Izhajajo 1. iii 15. vsacega meseca. Cena jim je za Kdor želi kako oznanilo v „Dolenjske Novice" načelo I gld., za jiol leta 50 kr. — Naročnino sprejema tisniti dati, [^lača za dvostoimo peMt-vrsto 8 kr. zâ J, Krajec v Novem mestu, dopise pa umlnistvo, enkiat, dvakrat la kr,, trikrat 16 kr. Val)ilo mi luirocbo. z daiiaj^nim listom sklepajo „Dol. Novice" 12. letnik. Mal listif je in po viiaiijt- neziinteti. Ali vendar ee ozira x veseljem in ponosom v f>re-teklo dôbo svojťga življenja. Svesie so si „Novice" , da so učinile mnogo dobrega — pa nié hudeg^a. Naši ljubi Dolenjci so /Jaati po „Dol. Novi-cali" dobili veselje áo branja, i, iij'in pa pot do prave omike v vsacem ozini Ne bodemo govorili o tem, koliko je lisi, vredovan sploh po piaviIi krSčatiskib tiaiehb, storil dobrega v dnhoynem oztrii, povdariti lioSemo temvef- tudi gmotno korist. Urez „Dol. Novic" bi se nikakor ne bilo povzdigmio toliko gospodarstvo, kakor se je istinito, dîisî je želeti še veíega napredka. Kedo ne ^é, koliko se je samo zadnja leta storilo v sadjt-reji in živinoreji? Kedo ne ve, ako le boie opazovati, koliko njiv se je ořistilo nepotrebnega kamenju, kaieremu 80 se stoletja s plngom ogibali oietje aedwjiiili posestnikov? Koniii zlasti ne igra veselja srcé ko gleda, kako se sedaj Škropi, kako gnoji po vinogradih — koliko se je zasadilo novih vinogradov — z ameriškimi trsi? — Istina je, da je v tem veliko storila šola na Grmu in užitelji tega zavoda in drugi potovalni gospodje s svojimi predavanji — ali pri tem imajo tudi „Dol. Novice" prav veliko zaslugo. Brez iijili bi vepeh nikakor ne bil toliko povoljen, kakor je, vsaj se je ravno po Novicah èiril in priporočal poduk — bvala Bogu, ne zastonj. Da imajo mnogo zaslug tudi glede na prebujenje slovenske zavesti, gledé na zavednost kako važne so volitve, isto tako ne more nihče tajiti. Rea je, da se sedaj trudijo mnogi drugi mali listi za preprosto ljudstvo — ali „Dol. Novice" imajo zaslugo, da so bile one prve na tem polju. Ostal bode list pri starem programu: na podlagi katoliške vere bode delal za časno in večno srečo ljubih Slovencev. Zato upamo, da nam naročniki ostanejo zvesti, ter nam dovedó še novih. Ob enem tudi toplo priporočamo „katoliško politično društvo za Dolenjsko". Premožneji naj se upiáejo kot Člani ter pošljejo letni goldinar, iieprt-niožni 20 kr., iiari»čii ki „Dol. Noyic", katerim o.stane iniročnna I gld. kakor doslej, pa naj pruiajo If 10 kr. naioriuui, pa so Člani imenovanega društva, ki boile /0[iet v bodočem letu osnovalo !ega vinb, in — kar je za naĚe južne kraje se posebej povdarjati — tudi stanovitna vina. Nasi Vipavci ."SO danes livabžiii, da se je bila ustanovila Sola na Slapu, Tukajšnja íola ima ravno lo iialogo, namreč, da prideljuje boljše vino kakor poprtj. Kdor pa hoče pridelovati boljša vina, opu.'^tin mora slane vrste trt. Na dolenjskem je posebno važro vprašanje, kako bi bilo vinski prideb k zbolj,iati z fiobrimi trtami. Doîeiijska je že od nekdaj na glasu, da prideljuje dosii vina, toda kislega, takozvanega „cvičiva". Vprašanje je, ali tudi drugod ugHj'a „cviček". Mi ga imamo radi, osobito jaz ga raje pijem ko vsako drugo vino. Drugod ga pa ne marajo, in ako moramo vinogrjide na novo zasaditi s takimi troíki, gotovo ni opravičeno, da bi se tudi zanaprej prideloval „cviček". Zato je moje mnenje, in gotovo tudi vsakega strokovnjaka, da se potrudimo pridelovati boljše vino kakor doslej. In to moramo doseči pred vsem s pravimi trtnimi vrstami. Da mi prave vrste vpeljemo, za to je ravno sedaj najpripravnejia doba. Resnica je, da bo ravno filoksera Dolenjce pripravila do boljšega vina, ker brez te bi zmiraj svoje vinograde le grobali. Da bi pa svoje vinograde nasadili z nova z boljio trto, tega bi brez trtne uŠi gotovo ne storili. Kar se tiče vprašanja, kterih trt naj se Dolenjci poprimemo, rečem jaz, da se držimo pregovora sv. apostola, ki veli; „Skusite vse, najboljše pa obdržite 1" To mislim glede domaČih sort. Nektere domače sorte 80 pray (Jobre, v prW vrsti kraljevina, ki bogato rodi j[i daje izborno vino. Druge đomaže trte za belo vino ne moreni priporo5ati. Zelenika je sicer dobra, ter spada med jako fine sorte, a le kadar dobro dozori. Zelenika obilo rodi, je najmanj občutljiva zi mraz in ni oprliljiva; Žepa dobro ne dozori, daje kialo vino Zelenika tudi rada giiije. Dobre lastnosti za Dolenjsko ima trta grganija Ta trta ozeletii spomladi |!4 dnij pozneje, vsled