79. številka.
Ljubljana, v soboto 6. aprila 1895.
XXVIII. leto.
'Sata \sak dan *vW'«»r, iaimSi ncdele in praznike, ter velja po j>o5ti prejemali za a vst ro-o;; c rske dežele za vr-e leto 15 gld., xa pol teta i gtcl, ZS 6«trt letu 1 ff\i\ , za jeden .tjesec 1 gld 1" kr.— Za Ljubljano brez pošiljanja na dom na vse i*>to i:i gld., ea četrt leta .i gld. 80 kr., za jeden tneiM l gld. tO kr, Za pošiljanje na dom računa se po 1" kr.
na mesec, p<» 80 kr.   n ftetli leta, — Zi r»ij<* deteta toliko vet, kolikor peBtntaa znaša. Za oznanila pladnje se <d stirintopne petit-vrste po H kr,. će s« oznan'lo jedenkrat liska, po 5 kr., če ne dvakrat, it: p> i kr., «'" m trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se i.-.vote fraokirati. — Rokopisi lie ne vračajo. — Uredništvo iu upravn:stvo |e na Kongresnetl   trp I   ' 12, Upravnifitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnino, reklamacije, oznanila, t j. vse administrativne Rtvari.
Bog nas varuj naših , dobrotnikov!'
Stara „kranjska h r a n i I n i c a" je imala minoli teden „ občni zbor", v katerem ju razdelila svoj letni dobiček. Po priobčenih podatkih znaša dobiček v I. 185)4. vsega 262.671 gld. 10 Kr. Od tega se je že mej letom izdalo za „dobrodelno in občekoristne** namen« 7l.(l4.r) gjd„ h preostalo je za razdelitev še celih 174.038 g!d. Ves ta znesek, raznn okroglih 4000 gl<l., ki so se odmenili v rezervni zaklad, razdelil se je tudi Se za ndobrodelne in občekorisfcne" namene, o katerih koristnosti pa sploh nismo tako prepričani, kakor „kranjske hranilnice" Upravni odbor. Z mirno vestjo in trdim prepričanjem poudarjamo lahko, da prepreza vsa ta darila neka politi kujoča nit, koja jo znatna in svetla, kjer gre za zgolj nemške ali — bolje — nemškujoče napravo, je pa tanka, kakor pajćevina, kjer je odriniti kak oebč sa resn čno nale, domare zavode !
Najjasnejfia so politi <3 n e te dobrote pri Aolah ah društvih, katerim gre jedino le za podporo jednega samega tičnega jezika, Tako dobe*: Stiriraz« rednica nemškega 0Seholvereina" v Ljubljani, kakor vsako leto od svojega početka, 5000 ^!-1 , i ndotni *\romasni Šolarji p isebej 100 gld. , „mala šola* istega društva v Ljubljani 500 gld., „male Šol«" istega društva v Kočevji,  Ti/, .'i   in Zagorji skupaj
:;oo gld , nemški RSobulpfennig" joo gld., Filharmo-nično dcuitvo v Ljubljani 000 gld.
Nasprotno pa je dobilo naša pevsko in god beno društvo „Glazbena Matica", ki brez najmanjšega strankarstva vzgaja največ iti naj bol Sega ninzikal-nega naraščaja, triih 200 gld,, ter dobila je „Narodna šola", ki naj podpira šole po vsej kranjski deželi z učnimi sredstvi, oelo le 100 gld,
Hranilnica, ki se imenuje „kranjska" in ki je počela in obogatila s krvavo prislušenim denarjem našega slovenskega kmetica, daruje — i>7 odstotkom deželnega prebivalstva tristo gold., ostalim — trem odstotkom nemških ali — bolje— nemšku-jočih prebivalcev ni s e H t t, i ■« o č in sedemsto
KOld i
i na rje v
Ti znatni izdatki za kranjsko nemš'vo pa bi se dali kako opravičiti, ako bi bil ta živelj res v Jaki potrebi in stiskt; toda vsi vemo, da je uprav narobe I V Ljnbljani morale so se istim Nemcem in nKranjcem" na mah napraviti čisto nemške šole, in vlada pazi z ocetnira oknm, da se ravna v njih n taiiemn po zahtevah nemške „kulture". Vender to „kranjski hranilnici" ne zadošča, in k^j jej je za
nekaj tisočakov, da so pridobi že kaka človeška dušica za „ve«olno nemŠtvo", koji problem se mora uprav na Kranjskem rešiti!
Toda napominaoi zneski so le mušice nasproti BVOti dvajset tisoč gold., koja se je odmnnila, ako se zida nemško gledališče v Ljubljani I V Bedaj končanem gledališkem obdobji so bile v našem deželnem gledališči vsak teden po tri slovenske in štiri nemške predstave. Nemške predstave, so bile sploh tako prazne, da dostikrat ni zaleglo niii za stroška razsvetljave in godbe, in iz tega je pač sklepati, da Nemci no potrebujejo ali ne marajo niti štirih predstav na teden« Vzlic temu pa hočejo nekateri šovinisti eisfo svoje gledališče, a ker sami ne mogč ali nočejo izdajati denarja za poslopje in potem za druge ogromne gledališke stroške, naj ga j i »lil ,.kranjsko hranilnica", — saj j>- v njih oblasti! Kranjsko-nemškim prvakom in prvačicain zasebni i/d.iiki i*- vr-t>- sploh niso v navadi; tako je ženski oddelek ljubljanskega „Sehulverrina" v desetih lerth skrpucal norih 15.656 gld. 73 kr. r- mn tudi ver, saj je „ktanjska hranilnica"' tn! Ta V takšno svrhe ne izda samo t Utrga, kar se jej dovoli v „ občnem zboru", ampak is mej letom izdajo še več za take potiebe, dobro vedoč, da njen „obeni zbor" (!i pritrdi vsemu.
Kakor smo povedali začetkom, izdalo se je lani 71 649 gld. — če U h iteli veneti poročilu — za »dobrodelne in občekoristne namene*; kateri in kakšni so ti nameni, o tena se pač modro molči. To pa nam ne ovira našega prepričanja, da je večji de) trga velikega zneska i/.d m za suho nemštvo in, kar po njem diši; saj je sjdo'i znano, da ta hranilnica s svoMiit gmioiiitni silami v;*alr:'.u;o vsi hirajo'-a uemAkovalna društvn v Ljubljani in na deželi
ter Ja bi o le teh ne bilo sledii več, ako bi ta hranilnica no bila takšna, kakeršna bi ne smela biti.
Te žalostno istine m Že davno za vdamo na Kranjskem, kakor okrog Kranjskega, in uprav zaradi tega morali smo so v denarstvenem pogledu postaviti na lastne none : ustanoviti smo si morali svoje slovensko hranilnice in posojilnice, kar puč ni bila lahka stvar.
Te razmere poznajo torej vsi ljudje, samo — novi osretevaloi ubozega našega naroda, kar se jih tišči k „Slovencu", tega ne vedo, ali vedeti nočejo. „Slovenec" lepo poroča o letošnjih darovih „kranj b hranilnice", ali čisto molči, koliko je odmerila za nekoje nemške šole in zi nemško gledališče, trr ga prav nič ne skrbi, kako se j« porabila ogromna svota nad 71 tiso*; goldinarjev. Ta list ve, da | tudi za ljudi, ki niso izruvaii Še vsega narodnega čuta in ponosa iz prsij, in tem — bi se utegnila vzbujati narodna vest. ako bi ritah o tacih dobrotah „kranjske hranilnice". Nekateri kolov<>dj.> „Slovenceve" stranke seveda nimajo vač takih  p -
mislekov,   temni' Bprejemajo od te hranilnice Jud. -
ševe groše, da z njimi „ust »navijajo" posojilnioe pod Elaiffeisenovim imenom, katerih bi se pa ta ?. i posojilništvo zaslužni mož sramoval. Ustanavljajo? Ustanovljenih je bilo ie pred Jeti nekaj zares „Raiff-eisenovih" posojilnic na Kranjskem in jio Sloven skem sploh, ki delajo vse izborno, a zgodilo se to ni v izpodbijanje drugih naših dobrih posojilnic in ne v krajih, koder take še delujejo, Dokazali smo v našem listu že pred več tedni, da so „nove" po« sojilnioe nasprotne stranke samo agitacija za njih namene, da so njih pravila puhla in da moraju tudi radi tega, k- ;• so o Ivisne o I nasprotne hranilnice, napraviti v našem ■ a rodu pogabonosni gmotin polom. Jednako Bta kasneje oglasila tudi dva nova dulmv ka dopisnika v št. 62. in "o. „Slovenca" samega. Za take pripomb- pa t> ^ustanoviteljem" ni, terauč n ih menda-glava roje naprej, če prav priznava v 64. št. „Slovenca", sam, da je v krajih, kjer so snujejo sedaj p gojilnice, že za načelstvo težko dobiti za dostuo  število mož,  ki  bi  bili  v  vsakem oziru
Stric Fedija.
Francoski spisal M. di> Yo;:i\e. ; Konec.)
„Oe.sa Selite?" vpraša predsednik in prestane.
Stric Fedija odgovori ponižno, da se je komaj dišalo:
„Oprostite, visoki sodni dvor, ta žena je ne 'lolžna. Jaz sem zažgal."
Sodniki se začudeno Bpojzledajo mislČ, da imajo Posl.i z blazuini ćlovekmn. Ukaže se mu, naj ponovi WOJa priznanje in pove svoje ime. Zadnje j« pro-"zročilo nek«» iiirinrauje mej s dnun dvoiom in vzbudilo ne.število spominov. Sodniki govore tiho Mej seboj, potem se zopet posedejo in stavijo vprašanja na krošnjarja On odgovarja priprosto ali trdno, da zaduši vsak dvom.
V osodepolni nori jn šel gpat na pod poleg n,'ina; niej potoni sreča Akulino ki je nesla sve-Zen.l slame pniti hiši Antona Petroviča; po polunoči Zlpneti on skrivaj mlin, napoti se proti Ivanovki, je prišel v hleve in tu zažgal iz osvete, ker 8 posestnik ž njim grdo ravnal prejšnje leto.
Beseda „iz osvete" je imela čuden pomen v 'Stih tega nesrečnika.
Ko 80 je. še dvomilo nad izpovedjo krošnja i ji, vpraša ta Bodntke, ali niso  nnšli v Ivanovki loi s tako in tvorno znamko; ta lome je izmej njego vega blage,   To se je Btrinjalo m lonec  s katerim se j»* moralo zažgati, je bil v sodniji
Začudenje sri je moralo umakniti novemu dokaza, ki pa je morda Še Bpreml ala tajna želja, da bi se odvrnila sodba z glave Akulinino. Vse je karalo na to, da je 11 potepuh lenv, kateri se je takoj prvi trenotek tako naravno sumničil. Ni to božja pravifinost, ki je v trenotkti, ko so je ino i.: nedolžna uničiti, prisilila krivca do priznan''V Od-ksr jo on spregovoril, • 1 je vsem odvalil težak kamen od srca.
(spraševanje se hitro konča in predsednik po • zove Pedijo, naj svojo izjavo še jedenkrat potrdi s prisego. Krošnjar se trenotek oboi ivlja, potem obrne bojere oči na razpelo in priseže,
Porotniki gredo še jedenkrat k seji. Pod težo ■ sovražtvoni napojenih pogledov, ki so streljali na krošnjarju, povesi ta sramožljivo glavo. Jaz sam sem pri tem trpel, saj jo bil moj stari prijatelj, in čutil sem se olajšanega, ko porotniki zopet vstopijo. Stric Fedija je bil obsojen deset let v rudnike v Sibiriji, kazen, ki se je zaradi priznanja znižala. Orožniki ga tirajo ven, in ko gro mimo mene, zadržan  od   množice, ki se je  gnetla okoli njega,
seže m v žsp iu mn spustim nekaj rabljev v roke rekoč:
„Z Bogom, nbogi ptic Fodi ,i'J t),i šepeta:
..Hvala, mali! Saj ni nič! Moja nesreča ne bode ovirala nikogar."
Spominjam ro, kako me j" pogledal ko je zapuš.".ti našo hišo. Peljali so ga ven in izginil mi jr pred očmi,
Zunaj so vaščanje obkolili Akulino in ji r.i-stitali. Joka e je komaj odgovorila:
„Hvala Bogo! . . . (iorjo temu ciganu, ki bi bil skoraj pahnil nedolžno v nesrečo."
V sprevodu so jo peljal; v njeno vas ter ;i napravili podoknico;  vsa vas  s.- y> topila radosti.
0 tem dogodku se je govorih, dokler se je zidala pogorela hiša. Potem je ostalo satno Se spo-minanje iu bilo je dovelj, čuvati samotne biše pred krošnjarji.
Meseci, leta so tekla. Ali čakajte: štiri leta do vstopa na vojaški zavod, . . . dve leti šole . . . da, tako je, šest let, ko sem prišel poleti domov na počitke, Necega jutra, ko smo na vrtu pili čaj, vidimo gospoda župnika prihajajočega v veliki razburjenosti k nam.
„Božja pravirnost," klical je že od dn!er, „ko bi vedeli, kaj se je ravnokar zgodilo 1"
sposobni za f.a posel. Če njemu in njegovim tovariše n vzlic temu dopušča vest, da se s ptujim na-sprotnim denarjem izpodkopiva ras blago delovanje narodnih dnnarstvenih zavodov, tedaj ima že svoje razloge, a ti so našemu narodnemu življenju prav tako nasprotni, kakor dobi i zaslužki dotičnih agentov pri tem. Da,, tem ljudem ni za blagor našega naroda, kakor takim agentom sploh ni do naroda, — a pošteni vojščaki onega tabora naj vendar pomislijo, da je tudi v boju imeti narodno vprašanje in blagor naroda kot sredotočje vseh naših prepričanj, ker le tako nam je moči ustaviti se skupnemu sovražniku !
