Nekaj o šnlvereinu in še kaj. Govor dr. Gregoreca v drž. zboru dne 22 sušca 1889. Visoka zboraica! Šolska aadzorstva na Koroškem ia Štajarskem zlorabijo maogovrstu* svoje službe v poaemčevaaje Sloveacev. Naj ab zopet pojaaaim, oglasil aem se k beaedi. I^davao je takaj g. Jaraej vit. Caraeri rabil n\koliko zmedeae besede: ,,Nemec ai aikoli ponemčeval, oa še aiti zmožaosti aima za to. Jediai Neaici, kateri poaemčevati aaiejo, to so Pruai". Posledajim beaedam ne bodem ugovarjal, ker z ozirom aa surovoat v poaemčevaaji Prusi res daleč prevažajo vse drngo Nemce. S tisto tarško silo, s katcro Praai uboge Poljake aa Pozaaajskem poaemčajejo, more se meriti le še turška sila, s katero Madjari že več let mučijo avoje slovaaske, rumuaske ia nemške sodržavljaae! Veadar iz tega ae sledi, da bi poleg Prusov drugi Nemci ae imeli aiti poželeaja aiti apoaobaoati za poaemčevaaje. Naaprotao dokazaje več, kakor tiao61etaa ia žaloataa zgodoviaa Čehov ia Sloveacev. Sleherai Ijudopiaai zemljovid avstrijaki ozaačaje aereaaičao, kar je g. Jaraej vit. Caraeri izastil. Imeaamest: Lipa, Litomerice, Toplice, Zatež aa Ceškem, Brezje aa Koroškem, Ljabao, Gradec aa Štajarskem kažejo aa slovaaaki pričetek, daadaaašaji so oaa meata pa aemška. Tadi drugi Nemci poleg Pruaov umejo dobro, kako se poaeaičuje, zlaati izvrstai atrokovajaki v poaemčevaaji 80 v aovem času aemaki liberalci. Zadajih 150 let rabi v poaemčevalae svrhe poleg birokracije ljadska šola ia šolako aadzorstvo. Kjer so šolaka aadzorstva v rokah aemških liberalcev, kakor aa Šlezijakem, Koroškem ia Štajarskem, oadi poaemčujejo. Zlasti posledaji dve deželi prizadevajo ai hitreje, ko aiogoče poaemciti, da bi ji čisto aemškim deželam prištevati mogli. Toda Sloveaci v teh deželah niso voljai popustiti svoje slovaaske aarodaoati, svojega slovaaskega jezika ia zuaeaja. Odločili ao trdao držati ae svoje aarodaosti, da ae v Avstriji ohraaijo kot Slovaai. Zatorej ae pa tudi krepko braaijo zoper vse poaem6evalae naredbe šolskib. aadzoratey. Ta borba je težavaa, ker ao Sloveaci v aaaajšiai, Nemci pa v večiai ter se je tudi brezozirao poslužujejo. Zadajih 20 let imajo v teh deželali šolako aadzoratvo aemški liberalci v avojej oblaati. Navdušuje jili aeukoačljivi faaatizem ali strast Sloveace poaemčiti. Tukaj ae velja ae državai ne deželni zakoa, zlorabijo pravico učitelje aameščevati, premeačevati, starostae doklade odmerjati. Reči moram, vse aloveaako aoletvo v teh dvea deželah prepuščeao je aa milo ia aemilo aemškini liberalcem. Njihova aolaka aadzoratva silijo Sloveace aaravaost, v ljudskib. šolah ačiti se drugega deželakega jezika. Sloveaci ae pa braaijo pozivljajoč ae aa člea 19. državaega oaaovaega zakoaa, ki takoaaje aasilatvo prepoveduje. O tej šolskej borbi aa Koroakem ia Štajarakem razgovarjalo ae je v tej visokej zboraici že večkrat in bode gotovo še zopet treba govoriti. Jaz čem daaes pojaaaiti aamo aajaovejše dogodke aa tem šolakem bojišči ter zopet opozarjati aa rogoviljeaje aemškega šulvereiaa. (čujte! aa desaici.) Zaatraa Koroškega aavajam le aekoliko podatkov iz pisma, katero mi je dopoalal izvrstea učitelj. Prvi poaemčevalai ukaz aa Koroškem izael je 1. 1872. Ta zaukazuje toliko aemačiae v aloveaskib šolah, da so te preaehale biti sloveaske šole. Leta 1877 izide drugi poaemčevalai ukaz ia je hajši od prvega. Učiteljem aa sloveaakih ljadskih šolab ae je aamreč zabičilo, da morejo upati staroataih doklad le, ako aa vao ailo, z aajvečjo marljivoatjo ia aapešao otrokom aeaiščiao v glavo ubijajo. Tako ao učitelji prisiljeai vab avojo pozoraost obračati aa uceaje aemščine, druge predmete pa zaaemarjati. Tako so aloveaake šole aa Koroškem izpreaieaili v same poaemčevalaice. V teai protiaaravaem staaji aahajajo ae sloveaske šole aa Koroškem ae daaašaji daa, kakor so moji tovarai sloveaski poslaaci Kraajski tukaj že dovolj razjasnili ia dokazali. Najnovejši čaa pretijo aemški liberalci s tretjim, še hujšim ukazom. Nameravajo aamreo še podučevaaje krščaaakega nauka poaemčiti. (Čujte, čujte!) Castiti goapodje kateheti uatavljajo se temu odloeno. Nastali prepir je sedaj v dogovorib deželnega šolskega sveta koroškeg-a s kaezožkofovskim ordiaarijatom. Sedaj bi aaj kaezoškof, ko so ga po svojih listih aemški liberalci skozi dve leti pregaajali, grdili iu paovali, tem pomagal ter tudi aemški katekizem za sloveasko deco v Ijudakih šolah zaukazal. Tako pa posaemajo koroški liberalci Pruse iu Madjare, kateri v razaarodeaji Slovaaov katoliako cerkev zlorabijo. Koroški deželai šolaki svet drzae se od kaezoakofovatva zahtevati, aaj pozabi svoj sveti poklic ter uspeaao poučevaaje krščaaakega aauka žrtvnje aajaeuaiaejaemu ponemčevanju. Preverjea sem, da tega ae bode storilo, saj ae more v lastaej aajsvetejšej reči kot izdajalec poatopati. Tudi mislim, da bi kaj takega Koroški Sloveaci aiirao ae trpeli. (Dalje prih.)