česar se najbolj izogiba mrazu. Grganja rodi velike grozde, ki dozore hkrati z drugimi vrstami, gnilobi pa [ii podvržena. Vina daje dosti in dobrega Jako dobra trta je tudi vipavska sipa, ki ne dela velikih grozdov, a jako dobro rodi, zgodaj zori in daje možno vino. Tudi Bipa ni podvržena gnilobi. V Vipavi je oprhljiva, tukaj pa ne. Fina sorta je dalje štajerska m a si o vi na, ki daje sloveče ljutomersko vino. Ta (rta rodi mníno in daje prav dobro vino. Laški rizling je med tujimi sortami na prvem mestu priporoSati. Ta vrsta se je po celem svetu najbolj razáirila. Dalje je prav dobra vrsta beli burgundec, ki mocno rodi in daje še boljSe vino kakor laâki rizling, potem beli in rdeči Španjol, dve vrsti, ki dajeta srednje fnio vino in izvrstno namizno grozdje, ki gnilobi ni nič podvrženo, Končiio priporočam za bela vina tudi vel ti i lica, kterega imamo tri vrste, zeleiiordečega, zelenega in rdečega. Črne trte se ne priporočajo Bog vedi kako, ker se črno vino teie spravi v denar. Posebno dobra je žametasta črnina, ki je tudi letos prav dobro dozorela in nič gnila; ona daje lepo, veliko grozdje. Dve fini vrsti sta tudi tičenska in belinska črnina. Konečno priporočani za bele vrste tudi štajersko trto plavec, ki daje veliko sladkega grozdja. Sklepajoč zanimivo razpravo je govornik predlagal, naj bi se v deželni trtnici v Ljubljani, kakor tudi v vseh drugih trtnicah po deželi, vzgojevale in cepile len a-ětete vrste trt, vse druge naj bi se pa opustile. SLiTUOstni goYor ob stopetdcsetletulci novomeške giiuiuizijo. (Konec.) Učni načrt gimnazijski je bil sprva z ozirom iia druge èase in druge potrebe drugačen nego je dandanes. Učilo ee je paČ mnogo manj predmetov ; a jeden predmet, ki je zavzemal takrat skoro ves prostor gimnazijskega učenja, ohranil je svoj namen do današnjega dne, to je latinščina, ki označuie še sedaj najdoločnejŠe in najtočnejše gimnazijski pouk. In ne brez tehtnega vzroka. Gimnaziji je namen, izobraževati in vzgajati mladeniče, ki so poklicani za voditelje narodov, ki bodo morali kedaj skrbeti za ljudstva dušno in telesno blaginjo. Pouk sicer dovršuje vseučilišče, a vzgoja se konČa na gimnaziji. Tu se postavi temelj nraynim načelom, tu okrepi volja za zvesto spolnovanje stanovskih dolžnosti], tu razširi mladini obzor, da z viíjega stališča v poznejšem življenji lažje najde pravo pot ter jo drugim pokaže. V ta namen vpelje gimnazija mladeniča v Življenje in mišljenje starega veka ter ga obda z m ložico vzpodbudnih in svarilnih vzgledov. Pač je razumnemu Človeku vsa zgodovina velikanska zbirka poučnih skušenj; toda kako z:imotaiie in zapletene, kako malo pregledne so razmere novejših časov, koliko ozirov moti njih pravično cenitev, kako različne 80 sodbe o njih, in koliko prepira mesto pouka, koliko jeze in sovraštva izvira iz različnosti teh sodb in teh mnenj! Stari vek pa je dovršen in dokončan. Kakor orjaSki mrliči, ki ne vzbujajo več ne nadej ne strahu, ležé pred nami stare države. Sodlia o njih razmerah ne razburja veČ duhov; mirno se preiskujejo vzroki, ki so pospeševali njih rast in njili moč, mirno iščejo kali, ki so provzro-čile njih bolezen in smrt. Iti kako jednostavne, določne in redne poteze nam kaže starega veka obraz! Kako lehko razvidimo iz njih početke vseli poznejših razvitkovl In kakor nam kaže stari vek jednostavne razmere človeškega življenja, tako nam podaje svoje misli v prvotni, izvirni in hkrati dovršeni obliki, kakeršna je služila za uzorec vsem poznejšim mojstrom in ni áe izgubila nič izobraževalne svoje moči. V uzorni obliki se slavi helensko junaštvo, ae opisuje rimskih državljanov mirni pogum. Kako so umirali griki junaki za zlato svobodo, ko je branil maloštevilni rod domovino proti brezštevilnim sovražnikom; kako so razširili z neustrašnim pogumom in železno do.slednostjo Rimci svojo moč po vsem znanem svetu; to se gloLioko vtisne v mlado srce ter je vname k požrtvovalni ljubezni do domovine. Ko pa vidi jnla-denič na drugi strani, kako so nesloga med rodovi in notranji prepiri pokopali helensko prostost; kako Sta lakomnost in potratnost rimski i mogočnikov porušili silno državo : stopi mu pred oči svarilo, ki spremlja resnega duha skoz vse življenje. — A bistri razum zapazi tudi silni prepad, ki loči nazore starega veka od onih, ki veljajo za nas. Dasi uči stari vek ljubiti domovino in čislati prostost, pojem prostosti mu je vendar napačen ; kajti ni poznal stari vek človeške vrednosti ; pozabil je bil, da je ustvaril Bog človeka prostega, in da je pregrešna sila rodila siižnjost; omejeval je svobodo z državljanstvom in videl le v sodržavljaim jednako-pravnega človeka. Barbara je imenoval izobraženi Grk vsacega inozemca, sovražnika Rimec vsacega tujca. Mnogo veČ nego prostih državljanov so štele gróke države sužnjev, in v Rimu so bivali velikaši, ki 80 jih imeli po cele armade. Vsi ti milyoni 80 bili brezpravni, na miloát in nemilost izroŽeni svojim gospodarjem, ki jih niso cenili više od živine, a ravnali njimi mno^o brezsrënejâe. Tiho koraka zgodovina mimo te hede; obraz obraia proë, da ne bi videla neareČnikov ; le zdaj pa zdaj je prisiljena omeniti, kako so se uprli v svojem obupu, in kako se je zaduàil upor v morju krvi in solza. Take razmere so trpele stoletja in stoletja, in niti najvzviĚeoejsim in najplemenitejšim duhovom starega veka se niso zdele krivične, se niso zdele protinaraviie, dokler se ni usmilil Bog trpeëega človeštva, dokler niso zapeli nad betlehemskim hlevom angeli, da smo vsi sinovi jednega OČeta, ljudje vsi bratje, bratje vsi rodovi. — Ko zapazi bistri zazum to razliko med starimi in novimi nazori, postane mu jasno, da je le krščanska ideja ideja svobode in bratstva, ideja vzviSena nad vsemi lepimi mislimi pagaiiskega sveta kakor nebo nad zemljo. Ta ideja dopolnuje vedo iii znanstvo, ona blaži ljubezen do svojega rodu in ljubezen do domovine. Po pravici zaliteva tedaj gimnazijski uČni nairt, da imajo vai predmetje, ki se učé, težiti k idejam vere in nravnosti kot svojemu skupnemu središč». In Če se vprašamo slednjič, kakega učnega jezik» da se je poi^Iuiievala naša gimnazija v dosego svojega namena, odgovor je, da jej je rabila v zadetku sama laiinsiiua. laiinečina, ki je skoro neoniťjeno gospodovala po uradih in med učenim svetom tedanjega iasa Kakor pa je začela latinščino po uradih izpodrivati nemščina, priborila si je ta vstop tudi v gimnazijski pouk. Le domačemu jeziku, le slovensíini ni bilo prostora v učnem načrtu. Dolgih sto let je preteklo, in gimnazija se ni èe zmenila za domačega ljudstva govorico, — — Za svojo ustanovitev ima niesto zahvaliti genijaiiiega vojvodo R udolfa; ustanovitev gimnazije je dar velike cesarice Marije Terezije; a da se je speljal v vi.^e sole slovenski jezik, da se glasi nocoj, ko obhaja gimnazija svojo stopetdesetletnico, tu slovenska beseda, da se razlega slovenska pesem, to je izvir milosti presvitlega cesarja F r a n c a J o ž e fa. njegovega slavnega vladanja je zadobil slovenski jezik avstrijpko državljanstvo, po naravnih zakonih. Kajti ai naša Avstrija jednolična in jednojezična država, ampak mala Evropa je, kjer bivajo združeni vsi poglavitni rodovi evropski, in tako potrebna je Evropi, dejal je slaven državnik, da bi se morala ustanoviti, ako bi je ne bilo. Morebiti pa je združil dobrotljivi Bog v dokaz, da morejo z dobro voljo tudi različni rodovi mirno in složno skupaj živeti. Seveda, kakor je v rodbini, ki šteje mnogo bratov in sestrâ, potrebno da drug drugemu pri-jenja, drug druzega podpira, prepričan, da podpira tako vso rodbino: tako se mora v naSi Avstriji orirati narod na narod, iskati tega, kar druži, iu ogibati se onega, kar razdvaja, v zavesti, da so blaginje skupne driave deležni vsi deli, in da nesreča jednega dela zadene tudi vse druge. Kdor koli budi zavesi te potrebne skupnosti in te vzajemne zavisnosti, ta dela v korist ožje in Sirje domovine in v smiplu krščanske vere. Zlasti je to delo važna naloga onih zavodov, kjer se vzgaja mladina, iu ponašati se sme naša gimnazija, da se je vedno zavedala te naloge, in kakor je bilo ustanovljeno nase mesto, da brani najprej ožjo domovino, da brani ob jednem širno Avstrijo in z Avstrijo krščansko vero : tako goji gimnazja nasa slovenski jezik, goji ob jednem avstrijsko čustvo in kot najvižji cilj krščansko zavest; tako živi in deluje v treh sferah, ki se ne izključujejo, marveč prvo obdaja druga in obe objema ona najvišja, ki sega do sinjega neba. To so zvezde voditeljice, ki so vodile zavod in ga bodo vodile, da učaka druge stopetdesetletnice v Čast slovenski domovini, v korist avstrijski državi in v proslavo krščanske vere. Knj je novega po avstrijskem cesarstvu? Državni zbor je sklenil, da se uradnikom od 9.