Mi smo proti vsakemu izkoriščanju naroda, in ako je zakrivi kaka posojilnica, naj se pokori tako kakor se navaden oderuh. Mi smo pa tudi proti izkoriščanju naroda in njegovih svetih idej po opisanih posojilnicah „kranjske hranilnice", ker je jasno, da so naši narodnosti pogubne. Minister Stremavr je svoj čas delil vsako leto duhovnikom nekake podpore, a sicer siromašni možje so jih z večine odklonili, ker — Judeževih grošev niso hoteli sprejemati. Upajmo, da tudi sedaj izprevidijo pomen novih „dobrotJ, ki se vsiljujejo našemu narodu in da brezvestnim agentom pokažejo pot, po kateri so prišli. Spominjajo naj se nesrečne banke rSlovenijeu in pomislijo, da se z ognjem ni igrati! Isti klic pa velja tudi našim res narodnim denar-stvenim zavodom, ki naj nikoli ne zabijo svojega pravega namena !
Za volilno svobodo na Kranjskem
V zadnji seji poslansko zbornice dne 4. t. m. so stavili poslanci Kušar in tovariši na ministra notranjih del naslednjo interpelacijo:
V seji zbornice dne 17. decembra 1994 sem se podpisani obrnil na gospod i ministra notranjih del z naslednjo interpelacijo:
rV trški občini Tržič v političnem okraju Kranjskem se že delj časa vrše volitve v občinski zastop< Prva volitev, ki se je vršila, se je razveljavila. Tudi proti drugi volitvi, ki se je vršila 'AO. oktobra 18'.H, so se podalo pritožbe in najbrž se bo tudi ta volitev razveljavila.
k.ikor se je javno pisalo („Slovenec" št. 201), je c. ki. okrajni glavar njemu podrejenima uradnikoma, katera sta volila zoper stranko, katero on iavorizum, prepovedal udeležbo pri volitvi s svarilom: ..Pričakujem, d a s e p r i h o d n j e volitve ne boste udeležili, če bi pa to vender storili, skrbel bodem, da boste to čutili;" — in jednemu uradniku, ki je sopod|dsal pritožbo, je rekel: „Ogorčen sem bil, ko sem Vaš podpis čital na rekurzu."
Ker se bo volitev najbrž še jedenkrat, tretjič, vršila, vprašajo podpisanci Nj. ekscelenco g. ministra notranjih del:
Misli li Nj. eksoelenoa ukreniti, kar treba, da se uradnikom, p od r e j e n i m c. k r. okrajnemu glavarju v Kranju, zavaruje svobodna volilna pravica?"
Na to interpelacijo še ni došel odgovor, čeravno so poizvedbe, katere so se ukrenile zaradi nje, že davno dognane. — Ce na kako interpelacijo ni odgovora, je to navadno nezmotljivo znamenje, da so pritožbe, izraženu   v  interpelaciji,   povsem opravi-
„Vem," odgovori moj oče, „mlinar je padel z lestve in se ubil. No, škoda ni velika. Imel jih je za ušesi in kmetje so se ga bali."
rI)aw odvrne župnik, „a!i najstrašnejšega še ne veste. Ta mož me je poklical ob smrtni uri in mi zaupal svojo skrivnost."
„Častiti gospod," je pričel, „jaz som velik grešnik ; jaz sem zažgal lvanovko iz osvete, ker jo posestnik mojega jedine^a sina vzel k vojakom." — „Kaj praviš V Ta zločin je vender storil stric Fe-dija*" — „Ne, rasi iti gospod, jaz sem storil."
„Stric Ped i ja je spal v moji senici, ravno tedaj, ko mi je prodat lonec., h katerim sem vse zažgal. Mislim pao, da me j»> imel na sumu, ker je na jutro soduijske obravnavo prišel k meni ter mi dejal.
rDanes stoji Akulina pred porotniki, da jo obsodijo, a jaz sem prepričan, da je nedolžna" . . . Jaz zapretim krošnjarju in ker se me je bal, gre tresoč od mene. To je bila blaga duša; smilila se mu je udova in njeni otroci, žrtvoval se je za nje ... in jiz nesrečni grešnik Him molčal . . . Častiti gospod, skušajte popraviti to krivico, da ne bode dalje ležala na moji duši. Se mi h bode odpustilo?" — Imel sem samo čas, dati mu odvezo; nesrečnik je umrl s strašnim grehom.",
<5ene. Na to interpelacijo je pa bilo temveč pričakovati odgovora, ker si je v njej pritoževalo zaradi vtešnjevanja in kratenja najvažnejše ustavne pravice, namreč volilne pravice in svobode.
Prišel pa je na to interpelacijo drug odgovor.
Jeden izmej uradnikov, katera je imela interpelacija v mislih, namreč davčni kontrolor g. Fran Predal iČ bil je te dni prestavljen iz Tržiča v Črnomelj — v oni Črnomelj, iz katerega je bil pred nekolikimi leti iz ozirov na zdravstveno stanje svoje rodbine na lastno prošnjo premeščen v Ljubljano.
Stvar ima pa še drugo velepomembno stran. Zgodilo se je to, kar je interpelacija z dne 17. decembra prorokovala; tudi druga volitev se je razveljavila in sedaj se vrše priprave za tretjo volitev. Stranki stojita v hudem boju mej seboj in v prvem volilnem razredu gre oni stranki, kateri nasprotuje c. kr. okrajni glavar, znabiti samo jeden glas večine. Fran Predalič je volilec prvega razreda. Z njegovim premeščonjoin se to hoOe doseči, da se ne udeleži volitve. Se li ne pravi to, naravnost kvariti in ponarejati volilni izid po javnih oblastvih? In naj imajo takšen uspeh utemeljene interpelacije poslancev ?
Kolika nevolja je v deželi zavladala zaradi tega, kaže to, da vodilni glasili obeh slovenskih strank, kateri si sicer hudo nasprotujeti, ožigosata to postopanje oblastev z doslovno jednaki m i ostrimi članki.
Podpisani torej vprašujejo:
Je li Njegova Prevzvišenostminister notranjih del voljan, to vsa ustavna načela sramoteče postopanje lokalnih oblastev na Kranjskem brez odloga ustaviti?
Glasovi z Goriškega.
V Gorici, 5. aprila. (Slovenska   porotna   klop.   — Vipavska železnica.)
Včerajšnji „Corriere" in današnja „Soča" sta objavila goriškim Slovencem radostno vest, da je za prihodnje zasedanje porotnega sodišča izžrebanih 21 Slovencev in 15 Italijanov.
To je znamenit dogodek v političnem bojevanju goriških Slovencev. Zdaj je slovenska porotna klop ne le mogoča, marveč laška p irotna klop je kar naravnost izključena, ako le slovenski zato-ženci hočejo rabiti svojo pravico in pri žrebanju izključujejo Lahe. Posledica temu bodo izključno slovenske obravnave — prvič v Gorici. Ker je pri državnem pravdniŠtvu tudi dr. Sanci n, so take obravnave prav lahko mogoče, kajti tu ne bo ni-kakega izgovora, da državno pravdništvo ne more zastopati obtožeb v slovenskem jeziku. Led je prebit! Odlična hvala možem, ki so v to delovali I
Težki časi so bili doslej za slo enskega urednika v Gorici! Pomislite položaj! „Soča" piše proti irredenti in „Legi nazionale". Urednika postavijo na zatožno klop, a porotniki so sami četovodje „Legene Nazionale"; predsednik porotne klopi je ob jednem „Legin" predsednik.   Pomislite si, dragi
Takoj smo odpotovali z župnikom k guvernerju. Pisalo se je na vse strani v Sibirijo in minuli so meseci mej brezuspešnim dopisovanjem. Vsled pomanjkljivosti podatkov se tam ni vedelo, katerega izgnanca išče naša oblastnija. Konečno zaključi dopisovanje Sibirski guverner s sledečim suhoparnim pismom :
„Se-li vganja šala ž njim; ali se misli da je tako lahko, najti v naših azijskih pokrajinah nekega Fedijo in da je sam » jeden zločinec tega imena? Pred jednim letom sta umrla dva Podija v Tobolsku, da ne govori o družili. Ako uradniki notranjih del nimajo nobenega druzega opravila, naj pridejo sami iskat svojega Fe Iko po zapiskih vse Sibirije."
Ko se je v vasi zvedelo o brezuspesnost.i naših korakov, nesla je Akulina košek jajec župniku s prošnjo, naj opravi jedno mašo za ubogo dušo ubozega strica Fedije. Vsi smo šli v cerkev. Nikdar nisem molil pobožneje in prvič sem razumel besede versa, ki ga je svečenik čital iz evangelija : „Oče, kakor si ti mene poslal mej svet, pošljem tudi jaz svoje." Videl sem pred seboj vpognjeno postavo krošnjarja, stoječo pred sodiščem. Oni, ki so ga sedaj sramotili, zdaj jokajo spomnivši se na za-ničevanega brata, ki je v rudniški bolnici umrl v Tobolsku ali kje drugje . . .
čitatelji, s kakim občutkom so poslušali ti možje „Sočine" članke proti — irredenti in „Legi*. In tako je plačala „Soča" v dveh letih 2400 gld.
Zdaj se pa zagrizeni nasprotniki desetkrat premislijo, predno bi tožili! In za to trditev imamo že eklatanten dokaz. Kvo ga! Laški zvonar Broili je podal tožbo proti „Soči" zaradi nekega zelo stvarnega dopisa iz Gorice, dasi je bil v isti številki dopis „iz hribov", ki je zelo zanj govoril. Ali ko je Broili dozna I, kako je izpalo žrebanje letne porotne liste, zlezlo mu je srce v hlače in — pobegnil je z bojišča pred bojem
Današnja „Soča" je objavila iz gotovega vira veselo novico, da se je ministerstvo odločilo za železnico z normalnim tirom iz Gorice do Ajdovščine. Iz prav tako gotovega vira morem povedati, da so na Dunaju namignili kranjski deputaciji, ki j« prosila za železnico Divača-Loka, naj se poteguje za nadaljevanje te železnice od Ajdovščine do Postojne. — Kranjci, na noge!
V IJlibljanl. (i. aprila. Državni zbor. V seji   proračunskega odseka dne 2. aprila se je razpravljal proračun trgovinske* ga ministerstva ter se je še posebe pretresalo vprašanje o podržavljenju nekaterih železnic,   mej katerimi se nahaja tudi južna železnica.  Mnogi poslanci so  podržavljenje,  ali   vsaj   način,  kakor  se godi, grajali, mej tem ko je minister to zagovarjal. Dr. Gregorčič je bil tega muenja, da naj se najprej zgradi druga črta,  ki bi  vezala Trst s severnimi deželami, in sicer po Soški dolini, v prvi vrsti čez Predel, in jiotem še le naj se sprejme južna železnica v državno upravo ker tako bi jo država do -bila pod bolj ugodnimi pogoji.   Rekel je, da je v trgovinskem in prometnem oziru predelska železnica najprimernejša  in  najcenejša  in  goriški deželi najbolj koristna. Do te železnice, ki bi šla ob držav ni meji, naj se zgradite  pa dve drugi manjši železnici,  ki sta v vojaškem   in lokalnem oziru koristni in  potrebni, namreč od južne železnice na Kranjskem čez Vipavo in Ajdovščino v Gorico ter iz Loke ali Javornika čez Cerkno ali Podbrdo do Sv. Lucije. Omenil je, da te železnice bi nikakor ne nasprotovale oni, ki pojde čez Ljubelj ali skozi Stol da zveze Koroško s Kranjsko ter da omogoči hitro prevažanje vojaštva ob času  vojske.   Izrekel  se je odločno proti temu, da bi se gradila železnica čez Ture brez nadaljevanja proti Trstu ter je zahteval, naj se začne graditi konkurenčna železnica od juga proti severu. Ob isti   priliki je  poslanec, navedel, kako krivičen je volilni red v kupčijsko in obrtno sko zbornico v Gorici, ki   izključuje  po nekaterih krajih po dve  tretjini   obrtnikov  in   trgovcev od volilne pravice, tako da oni, ki ne volijo, plačujejo več davka skupaj, nego oni, ki imajo volilno pravico. Na to je  našteval nekatere  nepri ličnost i pri postnih uradih v slovenskih pokrajinah ter je grajal, da poštno in brzojavno vodstvo v Trstu, katerega področje  sega v  Dalmacijo in  na Kranjsko ima še vedno le nemške in italijanske napise, kar ni v soglasju z državnimi temeljnimi zakoni in kar priča o popustljivosti  in   slabosti vlade proti italijanskemu življu na jugu.   Omenil je, da celo na Kranjskem in v večji ineri na Štajerskem se nah t jajo poštni pečati s samo nemškim knjevnim imenom slovenskega kraja. Občina Kotmaravos ni Koroškem,  v  kateri se je osnoval nov  poštni urad, je prosila, naj   bi  poštno  vodstvo   napravilo pečat tudi s slovenskim imenom  slovensko  občine,  a to je odgovorilo, da samo  nemški  pečat je že gotov in da bi to stalo stroške,  ako bi  hoteli napraviti dvojezičen pečat. Na to se je občina ponudila, da plača sama stroške za novi pečat; ali poštno vodstvo je zavrnilo, da slovensko ime na poštnem pečatu v slovenski vasi ni potrebno hi da poštni pečati   spadajo   že   tako   k   notranji   poštni upravi. Slednjič je poslanec  priporočal,   naj   bi   se kmalu odprl poštni urad na Slapu  v  okraju tolminskem-Dipaulijev izstop iz pododseka za volilno reformo    Kolikor sedaj izvemo, je Dipauli v pod-odseku za  volilno   reformo predlagal  popolnoma v zmislu sklepa  kranjskega  deželuega zbora,  da BS mali davkoplačevalci uvrste v sedanje kurije. S tem bi seveda bili o v rže ni sklepi, da se nova kurija razdeli v razred  malih davkoplačevalcev in delavcev. Proti temu njegovemu  predlogu sta glasovala tudi Hohenvvart  in  knez Schvvarzenberg.    Poslednji j« predlagal, da se za sedanje kurije toliko zniža cenz,
sjsfjp   Dalje v prilogi.
