.Gorh*a" izhaja vsaki torek in loboto. Ako pade na ta dneva praznik, dan poprej. Dredništvo se nahaja v „Naroclni Tiskarni". ulica Vetturini St. 9, kamor je naslavljati pisma. Hefrankiraiia piHina se ne sprejemajo, enako se ne uvažujejo pisma bn z podpisa. BobopiNi dopisuv se ne vracajo. ^^M|^^^ ^^fl^^^H^^^^^^^ ^_l^^_^____^^__^^_^^^^^^ ^^_^^^^—^—l^_ ^^^H^^^^^^^lfl^^v ' ^^H^KKMHi^^k TELEFON št. 201. af«ortea* stane na leto lo K, i* »»i U :» 5 K. za četrt leta 250. Opravniätvo se nahaja v „Naiodni ! ^ ulica Vetturinl ä? 9. I.a o^laHH se plačuje od cvet'-rosn-l^u«' pet vrste po 14 vui, za vivkrat- ¦ natis primeren popust. Pimnnifziif itevilkr itanejo 8 vin. in ^e pm'l,i,a|u v razmli goriških traiikah Št. 5. V (jorici, v torek dne 16. januvarja 1912 Lato XIII. Bilanca" Coriske v „Edinosfi". Končali so, iniiuili so topli, jasni dnevi »Edinostinega« »spravoljubja«. Cii.Uiii'ii.'. -prav sirtiiski glasovi mi- robljubnosti so doncli |)o nienih preda- lih, in nasa tržaška »prijatcljica^ sc jc topila same giujenosti, mile solznc po- glede pošiljala na Cioriško ter goreče iztegovala rokc, da hi objcla vsc gori.š- ke Slovence vsc, tudi tc proklete klc- rikalee. Bili so pa ravno ti, ki niso zau- pali tem krokodilskini solzani, bili smo mi, ki smo »Edinosti« odkrito izjavili, da ji nc vcrujemo. Imcli sino dober voh. Bila je pae 1e ena taktično poteza vcč, kakor jili plodovito rodi »Edinostina« hinavšeina, bilo je pae pripravljanje proti toniii, kar je imclo priti z Dunaja, kar jc xrcsevalec goriškega mini« s spretnostjo najbolj prctkanega splctkar- jenja usejal pri tržaški vladi ---¦ razpust našega dcželnega zbora. Vzdihovanjc in stokanje po mini in spravi ni namera- valo drugega nego prikriti onega, kate- r jc zasnoval spočetek nove preteče ne- .' če za našo dezclo, tcr sugcrirati ljud- suu prcprieanje, da so zakrivili nesrečo oni, katere tiaj bi bila liesreča ugonobila. AH prišlo je drugače, nego je priča- kovala »Edinost«: naniestu razpusta, sklicarje dezclnega zbora, in »Edi- nost« se je iz cwgelja mini prelcvila v razljučenega bojevnika! Obrisala je sol- ze, stisnila je v objern iztcgnene roke v grozeče pesti, iz pogleda na Ooriško ji švignjo iskre, iz ust ogenj in žveplo. Is- kala je nove snovi za svoje gromenje in treskanje in, ker je ni našla, pogreva stare »šiagarje«, katcrim jc dala nov na- slov: Bilanca Goriške. Začenja se s stariin rnotivorn o »za- strupijenju strankarskega življenja«. AH ni za poč' t'? Ali ni ravno ternu »za- strupljenjn strankarskega življenja« po- svečena vsa »Edinostina« goriška poli- tika!! Očitno je to pokazal žc prvi na- stop dr. Gregorina pri predzadnjih dr- žavnozborskih voiitvali. Zakaj se je nc- ki postavil na Krasu za kandidata, ka- kor zato, da jc prcprcčil izvolitcv dr. Laharnarja, povzročil ožjo volitcv in s tem še bolj zastrupil strasti volitvenega boja? Tn kaj drugega ste neki namcrjali njegovi famozni »odprti pisini«, kateri ste mn -- v zasluženo kazen prinesli blamažo in izgubljcno pravdo? Ceniu drugemn nego razvnemanju narodniu prepiiov je bilo namenjeno njegovo fr- kahje iz Trsta na volišče, z volišča v zbornieo, iz zbornice v Trst in zopet okoli in okoli pravi zlodejski »ringcl- špil«?! Trikrat jc bil izvoijen za dežel- nega posianea, a kaj jc naredil v odpo- moč gospodarske bede svojih volilcev (za glavno toeko svojega v Scžani pro- klaniirancga progrania!)? Nič! -¦¦ Da, še slabše kot nič! Povzročal je s svojim frkanjem, da sc niso leta in leta polegli strankarski boji. Pa tudi to nui ni bilo dovolj! Slovenska dcželna delegacija jc bila razccpljena tudi pred prihodoni Gregorinove politikc na Goriško, ali na- sprotstva med slovenskima kluboma ui- so bila nikdar tako ncznosna kakor v novejšem času. .lavna tajnost pa je, da je intelektuelni oče tcga zastrupljeiiega razmcrja ravno dr. Gregorin. Pa če hi tudi vsega tcga ne bilo, govori dovolj zadnja Gregorinova državnozborska kandidatura, ki je razburila ravno tako strankarskc strasti kakor prejšnja libc- ralna, da še v vcčji meri, ker so posegli vines celo agitatorji dvomljive vredno- sti iz Trsta in ker so sc vršila razna na- silstva od strani, od katere bi bilo kaj takega najmanj pričakovati. Vse to je bilo torej delo, ki jc moralo strankarsko življenje do skminnsti zastrupiti, in ki je imata na vesti »Edinost« in nje šef. Sad takega dela inorajo scveda tvoriti v bi- lanci neugoden postavek. »Edinost" ga kot takega sieer belezi, ali dela pa tudi obraz, kakor da bi bjli to le drugi za- krivili. Tako dela »Edinost« politične bl- lance. No, če si upa djanja svojega lie- rostratstva podtikati drugim, se nc sineino čuditi nje kosmati vesti, da si upa za Slovence neugodiii splošni poli- tični položaj v dežcli zvračati kot krivdo na našo stranko. Lahko jc in pred obeinstvom, ki ne pozna političnili raziner v deželi, tudi hvaležno delo, v uajteimiejših barvali slikati vsa zapo- slavljanja slovenskega elenicnta v de- želneni vodst'ii, gospodarstvu in v u- pravi nasproti laškemu, pri tem pa prc- hajati kar na dnevni red čez vprašanje: ali je bilo že kedaj boljc? in ker ni bilo, ali jc v oblasti cue same slovenske stra- nke prekucniti eel politični položaj, da bi bil primeren slovenski vceini v deze- li? To je torej »Edinost« v svoji bilanei popolnotna prezrla. Pra\r naravno, saj ne išee zc nekaj let na Ooriškcin druge- ga, nego kako bi oškodovala in ugono- bila našo stranko. To — in nie drugega —- je hotela doseei tudi s svojo bilanco. In kdor ne ve, 1.) da imajo po volilncm redu Labi enega poslanca vee nego mi. 2.) da nam je mogoee priti do veeine le, ako si prisvojimo mandata, eez katera razpolaga trg. in obrt. zbornica, 3.) da je v to treba skupnega dela obeli strank, 4.) da nam je mogoee brez veeine le z abstinenco prisiliti laško zbornično ve- čino do spoštovanja praviec in ravno- Iiravnosti, v