-5. razreda plača znatno poviša; isto uradniškim slugam in srednjei,ol8kim profeorjem. Uradnikom viših razredov pa so se določile više letnp doklade. Denar vsakdo rad vzame; ali treba ga je tudi kje dobiti. Uradniki manj.sih razredov so res plačani prav slabo — zlasti še, če so oženjeni ; ali v viřej stopinji pa izhajajo vže doslej izvrstno, ako hotó. Radi tega je naša misel, da se je storilo preveč — posebno áe, ako pomislimo, kako mora dandanes živeti kmet, ki v potu svojega obraza s teíavo pribori — davke. ~ Ve.idar nam je dolžnost, da k temu deloma pray potrebnemu povišanju kmet in obrinik ne bodeta dala naravnost nobenega solda, paČ pa ju utegne zadeti, ko bodeta pila pivo ali žganje. Minister pravi namreč, da uradniki ne dobe onega povišanja, dokler se ne dovoli veči davek ua te dve pijači. Mnogi }08lanci in tudi mi pa mislimo, da bi vendarle aglje plačevali denarni baroni, ki kupČujejo b tisočaki ia stotiaočaki nego pa ubogi delavec, ki si pri svoje) bornej plači privošči glažek — kratkega, ali obrtnik, ki spije v letnej vročini kupico piva, da si pogasi pekočo žejo. Pa je vže tako: kedor ima, temu se pusti ali dodn! Krščanski socijalisti imajo pač prav, ko zahtevajo, naj se preosnujejo današue razmere na pošteni krsčan-skej podlagi. Poslanec Wurmbrand je predlagal, da naj se vpelje zakon — postava, po katerej bi moral vsakdo posestvo zavarovati zoper ogenj in pa, da naj bode tako zavarovanje deželno ali državno. To bi bilo T jako veliko korist posameznim in deželam, ali kaže ee, da iz te moke Àe ne bode kmalu krulia — ker bi posamez.ii bag-alaii zgubili, ki sedaj vleèejo od zavarovalnih družb kot udje — mastne iiovu«;. Davek na borzi se bode vendar le nekoliko, ali vedno še m^ztiatno — [lovi-al. Kmeřkemu davku pa se od novega leu lialjt' odftiíe letno dva iii pol milijona Veliko se ne btjde poznalo posameznemu, ali boîje nekaj nego nič! Trst dobi gotovo ise drugo zvezo z avstrijskimi deželami. — Po luinisterskib besedah je sodit), da dobimo železtiico skoz! Baiiinj na Gurenj-sko in dalje na Koroško Z leznica iz Gorice skozi vipavsko dolino do Ajdovščine se začne spomladi baje. graditi. — Kedaj pride na vrsto železnica iz Nov»'ga iiiesla dalje na Belokranjsko in do hrvatske železnice? Deželni zbori bodo baje začeli zborovati 20. j nuvarija priholnjega leta. Naši koroški bratje priredujejo pridno politične shode, ki se spioli prav dobro obiakujtijo. Prav tako, po tem načinu se budi ljudstvo ter vnema /a narodno stvar. Na^i ljubeznjivi sosedje Mažarji imajo nov dri,avni zbor, v katerem sede kupljeni poslanci. Čudno ali vendar re-ciiČno DukHZuje se, da so veljali sedanji posi iiici nad 4 mil jone goldinarjev. Tacih volitev ni pod soincem, kaltor so mažarske. Tam se voli z žganjt^m, pretenjem, denarjem in Če ni drugaĚe — pa z vojaSkimi bajoneti. Znto ni čuda, d^ Slovaki nimajo nobenega poslanca, da je sploh skorej povsod 7.magwla — vlada. Tudi pri nas ni vse dobro ah vendar lahko reèemo, da se razloči Avntnja od Maštarije, kakor daii od noči. — Mažarska ohola vlada je našej vladi odpovedala irgoviiisko pogodbo. Domišlja ai, da se bomo 11)1 kar v van udali Pa prepričani smo, da so pri nas se mo/.je, ki bjdo znali varovati koristi na.^ih davko|dačevalcev. KiO jo norega po Mrokem svetu? Srbski mladi kralj se je tudi spustil na — popotovanje. Najprej je obiskal našega presvitlega vladarja. To ni brez pomena ; kaže očitno, da Srbija zopet iSČe nagega prijateljstva. Od nas je hitel v gorko Italijo, kjer se je dolgo mudil. Obiskal je laškega kralja pa tudi sv. OČeta. Govori se, da namerava napraviti Srbija pogodbo g sv. Očetom gledé na katoliško cerkev. Želeli bi bilo pač, kajti doslej so katoliki na Srbskem kakor ovce brez pastirja. Laška ne more prerediti svojih ljudi. Dobro veste, koliko Lahov sluii pri nas — zlasti so zidarji. Pa tudi v Ameriko silijo, kjer izpodrivajo domače delavce z nizkimi plačami, za katere se ponujajo. Radi tega je prišlo v severjiej Ameriki prav do resnih prask med italijanskimi in tamoâ-njimi delavci. V Freiitonu so te policaji zabranili, da ni bilo ubitih mnogo ljudi; da si je ranjenih veliko na obeh straneh Stara Španija ima posestva tudi v Aziji i» Ameriki Najvaiiiejsi je ameriški otok Kuba in pa azijski Filipinski otoki. AH ravno ta dva sta se vprla, Xa Kubi traja vojaka vže več let. Zadnji Čas pa sta pala obadva načehiika ustaje, in tudi na Filipiriib so v vojski srečni. Radi tega vlada na Spanjskem nepopisno navdušenje, Spanec je domoljub, da mu malo para; kazali so to v celej vojski s požrtovaliiostjo, katerej se mora istinito vsakdo le čuditi. Plâc se nam: Iz