Priloga ^Slovenskemu Narodu" št. 79, dne 6. aprila 1895.
da bodo obdržali volilno pravico tudi petakarji, ako se jim tudi davek zniža. Ta predlog se je odklonil. Knez Schwarzenberg je na to izjavil, da se on zadovolji s sedanjimi določbami volilnega reda. I)i-panli je pa izstopil, ko je videl, da se resno namerava sedanje petakarje pripraviti ob volilno pravico. Pododsek bode delo nadaljeval po Veliki noči in liberalni listi upajo, da se kmalu doseže popolno sporazumljenje. Brez Dipaulija bode o stvari še bolj lahko se sporazumeti, ker je on delal največje ovire. Seveda ni potem misliti, da bi se za pododsekove sklepe v zbornici dobila dvetretjinska večina. V Ho-henvvartovem klubu pa vlada veliko razburjenje. Nekaj časa pa vender ni še pričakovati krize, temveč bodo gospodje počakali, kaj bode z Dipaulijevim predlogom o volilni pravici petakarjev v zbornici poslancev Če se predlog odkloni, bode se klub najbrž razcepil, ker ni prav verojetno, da bi potem Tirolci ne hoteli biti pod vodstvom grofa Holien-warta. Veliko vprašanje je pa, knj store naši slovenski poslanci. Ko bi vsi se po robu postavili grofu Hohenvvartu, bi on odložil mandat in koalicija bi se razdrla, prodno reši davčno reformo in volilna pravica petakarjev v sedanjih kurijah se ohrani, ako pa bodo Klun in tovariši podpirali grofa Hohemvarta, bode pa koalicija že dobila čas, da pripravi petakarje ob volilno pravico. Voldne reforme seveda sedanja večina ne bode rešila, a krizo bode pa vlada vendar s tem zadrževala, da na podlagi sklepov pododsekovih izdela predlogo novega volilnega reda, katera se bode potem zavlačevala prav po pravilih parlamentarnega reda do konca postavodajne dobe.
Propad nemških liberalcev. Čudimo se no, da nemški liberalci) napenjajo vse sile da izrinejo iz sedanjih kurij petakarje. Njim gre za obstanek. Na Dunaju se je pokazalo pri mestnih volitvah v drugem razredu, da za liberalce nič ne marajo. Ako bi se za državni zbor volilo po sedanjem volilnem redu, na Dunaji liberalci od 12 sedanjih mandatov ne dobe več kakor 4. „N. Fr. Presse" kliče vlado na pomoč, da bi pritiskala na uradnike, ker sicer popolnoma propade liberalna stranka, ž njo pa tudi koalicija in sedanja vlada Skoro v vseh glavnih mestih so liberalci že zgubili večino. Le v Krnu še imajo večino, a tudi tukaj že jim gre za kožo. Pri zadnjih državnozborskih volitvah je že bil voljen nemški narodnjak. V Lincu so se pri Bismarokovi slavnosti liberalci popolnoma udali nemškim nacijonalcem. „Nemškoliberalno društvo" za Tirolsko se je izreklo zoper koalicijo in tako napovedalo prehod v nemškonarodni tabor. Celo trije liberalni poslanci so se izrekli za zbližanje z nemškimi liberalci. Na severnem Češkem pa liberalni listi drug za drugim zapuščajo liberalno zastavo in se zatekajo pod nemškonarodno.
Dunajski mestni zbor. Obe stranki sta blizu jednako močni. V liberalnem klubu je 63 odbornikov, v protisemitskem pa b'4. Mej protisemiti je pa jeden mesar, kateri se je zavezal mesarski zadrugi, da se ne bode dosti ravnal po načelih stranke, temveč bode zagovarjal le mesarske koristi. Izrecno je baje obljubil, da bode jednako branil koristi krščanskih in židovskih mesarjev Ta vrli mož bi pa utegnil še pozneje piidružiti se liberalcem, ko bi protisemitje knj hoteli storiti, da se zniža cena mesu. Liberalci so sklenili, da za sedaj še ničesa na store. Počakali bodo volitve podžupanov. Če se tedaj pokaže, da nimajo več večine, bodo se zopet posvetovali, kaj je storiti. Sicer pa menda mej liberalci ni jedinosti. Kichter, ki se boji za podžupanstvo, in njegovi pristaši so zoper vsako sporazumljenje s protisemiti. Poslednji hočejo vse-kako, da se llichter umakne Luegerju. Zupan Grilbl pa ni za skrajni boj in bi mu bilo ljubše, da se Lueger voli za podžupana, ker bi potem protisemitje nekoliko prenehali  s svojim zabavljanjem.
Volitve v Srbiji. Vladni listi zagotavljajo, da so pri volitvi volilnih mož zmagali vladni pristaši. Opozicijski Časopisi pa pojasnjujejo, kako da se je dosegel tak izid. V čački so izbrisali 140 vol i h-e v, ki plačujejo nad 15 dinarjev davka. V Knjaževcu so dosedanjega poslanca zaprli, da ne bode kandidoval. V Negotinu in Kruševcu ee pa ni razglasilo, kdaj bode volitev, temveč so zaupno povabili vladne privržence, da so volili. V Venčaniju se volitev ni vršila, ko je predsednik volilne komisije spoznal, da je prišlo mnogo opozicijskih volilcev. Ko so opozicijonalci zahtevali, da se voli, so jih mnogo dali zapreti zaradi motenja reda. V Pirotn se je odločilo, da more finančni minister potrditi, koliko davka kdo plačuje. Za opozicijske voliloa se-
veda ni prišlo to potrdilo. V Bagatinu 100 mož, ki imajo volilno pravico, niso hoteli vpisati mej vo-lilce. Pa tudi drugod so se vršile take nepostav-nosti in zatorej ni čudno, da vladni somišljeniki dobivajo večino.
Dopisi.
I« 1*1ii|h, 5. aprila. („S 1 o v. pevsko društvo" ) Ni naš namen, razpravljati o važnosti „Slov. pevskega diuštva" v Ptuj i. To uvaževati ve vsakdo, kdor ljubi slovensko petje. Radi tega vemo in se nadjamo, da je vsakemu Slovencu osobito pevcu na srcu, pripomoči temu društvu Naj odbor še tako intenzivno deluje, če ga ne podpirajo člani, ne bode. mogel rešiti svoje naloge. Zatorej se obrača odbor do pevk in pevcev ter apeluje nanje naj delujejo v svojem krogu na to, da se bodo pesmi začele takoj vaditi in da se bodo marljivo in vztrajno vadile Odbor bode z vsemi močmi deloval na to, da bode letošnji koncert sijajen, velikansk, tembolj, ker društvo lansko leto ni moglo koncerta prirediti. V svoji snji dne 2. aprila ukrenil je odbor sledeče : 1. Veliki pevski zbor priredi se meseca avgusta t. 1. v Ptuj i. 2. PeHmi določile so se iste, ki s > bile določene za lanski koncert in sicer: 1, Venec Vodnikovih pesmi, šesterospev se spremljevanjem orkestra od. A. Foerster-ja. 2. Slovenskim mladenkam, ženski zbor, se spremljevanjem orkestra, od Hrabroslav Vo-lariča. 8« Pod prozorom, moški zbor. od dr. Gustav Ipavic-a. 4. Samo, moški zbor, A. Foerster. 5 Na moru, moški zbor, Nedved. 6. Vojaci na potu, moški zbor, Nedved. Sekirice razposlale so se posameznim g. poverjenikom že lansko leto. Tiste pevke in pevci, ki še nimajo potrebnih sekiric, naj se blagovolijo za nje čim hitreje oglasiti pri odboru v Ptuji. Na dan koncerta pa prosimo, da vsaka pevka, oziroma pevec, sekirice seboj prinese. Ravnokar začel je odbor raz pošiljati nabiralne pole ; uljudno prosi g. poverjenike, naj blagovolijo skrbeti za to, da se število društve-nikov v njih okrajih množi, ali vsaj ne krči, in da vsaj do 5, junija t. I. letne doneske vpošljejo. Dan slavnosti se objavi v kratkem. P. «? 1. in 3. pravil ima društvo namen gojiti petje in glasbo Nasla-njaje se na te dve točki sprožila se je v odboru misel, naj bi se skrbelo za to, da bi pri velikih koncertih društveniki, ki so dobri godbeniki, razkropljeni po vsej slovenskej zemlji, se sešli, nalik pevcem, ter spremljali posamezne pesmi z godali. Tako bi bilo mogoče, osiguriti pevskemu društvu tudi lastno godbo. Sekirice bi bo jim seveda razposlale poprej nego pevcem, Ta ideja se letos še ne more izvršiti, pa prihodnje leto bi se lahko realizovala. Razglasili smo zj*oraj navedeno uže zdaj ne samo radi vežbanja v petju, ampak tudi ker nam je na tem, prositi društva, da svoje veselice tako uredijo, da se jim bode mogoče pevske slavnosti v Ptuji udeležiti.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 6. aprila
— (Ljubljanske občinske volitve) Tagss-pošta javlja, tla se je mej ljubljanskimi obrtmki vseh strank začelo neko gibanje, ki meri na to> da se odstrani sedanja večina v obč. svetu „Ta-gespoštin" dopisnik sliši menda travo rasti.
— (Koncert ..Glasbene Matice") Opozarjamo, da je začetek današnjemu koncertu točno ob 8. uri. Resede balade „Mrtvački ženin" se dobivajo po 10 novč. pri g. T.agorjanu in zvečer pri blagajni.
— (Občni zbor „Dramatičnoga društva")
bo v prostorih Narodne čitalnice dne 20. aprila ob 8. uri zvečer.
— 'K „ v se sokolske mu shodu" v Pragi) poroča se nam, da je „Češka obec Sokolska" naznanila ljubljanskemu „Sokolu", da bodo členi slovenskih sokolskih društev v vsakem oziru, tedaj tudi pri tekmovalnih telovadbah, ravnopravni s členi čeških sokolskih društev.
— i Osno valni zbor „ zaveze slovenskih biciklistov ') bode jutri v salonu „Pri Maliču" ob 7. uri zvečer.
— (Uradniškega hranilnega in posojilnega društva kranjski odsek) imel bo v nedeljo 7. aprila točno ob 10. uri dopolnilne v dvorani pivarne 8t. Peterska cesta št. 47. v Ljubljani občni zbor. Vde-ležiti se ga mora po pravilih najmanj 30 društve-mkov, da je sklepčen.
— (Občina sodraška) je volila častnima občanoma gg. deželnega glavarja O. De tel o in ces. svetnika I. M urnika. Danes je posebno odposlanstvo imenovanima gospodoma izročilo krasno izdelani diplomi.
— (Okrajna hranilnioa in posojilnica v Idriji] je v dolu svojega delovanja od 4. novembra 1894 do 4. apri'a 1805 imela 318.273 kron in 9 vinarjev prometa.
— (Zdravstveno stanje.) V vaseh Zavrli in Krivčevo v kamniškem okraju se je pokazal legar in je zbolelo v poslednjem času 10 oseb, izmej katerih sta 2 umrli.
— (Zaupnice.) Slovenskim deželnim poslancem štajerskim so na njih izstopu iz dež. zbora izrekle svoje priznanje in popolno zaupanje občine : llnčja ves, Slamnjak, Presika in Skofja vas.
— (Narodni dom v Celju.) Slovesno polaganje temeljnega kamna „Narolnemu domu" v Celju bo v ponedeljek dne 8. t. m. ob 11. uri dopolnilne, ko bi ta dan deževalo, pa v torek 9. t. m. ob 9. uri dopoludne. Na to se prične koj z zidanjem,  tako   da   bo stavba do jeseni pod streho.
— (Novoosnovano „Celjsko pevsko društvo") je priredilo te dni prvi društveni večer v prostorih Radejeve gostilne na Bregu. Zbralo se je mnogo izvršujoči)) in podpornih članov in gostov. Za razvoj socijalnoga življenja v Celju utegne to društvo postati nov in važen faktor.
— (Odlikovan Slovenec.) Gospod Mihael Razlag, doma iz Križevsko fare pri Ljutomeru, ki ima v Gradcu prvo zalogo moških oblek in ki je bil pri raznih razstavah odlikovan, je sedaj pri razstavi v Kahiri zmagal pariške in londonske tekmece: dobil je prvi dobitek in zlato svetinjo.
— (Senožeški poštni tat zasačen ) V noči od 23. na 24. septembra 1891. I. so neznani tatovi ulomili v poštno prostore v Senožečah in ukradli 177 gld. 7'/a kr. gotovine ter za 58 gld. 82 kr. pisemskih znamk. Vse je kazalo, da je to tatvino zvršil lokalne razmere dobro poznavajoč človek in sum se je obrnil na nekega Jerneja Šturma, katerega pa ni bilo dobiti. 8turm je navadno bival v Trstu in tržaški redarstveni in sodni organi so ga dobro poznali, saj so prej imeli ž njim prav pogo-stoma opraviti, a po zvršeni tatvini je bilo vse iskanje in zasledovanje zaman. Sturma ni bilo dobiti, dasi je policija vedela, da biva v Trstu. Te dni pa je šel policijski oticijal Titz, strah tržaških tatov, ponoči j)o neki neobljudeni ulici in nakrat, stal pred osebno dobro mu znanim, toliko časa iskanim Stnr-moni. Seveda je preskrbel, da je Jernej Šturm prišel pod klpič.