kar pa je treba edinosti obeli strank, 5.) da je bila abstinenen pred leti upeljana, da jo je pa preprceil neki liberalni slovenski poslanec, - kdor vsega tega ne ve, tega je morala »üdinostinacc bilanca privesti do nver- jenja, da so poslanci naše stranke sami podkupljenci in narodne izdajice, da bi lahko prepreetli laško prcpotenco na celi črti, da pa tega uečejo, ker imajo vezane roke in ker hočejo nagajati slov. niaujšini itd. Tako si upa »Edinost« jav- nost slcpiti! Po rcceptu, po katcrem je napisala bi- lanco Goriške, bi bila morala nadaljc- vati bilanco Istre. Zakaj ni tega storila, saj je razmerje slovcnskega in laskcga prebivalstva v Istri enako? Ali sc je ba- la, da bi ji rekel eitatelj: »Edinost« lira- ni solzc za Istro! In Trst? Zakaj ne za- htcva tudi od istrskih in tržaških po-- slanccv endežev? No, ona ima v želod- cu le one deželc, kjer so v veeini ti pro- kleti klerikalci. Da kliče »bilanca Qoriske« po od- govoru od naše strani, se jo »Edinost« sama zavezala, pričakuje »poplavc Iju- beznjivosti iz solnčne Gorice«; zgodilo se jc. Zdaj pa prieakujemo mi njenega odgovora, s katerim naj blagovoli ovrc- či našili gorenjili pet toček. Vcmo prav dobro, da bode rijen odgovor — molk (saj sc solnce ne da tajiti z neba!), ka- kor jc bil pred petimi leti v uprav ena- ki zadevi, zato pa nam je in ostane nje- na »bilancau — politiena lopovščina. Zasedanje goriškega deželnega zbora. III. seja. Napovedana jc bila scia ob 4. uri pop., a pričela je ob 4. in 4S minut. Prečitanje zapisnika preisn je se?c se je opustilo. Po prcčitaniu došlih vlog je preči- tal tajnik predlog posl. Fona in tovari- sev v zadevi povračila brezobrcstnih posojil, katcrcgč. priobeujemo doslovno na drugem mesui današnjega lista. Predno sc je prešlo k dnevnemu re- du je naznanil deželni glavar, da so si izvolili odseki svoje predsednike v ose- bah tch le poslancev: peticijski odsek dr. Gregorčiča; tehnično - gospodarsko- železniški odsek Zego: finančni odsek dr. Pettarina: šolski odsek dr. Veniera; pravni odsek dr. Pinausig-a; verifika- ciiski odsek svetnika Fona. Dnevni red. Zakonski načrt o uvedbi novega ob- činskega reda in novega občinskega vo- lilnika sc je odstopil pravnemu odseku. Zakonski naert, ki se tiee 1) razde- litvc obeinskih zemljišč in ureditve pra- vie do njih uživanja; 2) zložbe kmetij- ^.kü1 zemiiišč: 3) varstva in pospeseva- nja planin se je odstopil pravnemu od- seku. Pravni načrt statuta deželne gluho- neniicc sc je odstopil šolskemu odseku. Poročilo o podelitvi nadaline pod- pore obeini zagrajski v znesku 1500 K za zgradbo cisterne in občinskega na- pajališča v Št. Martina na Krasu se je odstopilo finančnemu odseku. Poročilo o podelitvi podpore žiipan- stvu §tijak 4za napravo vodnjaka pri Trebižanih se je odstopilo tehničuemu odseku. Poročilo o podelitvi podpore žu- panstvu \7illa Vicentina za cestne na- prave v Villi Vicentini in Ca^odisopra se je odstopilo tehnicnemu odseku. Poročilo o podelitvi podpore župan- stvu Medea za zgradbo vodnjaka v okraju »Somp da Villa« se je odstopilo tehnicnemu odseku. Poročilo o podelitvi podpore zadru- gi Circondara - Manolet v Tercu v po- kritje prekoračencga potroška, nastale- ga pri osušcvanjti močvirij Circoudara- Manolet, se jc odstopilo tchničneinu od- seku. Poročilo o podelitvi prispevka mu- nicipijii v Tržieu za kanalizacijska dela v daveni obeini Aris se je odstopilo teh- ničucmu odseku. Poročilo o podelitvi podpore muni- cipiju v Tržieu za priskrbitev pitne vo- de se je odstopilo tehnieucniu odseku. Poročilo o podelitvi podpore muni- eipiju v Zagrajn za zopetno zgradbo ka- menite ranipe na desnem bregu Soec se je odstopilo tehnicnemu odsckit Porocilo o podelitvi podpore župan- stvu v Ronkah v znesku 1000 K za po- spcševanje zgradbc delavskih his se je odstopilo tehnicnemu odseku. Prosnji municipija v Moši, da bi se podaljšal dež. prispevek, dovoljen za napravo nakladišča tudi v letu 1912, se je ugodilo. Obeini Loenik se je podaljša! kredit za iavno koristne naprave. Obnovil se je kredit 90(in K za ure- ditvcua dela ob Drganjščeku v obeini klrsko. Obnovil se je kredit drugega obro- ka 2150 K za napravo Sterne v Lokvaii tia Krasu. Obnovila se je podpora 400 K za popravo in razširjanje ceste Kobarid- Svino. Podaljšal se ic kredit 2nn K dc/elne podpore županstvu v Pevinu za razšir- ienje poti Medjavas Sv. Ivan. Obnovila se je podpora 900 K za postavitev dveh sesalk v Senipetru pri Casseglianu. Podaljšal se je kredit 790«i K za na- pravo vodovoda v Orgarju. ßritofu in Dolu. Odobrilo se je poročilo delne pod- pore dovoljene občini ajdovski za na- pravo vodovoda v znesku 2500 K. Odobrilo se je izplaeilo dezeln-j pod- pore v znesku 1000 K kmetiiskeniu od- delku c. kr. kmetijske družbe v Ccrvi- njanu, v svrho prireditve kmetijske tek- movalne razstave. Odobrili so se stroški, ki jih je imel dež. odbor povodom izleta, ki ga ie na- pravila na Gorisko svobodna zveza za razvoj državnih znanosti, znašaioel 2674 K. Odobril se je prispevek 200 K po- delien društvu »Bralno trtno in sudjc- rejsko drustvo« v Krepljah. Poročilo o zvišanju plač službene- mii osebju deželne gluhonemice se ie odobrilo. Odobrilo se je dovoljenje predujina poduradniku Justu Corsig. Poročilo o odpravnini Ivanu Lo- renzoni se je odobrilo. Predlog glede zvišanja draginiske doklade Josipini Stepansig, ueiteliiu v deželni gluhonemici se je odstopil šol- skemu odseku. Poročila o računskih sklepih za 1. 1909. 