojenec Massimiliano Kuhn, 71-letna gospodinja Maria Mikulus, 44-letni invalid Giuseppe Kofol, 69-letna gospodinja Saveria Brisco vd. Grusovin, 48-letna gospodinja Carmela Clancrc, tilMetna gospodinja Giovanna Kocco, vd. Busetti, tri mesec* stara Carmela Catanzaro, 20 ur stara Rosanna Braidot, 32-letna gospodinja Emma Ba-stiani, vd. Karlovini, 70-letni upokojenec Giuseppe Minut, 83-letna gospodinja Arna Eržen, vd. Cainero, 65-letni u-pokojenec Giuseppe Marvin, .r>6-lelna gospodinja Tranquil-la Tomat, 72-letni knjigovez Antonio Pertot, 58-letni ribič Angelo Febretto. Oklici: mehanik Roriolfo Cherpan in gospodinja Maria Devetak, agent javne varnosti Antonio Mallardo in trgovska pomočnica Bruna Pan-ciera agent civilne policije Paolo Hastoni in trgovska pomočnica Maria Kaiianich. Car-lo Folla in gospodinja Silvana Vrcch, uiudniik Giuseppe Gargiullo in gospodinja Flora Ma*cio, pleskar Valerio Cocetta m gospodinja Milena Pnoletti,* policijski stražnik Felice f,a Tožre in delavka ElUW .Simcic, kamnosek Ot-tavio Weffort in gospodinja Blisa Magnarin. Poroke: mehanik Lucia-no Brumatti in delavka Giovanna Nanut, policijski stražnik •Sigismondo Jnnamorati in gospodinja Amalia Poletti, šofer Elio Hodella in gospodinja Caterina Štrukelj, šofer Um-berto Teatra ri in tkalka Ar-manda Borghesc. policijski stražnik Raffaele Carrozzo in trgovska pomočnica Elda Agni. Kljub številnim protestom delavcev, zaposlenih v livarni SAFOG v Gorici, ravnateljstvo noče slišati o, izplačilu proizvodne nagrade svojim uslužbencem pred poletnimi počitnicami. Po sestanku v preteklem tednu, na katerem so se srečali nekateri člani notranje komisije in zartopniki podjetja, je bilo upati, da bo le prišlo do uresničitve delavskih zahtev, toda ravnateljstvo je zopet izigralo svoje uslužbence. Položaj je portal nako na pet, da so včeraj delavci mi slili stavkati, vendar do stav ke ni prišlo, ker so v zadnjem trenutku zastopniki deloflaja! ca sporočili, da bi želeli sestati se s člani notranje komisije. Ker so pogajanja z ravnateljstvom vodili le nekateri člani notranje komisije, zato tudi se ni prišlo do zaželenih rezultatov! Nujno je, da v akciji za izplačilo proizvodnih nagrad sindikalne organizacije nastopajo enotno. 1 i:::' I *j lij 'ji llfijij, ujfjil { ‘ 'ji i*ai.,), ! | * ”1 1 isini1: fcnii' 1*1 M VČERAJ ZADNJA GORSKA ETAPA NA TOURU Belgijec Brankart na cilju prvi pred L. Bobetom, Gaulom in Geminianijem Bobet drži trdno rumeno majico • Etapa na Kronometer bo še edino laKKo prinesla Kako spremembo TEKMOVANJE ZA DAVISOV POK^l UREc K 37 borjv PRIPRAVLJANJE V MILA® * Obvestilo Odbor Dijaške Matice obvešča vse, ki želijo biti sprejeti v Dijaški dom v Gorici. Sve-togorska ulica št. 42, kot notranji ali zunanji gojenci v šolskem letu 1955-36, da morajo vložiti prošnjo na posebni tiskovini, ki jo dobijo na sedežu ZSPD v Gorici, »11. Asco-li 1-1. najkasneje do 3». avgusta t. 1. Vsa nadaljnja pojasnila prejmejo istotain. Izlet SPD SPD v Gorici organizira v soboto 30. in v nedeljo 31. t. m. izlet na Nevejsko i-edlo in na Prestreljenik. Prevoz ho z avtobusom. Odhod v soboto ob 15 uri, izpred kavarne Bratuž. Vpisnina pri D. Šuligoju do četrtka. Voznina za člane 750 