— (Osobne vesti ) Poštnimi asistenti v področji poštnega in brzojavnega ravnateljstva v Trstu so imenovani praktikanti R. Vitek, Jos. Ho z j a, H. Ilreglič, J. S i m s i g , Fr. Pettaschek, Iv. P o d g o r n i k, Jos. F u n t e k, K. A c h t s c h i n, E. B n r i a n in Jul. E r s c h e n.
— (Preskušnje za učiteljsko vsposoblje-nost) za ljudske in meščanske šole se bodo pri koperski izpraševalni  komisiji začele dne .'!. maja.
— (Nesreča v premogokopu) Te dni se je
v Ketlahškem premogokopu, kjer delajo skoro sami slovenski premogarji, udri stroj) .ložefovega rova in zasul Marka Dlesna, Franca Mihevca iu Gregorja Panžija. Po velikih težavah se je posrečilo rešiti Panžija in Blešiča, Mihevca pa so spravili na dan mrtvega.
— (Goldinarskih bankovcev) je bilo do konca meseca marca vzetih iz prometa in uničenih, oziroma odpisanih za 52,562.202 gld. V prometu jih je torej ostalo še za 5,321.159 gld.
— (3700 goldinarjev za družbo sv. Cirila in Metoda za Istro) Hrvatska stranka prava je bila pred leti jela nabirati prispevke za prenos zem-skih ostankov Zrinskega in Frankopana iz Dunajskega Novegamesta v Zigreb. Ko je bil nabran potrebni denar, pričela so se pogajanja z oblastmi v Dunajskem Novemmestu, pri čemer pa se jo kon-statovalo, da je nemogoTe do)"čiti identiteto zem-skih ostankov Zrinjskega in Frankopana. Nabrani denar je mej tem dosegel svoto 3700 gld S to zadevo bavil se je klub stranke prava v seji dno 29. m. m., da določi kam je obrniti ta denar. Sklenil je, da se denar podari družbi sv. Cirila in Metoda za Istro z določilom, da je uporabiti istega za osnovo hrvatske narodne šole v Pulju, Klub stranke prava je uverjen, da na ta način najbolje iistreže nameram darovateljem. Tako poroča »Agramer Tagblatt".
— (Usad.) Ze včeraj smo mej brzojavkami poročali, da se je pri Podsredi udri nsad. Blizu 200 ODO kubičnih metrov skrilaste ilovice se je udrlo z gore in zasulo hišo in dve gospodarski poslopji posestnika Janeza Agresa ter 21 oral obdelanega sveta. Na pomoč sta prišli gasilni društvi iz Rajhen-burga in Kozjega ter orožniki. Vodja okr. glavarstva v Brežicah je prišel z inženirji na lice nesreče. Ker se je sredi tega plaza naredilo 150 štirijaških metrov veliko jezero, je bilo najprej narediti strugo, da ta voda odteče. Gasilci so delovali z občudovanja vredno vnemo vso noč in delo se jim je posrečilo. Plaz je pa tudi zasul strugo Bistričino. Voda je jela zbirati se in bati se je bilo, da poplavi Podsredo. Vsled tega se je poklicalo vojaštvo na pomoč, da se napravi nova struga. Škoda znaša, kolikor se je moglo doslej koustatovati, najmanj 10.000 gld.
* (Nova drama črnogorskega kneza ) Črnogorski knez Nikola je spisal novo dramo v verzih, naslovljeno .Knjaz Arbanit". Prva njegova drama je „Balkanska carica".
* (Madjarske pravne razmere.) Iz Krnjaje v Bučki je prišla te dni v Budimpešto k ministrom deputacija, da je opozori na neko škandalozno stvar, glede katere doslej pismene ovadbe in pritožbe niso imele uspeha. V sirotinski blagajnici Krnjajaki je zmankalo 00.000 gld. Ukradel jih je svak višjega okrajnega sodnika, ki je prišel kot,siromašen pisač v Krnjaj, pa si prisvojil v nekaterih letih to-
liko, da je aedaj najbogatejši veleposestnik v okraju. Zastopnik sirotinske blagajnice je prosil pri sodišča, naj se poneverjena svota zavaruje na posestvu po-nevernikovem, a vran vranu ne izkljuje oči, svak pa ne svaku. Svak-sodnik je prošnjo odkloni), češ da se od ponevernika ne more zahtevati, naj povrne sam vso škodo, ko tudi vsega denarja ni sam vtaknil v žep, ampak ukradeni denar delil z drugimi.
* (Mlada samomorilka.) V Bubni pri Pragi je skočila dvanajstletua šolarica Marija Baly v Mol-davo in se potopila. V nje šolski torbici, katero je pustila na bregu, se je našlo pismo, v katerem se ginljivo poslavlja od svoje učiteljice in pravi, da si konča življenje, ker nje roditelji z njo nečloveško ravnajo.
* (Bismarckova osemdesetletnica in pošta )
V času od 31. marca do 3. aprila je došlo knezu Bismarcku: 8390 brzojavk z 277.697 besedami, 50.000 pisem in 120.000 dopisnic.
* (Bismarck je kriv) Tudi v zakotni pruski vasi Kigeltigen čislajo prebivalci zasluge Bismarckove in da mu izrazijo svoje simpatije, streljali so na dan njegove osemdesetletnice iz topičev. V neki hiši se je smodnik unel in 32 oseb prav nevarno osmodil. Sedaj je Bismarck v tej vasi najnepopular-nejši mož na svetu.
(„Xa.)   Petorica  najodličnejših francoskih humoristov se je združila, da skupno spiše roman, a tako, da spiše jeden prvo poglavje, drugi drugo itd. povsem kakor hoče. Ta, „XU naslovljeni roman je začel izhajati v „Gil Blasu".   Naslov  prvemu poglavju je: Situvacija brez imena. Spisal je je Pierre Veber. Drugo poglavje spiše Jules Kenard. Začetek je kaj  zanimiv:    Dva   redarja   pripeljeta gospoda srednje starosti pred policijskega komisarja. „Kako Vam je ime?14 — Imena nimam. — „Kako se zovete?" — Nikakor; mrtev sem. — Komisar misli, da je mož blazen in reče jako   ljubeznivo: .Vem, Vi ste   maroški  knez,  dovolite  milostno, da Vas spremim k Vaši ekvipaži." Mož se pa ne uda nego reče:   Motite se.   Nisem blazen, samo mrtev nem. Stvar je jako jednostavna. Pred 10 leti se je potopila ladja, s katero sem se vozil. Takrat sem utonil. — Komisar pravi naposled, da bo tujca dal v zapor. O — mene ne morete aretovati — mislite li, da je mogel   Polonij   aretovati   duha   Hamletovega? In potem:   Kaj mi hočete?   Jaz sem mrtev iu se za zakone   ne  brigam. — „Če  mi   obljubite,  da nič slabega  ne storite, Vas rzpustim.* — Obljubiti ne morem ničesar; saj mi nič ne morete, ko še imena nimam in sem že  deset let mrtev. — Komisar ga odslovi. Tujec pa ima še nekaj na srci: Moja žena me ne  pusti v hišo. — „Zakaj ne?4 — Ker sem že deset  let  mrtev. — Gospod X. odide in poišče stanovanje svoje žene.    Vzprejme  ga neki kapitan, ženin ljubimec. X. ga prijazno pozdravi: Vidim, da ste stopili na moje mesto, prevzeli mojo ženo, moje stanovanje.   Ne zahtevam, da se mi umaknete, ker nisem tak egoist, da bi vam hotel zagreniti veselje, biti moj naslednik. — Oba se resno menita o svoji aferi.    Kapitan  se z Xovo ženo   ne more poročiti, ker je že poročen, a žena mu je prod desetimi leti u-la, in on ne ve, jeli še živa ali ne. Gosp. X. ga tolaži: Vaša žena se ne oglasi, meni pa se zdi ve-Iezabavno. uprizarjati take monstroznosti. Kapitan je na to odgovoril — kaj  je odgovoril, to spiše v prihodnjem nadaljevanju Jules Renard  in ta je na kapitanov odgovor najbrž prav tako radoveden, kakor bralci „Gil Blasoviu.
___I
y---------^
Slovenci iu Slovenke! ne zabite
družbe sv. Cirila iu Metoda 1
ik.____________J
I
Darila:
Uredništvu našega lista so poslali:
Za družbo sv. Cirila in Metoda: Štirje gg. gimnazijski dijaki v Ljubljani 2 kroni 20 vinarjev. — Živeli rodoljubni darovalci in njih nasledniki! _
Družbi sv. Cirila in Metoda so od 1.—15.
marca t. 1. darovali: S!, posojilnica v Marenbergu 20 k., g. Antonija Ksih 2 k., vč, g. P Alfonz Svet, kapelan v Ptuju 1 k. 80 v. in g. Kozika Ksih 20 v.
Trst 0. aprila. Šk< f Glavina je izdal do svoje duhovščine okrožnico z dne 21. marcija, v kateri jo opominja, naj se E drž ti je javne politične agitacije, koder je več strank in so duhovi razburjen . Okrožnica se izjavlja sploh zoper to, da bi duhovščina vodila ali stala na čelu javni in hrupni agitaciji za to ali ono politično stranko, češ, da je poklicana le svet dati tistim, ki jo vprašajo, tedaj pa v smislu pisma avstrijskih škofov z dne 15. febru-varja 1891. Okrožnica je seveda vzbudila veliko senzacijo.
Dunaj 6. aprila. Cesar je potrdil organu ne določbe o vojaštva. Današnji uradni list jih prijavlja, kakor tudi številna odlikovanja častnikov.
LiVOV 6. aprila „Przeglad" napada poljske dijake v Gradci, ker so se potegnili za slovensko gimnazijo v Celji. Očita jim, da so grešili zoper dolžne obzire, ker uživajo v Gradcu gostoljubnost, in pravi, da so si pač pridobili simpatije Slovanov, izgubili pa simpatije Nemcev.
Line 6. aprila. Ebenhoch pravi v „Linzer Volksblattu", da je izstop barona Dipaulija iz pododseka za volilno reformo velikega pomena. Uzrok izstopu je, da so se zahteve konservativcev glede volilne reforme odklonile, posledica pa utegne biti, da se izjalovi volilna reforma in vse iz tega izvirajoče kousekvencije, zakaj to je očitno, da vsi tisti, ki so podpisali Di-paulijer predlog, zmatrajo vzprejem teg* predloga za neizogiben pogoj, sicer ne bodo glasovali niti za davčno, niti za volilno reformo.
Beligrad 6. aprila. Vsi bivši gojenci razpuščenega učiteljišča v Nišu so dobili drž. službe v Bolgarski.
Narodno-gospodarske stvari.
— Za železnico Loka Divača in vipavsko železnico. Te dni podala se je bila deputacija, to 80gg.pl. Garzarolli iz Senožeč, J. C. Kavčič iz Trsta, J. Božič iz Podrage. K. M a j er iz Vipave, J. Tovarnar Guselj iz Loke, J. J e I o v ča n , župan iz Stare Loke, Fr. O m e r s a iz Kranja, Mahorčič iz Naklega ua Dunaj, da se poteza za železnico Loka-Divača in vipavsko železnico. Deputacija je izročila tri peticije, jedno bivšemu predsedniku drž. železnic baronu Czediku, da jo izroči gospodski zbo rnici; drugo je izročilo ininisterskemu predsedniku knezu \V i n di s c h g ratzu, tretjo poslancu Ferjan-čiču, katero je ie-ta izročil državnemu zboru, ter jo priporočil, rekoč, da na zaprošeni železnici niso samo interesirane občine, katere zanjo prosijo, ampak tndi veliko število avstrijskih krotiovin, — da se je ta železnica še do pred nedavnim časom jedina imenovala kakor druga zveza Trsta z avstrijskimi deželami, da je ta proga na vse strmi proučena, za dobro spoznana in mej vsemi progami najceneja, — da se je zanimanje za to progo v zadnjem času nekol ko ohladilo iu zato, da so se zopet dvignile v prvi vrsti vdeležene občine, da pokažejo, kako živo jim je potrebna ta železnica in da si ne dajo omajati upanja, da se zgradi. — Deputacijo so vodili v trgovinsko mimsterstvo, v vojno rainisterstvo, k ministerskemu predsedniku in finančnemu ministru gg. posl. Klun, pl. Globočnik in dr. Ferjančič. Vtis, kateri je prejela deputacija, se da na kratko izraziti s tem, da nikakor ni zgubiti upanja, da dobi proga Loka Divača prednost pred vsemi drugimi zvezami s Trstom, da pa vipavska železnica ima še več upanja  da se zgradi v bližnji bodočnosti.
— C kr. glavno ravnateljstvo avstrijskih državnih železnic javlja, da se je v svrho oprostitve opravda m da se brže ugodi strankinim za htevam povodom po njih vplačanih najemščin za pokrivanje blaga poravnanje vseh takih zadev v tuzemskem prometu izr čilo c. kr. ravnateljstvom za železnični promet in da torej p. n. občinstvu v lastnem interesu nujno priporoči, prošnje za povračilo takih pristojbin, kakor tudi eventuelne rekurze vlagati direktno pri imenovanih ravnateljstvih, v katerih okrožju je bila dotična odeja pridejatia blagu oziroma kjer je bila vplačana najemnina za pokrivanje.