1910 in 1911 raznih deželnih in privatnih ustanov zavodov in fondov. ki jih upravlja deželni odbor, so se odsto- pila tinančnemu odseku. Po koncanem dnevnem redu ie dc- želni glavar naznanil. da namcrava ykli- cati prihodnjo sejo v sredo ob 4. uri pop. Prof. B e r b ii č pa je predlagal, naj -e sklice seja v eetrtek, da bode zamogd verifikacijski odsek zadostiti naroMu deželnega zbora — poročati uair.reč dež. zborti v S dneh o volitvah v vcle- poscstvu. \rsled tega bode prihodnja so- ja v eetrtek. Lc glede časa, kdaj nai sc skliče seja, je nastala majlma, \\\ še pre- cej živahna debata. Posl. Foil ie h\\ nanircč niuctija, naj bi se seja sklicala v eetrtek ob 9. uri predpoludne. Dr. P e t- t a r i n pa jc bil za to, naj se skliee s \in ob 4. uri pop. ter se jc skliceval na ne- ugodue želczniške zveze, katere imajo predpoludne furlanski poslanci. Po>). Fon je rekel, da tak razlog ni opravi > ljiv, ker bi morali mej zasedanjem de/. zbora poslanci biti v Goriei. Poscgli so v debato še drugi poslanci, a je na;io- sled obvcljalo, da bode prihodnja seja \- eetrtek pop. ob 4. uri, čcš, da je tako d.i- na prilika posameznim odsekom, da i- rnajo svoje scje predpoludne. Nato je bi- la seja zakljiičena. Predlog posl. FONA v zadevi povračila brez- obrestn h posojil. Foslanec Fon je stavil v v- čerajšnji seji deželnega zbora ta-le pred- log v zadevi povračila brezobrestnih posojil: Visoki zbor najskleni: 1. Trtorejcem na Ooriškem, kateri so prejeli brezobrestna posojila za preno- vitev vinogradov uničeni po trtni uši, 'dovoljuje se 5 letui odlog, po kojega pre- teku začnejo povračati prejeta posojila — to je pa pod pogojem. da tudi država od svoje strani dovoli enak odlog za po- vrnitev istočasno dovoljenili posojil iz 'državnega zaloga. 2. Deželneinu odboru se nalaga, naj se z vso vnetno poteza pri c. kr. mini- sterstvu za poljedelstvo, da doseže do- tično privolitev. R a z 1 o g i. V zadnjih treh letih so zadele naše tr- torejce zaporedi hude nezgode. L. 1809 je trta sicer mnogo rodila, toda pridela- no vino je bilo šibko in se je moralo s stroski na umeten način jačiti, da se je ohranilo. Cene pa so bile vsem našim vinom tako nizke, da ni mogel produ- cent niti stroškov za obdelovanje oma- gati z revnim izkupilom. Vinska kriza istega leta je tako občutljivo zadela vsc naše vinogradnike, da so prav obupno zrli v bodočnost. Za slučaj, da bi se bi- le ohranile one ničeve cene, bi bili mora- li brez drugače opustili trtorejo, ki je dajala znamenitemu delu naše dežele glavne pridelke. Leta 1910 je trajno deževno vreme v pomladi trdovratno zaviralo zatiranje Peronospore, ki je s toliko intenzivno- tjo napadala vinograde, da jo je ni bilo moči pregnati z najskrbnišim škroplje- njem. Žalostna posledica je bila, da je se precej bogat zarod na trtah poginil in da v jeseni skoro nl bilo kaj trgati. Zraven tega pa je bila še toča v nekate- rih legah na Vipavskem, v Brdih in v Furlaniji poklestila trtne nasade, provz- ročivši jalovo trgatev. Lani sta toča in dolgotrajna suša s združenimi močml pustošila se samo vinograde, ampak tu- di sadovnjake, njive in travnike in za- krivila, da se je pridelalo malo vina, malo sadja, se manj poljščine in nič ota- ve; da, lanska letina je potlačila našega kmeta do tal in ga privedla prav na rob obupa. Istina je, da je v rrmogih pokraji- nah naše dežele zavladala bleda beda in da se od vseh strani razlega obupen klic na pomoč, ki je tudi že merodajne činl- telje probudil, da so se lotili pomožne akcije. Med vsemi pokrajinami pa so morda najhuje zadete ravno tiste vinorodne strani, kamor je šlo največ brezobrest- nih posojil. Lahko je brez vsega pretiranja tr- diti, da so nezgode zadnjih treh letin zadele vse tiste male posestnike vino- gradov, katerim so bila dovoljena brez- obrestna posojila in da so vsi brez iz- jeme v takem siromašnem položaju, da jim letos in še kako leto naprej nikakor ne bode mogoče povrniti dolžnih obro- kov. V takem splošnem položaju bi si država in dežela naložili samo veliko nadležnost, ako bi prepustili posamez- :iikom, da vsak dolžnik za se vloži pro- šnjo za odlog, ki je vsem neobho- dno potreben. Sskupnimdovoljenjembi se opravilo z enim samim aktom to, kar se bo moralo opraviti z ogromnim pisa- renjem in z občutnimi stroški za državo, deželo in za stranke, ako se bodomorale zadnje same potezati za to, kar namera- va doseči vsem skupaj moj predlog. flkcija zoper bedo Preteklo poletje je bilo za naše kme- tijstvo prava Šiba božja; po nekod je stalna posetnica naše dežele, toča, vr- šila svoje uničevalno delo, po nekod so vodni toki prestopali svoje bregove, po- plavljali rodovitna polja in odnašali sad vseletnega truda kmetovalčevega; vsa dežela pa je trpela radi dolgotrajne su- Se, ki je v marsikateri občini uničlla po- polnoma vse pridelke. Čim je deželni odbor to zaznal, je ta- koj pozval vse občine dežele, naj nazna-- nijo po uimah provzročene škode netnu- doma pristojnim okrajnitn političnim o- blastvim, da se bo mogel davek odpisa- ti. Zajedno je naročil županstvom, naj mu poroča o visokosti škode. Iz došlih poročil je deželni odbor razvidel, da preti mnogim krajem naše dežele beda, zato je sklenil zapričeti nalično akcijo. Deželni odbor se je obrnil do c. kr. vlade, ki ji je predočeval, da se letošnja kmetijska kriza odbija na vse raznovr- stne pridelke, ki se jih ljudstvo poslu- žuje za vsakdanjo hrano. Turšice, krompirja, fižola itd., to je živil za vsakdanje potrebe, se je pride- lalo v gotovih pokrajinah zelo malo, ali pa celo nie. Veliko je število družin, ki so vsled tega primorane prodajati živi- no in perutnino, s čemur se njih najbolj- ši fundus instructus odpravi s kmetij. Da se prepreči na ta način preteča poguba živinoreje, ki jo dežela s pripo- močjo c. kr. vlade z vso vnemo pospe- šuje, je treba v prvi vrsti skrbeti za to, da se omogoči kmetovalcu nakup žive- ža po znižanih cenah. V ta namen bi se naj priskrbel živež iz prve roke na de- belo, tako n. pr. turšica, fižol, krompir in dr. Pri tern bi se naj kmetovalcem dovolilo, da plačajo dotičnei zneske po- zneje, ne da bi morali za to plačevati obresti. Enake ugodnosti bi se naj dovolile kmetijskim, obrtnim in