Mirne peči. Gospod potovalni učitelj, Gomba6 je priredil 8. decembra popoldne po duhovnem opravilu predavanje o „vinogradarstvu in kletarstvu" v šolskem poslopju. Zbralo se je toliko mož, da arao ae kar čudili — do 200 jih je bilo. Pred leti bi kaj tacega ne bilo misliti; ljudje več berejo zato tudi veti mislijo. Veliko zaslugo imajo tudi „Dol. Nov", v tej reći. Pazljivo 90 poslusali naši možje, ko jim je gospod kazal, kako iti katere trte naj se aadé pri nas, kako naj se napravi vinograd, kako gnojiti in Škropiti trte. Nekateri možje so gospoda popraiali to ali uno; na vse je odgovoril z največjo ljubeznivostjo. Udje „Družbe sv. Mohora" poznate g, Dnlar-ja, živin-jzdravnika v bosanski G-radiski, iz knjige katero je zpisal? Njegovo blago mater amo djali isti dan k večnemu počitku. Bog jej daj večni mir! Pri nas je se vedno nemàkutarija doma, vsaj pošta jo kaže; njeu pečat ima samo nemški Houigsteia. Sicer nismo v tem sami, kajti tudi od drugih, čista slovenskih krajev, dobivamo pogosto pisma s samo nemškim pečatom. Slovenci zdramimo se vendar in zabtevajmo svoje pravice! Iz Dobrove, dné 8. decembra. — [Različno.] Z letinjo se ne moremo preveč hvaliti, a tudi je oe ravno posebno grajati. Dežja je bilo preveč. Med vso zdrnino sta se ajda in turaica se najbolje obnesli. Sena se je âe dobro nakosilo po bolj suhotnib legah; na močvirnatih je bila pa trava sicer velika, a zelo redka, Z otavo je bil pa velik križ; nekateri so jo kosili Še meseca oktobra, dà posamezuiki celo tu in tam krog vseh Svetnikov. Zelje je bilo slabo, repa in koreuje še srednje dobro; zgodnji krompir je večinoma na njivah segnil, oneidovec pa, osobito oni, ki je bil ob pomladi v semenu obnovljen, se je obnesel pa prav po.iiteno in se vrlo obdržal že na polji, tako tudi do sedaj po kletih. To kaže, da je treba za seme večkrat novega naročati! Jabolk je bilo po števila še precej veliko, a ostala so drobna in vsa lisaata, ker je drevje od pomladi skoz celo leto trpelo na liatnej bolezni tako, da se to Še popolno razviti moglo ni in je pričelo že med poletjem raz drevja odpadati. Zdravstvo je med odrasenimi dobro povoljno, ne pa tako nted otroci. Grda difteritika prikazuje se prav pogostoma med njimi in jih je tudi že precejšnje število pobrala. Da bi pač skoraj ta grda pošast od tod se zgubila! Bog uslišil Dné 27. oktobra t. 1, preselil se je iz Sostrega le-sem na Dobravo blagi gospod Karol Dor ni k, kot novi duhovni pomočnik in katehet. Pridobil ai je takoj tukajšnje prebivalstvo staro in mlado popolno za-se tako, da je v resnici ljubljen in spoétovan od vsega tukajšnjega dobrega ljudstva. Letos se je pri nas pojavil slučaj, kakeráni se ne ponavlja vsaki dan. Ob začetku lidikega leta bilo je T obeh skupinali prvega razreda vsakdanje aole 77 dečkov ill 67 deklic, v obeh skupinah druzega razreda pa 54 dečkov in 6i deklic, ponavljalnica šteje pa 3S dečkov in 38 deklic; skupaj 1S9 dečkov in 169 deklic. Celih 36 let že učiteljnjem po raznih krajih domovine; da bi bilo pa kedaj itevilo šolo obiskujočih dečkov in deklic enako, se mi pa do letos 88 nikdar in nikjer pripetilo ni. Dné 30. novembra imeli smo zjutraj v tej jeseni tukaj 10® K. mraza: do sedaj največja muožina. Dné 22. novembra t. 1. pobirala se je tukaj letuina od udov kmetijske družbe; ob tej priliki pristopilo je k družbi na novo sedem udov; tako šteje Bedaj naša mlada podružnica c, kr. kmetijske družbe skupaj že 39 udov. Koristna stvar se sama priporoča. Podružnični prvi stroj (slamoreznica), ki si ga je omislila, se vrlo dobro ponaša in zelo koristno služi udom in drugim strankam. Gromovitih dni bilo je letos tukaj do sedaj 66 ; v 11. letih toliko se nobeno leto. Vsem naročnikom in čitateljem „Dol. Novic" vesele božične praznike ter srečno, veselo,^blaženo in darov božjih plodonosno novo leto! Živeli! Domaće vesti. t (Na Dunaju) je umrl 28. nov. nas rojak Ivan Navratil. Pokojni je bil rojen v Metliki leta 1826. Raujki je jako veliko delal za slovenr^ko stvar y letih, ko je pri nas se vse spalo — od 1. 