Pottlano.
Gospod I) Fajgelj je bil tako ljubezniv, da je v svojem, v „Slovenca* z dne 2. t. m. priohčenern referatu o Illadnikovi ,,Alleluji' omenil na precej nenavaden način tudi mene — mislim vsaj, d* a>;m jaz tinti, tam omonjeni ,,dolgolasi Ziuunftsmusiker".
O prvem epitetoiiu in o tem, spada 1 i v kritiko, ne l om govoril.
.,Zukunftimisikcr" — to sem, če se tako im-nuje pristal, Hiliarda \Vagnerjx, programove glasbe, naprednjak. Mislim, da In se dandanes vsak resno mislec umetnik sramoval, ako bi to ne bil.
Ako p* je gospod Fajgelj pri tem izrazu mislil samo na slovensko glasbo in moje stališče napram njej — potem ga lahko zagotovim, da po meni in nikakor no sumo po meni zagovarjana smer prave četudi kosmopolitiškc umetnosti za Slovence n č v> č ni v daljni bodočnosti. Prav v sedanjosti je premagala vse diletantske siismiirije, kater) gospod Fajgelj z resnim obrazom kritiku je in katere ho mu zde „prav inojstorsko''. Piizadevanjem „Glasbcnn Matico"' in zlasti nje koncertom gre hvala, da je tisti ,,hedortafelstyl", da so tititi mrmram zbori itd. izgubili precej svoje veljave. Tudi od kritike znhteva občinstvo in zahtevajo dotična dela nekoliko več kakor da iztakne vse kvintne parali lle in z navajanjem nekaterih dobrih naukov i/. Kichterjeve „Harmo-nielehre" pokaže svoje olnežno znanje. Čwi m s-* pač prav močno premenili! Mislim torej, da hodim s časom m z razmerami, če nadaljujem [to poti, na katero s< m krenil — drugače tudi ne morem — dasi je to nek.itennkoin prav neugodno.
t lest i v redni mudov ../aikuuft sinusi ker ' v drugem pomenu besedo pa mi — naj mi je še tako žal — ne gre. V Ljubljani, li. aprila 1895.
K. Hoffmeister.
Baallzjsmo domaos zdravilo. Vedno večja po-praševanja po ,,M«dl eve-a franconkr« Zgaaja is seli" dokazujejo uspešni upliv tega zdravila, zlasti koristnega kot bolesti utešnjoče, dobro znano antirevmatično mazilo. V steklenicah po 90 kr. Po poštnem povzetji razpošilja to mazilo lekar A. MOLb, c. in kr. dvorni založnik na DUNAJI, Tuchlauben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLb-ov preparat, zaznamo.an z varnostno znamko in podpisom. 4 |4 —5)
Podpisani zbor se tem potom za sijajen vspeh njemu v korist prirejene predstave dne 2. t. m. naj pri-»rčneje zahvaljuje: Si. poveljništva vojaške godbe pešpolka št 27, si. ravnateljstvu plinove tovarne, si, intendanci dram. društva, visoko rodnemu deželnemu predsedniku baronu g. V. Ileinu za veledušeu dar, preblagorodni gospej Pranji dr. Tavčarjevi aa veliko zanimanje, skladatelju g. V. Parmi za osebno ravnateljstvo, opernemu pe>cu in režiserju g Nolliju in vsem p. n. solistom za prijazno sodelovanje, ter p. n. slavnemu občinstvu za vposlane prispevke in mno-gobrojen obisk gledališča.
Z odličnim spoštovanjem
Operni zbor slovenskega gledališča.
„Glasbena Matica" v Ljubljani.
Danes 6. in v ponedeljek 8. t. m. III. redni koncert
pod vodstvom koncertnega vodje g. M. Hubada
v redutni dvorani.
Mrtvaški ženin.
Balada. — Zložil za soli, mešan zbor in veliki orkester dr. Anton Dvorak. Besede K r beno ve. Posl. J.Stritar.
/iacelek <»l» M. url zvečer.
Zdravilišče Slatina - Raflein.
Železnična postaja: Radein proge južne železnice Spiclfeld-Ljutomer. Vsak dan trie vlaki. Zdravilno sredstvo: Kidein^ka slatina, sloveča natron - lithiou • kiselica proti boleznim na mehurju, prut inu, produ in pesku, proti prebavnim boleznim in kataraličnim bolestim. Železne in »latinske kopelji, masaža, hidropatično zdravljenje.
Lepa staaovanja, nizke cene. — Sezona od maja do oktobra
Obširen spis se dobiva brezplačno na vseh prodajatnib mestih ali pa direktno od zdravilišča v kopališči Radein, Štajersko. (1268—1)
Zaloga v Ljubljani pri Zvana L.lnlng'erju in Mihaela Kastnerju.
Umrli »o v Ljubljani:
5, anrila: Marjeta Podboršek, vdova, 77 let, Vegove ulice št. 12. — Avgust Lukiior, mizarjev sin, 1 leto, Kurja vas it. 4.
V dežel ni bolnici: 3. aprda: Martin Maček, gostač, 54 let.
Meteorologično poročilo.
Dan	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Tem-   J Ve-peratura trovi	Nebo	Mo-krina v mm.
t | 7 z-litraj g«' 2. popol. . j 9. zvečer		i,'i?i> 7401 7386	2"2° C   lil. SVS. s 4°C    si. svz. 3 4° C    si. svz. 1	obl. obl. obl.	o-o dežja.
Srednja temperatura 3 3°, za 5*0* pod normalom.
^DvLr^^jslsza- borza
dne (i. aprila 1895.
Skupni državni dolg v notah.....
Skupni državni dolg v srebru ....
Avstrijska zlata renta.......
Avstri|ska kronska renta ■!" „.....
Ogerska z!a*a renta 4°/0.......
Ogerska kronska renta 4 /......
Avstro-ogerske bančno delnice ....
Kreditne delnice.........
London vista...........
Nem-k i drž. bankovci za 100 mark    . .
20 mark............
20 frankov...........
Italij-tii-ki baukove; ........
C. kr. cekini...........
Dne 5. aprila 1895. 4°/0 državne srečke iz I. 18f>4 po 2f>0 gld Državne srečke iz 1. 1K61 po 100 gld.. Dunava r>-g. srečke 5°'0 po 100 gld.   . , Zemlj. obč avstr. 4'/,00 *l*ti zast. list
Kreditne srečke po 100 gld.....
Ljubljansko srečke.........
Iludolfove srcCke po 10 gld......
Akcije anglo-uv>tr. banke n«i 200 gld. . Tran»way-društ. velj. 170 gld. a. v. Papirnati rubelj........,
Mfl
"c «
J2 o a> —-
►tsa >
rt
5 ~
S "S _d 2 > "Z c B a P »s
mm 03
g 'rt* fl
101 gld.		70	kr.
101	_	75	n
	m	40	r>
101	n	55	n
123	n	60	n
MM	n	35	n
1095	•	—	p
4u4	n	90	•
199	n	ii.)	n
5*	»	70	
11	B	93	»
9	n	♦itt	n
46	p	10	n
b	■	73	n
152	gld	_	kr.
(97 1 *v\	n	50	n
J 123	n n	_	■ ti
201		95	T,
21	>	—	r
23		75	r»
170	n	60	r
if>8	n	—	n
i		30	
litije tuJne
"KISELINE
najboljša namizna in osveže-(15-2)     valna pijača, v.
preskušana pri kašlju, boleznih na vratu, želodcu in mehurju.
Henrik Muttoni, ttiesHliubl Slatina.
Konc. zavod za posredovanje služeb
tt Z-iJvLTolJaiiatl, Prašlmov trg:
priporoča posslo -vs»nlto Mtroko z izvrstnimi spričevali častitemu p. n. občinstva.
Za takojšnji nastop službe potrebuje se: s»tieal|iv ko«Hi**< Iiiisul hlsspee in Uuli«riee za privatne hiS« in gostilne. (381—1)
Frist3ao tlrolslso
planinsko namizno surovo maslo
se dobiva
\ nmU. flati »ves«
pri
•Feriiciu Itcltz-11      l362 2)
trgovina s špecerijskim blagom, moko lo deželnimi pridelki nt*. JleNljt« vi eeatl tk t. 1.
Sekire, motike, lopate
In železne N€KM(avne dele za |»olJ-NkA ali kmetijska orodja
prodaja po prav nizki ceni  in  prevzema  v popravljanje vsakovrstno zeleznino (3f>4—3)
Anton Dakskoblar, posestnik v Kropi št. 49.
Hiša
z malim vrtom, s travnikom in lepo zaraščenim, 6 oral obsezajočim gozdom je iz prost« roke nit •»roduf. — Več ho izve pri lastniku JI. Otrln, 186 bbs 17 Str. Near Holsted Chicago ali pri oskrbniku Fran Mlll»er |u v Selcih. (376)
Bavarsko    , , Jw o 13 *X t <«Y 1* 4 *
Črno pivo (&putoiii»rMLii)
posebno tečno ter bolehnim priporočljivo, iz prve pivovarne Ne«lliiiuyr)fve v Hlonatkovesu, vrček po lic kr., izborno Koalerj«v« pivo (341—v)
T7-rč:elc po lO Isr. "^B*r
(in ne po 12 kr., kakor je bilo po j>omoti v prejfinjih številkah naznanjeno) in Izvrntnaa vin« toplo priporoča
Kranjska viiiaraa v Ljubljani
\   MoilOVil*   lllifMll   Ml. .V.S.
Cenik  vsakomur na razpolago.
The Mutual"
i
95
živLtoa zavarovalnica v Novem Torti.
Cisto vzajemna. Nobenih delničarjev.
Največja varnost. Nedoaežoo visoki dobitkovni deleži.
lBreiuofteu|e dne 91. «1*?-
eeuibra IHOa iim<1  .   . 067 mllij. frank.
ZNtHrovHliiine auHNajo . 1151» ml I i |. frank. Ispisivalo at« j© KHvarif (140O—21)
innveui, odkar po*lu j«* 1
alruftt««....... l»o:i mili). IranU.
Specijalno jamstvo za avstrijske zavarovance 1.021,124 krone v 4odstotni zlati renti depo-no ani pri c. kr. ministarski plačilnici.
Natančnejše podatke in informacije daje
glavno ravnateljstvo za Avstrijo: I     Wien, I, Lobkowitzplatz 1.
Dr. Rose životni balzam
je nad 30 let znano, probavljanje in slast pospešujoče in napenjanja odstranjujoče ter milo razi opijajoče (4-24 - 49)
domačd sredstvo.
Velika itekleeiea I gld., mala
T>0 kr., po pošti 20 kr. vec Na vseh delih zavojnine je moja tu dodana, zakonito vurovaunj varstvena znamka.
Zaloge skoro v vseli lekarnah
Avstro 'Ogrnite
»'uro se tudi dobi
ibe^
raško domaće zdravilo.
To sredstvo pospešuje prav izborno, kakor sve-dočijo limone skušnje, čistonjo. zrnjenjo in lečonje ran ter poleg tega tudi blaži bolečine.
V skalIjicalt po 35 kr. in 25 kr. l'o pusti U kr. več. Na vseh delih zavojnine je moja tu dodmia zako-
nito varstvena znamka.
0-le.Tr~Zl.aa. za-logrs,
FRAGNER, Praga,
It. 2113-201, jJitls iirana, kkarna „pri črnem orlu", F*PoStiia razpoSiljatev vsak dan. "*ttB
Pozor!
Distinkcije in emblemi za gasilna društva
se dobe  iii« |<*4»aio|«»   v       l«>y t pri
J. S. Bsnedikt-u v Ljubljani.
Ceniki na razpolaganje. (348-3)
Mesečna soba
prains ali meblovatna, razgled na ulico, se tako) «««I«Ik. — Natančneje se poizv6 iih .Sv- I*** I rt* restl Nt. 4,
I, nadstropje, na levo. (385—1)
Vinska klet
z dvema velikima sodoma *v «ni<ii« v najem v v «.(I suiti u li. ni. li.H. i86l—2)
Praktikant ali učenec
z dobro šolsko izobrazbo in iz dobre hiše se vzprejme pri Jerneju Reitx*u v Ij)iilslf»iii. trgovina s specerijo, m< ko in deželnimi pridelki. 336—3)
Kdor      TOnitl naj Be °brue
se hoče   aClŽI II LI   zaupno na
ifluri-isr** Coiiip,uiy v Budimpešti.
Natančne informacije in popis vsoti ftenitnih ponudeb kakor od gospodov 1.1 ko od dam se pošiljajo diskretno kuvertirano, ako be iiitn vi«oftljo 30 kr. v pofit- |moni*na 71/070 T i2fe8-M       11 b znamkah. IWMil.il  ZlB« .
Novo!   Novo!   Novo!
o > o
Litternunov drevored.
Angleška vzpinjača
najnovejša ljudska zabava, (379)
JOAOjKC    JOAOJff JOAOfl
o < o
IJIvO kumin iii'iiu tratletVU, ki /Iii-ti 711>r iimi.ih, iln i><ilt ne p rank.iv« in «■• ni- »»cii k..kur...i maesobe), puli poatant i'itrvii auainu lici.,, mi k taajo «•• na n.i'i trubu In oetana mlitdoctaa u«c*«. ..< i-emo V«im*" n.' eoilrsuja uUakili maMošutti tvi.rm, m- postana turni
iiiknli /.ilt .v in       iiiuri- !>»■■*  kv.ra   tipori. >,l i mi u vnukom |>oljiit.rirm
i!nr\;... tu n: ii-Mi.in 6a«u. V liiteretu itMinstva m proti, >l« ruj »a ii.iMiiku ]i i i .11 .mi iiattanan« raratvttnti ananko.   I'i>iui u tfl«l.