industrijskim de- lavcem, ki v enaki meri občutijo vso grozoto draginje. Deželni odbor je svetoval c. kr. vla- di na podlagi statističnih podatkov, ka- ko bi se naj izvršila akcija, ki bi se raz- tegnila od decembra do maja meseca prihodnjega leta. Sodelovala bi deželna uprava in njeni organi. Katastrofalne kmetijske razmere preteklega poletja so pustile svoje po- sledice tudi na krmi, to pa ne le, kar se tiče množine, marveč tudi kar se tiče kakovosti. Deželni odbor je bil mnenja, da bi se moglo sedanje žalostno stanje živi- noreje, ki je nastalo radi pomanjkanja krme odpraviti na dvojen način, t. j. 1.) s takojšnjo pomočjo za prvo silo in 2.) z radikalnimi ukrepi, ki bi naj definitiv- no povzdignili pridelovanje krme, tako, da bi bili naši kmetovalci z njo zadostno preskrbljeni. Tudi glede te akcije je deželni od- bor stavil c. kr. vladi*konkretne predlo- ge. Pomanjkanje krme bi se naj deloma, kolikor treba, nadomestilo s koncentri- rano krmo, ki bi se nakupila in nato prodajala živinorejcem pod kupno ceno. Kar se tiče bolj radikalne akcije, bi se moralo ukreniti potrebno v pospeše- vanje travnikarstva: izboljšanje obsto- ječih in ustanavljanje novih travnikov. Deželni odbor je naprosil c. kr. vla- do, naj priskoči za obe akciji z izdatni- mi denarnimi sredstvi na pomoč, ker je drugače beda neizogibna. Deželni odbor se je zavzel za to, da bi se začele nemudoma izvrševati javne naprave, ki so zanje na razpolago denarna sredstva. Kakor zgoraj omenjene svoje skle- pe, tako je predložil deželni odbor c. kr. vladi tudi nalične sklepe deželnozbor- skih klubov. C. kr. namestništvo je nato sporo- čilo deželnemu odboru, da se popolno- ma strinja s tern, da se mora ukreniti vse, kar treba v olajšanje bede. Omen- jalo je, da je toplo priporočilo gorenje nasvete osrednji vladi, pri čemur je zla- sti naglašalo, nujno potrebo pridelova- nja in priskrbitve krme. V to naprošen, je deželni odbor od- poslal c. kr. namestništvu razkaz denar- nih sredstev, ki so bila na razpolago za javne naprave in ki bi se z njimi dalo pomagati obubožanemu ljudstvu. Kmalu nato je došlo obvestilo c. kr. namestništva, da bi poljedelsko mini- sterstvo podpiralo akcijo, sproženo od deželnega odbora, t. j. nakupovanje in prodajo jedil, le, kolikor se gre za »ak- cijo zoper bedo« v smislu določil dotič- nega regulativa. Okrajne politične oblasti bi morale uvesti poizvedovanja in potem sestaviti tozadevne operate o skodah in o stran- kah, ki so vsled teh škod dejanski zaga- zile v bedo. C. kr. namestništvo je do- poslalo deželnemu odboru načelna pra- vila, ki so enaka onim, poslanim ob sli- čni priliki na Češko. Zaključuje svoje obvestilo, je na- mestništvo opažalo, da mu je došel od okrajnega glavarstva tolminskega pred- log, naj bi se dovolila iz državnih sred- stev za občini Šebrelje in Sedlo podpo- ra 5000 K za manjše javne naprave. V goriškem, gradiščanskem in se- žanskem okraju se še vrše poizvedova- nja, dočim je dovolilo ministerstvo no- tranjih stvari za akcijo zoper bedo v občinah Oglej, Doberdob, Devin, Fiumi- cello, St. Canzian, Ruda, Sv. Vid ob Tercu, Tercu in Višku 100.000 K. Od teh se uporabi 8000 kron za nakup živeža potrebnim prebivalcem v Devinu in Do- berdobu, ostala podpora pa služi za iz- vršitev javnih naprav. V priskrbitev krme potrebnim go- vedorejeem je c. kr. vlada dovolila de- želnemu odboru 40.000 K; ob enem mu je tudi naznanila, da če ta svota ne bi zadostovala, naj prosi leta 1912. za no- vo podporo. Dne 21. decembra se je vršilo po- svetovanje zastopnikov c. kr. vlade, de- želnega odbora in obeh kmetijskih dru- stev. Sklenilo se je kupiti in odstopiti potrebnim govedorejeem krepilno klajo. Deželni odbor se je obrnil na »Občo zvezo avstrijskih zadrug« na Dunaju, ki bi naj dobavala krmo. Zajedno je obve- stil govedorejee o nameravani akciji po- torn županstev s posebno okrožnico. »Samouprava«. Dopisi. Iz Sovodenj. Minulo ne'deljo in pon- deljek so se vršile volitve v sovodenj- sko starešinstvo. Boj je bil hud. Prista- šem S. L. S. se je vendarle posrečilo iz- trgati iz rok dosedanje gospodujoče stranke tretji razred, med tern ko si je liberalna Kodermatz-Tinkova stranka ohranila z velikim trudom prvi in drugi razred. Omembe vredno je, da so štirje cerkveni ključarji pomagali socialnemu demokratu v starešinstvo s tern, da so ga skušali voliti ali pa da niso pomaga- li tega preprečiti. Sovodenjski cerkveni ključar ga je hotel po vsej sili voliti in zahteval — o predrznost — od svojega brata, našega pristaša, naj mu da po- oblastilo, da spravi on, cerkveni ključar demokrata v starešinstvo. Drugi, do- broznani cerkveni ključar pečanske cer- kve pa se je po vsem životu tresel in se skoraj zjokal v nedeljo zvečer, ker smo zmagali mi, protiliberalni in protidemo- kraški volilci. Komaj je čakal, da odda svojo »štimo« za one, ki rešijo cast libe- ralcev. Pobg tega pa je ta cerkveni ključar pečanske cerkve, ki je bil ud vo- lilne komisije, zabranil gaberski cerkvi, da ni smela po svojem pooblaščencu iz- vrševati volilne pravice. Tak mož ne spada na ključarsko mesto. Dva druga ključarja pa sta pomagala liberalcem in demokratom do zmage s tern, da nis^ta prišla voliti. — Kakor je videti, nebomi- ru v sovodenjski županiji. Večina volil- cev — tretji razred — je govorila jasno in glasno in je za nami! Iz Števerjana. Čudno, naš župan Klanjšček županuje še vedno, če tudi protizakonito! Sedaj so temu krivi od njega predlagani častni občani gospodje dr. Oregorin — katerega v Števerjanu niti ne poznamo — in še trije tovariši. Nameravani častni občani — vem da so med njimi trije j u r i s t i in en učitelj — vložili so reklamacije proti vo- lilnim listinam in obenem tudi neko pri- tožbo na upravno sodišče, ne da bi bili k temu opravičeni. Okrajno glavarstvo v Gorici jih Je narnreč črtalo iz