lir, za nečlane 850 lir. DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan ves dan in/ ponoči lekarna S. Giusto, Kor-zo Italia 106 - tel. 31-52. PAU, 26. — Za drugo in težjo pirenejsko etapo je danes dopoldne ob 10. uri startalo 70 dirkačev. Prevoziti so morali 206 km, pri tem se pa vzpeti najprej na prelaz Hailla, kar je bilo malenkost (komaj 490 m višine), nato pri 85. km na 2113 m visoki Tourmalet in pri 151, km na Col d’Aubisque (1710 m). Dirkači vozijo dlje časa skupaj, čez Bose du Haillo (50 km) pa vozi prvi Benedetti pred Darrigndom. Ruhyjem in vsemi ostalimi. Borba se pa prične na prvih vzpetinah Tour-maleta in v napad *e prvi spusti Spanec Poblet. Skoraj takoj ga dohiti Gaul, nato I,. Bobet in Spanec Lomno. Bauvin sku ša dohiteti te štiri, približa se iim že na 100 m, a tedaj odneha. Pez Tourmalet vozijo prvi štirje v navedenem redu. Pri 121. km je z njimi tudi Bu-chonnet in tu imajo več kot 3’ prednosti pred skupino 18 dirkačev, med katerimi so Forna-ra. Geminiani, Rolland, Astrua in drugi. Začne se vzpon na Col d'Au-hisque. Pri Souloru. to je 8 km od vrha. sta Gaul in L. Bobet že sama v vodstvu. Slede I.orono po 1 43 . Geminiani in. Brankart po 2’. Buchonnet po ’10” in po 4*50" sledi skupina 14 dirkačev, med katerimi pa več Fornare in tudi ne Po-bleta; to skupinico vodita A-strua in Rolland. Cez Col d'Abisque vozi prvi Titul, takoj za njim L. Bohet. Brankart in Geminiani pa imata 1 '55" zaostanka. Astrua je s svojo skupino zaostal za 5’05", Fornafa, ki ga je Coletto počakal. pa celo za 12'. V dolgi vožnji navzdol proti | KINO CORSO. 17.00: «Strah», I. Berfi man in E. Wieman. VERDI, 17.00; »Ujetnik rudnika«, G. Cooper. CENTRALE. 17.00: »Tragična balada«, M. I,awrence. VITTORIA, 17.00: «Desperados ob meji«, R. Calhoun. KINO NA ODPRTEM. 21.00: »Parižanka v Rimu«, A. M. Ferrero in A. Sordi. Sobotno in nedeljsko poslovanje SNG tz Trsta je po dolgoletnem odmoru zopet poživilo naše kulturno življenje, zato mu dolgujemo večjo pozornost. Preden se ustavim pri «Primorskih zdrahah» dr. Mirka Rupla, moram opozoriti da je to eno izmed tistih Goldonijevih rfel, ki je vedno v nevarnosti, da zaide iz komedije v farso. Ze dinamika snovi same in ostra izreza-nost karakterjev, vzetih iz določenega okolja, sili režijo in igralce k temu. Moram reči, da se je rezlja dobro zavedla te nevarnosti in da so se ji skušali izogniti, vendar pa so se nekatere, zlasti moške kreacije zelo približale tej meji. Mislim, da tega niso bili toliko krivi ne igralci ne režija, temveč srečna, toda nevarna Ruplova ponašitev. Zdi se mi namreč, da se je občinstvo malo preveč smejalo dialektalnim biserom in vzklikom, vzetim iz narečja naših obmorskih vasi, in pri tem pozabilo na tipe, ki postanejo komični ne toliko zaradi jezika kot zaradi situacije same in zaradi dialoga Rekel sem že, da tega niso krivi igralci, ker je vsak od njih dovršeno odigral svojo vlogo, vendar so se mi zdele ženske kreacije bolj umirjene 99 Primorske zdrahe“ v izvedbi SNG iz Ir sta in bolj blizu Goldonijevim tipom, polnim vsakdanje resnice. Posebno Valerija Silova nam je pustila spomin. »Toneš, kakršno bomo lahko še našli na križanskih stopnicah v grljanskem portiču