1846 pa do zadnjega leta. Bodi mu lahka zemljica v tujem krajni (Papirnate goldinarje) še sprejemajo c. kr. davkarije za polno veljavo. Kdor jih še kaj ima, naj ne odlaša, jih oddati za davke. (VPulju [Pola] in okolici) razsaja legar ali tifus; na jednega zdravnika pride 100 bolnikov. Zdravnik dr. Matavsek je sam zbolel na legarju; V bolezni je bledel, ter iz svojega stanovanja iz tretjega nadstropja skočil, ter se ubil. (Mestna hranilnica v Novem mestu.) V mesecu novembru 1896 vložilo je 90 strank 16.273 gld. 97 kr., vzdignilo 50 strank 6,331 gld. U kr., torej se je več vložilo 9,942 gld. «6 kr. ; 16 posojil izplačalo se je 11.930 gld. ; stanje vlog znaša 334.340 gld., denarni promet 49.648 gld. 56 kr. (V kmetijski bralnici) v Novem mestu bo imel v nedeljo 20. decembra gospod Rohrman predavanje o vinski kupči i. (V bolnišnico Usmiljenih bratov) se je meseca novembra sprejelo 50 bolnikov; koncem oktobra jih je ostalo 33, skupaj 83. Od teh jih je ozdravilo 37, zboíjáalo 14, neozdravljen zapustil bolniánico eden; umrl je eden vied oatarelosti. V postreibi zaostalo jih je koncem novembra 30. O.skrbo-Talnih dnij se je nabralo tekom i)reteklega meseca 961. (Zvonjenje pri odhodu vlakov) bode z novim letom prenehalo. Tako je ukazalo železnično ministerstvo. (Železni most) čez Krko se bo vendar le vresničil. Dražba za zidanje ob obeh bregovih Krke vršila se bo 28. decembra, in ae podjetniki vrlo zanimajo za to delo. Za zidanje samo brez mostu je vzklicna cena 63.000 gld. Lastniki onih hii, ki se morajo umakniti, so se z erarjem tudi že pogodili za odškodbo. Na mestni strani podrli bodo Kutnar-jevo in Jenkner-jevo hišo, v Kandiji pa Wi n d išar-jevo in Brulc ovo hišo, S tem bosta dva klanca ob enem odpravljena, in cesta za par sto korakov skrajšana. (Vodovod novomeški), katerega že vsi tako željno pričakujemo, se ne bo tako hitro vresničil, kakor most, toda upanje smemo imeti, da tndi ne bo tako dolgo trajalo. Načrti in proračuni so popolno izdelani. Mestno županstvo se tudi prav pridno trudi, da vse to svojo pot dalje gre, ktero mora taka stvar storiti, predno se z delom začne. Potem bo v našem mestu prijetno prebivati, kadar še to dosežemo. (Novomeško vojašnico) (kosamo) bodo podrli, ter bo na onem mesta sodnijski erar zidal novo dostojno sodnijsko hišo, ki bo mnogo večja od sedanjega poslopja. Po novi uredbi se bo sodiâni delokrog mnogo razširil, ter tudi mnogo več uradnikov potreboval. V sedanjem poslopji pa je že sedaj bila gnjeČa, in je uradovanje dostikrat oviralo. Da se bo ta že spomladi jela delati, je sklepati iz tega, ker so sedanjim prebivalcem kosarne že stanovanja odpovedali. (Brezje na Gorenjskem.) Kedo ne pozna tega lepega kraja, kamor hiti vsako leto tisoče vei nih Slovencev priporočat se milostnej materi božji? Tem raje bodo brez dvoma hodili še le odslej, ko je prekrasna cerkev nad kapelico nebeške kraljice vsaj po vnanje popolnoma dode ana. Znotraj pa čaka še mnogo dela. ïlaïven Marijinega Celja na Štajerskem pač ni kmalu božje poti, ki bi bila tako obiskovana kakor Brezje na Gorenjskem. (Novomeška podružnica sv. Cirila in Metoda) hvaležno potrjuje, da je pobrala iz nabiralnikov in sicer pri gospej Ant. Tuček v Novem mestu dne 13. novembra 6 gld. 13 kr., pri gospoda Jos. Zurcn v Kandiji 5 gld. ter razun tega v veseli družbi na Martinov večer nabranih 5 gld. 28 kr. in pri gospods J. Jakšetu v Kandiji dne 26. novembra 4 gld. 36Vi kr. Prosimo da bi tudi drugi gospodje nabiralci v Novem mestn in okolici pri priliki poslali nabiralnike izpraznit! — Načelništvo. (Zgubil je nekdo) kos usnja; lastnik naj se zanj zglasi v Kvajčevi prodajalni. (Prašičja reja.) V četrtek dné 10. t. ra. so se pri C. kr. okrajnem glavarstvu v Novem mestu sesli nekateri vesčaki iz žužemberškega, trebanjskega in novomeškega okraja, da so se posvetovali, kako bi sedala povzdigniti d o m ača prašičja reja, zlasti po tistih krajih, kjer so dosedaj kupovali in redili le hrvaške prašiče Ta navada je bila dosedaj v črnomaljskem, kočevskem in novomeškem okraju, tukaj posebno v sodnijskem okraju žužemberskem in deloma tudi trebanjskem. Ker je treba zaradi silno nevarne prašičje kuge mejo proti Kočevski zapreti, vpeljati se mora po vseh teh krajih domača reja. Zbrani vesčaki so z ozirom na to, da je treba tudi nadalje skrbeti za kolikormogoče živahno kupčijo in izvažanje domačih prašičev v sosedne in tuje dežele, stavili razne nasvete, od katerih naj povem na kratko le sledeče: Kdor ovadi tihotapca s prešiči, naj dobi tako visoko nagrado, da se bo ljudem izplačalo, paziti noč in dan na tihotapce. Z vso pridnostjo naj se vpeljujejo krajne za-prtije zaradi prašičjih kužnih bolezni, izvažanje do- mačih prašičev naj se kolikor mogoče poapesuje. V Novem mestu naj ee ustanovi dižavnH postnja za rej« prašičev, ki se iinfijij oddnjati za ple.me jio Dolenjskem. Na