volilnih listin v katere jih je bil vpisal njih zaščitnik župan Klanjšček. Naši Ijudje pravijo, da morajo biti dotični gospodje slabi juristi, ker se pri- tožujejo in hočejo zadobiti neko pravico, ki jim nikakor ne pritiče. Toda pustimo to; o tem jih bodo vže kompetentne oblasti podučile. Nam števerjančanjem je le na tem ležeče, da reši c. kr. namestništvo v Trstu čim prej navedene reklamacije, kajti vendar mora vsak objektivno so- deč človek priznati, da je o č i t n i Skandal, ako županujenaš žu- pan-- dasi je c. kr. oblastim in poseb- no c. kr. glavarstvu v Gorici dobro zna- no občini škodljivo postopanje — v ž e sedmo le'to. Pozivljamo c. kr. glavarstvo v Oo- rici, da pospeši rešitev navedenih nevte- meljenih reklamacij in da razpiše čim prej bočinske volitve. Našim poslancem pa kličemo pozor, da se še nadalje ne bodo teptale zvijač- nim potom zakonite določbe, ter da se ne-bo kršila — z ozirom na umetno vstvarjene častne občane — volil- na pravica pristnih občanov! Iz Dobravlj občina Tomaj. Naš žu- pan V r a n vedno tajno kaj kuha, toda predno skuha ima navadno smolo! O priliki zadnjih deželnozborskih volitev nam je obljuboval, da nam na- pravi šolo. Stvar se je kuhala in kuhala in še vedno ni nič. Ker je na eni strani vedel, da ne bo prišel do zaželjenega cilja, ako ne skaže predstoječim obla- stim, da smo vsi za novo šolo navduše- ni, na drugi strani pa, da bi se večina občinarjev šoli protivila, ako bi bila ustanovitev iste spojena z neprimernimi žrtvami, sklical je občinarje skupaj ter jim zadevo tako nedolžno pojasnil, ka- kor da bi jih ne stala sola ve^- nego 1000 K, češ, vsi drugi strošfci se bodo na drugi način pokrili. Občinarji so stisnili z rameni ter podpisali v dobri veri, da obvelja to, kar jim je župan povedal, neko listino. Preteklo je mnogo mesecev. 2upan Vran je na podlagi one listine predočil pristojnim oblastvom, kako hrepene pri- zadeti občinarji po soli, in res se mu je posrečilo izposlovati pri okrajnem ka- kor tudi pri deželnem šolskem svetu do- voljenje, naj bi se v govoru stoječa sola vstanovila. Toda medčasno so zvedeli priza- deti občani, da ona listina, kutero so svoječasno podpisali, ni bila tako nedol- žna, kakor so na temelju županovih na- vedb mislili, in da se je sola dovolila ne morda proti temu, da bo občina prispe- vala 1000 K, marveč s pogojem d a j o morajo prizadete občine na lastne stroške sezidati. Samo ob sebi umevno, da je vzbu- dil navedeni proti volji ljudstva naprav- ljeni sklep, med občinarji v Dobravljah, Qrahovembrdu in v Utovljah veliko rs- zburjenost, katerej se je dalo duška v različnih pritožbah, katere pa z ozirom na nesrečno listino in ker niso bile ulo- žene na prave oblasti, niso mogle imeti zaželjenega uspeha. Konečno je pa menda vendar prißla županova zvijačnost na dan. Deželni šolski svet je bil baje naše- mu županu zaukazal, da mora skoz 60 dni zakonito razglasiti dotični sklep s keterim se je sola dovolila ter podučiti ljudstvo, da je dopustna pritožba na ministerstvo. Naš župan — boječ se pritožb — pa tega ni storil in tako je potekel dotični rok, ne da bi se bil kedo pritožil na edi- no še kompetentno oblast t. j. na ministerstvo. Toda s tem je naš župan ustanov- ljenju sole le škodova!. N o b e na s t var nitakoskrita, da dine bila očita! Vise oblasti so, kakor se go- govori iztaknile, da se ni popolnoma za- konito postopalo in so županu naložile, da mora to sedaj storiti, kar je poprej zamudil odnosno Cesar ni poprej hotel. Kaj je posledica takšnemu župano- I vemu postopanju? Utoveljci niso zado- voljni, ker jim ni župan izpolnil obljubc, da bodo imeli solo, Dobravljci pa se hu- dujejo, ker jim je hotel župan toliko stroškov nakopati in ker jih je prisilil k tolikim pritožbam od kojih upamo da bode imela sedaj ona na c kr. minister- stvo zaželjen uspeh in da poduči tudi našega župana in okrajni šolski svet, da proti volji ljudstva, posebno v slučajih, kjerzakon teganezavkaže, ni mogoče tudi šol ustanavljati. Polifični pregled. Baron Fuchs in minister Aehrenthal. V prednovoletnem delegacijskem za- sedanju je voditelj nemških krščanskih socialcev, baron Fuchs, dal neko izjavo, ki je vzbudila splošno javno pozornost. Rekel je, da obstojajo med Avstrijo in 1- talijo ter med Avstrijo in Nemčijo neso- glasja, ki se pa morajo brezpogojno od- praviti. Pri tern je pa opazil, da se grot Aehrenthal ni teh zadev prav nič dotak- nil, kar mu da misliti. Te dni pa se je vršilo zborovanje katoliških odbornikov v Solnogradu, na katerem je baron Fuchs odkrito kri- tiziral Aehrenthalovo politiko napram Italiji. Posebno mu je pa očital, da je padla žrtev te politike v osebi Conrada pi. Hötzendorf. Vojna z Italijo je neizo- gibna, je približno rekel baron Fuchs in zato ne preostaja ital. kralju drugega nego napovedati Avstriji vojno ali pa kot »penzijoniran kralj« v prognanstvo iti. — Imenovanje dr. Šusteršiča za deželnega glavarja Kranjskega. »Wiener-Zeitung« od sobote je pri- «bčila imenovanje dr. Ivana Šusteršiča za deželnega glavarja Kranjskega. Od- stopivšemu deželnemu glavarju kranj- skemu pi. Šukljeju je cesar izrazil svoje priznanje. Koroški deželni zbor. Deželni proračun za 1912 pokazuje 6,651.479 K stroškov in 947.098 K pokrJ- tja, tako da bo treba primankljaj v zne- sku 5,704.381 K pokriti z dokladami. Poset angleškega kralja na Dunaju. Qlasom poročil iz diplomatskih krogov bode angleški kralj Jurij, to leto obiskal našega cesarja na Dunaju. Netnške drž. volitve. Rezultat je sledeči: L. 1907.: L. 1912.: Centrum......103 86 Konservativci .... 58 27 Državna stranka ... 25 5 Gospodarska zveza . . 18 2 Nemška reformna stranka 3 0 Poljaki......20 15 Nacionalni liberalci . . 51 4 Svobodomiselci ... 49 0 Socialni demokrati 53 64 Divjaki...... ? ? Skupaj . . 