Tekoči puder „Eugenie" !r.r!r!vVV,,\.o*T".
I »vaiija lun.' |k .: t i. katar« uttai.......inu ovatofa m mUdattua, >'n-
daj« i obmau • aatilku, kak"! ludl um.m m iiokjum nu>hkn.t in ni ramo rja ilivil.....'■•>•■. i>.!.lr .umu- Vlaka runkuvii.t jiolti in pa ga v»;ikt>
vrata.   t'**mt v; _ i.i.
Rdeče t8koče ličilo „Eugenie" KKl'
n«rfck«i<ti|i\Uaia Ih-ui, uatnam m stasom lapo saravao roiaato
liujn, iti imll pri .liiktruu. rnr.sv.-tii.ivi lafll*(UJo, H.ikur hi imuh na-ravnu inmi m h tri itni ui/i polti.    4'i'llu 1 ^1,1. Bl> kr.
«Puder Eiitcćiiie". ,M1, r"""' '•'HrHS
fWmm -    *j»jjva*»vi   ,   hU   jt,,^,,   |„i|„,|niilii i ,„   ni'   ili In
■a kaj Opaallu m d«]a |mlii naravno molikual iu niluiluitnu »ve/.oit. ('«•■11» I Kl<l   HO Ur., m < <>|)oin I tiUI. .11) lir
Ti1! voo'o n"   Ishorno saietlaitvo sn mmi hssU,   i I
I f     * I   li«-'-'-' •:■ lui.miK'iriirjii iibraiijuje, li« »u no ua-
jirari prhaj,   (inu I u:l>l »o ki'
„Nfigrritine Vegfćtale" barva za lase
•min lit rll.tltVM. !.<•*)<• uliilrie bujit U celili ta.lnov iu ja povnem liiMiuitfiii i-, ri/liju-vati t« ui'M'tiin lmjii ml nui.iviiH. 4't'iui :t u Iti no kr.
Tekoče kavkazko mazalo za brke,
botpaiuja "uh rast iu Ja konaervIrSi {BImsIo pri tem usselrsbso, Duju ),rv..,.i ■« ' »i ,...in.i„ . oiihko. * ena t.i kr.
Jedino zalogo za Kranjsko
ima (I41ft—15)
FRAN STAMPFEL
Kongresni trg „Tonhalleu Kongresni trg-
Cjt. |jmi ravpaieljiito avstr. drž, zelenic.
Izvod iz voznega reda
Treliab'vzi.egrsv odL ZL. olc*obra 1894.
Naatopno oinanjanl prihajal ti Iu odhajalnl 6aal oanaoani ao \ m*1nJ+*< t njiakfm ttuu. 8radojaavropakl &aa ja krajaamo im » lajuh IJasl as S mlnotl aapraj.
Odhod li LJablJavne ,jnž. kol.)
OS IV mri B min. p« *oM oaabnl vlak t Trbla, Pontabal, Haljah, Oa> lovao, rraiiiiinif.it«, lijuhno, o«i Balathal r Auaaoa, Iaohl, Omna* dan, Hohm«r»il, Ijand-Oaatain, Zeli na jneoru, Utayr, Lino, Budejarloa, Pisanj, Marijina vara, Kfr«r, KarloTa vara, Krsnoova vara, Prajro, Lipaijo, OitnaJ via Amatattan.
OS 8. uri lO min. tjutrnt maianl »lak t Noto maito, Kuoavia.
05 7. ari tO min. mjutr^f otabul Tlak t Tri.it, Puutadal, RaUak, Oa-lovec, Franaenafaata, Iajnbno, Dunaj, oaa Salathal t H«lnosr*d, Ouna tI» Amatettan.
Oft t'J. uri lili min. đopotutins malaul vlak v Novo maato, KoćarJ«.
06 It. uri SO min. HojtoiuHt** oaabtit vUk v Trbta, Potitaael, Heljak, Oalovao, Pranaonafaata, njiilnin, Salathal, Ouua).
OS 4 uri 14 min. popoiuttnm oaabnl vlak v TrbU, Unijah, Oalovao, LJnbno, oaa Salathal v Ntihiograd, Laud-Oaataln, Zeli na jeieru, Ino-moat, Umnimi, Ourih, Oanavo, Paria, Stajrr, I.ino, OmunJen, Iaohl, Budejarloa, Plaanj, Marijina vara, Kffar, Franoova vara, Karlova vara, Praffo, Lipiko, ntinaj via Amatattan.
Ot> t. uri 'JO min. »tvvVr meiaul vlak v Novo meato, Koćavja.
Prihod ▼ laJuhLjavno (jn*. kol.).
OS A. Mri n:t min. aJnrrrO oaabnl vlak a Dunaja Via Amatettan, lAp-■ga, Pra«ra, Kranauvih varov, Karlovih varov, Kgra, Marijinih »arov, Planja, Budejevio, Solnoffraaa, I.inua, Stejrra, Ornunilana, laahla, Ana, •eaa, Zolle na Joiaru, l.pnil-Oaitoiua, Lijubnaga, Oolovoa, Beljaka. Franarnafaita. Trhlia.
Ob S. uri tU min. mjutrr\f mnaani vlak la Kočevja, Noveffa me«ta.
On 11. uri J7 min. dtt}miudnt> uiebnl vlak a Dunaja via Ainitetlau, Iiipalje, Pra^a, Kranaovlh varov, Karlovih varov, Kura, Marijinih »arov, Planja, Budejevio, Solnograda, Liinoa, Btajrra, Pariaa, Ooneva, Ourlha, Breipitoe, Inomoata, /alla na jaaaru, Lend-Ueatelna, UJubnasa, Oalovoa, Lianaa, Pontahla, Trbiia.
Ob JI. uri       min. j»'f<>lutlnr metani vlak ia Ko6ovja, Noveffa me«ta,
Ob 4. uri 4>t min. ]ioi>uVuWn|i eaehiii vlak a Ounaje, lajiibasfca, Halithala, Beljaka, Oelnvoa, Vranaenafrate, Pnntabla, Trbita.
Ob 9. uri SJ.1 min. 2Vf<W m«..ml vlak ia Ktioevja, NuvHffa Maata.
tht tf. uri HI min. ivrrrr oaobnl vlak a Dunaja preko Amatetteua 1» Itjubn«ira, Beljaka, Uelovoa, Piinlabla, Trblta.
Odhod la IVJablJavno (dr*.. kol>
Ob o.
a "
Mf-i V.V min. tjtttr.it       v Kamnik. ,    OS     „     pttpottttlne „ „ _   BO    ,    rr^dr . ■
Prihod v LJablJano (drž. kol).
uri ati min. tjutr.it        Ia Kamnika ,    lil     ,     dnjtottutn*   m „ ..   HO    ., ,,
(5-77)
Odgovarjajo na „Poslano" gospe Ivane Kovač v tukajšnjem nemškem uradnem listu z dnć 30. mar-cija 1895, št. 73, izjavljamo podpisani dimnikarski mojstri deželnega stolnega mesta Ljubljana, da smo samo radi tega priobčili izjavo z dne 28. marcija 18!>o, da popravimo deloma pomotne, deloma ne-dorazumne trditve gospe Ivane Kovač v nje objavi v ljubljanskem listu (Laibacher Zeitung) in v „Slovenskim Narodu" z dne 10. marcija 1895, kar smo bili izvestno ne samo opravičeni, marveč tudi <lol>iii MiorillS
Ničevo je torej očitanje, da smo priobčili izjavo z dne 28. marcija 1895 zgolj iz sebične zavisti, ksjli, hvala Hogu, takšnega povoda pač nimamo.
Odločno torej odvračamo to očitanje ter konštatujemo, da se ni nikdar gospej Ivani Kovač podelila koncesija za izvrševanje dimnikarskega obrta v glavnem mestu Ljubljani.
V Ljubljani, dne 6. aprila 1895.
Ivan Vrhovec,     Ludovik Stricel, Elizabeta Pošvvar,   Viljem Dopfer,
konoesijonirani   dimnikarski   mojstri glavnega mesta LJubljana. (877—Ti
Razprodaja knjig
raznoterega   obsežka.   mej   temi      Ai*«'liiv 1'iip iiuii *»U ii imI«' Is. r<i i n*«** mesto Hi gld. samo 1 gld. 50 kr. ; Iflopi**! M9Iaiict**» po 15 kr. itd. Soteskina ulica št. 10, II. nadstr., 2 vrata. (849-8)
sposobna za nasaditev drevoredov,  Tez 2 metra visoka. |»r<Mlu)u (867—1)
Jos. Lenarčič na Vrhniki.
Pristna Brnska suknena roba
il«»lK sh popolno olkli-Uo (!»uUiiJ«>« lilii«'«', l«-l<>«iiik) ni mi«' NI* ino
/a sjminladiio in poletno dobo 1895. Kup«iu :t'io met« (iclal.   i *»n is «l«*l»r«>      I c
Kiti. a.— is ii..ij«.f    I JU s
Kiti.   T.75 Iz fliit' ui«i.   i*— la llutd«* Kiti, IO.50 Is nuiflut'Je
Kn: mi za firno nuloiisko obleko ulil. lO.—. bla^o za vrhnje suknjo, li den za turihte, trn |iornvietine in dosking, lil;i;'n zu uniforme drž. uradnikov, najtimjo greda&ano tkanino itd. razpošdja (>o tovarniških cenah kot reeluH in boinin.i najbolje znana zaloga biikucne^M hlaga
SIEGEL-IMHOF v Brnu.
Vzorci Kantoni iu noNtuine urosto! — Jainči s«' za to, da
pošiljke |)0|iolnoiuu odgovarjajo vzorru. Na uvaženje! S avno p. n. ohfiinstvo se zlasti opozarja, da se blago dohi uiiioko ccni-ji', ce se premo l.taro O**« nego če se naroča od takih, ki sumi isto pri nau kupujejo. Tvrditi* SU uel-linlml r llruu razpo&ilja vse IiIm^o po prit« Hi f oi urniHklli <<-iit«li. ne da bi v račun jemala pnvptne kupovah-e |ako ofikodujočega sleparskega .krojaškega popuata*. (189-icJ
Poslano.
Vsled naznanila v „Slovenskom Narodu" z dne 30. marca t. 1. št 73, da je Reza Gallin, Rimska cesta št. 17, otvorila zavod za posredovanje služeb, počastimo se podpisani p. n. občinstvu prijaviti, da je deželna vlada odklonila prošnjo Reze Gallin za podelitev koncesije za posredovanje glede služeb in stanovanj, in da torej iiimu ltezo tinllln iioIm'im* pravioc «1o Isr. vrNcvmiJa te olirti. Sploh je pa politična oblast že vpeljala I«a/a-nsko preiskavo proti Rezi Gallin. (358 3)
A Kališ,    G Flux,    T. Novotnv,
koncesijonirani zavodi za posredovanje služeb
Hiša
na Glin ca h pri Vlou h. št. 14 z vrtom, ki meri karih IlOOn sežnjev se proda le proato roke. Več se izve pri lastniku hiše F. Cepudru istotam ob nedeljah mej 12. in 8, uro popoludne. (124 —10)
Hrnštovo moto (pracMuu)
kupujem v vsaki poljubni množini. — Ponudbe in vzorre puliljaj   tvrdki   l.mil <"i I'■«.••>,   1'rau'n,   II.. MiiriniitUa
uii««t> *t. 19. (860 - 'Ji
Fran Burger, mizar
v I jiihljinii. Nv. ■•«'!■•« «*«-Nt» »t.
se priporoča čč. občinstvu za naročila v izvrševanje najna-vadnejih in najfiiiej h
pohištvenih in stavbinskih, v mizarsko stroko spadajočih del.
Tudi imam v zalogi ved pohištva in izdelujem najlepše leseno strope ln stene (lamberije). Delo solidno in po nizki cenit Za dela, naročena dovolj zgodaj, tudi jamčim. Naročila izvršujem »li po predloženih mi ali pa odbranih lastnih vzorcih po vseh slogih. (290—6)
Fr. Hs, Jeločnik
Icrojač (271—5) Kongresni trg st. 11
se priporoča slsv. p. n. občinstvu s* izdelovanje vseh li roj t«I« i It <!«»..
Naročila izvršujejo s* točno in po nizki ceni.
IMporočevnno od ravnateljstva poliklinike!
Uporablja se pri oslovskem kašlju, influenci, bolesnih na vratu, prsih in pri otroških boleznih
konjakov sladni izvleček.
Neobhodno potreben /a rekonvalescente.
Dobiva se v vseh bo'j&ih lekarnah, droguerijah Tvcrnlca (1302—38) V-onjakcvoga sladnega izvlečka v Loipniku.
LE1CHTLOS LICHER CACAO
y 0 G TA ,')IN       Mnl.i h \l
Z ozirom na izjavo dimnikarskih mojstrov gospodov Ljudevita Stricelja, Ivana Vrhovca, Viljema Dopferja in gospe Elizabet« Poschwar, objavljeno v „Laibacherici" z dne 29. marca t. 1. St. 72. odgovarjam nanjo le toliko, da ja slnvnj mestni magistrat z odlokom z dne ti. febmvarja 1895., st. 3485 moje dalnje izvrševanje dimnikarske obrti v mestu ljubljanskem po delovodji gospodu Josipu Spitzerju na znanja vzel. Nadaljevala bodem to obrt kakor dosihdob in si bodem vedno priz><dt>vala, zadovoljevati gospode lastnike hiš s točno in zanesljivo postrežbo.