l6j postaji naj se vráe poskušnje z jorkširakiin in beikširskini plemenom, da se konečno določi, katero pleme je bolj pripravno za zboljšanje domačih prašičev na Duleniskein, Vaako leto naj se prirejajo po posameznih dknijili preraovanja jjraàiêev. Nastavi naj se dižavni nadzornik za kranjsko živinorejo; ta naj bi bil načelnik državne postaje za praŠičjo-rejo in popotni ućitHj za živinorejo in mlekaistvo. Skrbeti bo moral pri vHaki priliki za ustanovitev krajnih Živinarskih zhdrug, katere bi pospeševale tudi prašičjo rejo in pomag/ile dižavi pri njenih nredbah. Izda naj se tudi ki i\tek pcduk o fedanjem pdliižajn praSičjereje, o preteči neiainosii piašičje kuge vsled kupovanja hrvaških prašičev in o potrebi in najprimernejši uredbi domače_re e. (Že eziiiški vlak zopet v nevarnosti.) Vlak je 9. t. m zjutraj vozé iz Grosuplja blizo Novep mesta zadel na tiru na velikii skale. Kako fo prišle na tir? bo se )i porušili, ali je je tje spravila hudobna roka?! SreČM velika, da vlak ni skočil s tira ali se kaj pi)škodo\ftl (Slovenski zemljevid.) Kozlerjev „Zemljevid slovenskih ptikrajin" je v zalogi „Slovenske Maticu" že jired nekaj leti popolnoma pošel. Povprašuje se pogostima po njem, a Matica ga nima veè na razpolHghnje. Odbi.r se je zatorej odluiil, da Matica izdrt nov „Stenski zemljeud slovenskih pokrajin" 8 slovensko teiiiiinologijo v merilu 1- 200.000 in na štirih listih. Skupna velikost vseli štirih listov bi imela 146 fř» dolžine in 155 m širine. Zeniljevid bi bil izdelan natanko tako, kiikor generalna karta c. iu kr. vojaškega zemljepisnega zHvoda, in bi imel poleg praktične tudi ziiamenno znanstveno vrednost, — Po proračunu Hoelzhive tvrdke n« Dnnajii, s katero je Matica v dogitvoiu, bi slulo 3,000 izvodov novega „Stenskega zemljevida" 6.000 gld. Če se pa naroči le I ÍK)0 izvodov, stanejo 5 000 gld in vsacih 100 izvodov, pozneje naročenih, 180 gld. Cena je torej, če se že prvotno naroČi vet'je število, neprimerno nižja in stane potem ] izvod le 2 gld. —■ Odboru je do tega, da pridejo dj'iiStveniki, ki se za to stvar zanimajo, do lepega, uporabnega in tudi v zemljepisnem oziru dovršenega zemlievida. ki bi jim izvrstno ustrezal na potovanju po sloienskih krajih, v šoli tri pouku, v uradu pri raznovrstnih poslih in doma pr branju slovenskih knjig; zakaj v njem bi bili vestno zabeleženi vsi količkaj znameniti slovenski kraji po vseh slovenskih deže ah, tako da bi popolnoma nadomeščal jako razšir eno in priljubljeno nemško generalno karto. Naroči se ahko vsak Matičin društvenik ali nedrnšt-venik. Pnpoioča se nar. čilo tudi Šolam, društvom, javnim in (jbčinakfm uradom, Če bi se ne r glasilo radosti naročnikov za ta zemljevid, bi ga „Slov. Matica" spluh ne naročila, in bilo bi to res škoda nam vsim Slovencem. Toraj spominjsjmo in prigovarjajmo drug drnzega k temu naročilu, da se stvar omogoči. Za novomeški okraj je poverjenik g. prof. Poljanec, sUnnjoč v Bergmannovi hiši, tam leži naročilna pola. Komur se pa bolj složno zdi, tudi v Krajčevi knjigarni lahko naroČilo za zemljevid odda. (Nov list) „Venec cerkvenih bratovSin" začne izhajati v Ljubljani. (Jojil bode prav posebno češčenje sv. Reánjega Telesa, pa se sploh pečal tudi z bratov-Šinami, ki so med našim dobrim Ijndatvom razširjene. Izhajal bode list edenkrat v mesecu, stal 72 kr. Vre- doval ga bode veleč. g. tir, Frančišek Useničnik, špiiitual v Alojzije vi šči. Gotovo bode ta list prav priSel marsikateremu izmed naSih rojakov, ki bo goreči častilci sv. Kešnjega Telesa ali sploh člani različnih bratovsin, ki so med pobožnimi Slovenci tako priljubljene. (Ilustrováni Narodni koledar za leto 1 89 7 ) izšel je v zalogi Drag. Hribarja v Celji. ter stane broširan 70 kr., trdo \ezan pa 1 gld. Kakor pre šnji letniki, je tudi novi letnik, zanimiv po vsebini in krasen po zunanji opravi. Krase ga mnogo lepih podob. (Današnjemu listu) je priložena lepa podobica s priporočilom Katrajnarjeve kave. Razne vesti, * ( v Amer ik i) se je delo zopet odprlo. Fabrike, ki 90 bile nehale lirlati, zojiet delajo, in druge, ki so le nekaj dni v tednu delale, zi pet ves teden in redtio delajo. To pa ne poročamo zato, da bi zopet vse v Ameriko hitelo, ampak da one bralce pomirimo, ki imajo svoje sorodnike in znance v Ameriki brez zaslužka. Smešnice. (Kdor zna, pa zna.) V nekej faii opravljal je stari gospod učitelj tudi službo organista. Poseben ženij ravno ni bil, kajti igral je vsako nedeljo in vsak praznik