397 208 V ožjo volitev pa pride: 37 kandi- datov centra, 42 konservativcev, 17 od državne stranke, 13 od Gospodarske zveze, 3 od nemške reformne stranke, 10 Poljakov, 64 nacionalnih liberalcev, 53 svobodomiselcev, 120 socialnih de- mokf atov. Dogodki v Albaniji. Turški list »Sabah« piše, pretresu- joč novo gibanje Malikorov sledeče: Zadnje izjave ministra za zunanje zadeve Aehrenthala tvorijo v sedanjih težkih razmerah zadostno garancijo. — Turčija pričakuje, da Avstrija ne bo vspodbujala onih, ki hočejo Turčijo spraviti v večje težkoče. Veliki vezir odstopi? Turška vlada je predložila parla- mentu predlogo o premembi uste. Ta predloga je bila pa od parlamenta od- klonjena. To je bil prvi udarec, ki so ga tiobili Mladoturki in se celo dvomi, da bi prihodnje ministerstvo bilo se mlado- turško. Na vsak način pa bo najbrž ve- liki vezir Said Paša podal svojo ostav- ko. — Domače in razne vesti Smrtna kosa. Umrla je v Mariboru mati gimn. ravnatelja v Gorici g. dr. Be- zjaka. Dosegla je visoko starost. N. p. v m.! Preostalim naše sožalje! Neki politični kvaražugon, ki se skriva za črko A (sinus), spusti vsak te- den v »Edinosti« dolgovezen članek o narodnem delu v mestu Gorici. Clanki pričajo o avtorjevi piramidalni politični naivnosti, o gorostasni nevednosti v najnavednejših političnih zadevah in o njegovem slepem sovraštvu do naše stranke. Isti mož se zavija v plašč »skupnega dela«! Kaj pravi k temu »združeni narodni odbor«? »Šolski dom« je razbremenila dru- žba sv. C. in M., piše kvaražugon v »E- dinosti«. Pribijemo, da je v »Narodni so- li« na Blanči 22 učencev. No, če se sodi po agitaciji in reklami za to solo, bi mo- l ala že davno prekositi zavode Š. d. Milijone meče »Soča« okoli. Naši poslanci so jih narnreč zapravili deželi, pripoveduje svojim inteligentnim bral- cem glasilo narodno-napredne stranke. Vidi se, da liberalci še niso pozabili o- perirati z milijoni kljub raznim konjed- čijadam. Dr. Gregorin, idite v deželni zbor, kamor so Vas poslali Vaši volivci. Zdaj je čas in prilika, da kaj storite za nje, kajti od papirnih predlogov v državnem zboru in od hujskanj a Vase »Edinosti« proti slov. ljud. stranki ne bodo siti. V deželnem zboru pa imate tudi najlepso priliko, da našim poslancem v brk po- veste, v čem ne delajo prav. Tu lahko javno pred vso zbornico ožigosate »na- rodno izdajalstvo« naših poslancev, če ste mož za to. Cela dežela bo slisala Va§ glas. In možato bi bilo, če bi našim po- slancem javno v zbornici povedal, kar jim gre, namesto da pod Vranovo patro- nanco kritikujete tarn, kjer Vam ne mo- re nihče ugovarjati. Zatorej korajžo, gospod advokat, in pridite! Frapirana »Edinost«. Pišejo nam: »Edinosti« ni prav, da je bila Gregorino- va izvolitev potrjena. Razumemo! Dr. Gregorin ni prišel na Goriško delat za svoje volilce, ampak nagajat in zastrup- ljat politično življenje. To je zapisano z lapidarnimi črkami po celi zgodovini njegove goriške politike. Doslej je o- pravljal kot goriški politik le delo he- rostratstva — podiranja. Le drugim se imamo zahvaliti, da mu je marsikaj iz- podletelo. Zdaj bi bil čas, da bi se loiii pozitivnega dela kot poslanec. Ali glejte šmenta! Zopet je pobegnil v Trst! No, takega poslanca in takih volilcev menda res ni pod solncem. Trikrat so ga že volili v deželni zbor goriški zato, da se- di v Trstu v svoji pisarni!! To pa že »Edinosti« presedä, in zato se jezi na dr. Gregorčiča, da je predlagal potrditev Gregorinove izvolitve. Če bi se to ne bilo zgodilo, bi bil dr. Gregorin tudi se- del v svoji pisarni v Trstu: ali ne pod svojo odgovornostjo, in »Edinost« bi bi- la dobila sladko priliko, da bi bila udri- hala po dr. Gregorčiču in si zajedno de- lala»štimungo« na Krasu: Cujte, Kra- ševci! Goriške klerikalne izdajice ne dovoljujejo Vašemu poslancu za Vas de- lati v deželnem zboru, zaženejo Vas zo- pet v nove volitve! — To bi bil za »Edi- nost« halodri!! In Vi, gosp. dr. Gregor - čič ste bili toli »hudobni«, da ste šli ji pokvarit to veselo in sladko gonjo!! To je prekruto! Uboga »Edinost«! Ime- la je že vse orožje svoje »goriške politi- ke v košu« in bila je že na poti med Kra- ševce, ali — morala je nazaj! Ergo —retirada! Mirno je zaspala narodna delavska organizacija v Gorici. Prav je. Posteni slovenski delavci spadajo v naše orga- nizacije! Le v teh najdejo pravo zaslom- bo za svojo moralnp in gmotno povz- digo. Pomnožitev slov. razredov na gim- naziji. — Kakor čujemo, se razdelite dve slovenski vsporednici prvega gimn. razreda v začetku drugega tečaja na tri Čas bi že bil! Požari. V nedeljo ob 10. uri pred- poludne je izbruhnil v prodajalni gosp. Ambrožiča, zlatarja na Verdijevem te- kališču, požar, katerega so pa prihiteli ognjegasci takoj udušili. Škodo se ceni na 1000 K, ki je pokrita z zavarovalni- no. — Včeraj pa je ogenj uničil v Pevmi streho hiše g. Kodermaca. Sosednje hiše so tudi nekoliko poškodovane od ognja. Škoda je precej velika. Upor učencev v »Convitto friulano«. V tern zavodu so se nekateri učenci u- prli proti kuratoriju. Stvar je taka: En prefekt je kaznoval enega učenca II. gimn. razreda s tern, da ga zapre v neko sobo. Zvečer je pozabil učencu odpreti in moral je revež ostati celo noč v sobi sam. To stvar je izvedelo vodstvo, ki jo je naznanilo kuratoriju. Kuratorij je na- to kratkomalo odslovil prefekta. Nato je nekaj nad dvajset učencev poslalo kura- toriju protest proti taki odredbi; v temtprotestu je bilo rečeno, da izsto- pijo iz konvikta, če kuratorij ue prekliče poslovilnega sklepa. Tudi župana Bom- biča so prosili za pomoč; ta jim je rekel, da se bo že cela stvar poravnaba. Zima je začela tudi pri nas hudo pritiskati. V noči od nedelje na ponde- Ijek smo imeli v Gorici 6° pod ničlo. Iz preiskovanega zapora so izpusti- li Kikelj-a iz Tolmina in Karola Knez iz Gorice, ki sta osumljena tatvine. Sodnij- ska preiskava proti njima se nadaljuje. Delo