pred bar-kovljansko hišo, na odru pa morda nikdar več. Tea Starčeva je ustvarila tako dovršen lir na pol naivne a vendar hudomušne Terezke. da jo skupno s Tono najdemo lahko le na našem Krasu. Takojšen stik z občinstvom je našla tudi Zlata Rodoško-va v vlogi temperamentne Pepke in ga včasih spravila v pravo navdušenje, posebno v daljšem samogovoru ob koncu igre, ko pred tujim uradnikom brani sloves naših dražestnih, čeprav navihanih Primork. Tudi Štefka Drolčeva v vlogi Urške je bila pUstno domače dekle, polno svežine in prijetnosti; škoda da je sko ni Eme Starčeve, ki nam je ustvarila krepak in prepričljiv ženski lik. Od moških stvaritev je bila brez dvoma najboljša kreacija Modesta Sancina. Podal nam je jecljajočega Lipeta. v katerem najdemo preprost toda pošten domač značaj, čeprav bi se na prvi pogled zdelo, da stoji pred nami samo zato, da nas s svojim govorom zabava. Mislim, da je. njegova pot do sodišča v svoji preprostosti bolj ganljiva kot pa smešna. Tudi Jožko Lukeš je ustvaril enega izmed najbolj dovršenih likov ter je s svojo zadržano interpretacijo podal res gosposkega fzidorja Julij Guštin in Miha Baloh sta podala dva dobra tipa zaljubljenih in vročekrvnih ljubimcev, kot jih najdemo samo ob topli morski obali. Silvij Kobal je bil morda alo preveč živahen, vendar post vloge ni dovolila poka- je njegov Tomaž res lak, da zati svojih resničnih odrskih zmožnosti, kot smo jih že videli v drugih delih. Isto moram reči tudi o Va- razburi celo ribiško naselje in vžge ljubosumnost ostalih dveh zaljubljencev. Stane Raztresen in Anton Požar sta bila dva krepka vaška hioža, ki trdno stojita na tleh. S svojo možatostjo in s svojimi nastopi sta pomirjevala razbeljeno ozračje ohranjevala pa še vedno tisto mero kotnike, ki jo je komedija zahtevala. Omeniti 1 ..oram tudi Droba uta Josipa Fišerja, ki je bil res pristen sodnijski sluga, zvest svoji službi, ki pa vseeno ne zavrne male napitnine. Dostojno sta zasedla svoji vlogi tudi Vojko Cesar in Edvin Sva b kakor tudi vse ostale skupine, predvsem lepa četa nočnih vasovalcev. Poudariti moram še enkrat visoko umetniško višino ce lotnega ansambla, ki je s svojo igro zajel in si na hip osvojil celotno občinstvo Enako moram tudi poudariti okusno in racionalno scene rijo, ki je v določenih tre nutkih s pomočjo spretne raz svetljave dosegla toliko su gestivne moči, da se je zde lo, da tudi ona sama sode luje kot bi bila živo bitje. Prepričan sem, da izražam mnenje vseh gledalcev, če re čem, da smo vsi SNG iz srca hvaležni za njegov obisk da si vsi želimo, da bi zopet kmalu pozdravili med nami. O. C Pauju se prvi šlirje združijo, na cilj pa privozi prvi Brankart. dirkač, čigar Ime se je že stalno pojavljalo med prvimi. a je to pot uspel, da si je osvojil tudi etapno zmago. Ta njegova zmaga je seveda še toliko pomembnejša, ker je šlo za eno najtežjih etap na vsem Touru. Bobet je kajpak ostal še nadalje v vodstvu in še bolj se je odmaknil od konkurentov, ki mu pač ne bodo mogli več škoditi. V petek je sicer na sporedu se etapa na kronometer za posameznike, vendar Bobet tudi v tem pogledu ni slab in gotovo bo privozil v Pariz z rumeno majico. Italijanski dirkači so zaostali in