VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJ
2001
I
NADARJENI: IZZIVALI BREME?
V eni uvodnih razprav ugotavlja dr. Ferbezer ; da je bila tema nadarjenih
dolga leta nezaželena in ob strani in sta zato izziv in odgovornost zdaj toliko
večja. S pričujočo tematsko številko smo ju sprejeli tudi mi.
Dr. Ferbezer z različnih vidikov z deskriptivno raziskovalno metodologijo
osvetljuje položaj nadarjenih učencev pri nas v prečni časovni perspektivi.
Ob analizi zakonodajnih aktov ocenjuje, da normativna in sistematična skrb
za nadarjene pri nas ni zadostna.
Problematiki odkrivanja nadarjenih in dela z njimi se
V'
posvečata dr. Žagar in Bezičeva. Slednja predstavlja
nacionalni koncept odkrivanja in dela z nadarjenimi in
predstavlja potek razvojnega projekta Zavoda RS za šolstvo
Spodbujanje razvoja nadarjenih učencev v osnovni šoli.
Podrobneje tudi opiše postopek odkrivanja nadarjenih.
Prispevek Bezičeve predstavlja uvod v paleto različnih
prispevkov iz prakse, ki osvetljujejo postopke odkrivanja
nadarjenih, svetovanje, predvsem pa delo z njimi. Tako
spoznamo delavnice ustvarjalnosti, sobotno šolo, likovne
delavnice, delavnice za mlade novinarje in pesnike,
literarne delavnice ...Iz predstavitev si lahko ustvarimo
podobo, kako so se šole lotile spodbujanja nadarjenih, s
kakšnimi strategijami in kako to delovanje bogati njihovo prakso.
Razmislek o konceptu dela z nadarjenimi zaokrožujeta prispevka avtorja
Nagya o štipendiranju nadarjenih in Hancmanove o problemu etiketiranja.
Nagy opozarja, da se pri delu s perspektivnimi kadri ne gre zanašati na tuje
investitorje, ker je njihov glavni interes profit, temveč kaze snovati dolgoročni
razvoj in skrbeti ne le za štipendiranje, ampak tudi za omogočanje smiselnega
zaposlovanja nadarjenih. Hancmanova pa opozori, da je nadarjenost tako
dar kot breme in da lahko družini in otroku življenje precej zaplete: »Pozitivno
vrednotenje nadarjenih otrok ni zagotovilo, da jih bosta okolje in družba
sprejela in tudi nadarjenost ni zagotovilo, da bodo nadarjene sprejeli njihovi
najblizji...«
XXXII
'a