Priporočujoč se najholje za mnogobrojna naročila, pripominjam, d* se iz prej navedene izjave mojih konkurentov na eklatanten način razodeva zgolj nevosčljivost, kar gotovo ne bode zmotilo mojih dosedanjih p. n. delodajateljev.
(3B4—2)
Ivana Kovač, vdova.
z lepo opravo (Šnbireva ulica St. 3, zraven muzeja, parter) no oililn tuko). — Natančneje se poizve tam opolndno vsakega dne. (370—2)
Trgovskega
manufakturne stroke isj£e
F. Šemper v Koprivnici, Hrvatska.
Oziralo se bode le na ponudbe, ki so stavljene od mladega izvrstnega prodajalca. Nastop službe tako). (373—1
111 zraven spadajoče posestvo
je 11 ts |»ro<liif na l*r I makovom pri liraiiju.
Vodna sila je dovolj močna za kako veliko podjetje. Mesto in železniška postaja v bližini.
Natančneje   se   izve   pri   posestnici Ani UZOSSelj na I*rlnittltoveni. (375—1)
Cenik vin vipavske in istiske vinarske zadruge.
V skladišču v Šiški št. 9 nad 56 litrov:
hektoliter
Vipavsko belo I. vrste . pogl. 24'--2.V—
II
Vipavski Rnlandso, desert „ Rizling,
Bnrgnndtr . Vipavska Sipu „
„ Kra'jevina
Tstrski termi, stari. , . .
.    novi ....
Istrsko belo........
Istrski lieio&knt, desert . ,      Itefosko, I0O hutdjk
23---23-50
:{7 — 80*—
37 —
iole.—
IS) —
BABO—
V pivnici (na drobno) na Bregu št.
liter
Vipavsko belo, staro.....
-    n°vo,.....
Vipavski Rulandec, desert .
„       Rizling, n
w       Burguuder    „ . Vipavska Sipa, „ Vipavski Vrhpoljec, butelika
I:
po gld. —*86
n     n —88
,    n -52
, . -52 .    - —70
Zadrugi raspo*H|utl silili
Istrski teran, stari ......... „  —''»2
»         -     novi......., „  — 32
Istrsko belo...........„ „  —"82
Istrski Refnškat, desert . . . .  „ „ —-50
„      Bsfoiko,       „     butdjla .   „ „ 120
tlim In vaorefl direktno. 19-1—4)
Koleais   Iz   tvorni«*   strožja,   Ukkovvltz-   In RreiMialior-
ITa cLe"teelo! kolean. iTet droTono!
Na kolesa, ki so pri mis kupljena, možno je 0sF*~ «l«»t»lti ~W
£4M» premij v vrednosti £1.1.>.> kron.
Preprodajalci in zastopniki se iščejo v vseh krajih. — Ceniki zastonj in po&tnirie prosto. (337—2i
IbTajToclj&l Ira. 11a.3cer1.e3Si stroji!
Krojač 2a civilne obleke in raznovrstne uradniške uniforme.
(298-4)
c?. (Bassermanti
v Ljubljani, Selenburgove ulice št 4
M priporoča šlar. občinstvu za izdelovanje vJvifnih oblek po najnovejši fazoni in najpovoljnejšili cenah. Angleško, francosko in tnzemsko robo ima na skladišču. — Gy. uradnikom se priporoča za izdeloranje vsakovrstnih uniform ter preskrbuje vse zraven spadajoče predmete, kakor sablje, meče, klobuke za parado itd.
C6
Poverjeni zalagate!} c. kr. uniformske blagajnice drž. že/e/eznic uradnikov.
St. 8855.
as.
Št. 8052.
Razpis službe.
(384-1)
Jleatiia oltelna I JiikljniiMka oddaje službo
blagajničnega praktikanta
s katero je spojen adjutura letnih -180 gld.
Kdor hoče to službo dobiti, mora dokazati p'deg splošne osposobljenosti, da se je izšolal ali na veliki gimnaziji ali na vidiki realki, ali na zavodu njima jednakem ; kdor dobode službo, je zavesa n narediti izpit iz državnega računarstva   in  blagajniški   izpit v dveh  letih  od dne* kadar nastopi službo.
Prošnje, opremljene z omenjenimi ter i dokazili o starosti, znanji jezikov in osobnih razmerah, je vložiti ilo 99. It|§l*lltt Irlo* pri podpisanem magistratu.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
5. dan aprila 1895.
^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^
I Najboljše vrste piva
v sodih in steklenicah
iz (290-4)
združenih pivovarn Schreiner v Gradcu in Hold v Puntigamu
priporoča i»<> lovnriiišloli OGtlssla
zaloga piva
3 prve grraške delniške pivovarne
Kolodvorskih ulicah št. 24 v Ljubljani. Ha pismeno polzTodbo odgovarja za nemudoma la f ran kovano.
V smislu deželnega zakona s 17. dne junija 1870. štev. 21. dež. zak., o varstva zemljiških pridelkov proti škodi gosenic, hro.šČHv in drugih škodljivih rnrčesov naročam vsem posestnikom, uživalcem in najemnikom zemljišč v ozemlji mestne občine ljubljanske,  da jim je
do 15. aprila letos
svoje sadno in lepšalno drevje, grmovje, seči, lesene vrtne plotove in hllne stene na vrtih, na polji in na travnikih očistiti zapredonih gosenic, mrčesnik jajec in zapr^dkov (ličin), in sežgati ali kakor si bodi pokončati nabrana gesenčna gnejzda in jajca.
Prav tako je gosenice, ako se spomladi pokažejo na drevji, grmovi i, in rastlinj i, kakor tudi zapredke pokončati kakor h liro mo|{OĆe, a najdalje «io 1Š. maju let«.«*.
Kedar se drevesa, ki so jih napadle gosenice, posekajo, ali kedar s«1 veje, ki so jih napadle gosenice, odsekajo, tedaj se taka drevesa oziroma take veje ne smejo pustiti v takem stanu ležati, ampak morajo se ali gose niče obrati od njih ali pa drevesa in veje precej sežgati.
Dalje morajo gori imenovane osebe hrošče, dokler letajo, od svojeg.i sadnega in lepšalnega drevja, lepšalnih grmov in drevorednih dreves, potem od drevja ob gozdnih robeh v istih primerljajih, kjer je tega treba zaradi bližine, vsak dan. zlasti v zaranih urah otresati in pokončevati ali obračati kmetijstvu na korist.
Na polji se morajo črvi Cpodjedi, ogrci) pri oranji ali kopanji zemlje precej za plugom, inotiko ali lopato pobirati in koj pokončati.
(Je se bode kdo obotavljal, gori navedena opravila izvršiti do določenega časa, jih bode mestna občina dala izvršiti na njegove strošk«, vrhu tega pa se mu bode naložila na korist občinske blagajnice globa od l do 10 goldinarjev, in če bi se to ponovilo, do 20 goldinarjev; kdor bi ne mogel plačati globe, bode kaznovan z zaporom od 12 ur do 4 dni.
V Ljubljani, dno 81. marcija 181)5. (372)
L Luser-jev obliž za turiste.
Veliko priznal lilfa pisem je na ogled v
glavni ra7|mšilj;iliiii!:
Schwenk-a lekarna
Meldllns-DunaJ.
Pristen samo, če imata navod in varstveno z»ainkn in podpis,
tristen  *   LJubljani i
Jot, Maj r, J. Š\vohoda, U. pl.TmkOtzv.G.Piceoli.L. Grečel; v Kutiolfovein 8. pl. Sludovič, F. Uaika; v Kamniku J Močnik; v «VIo» «•! A. Etfger, VV. Thnriowald, J. Birnba-(du-r \ v Hresak A. Aicb-inger; v Trau (na K<»-ruškem) Menner; v Bel|akn F. S.-holz, Dr. K. kmiipi; v tiorlol G.
U. Pontoni: v w«itv»-
b«ra*a A. H udi; v ltri*-u|l K Savnik-, v Rađ-Konl C. E. Andrien; v Idriji Josip Warto; v Ka*zuvl|lei A. Koblek; v CaUl K. Gela: v <r-" Haiks.
7551
0OBRA US PUR HA KUCMNi
Izboren ukus Rađobi vsaka juha, če se vanjo vlije nekoliko kapljic MsMnzjr»|*l'« «n juho.    I»r»«n*» url^tiiNlne mtekleuif'l*««* n* tapet polnijo v vmeU ir«o-
viintli n kolonijalnim hl»ic«im in nI «4l*t*Mrnwli kar uu)< cu«-j«-. Ravno tako je priporočila vreden in pripraven za t.ikojfinje prire.anje zdrave, jako krepke juhe Mbzsj -J** memii eketraks po H in 5 kr. /.a jedenkivtno rabo.
HORS CONCOURS na svetovni razstavi v Parizu 1889.   ČLAN RAZSTAVNE POROTE za podeljen]© cen.
Dobiva se v I<|uhl|«iil pri: A. Staculu; J. Buzzoliniju i Petru Lassntku: Karlu C, Holzerjn: Iv. E. \Vutscherja nasledniku Vikt. SohtfitrJjUj Iv. Fabianu; H. L. \Venzelju, poletna, tilijalka na Bledu, zdravilsče, v Domžalah, tovarniški kraj : v G. Piccolijevi lekarni in pri Rad. Kirbisohu.
(8571
Glasovir
ne  takoj   proda   po  iiIkU!   eciii zurncli imI polovnu j ti (869—8)
Natančneje se izve pri upravništvu „Slov. Naroda".
Čast mi
je, slavnemu p. n. občinstvu priporočati svojo
prodajalnico nožarskega blaga
kakor fine angleške britve, vsakovrstne nože za kuhinjo ln žepno ali peresne nože, škarje za krojače, šivilje ln manufakturiite, vso iz finega angleškega Jekla po najnižjih cenah. — Prevzemam tudi v su v mojo stroko spadajoča dela, kakor brušenje in likanje. (814—8)
Proseč slavno p. n. občinstvo IS njeca bi igohiitno zaupanje beležim z velespogtovanjem
"^el-rosla.-^r Vanino
Židovske ulice, v Ljubljani.
BESa-Ma"'
lini ekstrakt za uho
n
Wk        I od c in kr sekund, zdravnika «lt*. BtpeK*a< JH      H Ta ekstrakt priporočajo  /uradi sigurnega uspeha fl| že več let uvlorlletv. ker odpravi vsako priro-^^^§XfmW jcno  z^nlioat.   uklanja  takoj   sluh pi»»luh, iift«sni to*« in vsako iimi-miio  bo I ase U t dobiva se proti dop ftiljatvi jrlil. I'70 v vsej Avstro-Ogtrski Iriiiiliiit   ini po jMiiti iz lekarn: glavna zaloga v lekarni  „prl  sv.  Duhu"  g.  F.de pl, Tomajra,  v tekstni g. A nt, Ki» pl a in v mestni lekarni * Kuicrchu; nidalie pri Zanerti-ju v Trutu; .Jožefu (J hr i s 10 f o 1 e 11i - j u v <-!orl«»l:  u» Diinajl t  [>n  c.   in  k r. vojni poljski lekarni F. Pleban-a na Štefanovem trgu št. 8 — Pristno blago se dobiva samo v steklenicah z u'isnenim napisom: In kr. nekiiiMl. Stlravultt «lr. Nipek na Ouun|i.
(Ml lo)
\ Vozni listfi! Sei Amerito!
(199—7) pr-i
uizozemsko-ameriški
parobrodui družbi. \
Najboljše vošči * o sveta !
Fernolendt
voščilo za čevlje.
( es. kralj.
dež. priv.
tovarna utem. I. 1835 na Dunaj i.
To voščilo brez galice (vitrijola) se lepo črno
Sveti ter vzdržujumi)«* trpežno.
■ Povsod v zalogi. ----- (.'5-14
Zaradi n>ounrr)an| naj Ne |>azi natanko na moje Imr
ttLft St. Fernolendt.
1'uštui paketi) katerih vsebina (4 kilu foičilz) je Hor-tirana. pošdia.jo se /.u pitskušnjo poštnine prostu po 1        Sit kr. na vsako poštno postajo.
m.
Gostilno
se želi prevzeti v najem ali na račun v mestu, eventuvalno na deželi.
Ponudbe vzprejema upiavniStvo .Slov. Nar.". (865*2)
Za 2200 gld,..
se proda prostovoljno
mlin s 5 tečaji
z velikim -»i* ilniill vrioill iti zraven tm i» oral dohrt-^a ttcinlj i m rit.
Natančne j a pojasnila daje g. .It«k. Vlili«*, vas Mlino št. 51 na Bledu. (984—t
arija-celjske
kapljice
Lani
K
Schutztnnrke.
O. Brady
1 Kolowratrin£ 9 IV WeyringergasH«
t
DUNAJ.
Vsa H dan ml/trtim z l>a nn j ti. 1 '<») it Mil * In /aHloiij.
PHOMIX-POMAD/a
iki razstavi za zdravje in vreda-vanje bolnikov V BtnttgZrtn 1890 odlikovar.v z nagrado, je po tdrav-niSkem izreku in mnogih zahval-n h pismih, katerih število >rre v tisoče, pii/.nanu kot jeiino, zares reelco In neškodljivo sredstvo, s katerim se doseže tako pri gospeh kakor pri gospod li lopa in bujna rast lasij in se prepreči, da ne izpadajo In dn se ne dela mej njimi prhot: mladi gospodje dobe po nje rabi močne brne. /.a uspeh in za neškodljivost  se garantuje.
če se po.šlje po posti ali proti povzetju 1>0 kr.
Hoppc, Wien, XIV., Hiitteldorferstrasse 81.