ceste Dobrovo-Vipolže-Št. Fe- rjan se prične. V nedeljo je obvestil ce- sarski namestnik princ Hohenlohe po- slanca Fona, da je ukazal ekspozituri za trasiranje cest v Gorici, da ima takoj razpisati delo cestne črte Dobrovo-Vi- polže-Št. Ferjan. Spet lep uspeh nasih poslancev! Pogajanja za delazmožnost istrske- ga deželnega zbora. Tržaško c. kr. na- mestrrištvo je v soboto priobčilo sledeči komunike: Komisija za dosego narodne nagodbe v Istri, ki je pod predsedstvom namestnika princa Hohenlohe v zadnjih treh dneh imela dopoludanske in popo- ludanske seje in je v svojem delu napre- dovala, je smatrala za potrebno, da o posameznih točkah kompromisa, izlasti v stvari delitve občin uvede se natančne poizvedbe in napravi specijalne študije. — komisija je iz tega razloga v petek prekinila svoja posvetovanja, da jih za- prične zopet čez nekoliko dni. Ulom'ilci v grobu. V spomin vseh je še nenavadni zlikovski ein onih tatov, ki so potom podzemeljskega kanala vdrli v grobnico rodbine Tonello na po- kopališču pri Sv. Ani, da bi oropali tru- pla. Vsled poizvedeb policije je bil are- tiran 31-letni kamnosek Josip Skabar iz Trsta. Isti je priznal, da se je vdeležil groboskrunskega čina skupaj z dvema Francozoma in enim Italijanom. Policija poizveduje dalje. Satnomor redarja v službi. 25 letnl c. kr. redar Albin Spehar, ki je bil že eno leto in pol v službi, ter dodeljen od- delku na Belvederju v Trstu, se je vned. ob 6. zvečer ustrelil s službenim re- volverjem v desno sence na nekem pro- storu za ljudskim prenočiščem v ulici G. Gozzi. Ker je bil v službi, je imel na sebi uniformo. Zdravnik zdravniške po- staje, ki je prišel takoj na lice mesta, je mogel konstatirati le smrt. Truplo je bi- lo prenešeno v mrtvasnico pri sv. Justu. Vzroki samomora nesrečnega mladiča niso znani. Mestne občinske volitve v Škofjl Loki. Pri mestnih občinskih volitvah v Škofji Loki je zmagala S. L. S. prvikrat v vseh treh razredih. Razun Kranja so sedaj vsa gorenjska mesta in trgi v ro- kah S. L. S. Železničarji in vladä. Poslanci, Cla- ni poddseka za železničarje so se v pe- tek dve uri posvetovali z železniškim ministrom o izpeljavi resolucij, ki jih je sklenil državni zbor glede na železniča- rje. Minister je izjavil, da mora smatra- ti akcijo za izboljSanje dohodkov želež- ničarjev za daljši čas končano, a da se bo na izražene želje po možnosti oziral osobito glede na uvrstitev posameznih krajev v višje stanovanjske razrede. Ozirati da se namerava tudi na želje posancev pri izdelavi novega plačilnega zistema delavcev. Avstrijski dreadnought!. V poučnih krogih se zatrjuje, da se začne že 16. t. m. graditi v ladjedelnici pri sv. Roku pri Trstu tretji avstrijski dreadnought v la- djedelnici Danubius v Reki. Sijajna zmaga nemških katoličanov. Strahovit poraz liberalcev. — Pri volit- vah v Nemčiji si je osvojil katoliški cen- trum že pri prvih volitvah 86 mandatov in v 37 okrajih je v ožjih volitvah. Ob» držal je kljub nezaslišanemu naskoku vsega nemškega frajzina tudi vse svoje mandate v mestih. Slabo pa so odrezali pri teh volitvah nemški liberalci. V prejšnjem »reichstagu<( so imeli tako- zvani narodni überalci in naprediijakl 100 poslancev, zdaj pa so bili izvoljeni reci in piši: stirje. Vsi drugi so pro- padli ali pa so v ožjih volitvah. Napre- dovali so socijalisti, ki so si priborili že pri prvih volitvah 69 mandatov. Polja- ki (katoličani) imajo do zdaj 15 poslan- cev in v 10 okrajih so v ožjih volitvah. Vseh zasedenih je že 208 poslanskih se- dežev. Vseh poslancev skupaj je v nem- škem državnem zboru 397. Videti je, da liberalizem povsod propada. Pri nas ga drže še pokoncu »narodni Ajdovci«, svetokrižki križ in pa gregorinska Se- žana. Hud mraz vlada skoro po celi Ev- ropi. V bližini Landsberga na Nemškem so našli v nekem prekopu zmrznjenega voznika. Zraven njega so ležali tudi ko- nji zmrznjeni. V Emdenu se je udrl led, na kate- rem se je drsalo več oseb. Pozno v no- či so potegnili iz vode 27 mrličev. Termometer je kazal včeraj zjutraj \v sicer: v Pragi — 14°, v Budimpesti — 17°, Na Dunaju — 12°, v Berlinu — 14°, v Moskvi tudi — 14°. Važna razsodba upravnega sodišča o nagrobnih napisih. Upravno sodišče je izreklo velezanimivo jezikovno raz- sodbo v zadevi napisov na nagrobnih spomenikih. Vdova nekega železniškega uradni- ka je dala napraviti na nagrobnem spo- meniku svojega moža, ki je pokopan na Nižjem Avstrijskem, češki napis. Občina Gumpoldskirchen, ki je seveda v zagri- zeno nemških rokah, je zapovedala vdo- vi, da mora odstraniti češki napis z na- grobnega spomenika, nakar se je vdova proti temu odloku občinskega poglavar- stva pritožila na nižjeavstrijski deželni odbor, ki pa je pritožbo zavrnil kot ne- utemeljeno in potrdil odlok občine. Na nadaljno vdovino pritožbo je u- pravno sodišče razsodilo, da je bil odlok občinskega poglavarstva nezakonit, in razveljavilo ta odlok. Orobfinice. Šestnajstletna deklica dobila mi- lijon kron. Iz Budimpešte poročajo: Glavni dobitek konvertovanih ogrskih hipotečnih srečk je dobila löletna Adela Reis. Dobitek znaša milijon kron. De- klica je dobila srečko od svoje tete kot dar k rojstnemu dnevu. Velika povodenj na Turškem. V vi- lajetu Alepo je velika povodenj. V Kasa Tarsusu je voda razrušila 24 his. Tride- set vasi je pod vodo. Novo glavno mesto Kitajske. Iz Pe- kinga javljajo, da namerava dinastija Mandžu preložiti glavno mesto Kitajske države iz Pekinga v Nanking. 