zlasti Fornara je precej pa- TOURMALET |čC.2114m. AUBISOUE |iC1708i». ■•ST Včerajšnja etapa Zakaj iščejo vodo ob Soči ko jo imamo tako blizu (Nadaljevanje s 3. strani) kov, podtalna Voda na levem srškem bregu pa ne izhaja iz vseh pritokov, temveč samo z Soče in iz njenih levih pritokov, to je iz onih. ki prihajajo z jugoslovanskega ozemlja. medterrf ko je podta.na voda italijanskega izvora samo na desnem bregu Soče. »Zanimivi so - čitamo na sedmi strani omenjenega poročila — 1918. leta objavljeni podatki o padavinah (dež m sneg) v soškem bazenu (ki brez. bazena reke Ter, desnega soškega pritoka, meri 2288 kv. kilometrov). Po podatkih 29 postaj znašajo letne padavine v soškem bazenu (brez Tera) nič manj kot 2.177 metrov, še več, v baAnu zgornje Soce znašajo 2.467 metrov, na trnovsi planoti pa celo 2.8 metra. Pojavljajo se včasih ogromne dnevne padavine, kot na primer 0.286 m«'.ra v enem samem dnevu, na postaji Kreko-vec, dne 12. oktobra 1891, Te ogromne padavine, ki so posle dica strmih kraskih višin, ki se dvigajo nedaleč od morja v vlažnih južnih zračnih tokovih nam odkrivajo bogastvo pod' talne vode v spodnji furlanski nižini, kar nam jamči to podtalno vodno bogastvo, na katero se Trst lahko vedno in brezpogojno zanaša.« Tako torej; na vodo iz re-kt Reke-Timava se ne mo remo zanašati, ker prihaja iz Jugoslavije, na podtalno vodi v furlanski nižini, ki tudi prihaja iz Jugoslavije, pa ne lahko brezpogojno in vedno zanašamo! Toda timavska voda je zato v nevarnosti, trdi- jo zagovorniki novega vodovoda, ker jo nameravajo Jugoslovani izkoristiti za električno hidrocentralo (menda pri Ospu). Na Soči pa že obratuje taka hidrocentrala, nakar pa teče njena voda neovirano naprej na Furlansko. In prav tako bi prišla bistriška voda k Ospu, ki je prav tukaj pred nosom, mnogo bliže kot Ti-mav in seveda še mnogo bliže kot furlanska podtalna vo da. Razen tega se je v Jugo slaviji že govorilo o tem, da bi ponudili električno «'ilo nova centrale tudi Trstu, in nov vodovod iz Ospa bi stal brez dvoma mnogo manj kot oni iz Furlanije, Iz pravkar povedanega je razvidno, da tržaškemu in sploh nobenemu mestnemu vodovodu ne preti nobena ne- del v splošni klasifikaciji. Rahlo namigavanje, da bodo Fornara, Astrua in drugi Bobetu mogoče vendar nevarni, se je izkazalo za neutemeljeno. Bo-beta italijanski dirkači vse čas niso ogrožali in ko je prišel odločilen trenutek, je Bobet s suvereno superiornostjo prevzel vodstvo. Vrstni red na cilju XVIII. etape (Saint Gaudens - Pau, 205 km): 1. Brankart 6.39’39”; 2. L. Bobet, 3. Gaul, 4. Geminiani, vsi s časom zmagovalca; 3. Ockers 6.42’05”; 6. Ruiz, 7. Impanis, t. Buchonnet, 9. Nolten, 10. Rolland, 11. Quentin, 12. Mahč, 13. Close, 14. Astrua, vsi s časom Ockersa; 13. Bovay I.42T7”; IS. Lorono S.42'19”; 17. Robinson S.42’24”; 24. Coletto 6.30 08’ -, 23. Fornara i. č.; 26. Giudici i. č.; 27. Fantini 6.54’26”; 29. Pezzi i č.; 34. Monti i. č.; 41. Benedetti 6.36*32”; 51. Barozzi 7.02'49 Splošna klasifikacija po XVIII. etapi: 1. L. Bobet 109.16’09”; 2. Rolland 6,04”; 3. Gaul 7'43”; 4. Brankart 7'4S”; 5. Geminiani 10’2l”; S. Astrua 13TI”; 7. Fornara 14'56”; 8. Ockers 22’32”; 9. Close 24'45”; 10. Quentin 28' 12”; 13. Coletto; 24. Monti: 26. Fantini; 30. Giudici; 34. Pezzi; 42. Barozzi; 46. Benedetti. Klasifikacija moštev po XVIII. etapi: 1. Francija 32S.34’41"; 2. Italija 326.39'31"; 3. Belgija 327.27’ 69”; 4. Holandska; 3. SV Center; 6. Španija; 7. Vzhod; 8. Zahod; 9. Švica; 10. Mešano; II. Ile de France. Cez posamezne vrhove so dirkači vozili v tem redu: Bosse du Hailla - tretja kategorija: 1. Benedetti, 2. Dar-rigade. 