(856— 11
za želodec | j ooooooooooooaooc.ee
s s
0
0
$ *
0 0
9 e *
jr prirej r iu
1 v lekarni ,,k ange-lju varuhu"
Kromerižu t Morava |
■taroisknfienu ln potnato zdravilo, ki oživlja funkcije
šelodoa ln ga krepi, če je prebava motena. Pristao le z zraven narisneno varstveno znamko in podpišem. il4'^i —iti;
Cena steklenici 40 kr , veliki steklenici 70 kr.
Navedeni so tudi sestavni deli. .W»H }ut'4'li*kc Kn |»lj!<•«• /n /«'I<mI«m- dobivajo se pristne l.;u!.Fjiiii > t lekarna Piceoli. lekarna Mar* det.sehliicer: * PosZujluls lekarna Fr. B&CCarcich; v slkof)! laiki i lekarna Karol Fabianij v Badov« l|f«'i : lekarna Aleksander Rohlek : » Itiitlolfoiem: lekarna Dom. Ki/.zoli, lekarna Mergmann: v B*fin»r-hnrhn: lekaruM pl. Payer; v kniuiii), u: lekarna J. Močnik; v < riioiul |u: lekarna Ivan Itlažek ; v Itilniiei: lekarna .los. Ančik.
fljlaiiilitrslffl
Idd. FascHma vdove
Poljanski nasip h. št. +i
Reich ova hisa
priporoča svojo bogato zalogo
štedilnih ognjišč
■iiijprlproNlej&ili,  kakor tudi n»jllue|-Mih. z žolto medjo ali mesingom montiranih za obklade s pečnicami ali kahlami.
Popravljanja hitro in po ceni.
V*J~~ Vnanja naroČila so najhitreje (.'tlO—3) izvršujejo.
___I
i za siiMi is
v elegantnih
solnčnikihs cvetlicah in klobukih
(340-2) c      slednji z nakitom in "brez njega
U^ST č-u.d-OTrito pri
J. S. Benediktu v Ljubljani.
Ilustrovani ceniki klobukov zastonj in poštnine prosto.
s
0
S
o
8
O
i
0
S
000000000000000000
Triumf-kravate
najnovejša, najelegantnejša facona
dobivajo 88 le pri (846-8)A
J, S. BENEDIKTU
v Ljubljani.
Naznanilo in priporočilo.
[jjil časi mije slavnemu />. n. občinstvu uljudim naznaniti^ da sem
restavracijo a £escah
nasproti kolodvoru.
/v obilnemu t>l>i.*L-/t se priporoča (888—1)
pn.-, sinih restavracije
Zaiopa MciHov: F. Mu, Ljnbijapa.
Javljam slavnemu i> n. občinstvu, da sem prevzel
glavno zastopstvo za Kranjsko
tovarne /a bicikle Iv. Puch in sodrugi v Gradcu.
Poleg vsake vrsto koles imam veliko salouo svetilk, ključev, r.račnlh sesala zvonoov, pedalov, sploh vse, kar Jo za kolesarski šport potrebno.
W*W~  v ni* to ilolilvis   w«k  |»o  jidto  nialiili  <-«*iiali. ~~&k%
Priporoča se z največjim spoštovanjem
F. Čuden
0-
Iz konlturzuc mase gospoda Vfiiceiiea Ske<-A \' Kifmic*!
kakor lezi in stoji, obstoječa večinoma iz novo  sortiranoga  manufakturnima in nekaj  špecerijskega  blaga s prodajal-
nMSno °Pravo o fčrtni m potom
toda le nad ceno 8000 gld. proti takojšnemu plačilu.    Potrditev oferta si oakrbništvo mase  pridrži na prosto voljo. Ogledovanje posreduje konkurzne mase oskrbnik gospod B^rmicIJ f-rasntlsii% c. kr, notar v fitaolmici. Oferte vzprejema namestnik oskrbnika, gospod <8a\ V«lt*»tH*i E£H?*5M'k% advokat v Bjjltbijtttftf.
r:j6i»-2) I Z=ićL:n_3i teraaELlra. zst orferte SO. sipiil 1895 1
r;
T. P. Vidic & Conm I
i
>
I >
v Ljubljani j priporočajo po nafni?ji c-*ni : *Ja\\vvrvib€' Stro»Illk.e (Strangfalazregel) t
1
na|h()iš" in najCObfjAH kriti
1lo/;)iL (Samotni) flalt /;i cerkve, hodnike tratoarjn itd.
Prisnanice te napravljenih tlakovanj bo na r-z-
pnlauo.
€V\3 \f It a menim* za vodovode, afcra«
n.sa itd.
>  ■ .i>ii«*«'ii«' |»e<*i vh k.« Imrve
I HtOllil liti      ; la.p i "-■>«• i».
e lioiBiom in ■*«»i*llsiota5 coitieitt«
\ Proti   obilju   varsio   ogM'Ektp in
j i»loŠ4-<-.
**ti"«"-.aio lepil lil 0 ali 5ti<\| h ohpappe). j 14ai'F»oIiu«'j t r i-in inkO vse v j     *l n v Id i       o sCroiVo spadajot*«"
i
I. najstarejša posredovalnica služebv LjbJiljaiil G. Fiisx, Breg št. 6 71
IŠ$e) v«fl )>rf |»> oMifli in t»«»l|Alli uiitHlm rit*. :iko dober sasluiek; »•«< kittiavrle in ii4>m*>< /..» iihi.6 iic «» tn
Ljnldjauo, opatijo, R ko, Trst, (iorico, Zadar, Logatec, G<»-renfflko, 8—IU gt«. pl 6e; Isltlsto /.. L;nbljano in dmgod; \fi' i«'-n:n t Akt h knhiarl«. :M — :»"> ^id p tace; vr«iifc»}j» za ve ji hotel: |»owtr«*ftnlooI lilM|»OM li kr*»*MNai •*«" Oljeftta itd. >td. — Br! .«» zhii«-.,! Ivi* «l«*!it<» r.n v.ulto .It-lo. ki /.ini priprost i kuhati, s triletnim Hpr.čevalom, bo najb dje priporoča.
I
predmete« »46—aj gj
s i	1*3	
	S	t -•' K:!
> P 1		iS. :;.
		.i.... ¥ /' i
možen slovenskega iu namAkega ter nekoliko francoskega jpsiks v besedi in pisavi, v ntarosH 24 do SO Inr. Plačilo na mpaeo SO gld. h brano in sta-• ovanjpm. Služba bh nastopi 1 ^. dan 1 nt — Kje? pove upr ivni-tvo „Slov. Naroda".      (dti -ji
V Ljubljani hiša z g1 stilno
: a dobrem proit - d pr ti ngodnim plačilnim pogojem.
Posestvo z gostilno
' lepim vrtom n kegljitcero, priljabljan tslet ure od Ijtibi ane, leteče na telfsnirJ i lastno postajo, odda se zaradi rodbinskih ruamer takoj iu pod ugodnimi i.-lačtlnimi j>ogoji po zelo nizki reni. y'AH> — 1)
^,1^lI:^,n^i•• \ x>eioiiii n\ posredovMu|e pn pro« i|s)JI pilu« >)(<   ln r.4'm?ji*<- A. K tki t A %  l.f Ubijata)!.
ICf^'->. -    i-J—tT.i[ _--: ..:
Moaj-jev hmeljni §
za zdra e kakor za bolnike priporočljiv
U<»t t'ttdtino, krepilno, te(':r,o domače sredstvo,
Zavoj z 1 , kil. vsonine 20 kr., 14 zavojev z 3' . kil. vsa bine 2 gld. 25 lcr.
Ce se vzame 1 ! z vo:čkov,   e poltniOa razmeroma u&jcenejA
I Klobuki
najnovejša moda za
gospode
ravnisko priznanje, -r
Gosp. pl. Trrtj 6czy-ju. lekar u v Lillbljam.
Val hmeljevl sleđni ftaj oevednčil se je pri okrevRJuČih bolnikih zelo dobro, prosim torej, da ml blagovolite vpuslatl id 5 aainotkov.
Kop- liče Hle.l (Kivnjsko) dne '2 jati. 1«HS.
Odličnim spt Štovanjem d i*. Ford.       i -*»-ii «•!•.
rlfttj—y kopeMftki zdravnik
deleU       J ; I
si.tic. ovratnikov, manšet, B
•t
nadafj« .;l:i—3) ('
najnovejše v kravatah,
rokovicah iz sukanca, svile in g-lace-rokovjc^h
priporočil po ii»Jiai>.;i!i cen Ali
v Ljubljani, Mostni tr^ štov. 24.
Razven t^;:;i  \*ti ine*<H<ilt>Hl<o> feriMaoevtUhal
)tr«'!"i:u( i . HpiM.|ikI |.i*H'   I. I.  *l,  <li eletic n
»reUsiv**. li«.i*»«'«>]>Mii4'iiiK /.iir:tiiii. mcHlIoi« llieust mili«. p» i lit ni en •'■ t. t. d.
priporočaj • in rtt>p< iu \w strani »veta
lekarn lake tvrdke
Ubald pl. Tmk6c3y, Ljubljana, Kranjsko. Viktor pl Trnkoczy. Dunaj, I^argarcUien. Dr. Oton j 1. Trnk6cay, Dunaj, Lantistrnssa.
Julij pl. TrnK0C2y, Dunaj, JosjpuYO. Vene. ■. ^.T-rvAo:?-/, Gradec, Štajersko.
ITotiljji. so z; cbratr.o ^-^it
V ozira vrfiUnih sluiajih se drage voljs dovoljuje popust
priporoča (348—2)
}><» to\ tiru iš^i i h oenali
J. S. Benedikt
v I^JiDlilJani«
Si llustrovani ceniki zastonj in poštnine prosto.
6n___
Izdelovanje: penila
Na debelo 1    Z2 QCSpCu8, 0OSpŠ in Otroke.   Na č.robno!
S ?
>
O)
ti
ol M
O
S
»i o
o
f
o
>
O
rt
H ji
o M
\i
u
h
O
ho
0)
D
Brnlee mn rr«iM|.o«ti>
tu'1 iifi>'».  Klinik* pr.u. brin i!TvrutniV'«, Itp* iii»nirt. 'iT vrot. 1 Wfinv.il po ,rl 1 110 iln 2 70 r. konmil. ,    .   r,-a»l , ir,_ ^iriil«-«« jr.n deAke
v 4 voliko.tili. kiilictr irtfir-ii
i kotnud po ulil, i — (i(> i 4i,
C kumin'. ^ . .r.-7.ri , 7-7T, N]i<i<|i>le filini- ijfiit«.
1 Vn'ii. |io i.'lij. — .-n ,|,, i t , C kom.   _     .      |V,o   „ 7'5o
m r»vrMlnlk«»v
itltl, r-n iin gld 2>ifl
19 |MtrOV iiinnvcj ,
, .1 ir..i A-.Vi da 4•• tO. d
i'j iinttittdov y
p rti tiara, mikov« y l i/lti .i- j", do   — -/
"C k-
c   «—.
3
M
K
I o
»
o •J
i
n
J»
S
O <1 O
Z:i hrpzhiber kroj in rnjs-jtirtne šo postrežbi jnmči (vrdki
C. J. Hamann v Ljubljani
salagatelj perila ver, r kr; častniških uniforrhovalllč iu uni-tbrnui' anjn v hiiši v. ni kr. vojni mornarici.
«><l s*(.«^4o4»^•.....e<*♦•«•><»*«•*•<•♦»"••♦«*'*•*♦
Xa najnovejlj in nalbolili »ači i >
MiiuMlM)               (HčO-ftO) »
• ndavlja brca vsakih bolečHn ter opravlja plotubo« J
^ tniija in   s-e s*»l>uo «»p.-r • «•*      — odstranjuj« Z
tubue ii«»i♦*«'•<li«« /. uumrtetijem živca e»
dravB k A. Paichel |
mostu, v Kuhi rjevi bili, 1. nadatr. f
I i i zobozdre
pusi od cene.   1 i •• poleg čevljarskega
Z najraznovrstnejšimi.  štirikrat n«. dan svežimi, ukuKiiimi. zdravimi in slastnimi,
p v slaščičarsko iu pekovsko obrt
epadajofiimi iadelkl postrs ;i točno tvrdka
Jakob Zalaznik
©teixl trg: sit. SI-
Tu je dubiti velllcl t«'«i«*ii vsakovrstna (86U 8
velikonočna darila
kakor tudi
iS vsakovrstne  domače potvice in najfinejše ^ ^ laške pince, vsakovrstni kruh na vago, ržen kruh in prepečenec (Vaniile-Zwieback).
Slavnemu p. n   občinstva  priporočam s\ojo 1)0^.110, u-vjvečjo nalogo (899
SVIcairiMlilli \*% i*Mfil&6 * rst*^ DittjjifiiieJ&lli 5ir
lotu : pristuo OlashUtte, Fortuna, Ross-kopf Dic:3<jo. Blsnen^orb. Hahu, Uranlu., Watscb C.u»piuy, po najhižjih cenah. '•"n 1 Milje in a i. veliko iiber
ster.Srih ur, ur z njihalom, budi nikov, 1'   / . zlatih, srebrnih in nikelnastih ve-
■\ rizic, vsakovrstnih imauov, prsta-Uit nov z demanti in briljanti, raznih i^'U jetial (žlice, vilice itd.) iz pristnega . in tudi iz kineskoga srebra.
/ K »iliiln. nui ol»it.lvU iillndiio v: 11 • m s spoM .■■v.injein
Fran Čuden, urar
v Ljubijani, na Glavnem ligu, nasproti rolovža.
Lepi novi ciniki sastonj in franko.
I/dujatnlj in odgovorni uradnik: Josip NoIIi.
Lastnina in tisk wNšrodne Tiskarne".
36W2X
6621