2eno s koso razsekal na kosce. Pred dvanajstimi leti je iz neke vasi pri Buzetu izginila kmcticu ßursich. Takrat so suniili njenega inoža, da je morilec, a so ga radi nczadostnili dokazov niorali izpustiti. Sedaj pa so ino/.a zopet arcti- rali in sedaj je priznal. da je žono po prepiru peljal v gozd in jo ondi s koso razsekal na kosee. Tako razsckano tru- plo jc pustil v Kozdu. Y iiokaj diich so divjc zvcri kosce požrle. Za delavce. Hrv. krščansko-social- no dclavstvo v Zagrebu je sklenilo o- snovati posebno kuliinjo za delavce, kjcr bodo isti za mal denar dobili zdra- vo hrano. Obeueiii se ustanovi posredo- valuica za delo in službe. Iz redarjevih rok v smrt. l>. t. m. so iz Zagreba pod varnim spremstvom po- slali do Yelike (loriee nekega Srba iz kraljevine. Med vožnjo na železnici ]c odpremljenec prosil redarja, da snie na hodnik, kar niu je ta dovolil. Y \'el. Oo- rici je našel redar tnesto. kamor je do- volil iti svojemu varovancu. prazno. Možak je skočil z vlaka. da bi nscl a našli so ga z razbito glavo ob progi. Pri skoku je priletel z glavo na kamen in se ubil. Cospodarske vesfi. Kako se pokončuje kozavost na tr- tah? Ta bolezen. ki jo tudi kozice, črni palež in črni pikec imenujeino, napravlja nam na trsju že od nekdaj vetiko škodo. Ona napada mladje, listje. najbolj pa grozdje. Osobito ob cvetu zna nani močno škoditi. Bolezen moranio zatira- ti preko zime, ko trta spi, kajti vsa sred- stva, ki so se priporocevala za pokonee- vanje kozavosti poleti, so se izjalovila. Tudi zimsko delo proti kozicam Jilt nc zatre popolnoma. a vendar bolezen jako ublaži. Uspeh ni seveda vedno jeduak in tnnogokrat se pripeti. da ga niti nema- nio. Fdino do sedaj priporočljivo srod- stvo je niodra galica, ki se je raztopi prilicno 40 kilov v 100 litrill vode in s to raztopino trte poinaže. Ra/.topina zale- že še bolj. če ji dodaiuo 2 do 4 litre žvc- plene kisline (htidieevega olja). Pelo se opravlja v pozni zinii, zlasti potem, ko smo odtrgali trti star lubad in sino io uekoliko oeistili. Pomazati je treba celo n to. toraj debio in mladike. Po 14. dneh je dobro ponoviti to delo. Najlažje na- nia/.etno trto s copičcm. katerenui nri- veženio drobno cev iz guniije tor to po- slednjo spojimo z brcntaeem napolnjc- niin z gornio tekočino. Ta brentač no- sinio na hrbtu. a med dcloni cedi se ga- liena voda sama v čopič. Da se preceja tekoeina po naši volji, bolj Intro ali bolj počasi, dobro je deti brentacu malo,pipi- co in sele na to pritrditi cev. Nadalje sc priporoča, da znianjsamo zlo. imj obre- zenio trte bolj kratko in trtnc odpadke koi odnesemo iz vinograda in sežgemo. Tu nioramo seveda prei pomisliti, ali se da trta tako rezati. \r nasprotnem sluča- \u tie sniemo se posluzevati tega sred- stva. Tudi rano žveplanje in škropljenje delonia zaustavita bolezen. Ysaj nam se to dozdeva. kajti tarn, kjer se je to delo ob času opravilo. nismo zapazili toliko kozic. )«Kni. Pr.-< fJova trgovina z železnino ~9f Pinter & Lenarcl Velika zalcga železa, cementa. kuhinjske posode, raziiovrst- nega orodia za poijedelce, mizarje, kovače i. t. d. sesalke, klo- sete, peči, šted Inike in vsi v to stroko spadajoči predmeti. Cene zinerne. postrežba solidna, pnjazna in domaea. Cenjenemu obeinstvu se toplo priporočava Pinter & Lenard. Hotel ,Pri zlatem jelenu". Podpisani uljudno naznanjam slav. obeinstvu, da sem izročil restavracijo hotela „P|^| ZLATEM JELENU" gosp. JAKOBU TROMTEU, koji jo vodi na svoj račun. V hotelu se točijo pijače edino iz mojih kleti. Sobe za prenočisča. snažne in z vso moderno opravo oprem- ijene so oskrbovanu po meni samem. Za mnogobrojen obisk se priporočam udani ANTON PEČENK0. „CENTRALNA POSOJILNKA" ^EGI5CRO\?AnA ZADFJUQfl Z OTHEJCnO ZAVCZO 363E^^ V GORICI 333E3: obrestuje hranilne vloge po 41 ,°|0. Daje članom poso- jila na vknjižbo po 514"0, na menice po 6°0, na me- sečno odplačevanje, ki znaša mesečno 2 K za vsakih 100 K. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Zadružni urad je v lastni hisi CorsO GIllS. Verdi št. 32, I. nad. —- Uradne ure vsak dan razun nedelj in praznikov od 8. ure zjutraj do 1. popoludne. ODDO R. Jakob Miklus mizar in lesni t r g o vec v Podgori na voilü zelezniäeia mosta (na cetti, ki pelje proti GradiikO o o o Tiyiijo tudi /. opeku vsnke vrslc, iiiKi vclilu) zalojjo vsakovrstnoya trdoga m melikeya lesa, ima tudi vsnke vrste gredo, tramove 3 3 od 3- 12 inetrov dolge in 3 3 od 3-l'J colov debele. Ivan Bednarik priporoča svojo knjigoveznico v GORICI ulica dolla Croco stev. (>. Loterljske števllke. 1H. jan iivarj;i Trst.......(Hi 39 60 10 72 Velika /aloj>a dvokoles, Sivalnili in knietij- skili strojfV, ^ianiofonov. orkcsirijonov itd. Me- liaiiična dclavnica. Poliranje z elcktiično j^tuiiltio Silo, ter ciii;ijliianja dvokoles na plin. Kolesarjeiit v korist! Kdor hoče staro dvokolo obiiov.ti naj 14:1 takoj pošljc emajlirat kt stanc K (), v različnih barvah K 8 pri BATJEL-U Gorlca, STOLNA ULICA 2 4. MeliaiiR-iiH (Iclavnica. Protlaja lm!i na o broke 'I ' >_ u ! >w najboljše in iiajct'iicje'sivalne strojo, dvokolfsa, puške. samokreso, »Gramofo- nov« in [ploščc, vsakovislno knirtijsko orodje. slamoreznici', stiskalnice, drozpalnici! (stroje za -- niastoiijp jiTOzdjo) orala, brain1 itd., itd. — „Original Victoria" šivalni stroji so jirijiravni za umclno vczanje in krpanje, imajo lahki ttk.šivajo naprcj in nazaj. Original Vic- toria šivalni so napravljeni z dvenia gasovania za hitri in počasni tok, so po 20 lctni rabi šc \cdi,o brezMinmi. Z „Original Victoria" stroji so napravi v mi minuti od 2000 do 30()()gubo- dov (štihov). Za „Ori^inalui Victoria" šivaliu- strojt» jamčimo 10 let. Trvdka KERŠEVANI Hi CUE, opazarja cenj. kolcsarjc, da ima ko- lesa laznih lovavn,1; kakor I' u c h, St y ri a, W asfenrad, Uiirkopp tcr^doniače izdelke.^) '* ) Vi-ak kolcKir.;! kaloi \ hipi pri tvidki K c r š e- v a n i & Ču k dvokolo, dobi solidno in poštcno ; poslrcžbo in si je objed- i nein tudi prihranil naj- 1 manjc K M0, ker Ivrdkaiu* .vračiiiia provizijc zastop- Jnikov ali posrodovalcov. iVslcd tega je pri tvrdki ;±'-\ *Kersevani in Čuk po '..' ceni blago. tvrdka BERŠEVAN>& ČUK daje tudi na mesečne obi ke. Ceniki se razpošiljajo zastonj in franko.