3 Ruby. Col du Tourmalet - prva kategorija: 1. Poblet, 2. Gaul, 3. Bobet L.. 4. Lorono. 5. Buchon-r.et, 6. Astrua, 7. Brankart, 8. Van Genechten, 9. Geminiani, 10. Mahe. Col de l'Abisque - prva kategorija: 1. Gaul. 2, I.. Bobet, 3. Brankart. 4. Geminiani, 5. Buchonnet. 6. Lorono, 7. Mahe, 8. Ruiz, 9. Nolten. 10. Ockers. Splošna klasifikacija za veliko gorsko nagrado: 1. Gaul 84 točk. 2. Louison Bobet 70, 3. Brankart 44. 4 Gelabert 31, 5. Astrua 30. 6. Lorono 28, 7. ex aequo: Fornara, Nolten 24, 9. Geminiani 23 10. Scodeller 18, 11. Coletto 17, 12. Buchonnet 15, 13. Caput 13 14. Mahe 11, 15. Poblet 10. MILAN, 26. — Danes dopoldne so svedski igralci, ki bodo nastopili proti italijanski teniški reprezentanci v dvoboju za Daviaov pokal, imel trening, ki je trajal približno eno uro. Toliko so trenirali tudi popoldne. Dopoldne so trenirali tudi Italijani. Jutri, pozno popoldne bo objavljen spored dvobojev. POKAL GALEA MONTECATINI, 26. — Začelo se je teniško tekmovanje za «Pokal Galea«, ki se ga udeležujejo juniorska moštva Avstrije. Jugoslavije, Španije, Italije in Monaca. Prvi dvoboj med Avstrijo in Monacom se je končal s 4:1 za Avstrijo. Osma Trabertova zmaga nad Seixasom V finalu za prvenstvo Penn-sylvanije je Tony Trahert premagal dosedanjega prvaka Vica Siexasa s 6:1, 6:2, 6:3. To je že osma Trabertova zmaga nad 31-letnim prvakom Filadelfije. V dvoje pa sta Trabert ir, Seixas premagala Burrovv-sa in Clarka s 6:2, 6:3, 6:4. * # * V Travemuendu je Van Voorhees (ZDA premagal Angleža Mottrama v finalu s 6:2; 1:6. 6:2. V dvoje pa sta Italijana Belardinelli in I.azzarino premagala Mottrama in Van Voorheesa s 7:5, 6:3. namreč vemo, da Angliji nogometu že davno nis° , več kot toliko drugih iti je torej treba proti nji*1 stapljati posebno evropski^ prezentanco. Mar ne 5' mnogo bolj upravičeni da bi si zaželeli kal T dobnega? In končno J ne bi bilo bolje pustiti • : stem času nogometaše, d® ’ čivajo. Madžari so zelo no ukrenili, ko so dejali, tl j igralcem potreben počitek bodo zaradi tega v tistem j prosti. Tudi Jugoslovani, storili mnogo bolje, če bi finali kot Madžari. Do fri •o t H* UDA drugi finalist Srednjeevropskem p<^ BRNO, 26. — Moštvo l&K Prage je včeraj po dveh ločenih tekmah premagal0 vana iz Bratislave z 2:1. sta dala desni krilec P'u* po strelu iz kota in desn° j lo Hlavaček iz voleja. P0 za UDA je dosegel svoj S0^ Slovan. Sodil je Avsh1" Maier. odgovorni ureflnm STANISLAV RENKO * Tiska Tiskarski zavoa ZTT * ___________________________ V Erlangenu je zmagal na teniškem turnirju Jaroslav Drobny, ki je v finalu premagal Avstralca Arkinstalla s 6:2. 6:2, 6:1. Igra je trajala 55 minut. "MotoGuzz1 VO0‘; )* j Hci fe! tOV,; »lov, o n«8a P* sPorr 8» j Van V, »Ost\ bora 8»k; »»re Polk mne Po JOP! hin tOVi L. Soerensen pri Fiorentini Fiorentina, ki si je ze pridobila za novo sezono Brazilca Julinha in Italoargentinca varnost, dokler se reke izko-1 Montuorija. je sedaj končala riščajo samo za električne centrale, paj) pa postane položaj zelo kriilčfen, akč se začenjajo izkoriščati za intenzivno s namakanje zemlje in. za bonifikacijo, kar se že dogaja v Padski nižini, kjer se njeno prebivalstvo že prepira zaradi izkoriščanja reje. ki jo namakajo. V tem '•poru so tud: beneški poljedelci, katerih vodni interesi segajo do desnega brega Soče. Zaradi tega se tudi bodoči tržaški vodovod ne upa po vodo italijanskega, izvora na desni breg Soče. ker bi prišel v konflikt z interesi beneških poljedelcev. O tem in drugih vprašanjih, ki se tičejo tržaškega vodovoda se bo govorilo v prihodnjem članku. BREŽAN še pogajanja za pridobitev Danca Leslieja Soerensena. ki je preteklo sezono igral pri Milanu. Potem ko je Milan pristal. je Fiorentina prejela se po telefonu iz Kopenhagena pristanek samega Soerensena Danec bo igral 13. avgusta v kontinentalnem moštvu proti-Angliji, potem pa bo okrog 20. avgusta prispel v Firence. Spel novo moštvo za reprezenTanco proli Angliji PARIZ, 26. — Tajnik Evropske nogometne zveze Pierre Delaunay je danes objavil postavo evropske reprezentance, ki bo 13. avgusta nastopila proti angleškemu moštvu v Belfastu. Postava je bila spremenjena, kep so nekatera madžarska, nemška in spanska moštva odklonila povabilo, da stavijo svoje igralce na razpolago. Taksna je nova postava evropskega moštva: Vratar: Buffon (It.) Branilci: Hannapi (Avstr.), Gustavson (Sved.), Van Brandt (Belg.) Krilca: Occvirk (Avstr.), Bo-škov (Jug.) Napadalci: Soerensen (Dan.), Boniperti (It.), Kopa (Fr.) Vu-kas (Jug.), Vincent (Fr ) Rezerve: Eriksson (Sved.), Schlegel (Avstr.), Jonquet (Fr.), Zebec (Jug.) Danec Soerensen je sedaj kot profesionalec v Italiji. Čeprav v moštvu ni Madžarov, še vedno nismo mnenja, da bi reprezentanca ne bila lahko boljša. Sicer pa sploh ne vidimo razloga, zakaj naj evropska reprezentanca igra proti Angliji. Mar zato, ker so Angleži na otoku? V ostalem KLASIČNI PHOIZV POSEBNE CENE. Sezonski: hCARDELLINOd 99.500, »ZIGOLOa 137.000, »LUKSUZNI ZIGOLOš 133.000, «GALLETTO» 249.000, »AIRONE 250 za turiž*111’ 349.000, »ŠPORT* 364.000, MOTORJI s tovornik01” za 13 stotov. Okoristite *e s takojšnjo dobavo- Avtomehanična delavni0*' brušenje cilindrov CREUflASCOH . \ °u da kon »zof tllir jtot, kot, !°8i »a,, VPr »d. PfS' Ive, ior, »ko lo« kot »ar » i «*1 i-il «1. k' k( Re Of hi ril »r ai Pi m ŠTRITOF IIDOU&U RIHORO NA 3000 M Na atletskem mitingu v Beogradu je postavil Štritof nov jugoslovanski rekord na 3000 m s časom 8:14,8 in s tem za 4 sekunde popravil rekord, ki sta ga skupno držala Mihalič ir Ceraj. Jditc mi dfichtait predvaja danes 27. t. m. z začetkom ob 18. uri Jragnlji mata Se. il Igralci: DANIEI.LE DARRIEUX, CHARLES VITTORIO DE SICA in LIA Dl LEO m Kino po želji na odprtem ali pa v zaprtem prostord' Vladimir Bartol. MLADOST PRI SVETEM IVANU (Drugaknjiga) TEŽKA JE POT DO UČENOSTI 42. Drugo poglavje. V CIBIL-MET0D0V1 $011 • UČITELJ ADAMIČ - NOVA KATASTBOFA 21 Ko je bil «nono» obolel, mi ni nihče povedal, da je zapisan smrti. Pa tudi ce bi mi bil kdo povedal, sem bij premajhen, da bi bil to doumel. Sele ko je ležal na mrtvaški postelji in so ga nato zabitega v krsto odnesli pogrebci iz hiše, sem se začel zavedati, da ga ne bom nikoli vec videl. Ko sem izvedel, kako je z Jelkino boleznijo, sem bil ie večji in mi je bilo po izkuinji z »nomotom* popolnoma Jasno, da bo morala umreti in kaj to pomeni: zabili Jo bodm V krsto in odpeljali na pokopališče, kjer jo bodo zakopali v grob. In nikoli več ne bo prišla na nas vrt in nikoli vec se ne bo igrala z nami. V Jelko nisem bil .zaljubljen, tudi v najbolj otroškem smislu ne. Vsaka čustvena zavzetost, pa če je se tako nedolžna in odmaknjena, zahteva določenih energij; danes mislim, da sem bil s solo in s svojimi raznovrstnimi zbirkami in zanimanji preveč zaposlen, aa bi imel se za kaj drugega energij na razpolago. Vendar je Jelkina bolezen, ki Je bila dolgotrajna in mučna, na čuden način zavzela mojo i antoizij o Nekoč je mama povedla Mašenko in mene na obisk k bolni deklici. Bili smo le za trenutek v bolnlcini sobi. Jelka Je ležala na belem zglavju in pokrita Je bilajt robato odejo. Njen neskončno shujšani obrazek sredi temnih las m bil nič manj bel od zglavja In rjuh. Podala nam je koščeno ročico z mrtvo kretnjo. Pri tem se Je skušala nasmehniti, toda njen obraz se Je samo bolestno spačil. Takoj zatem so nas povedli v sprejemnico, kjer smo še nekaj Casa posedeli z gospo in Olgo. Olga je bila zgovorna in je venomer čebljala o bolni sestri, o katere usodi tudi takrat ni še ničesar slutila Ko smo odhajali, nama je mama rekla: »Olgi tudi zato ne povedo resnice o Jelki, ker se bojijo, da ji ne bi v svoji nepremišljenosti povedala, kako Je z njo. Jelka namreč misli, da bo sla na »pomlad na Gorenjsko, kjer ji bo sveži zrak v smrekovih gozdovih povrnil zdravje. Revica pa spomladi gotovo ne bo več dočakala.* Ob teh besedah me je neskončno zabolelo pri srcu. Doma sem si poiskal samoten kotiček na vrtu in v ušesih ml je brnela pesem, ki nam jo je oče pel, ko smo bili še čisto majhni: »Prišla bo pomlad...* Obšla me je neizrečena žalost. Za «nonota» se nisem nikoli čudil, da je umrl. BU Je starček in vse pravljice so govorile, da morajo starčki prel ali slej umreti Povrh vsega sem bil še hud nanj. ker mi ni verjel in je postavil moje pripovedovanje o mojih nočnih pohodih na preizkušnjo. Todr Jelka je bila eden izmed nas otrok in bila je tako neskončno dobra Ni ml hotelo v glavo, da bi njeni bolezni ne bilo odpomoci. Kaj zdravniki in njihova veda res nic ne premorejo? Zakaj obljubljajo Jelki, da pojde šele na spomlad na Gorenjsko med smrekove gozdove, ko bo že prepozno, ko je ne bo več, če smrečje zares pomaga pri ozdravljenju pljučne bolezni? Zakaj je ne pošljejo takoj? Tu je nenadoma pridobila moja fantazija predmet, ki se ga je mogla s pridom oprijeti Od tistega dne sem sleherni večer, kdaj tudi čez dan, sanjaril in koval načrte, kako bom Jelko ozdravil. Poprosil bom njene in svoje starše, da naju odpravijo v smrekove gozdove kam na Gorenjsko. Tu jo bom hranil z jagodami in drugimi gozdnimi sadeži. Toda jedro mojega zdravljenja bo drugo: govoril in prigovarjal ji bom. da mora ozdraveti. Komaj verjamem, da sem bil do takrat kaj slisal o sugestiji, — iziraz, ki sem ga bil spoznal veliko pozneje, — da o kaki zdravilni metodi s sugestijo ali kakim podobnim psihičnim faktorjem sploh ne govorim. Pripovedoval sem že, kako sem kot predšolski otrok brezpogojno veroval v nekakšno magično moč besede. Moji čarovni izreki, moja pripovedovanja «nonotu» so temu zgovorefv dokaz. Ce so šolska doba, pristop k »Sokolu* in druge družbene terjatve potisnile to moje verovanje ob stran in ga potlačile v podzavest, pa je ob Jelkini bolezni privrelo z vso svojo prvobitno silo na dan. Svoj načrt, svoje prigovarjanje Jelki sem med njeno boleznijo izdelal do vseh tistih podrobnosti, ki Jih premore naiven, toda za duševne stvari dovzeten in v njih bistroviden otrok. 2ivo sem si predstavljal, kako se bova naselila v koci sredi smrekovega gozda, kako bom zakuril ogenj v ognjišču, kako in kaj ji bohr kuhal, kako bom zanjo nabiral jagode in ji Jih nosil; predvsem pa. kaj in kako ji bom govoril. Vse to fantazijsko doživljanje in izživljanje mi je ostalo do danes v tako živem spominu, da bi ga mogel v vseh podrobnostih obnoviti. Naj bo moj spomin, kar tiče zunanjih faktov, že tako pomanjkljiv, je v pogledu mojega lastnega notranjega doživljanja natančen in zanesljiv kakor kronometer. Ko je načrt tako stopnjo za stopnjo dozoreval v meni, sem se nekega večera odločil: jutri stopim pred starše in jim ta svoj načrt razodenem. Morah mi bodo pomagati ln me podpirati v njem. A Toda ko sem naslednje jutro vstal, sem opazil, ko ji stopil na noge, kako sem ves majhen ln šibak. Videl setfl-^ £om še otrok, in jasnina dneva me je poučila, da če starši in drugi ljudje že ne bodo smejali, pa za gotovo n ( ne bo jemal resno mojega predloga. Bil sem obupan ® tiho zaprl v svojo žalost. Ko pa sem zvečer zopet legel v posteljo, mi je bilo ^ enkrat spet vse Jasno: Jelke ne bo nihče ozdravil, če J® i ne ozdravim. Spet sem imel čisto natančno vizijo kraJ.Lf vsega okolja, v katerem bova živela z Jelko. Spet so ot J podrobnosti moje strežbe in mojih pogovorov z bolnico. v ,j beseda, ki bi jo moral izreči deklici, vse prigovarjanje l^f vanje zaupanja v samo sebe, vse to mi je z največjo čenostjo zvenelo v usesih. Da. tiho, čisto tiho sem izgoviy besede, kajti pri zaprtih očeh sem videl, kako sedim * vjf v gozdni koči in kako se dragi deklici sleherni dan čujejo moči. »Ti boš ozdravela, Jelka; samo hoti*, sem ji prigovu,fs »V tebi Je moč, samo spoznati Jo moraš. Nočem, da obuP Hoti, upri se bolezni! Zaupaj vame!* ^ Stisnil sem Jo za zapestja in ji gledal v oči: »Hoti, d® zdrava. Hoti In zaupaj vame!* Toda naslednje jutro je prišlo spet spoznanje lastne ^f nosti in nemoči. Spet si nisem upal spregovoriti staršefli’ M sem čutil, da nihče ne bo zaupal in verjel otroku. In Je bilo v meni trdno prepričanje, da bi mogel Jelki zdravje. Nekega večera se je vrnil oče iz kavarne domov navadno resnim obrazom. Mama, ki je imela zlasti do »sesti čut*, ga Je takoj vprašala: »Kako je z Jelko?* »Zelo slabo. K-r se boji, da gre z njo h koncu.* . »Ubogi, ubogi otrok!* je vzkliknila mama. »Morda ^ zanjo odrešenje, toda starši, nesrečni starši, ki tako na tem otroku!* (Nadaljevanje it