eno in isto sv. mašo. Kaj Čuda. če se po takem tudi mehar s časom zapomni, kolikokrat je treba meh potegniti pii „Kyrie," „Gloria" itd. — Vendar je šel naš stari gospod učitelj in organist v pokoj in na njegovo mesto prišel mlad muzikalično izurjen mož. Ko je prvič igral, in „Kyrie" hitreje konfal nego njegov prednik, bil je stari mebar kaj vesel, kajti priliranil si je bil sape in s tem tudi truda. Ali joj ! „Gloria" trajala je nekaj dalje, kakor pri staremu gospodu organistu, in v najlepšem poluglasjn je sape zmanjkalo. Vrli organist kar osupne, vleče registre, ali zastonj. Kar zagleda mirovati meharja, katerega umirajoči glasovi orgelj niso popolnoma nič vznemirjali. Zarenči nad njim: „Zakaj nehate? Vsaj še ni konec!" A ta mn popolnoma hladnokrvno odgovori ; „Uže 30 let vlačim mehove, in vem nhthnko koliko sape se potrebuje za „Gloria." Vi mene tega ne bodete učili." Ustnica uredništva. G. M, v Í. VaS (lopis bi vedino liralcev premalo zanimal. Darovi za dijaéko kuhinjo v Novem Mestu: G. Aiiiir. ZnniHn, župii. 2 gld.j gospa Tome 6 gld. íd go-BpodiĚna P. pl. Gaiip iz Škocijaua 10 gld.; Bvůtuik I. Kiusky 2 gld.; ildbrutiiiki iis Novega uiesta in Kniidijo 32 gld. 5 kr. Živil 80 poilali: gosp. pToSt Fr. Dovgau 3 vreie krompirja; g. žnpiiik A. Šmidoviiik iz Freiine zelje; topliĚki íupljani krunipirja, fižola in kornste; goap. trgovec S. Bergant 10 kilogr, ajdove in«ke. Bodi vsim tiBoĚera hvala iu plaĚila od ilohrotljivega Bogal PripoToiaiii se pa prav ponižno tudi v daljno podporo, katere je kuhinja letos jako potrebna - radi Tclicega itovila pod- Siranili, Do 1, decembra inaiajo troSki v novcib 615 gld. 24 kr. ohodki pa le SfiG gld. 3C kr. Izdalo se je torej 128 gld. 88 kr. veĚ nego se je v istem čaau prejelo, dasi se paii. kolikor je pri tacem Številu podpiranili fopo dne 61 «veïor 35) In mogoïe. Obžalujemo jako, da 80 nekateri podporniki odtegnili svojo blagodejno roko, drugi pa ue donesli toliko, kolikor je kuhinji t«mo odilo. Doslej se iïliaja, ker rabimo lanski preostanek, ali v teli latmeral) bi se celo leto uikakor ue moglo preikrbovuti toliko đij&koT. Treba bode Steyilo imaiijšati (kar se bode vsaj deloma ffotoTO sgodilo) ali Se nekatere dneve odtegniti dijnkom meio (sedaj imaju Štirikrat v tediiu govejo juho)j ali večerjo upustiti, ali pa najti novih virov doliodkoni. Posebuo veliko se iiotrnSi la meso, mast in moko. Posebno bi se vstreglo ktibinji, ako bi se dobrotniki spomnili kuhinje dijn^ke s kncitu mernikom žita. Ker pa poznam dobro tlj i vos ti n požrtvovalnost naših dobřili g-leđaiu ztiupuu v jt»c>do£uost. Dr. Jos. Marinko. Loterijske številke. Trst B. decembra 2) 24 16 23 BO Gradec 12. „ 66 51 83 69 6 ^ÎAHYAÏaA. Za blagu sočutje povodom prebrltke izgube in za mnoiiobrojno, častno vdeležbo [iri sprevodu našega preljubega soproga, oziroma oieta in brata Štefana Strucclj, posestnika na Tali3]e Preklic. Jaz sera sieer dal dopisuieo z dné 23. novembra 189() g. župniku Mihaelu Barbo-tu, v kateri se on dolži, rla je različne reči in posebno denarje iz zapuščine pokojnega župnika Stamcar-)& spravil in si prisvojil. Toda jai moram vse to kot neresnično prekliuati in izrečem, da je bilo to po poinotj pisano, in jnz nisem imel nikoli namena, g. župnika tega dolžiti in mi je žal, da se je ta pomota pripetila. , Stamcar. S)^ Iščo S(i mlad človek kot pismonoša m sluga. Prednost imajo vojaki. Prosilci z spričevali z dovršeno ljudsko šolo naj pošljejo piama na C. kr. poštni urad na Rakeku. aamaka ali udova brez driižine, stara od 40 do 45 let, vajena kmetisko delo opravljati ter kruh peči in kel-nariti, in ako mogoče, da zna nekoliko slovensko brati ia pisati, dobi službo z dnem 28. grudna ali še prej t. I. Kje, povó uredništvo lega lista. i2'.)3) Bi^ V prodajalno z manufakturnim blagom sprejme se takoj trgovski ucenec, ki ima veaeije do trgovine ter je slovenskega in nemškega jezika v govora in pisan zmožen. Bdiht. C. kr. okrajno sodišče v Mokronogu naznanja, da se je na prnànio Mice PIrner, Neže Pirner in Jožeta Pirner t Rogiš&u po Dr. K. Slane v Rudolfovem dovolila prostovoljna prodaja zemljišča istili vlož, 8t. 16 k. obč. Dobrava, sodno na 3162 gl. cenjenega, in sicer du se l>o iirodajulo brez 1'uudas inslructus s pristavkimi, du dstune brez ozira na kupno ceno intabulirHiiim upnikom zastavna pravica pridiŽHna, ter doseza zvrsttev t.« prodaje, doloiil eden narok na 23, decembra I89fi. pri tem Bodiâôu ob ll —la uri dopoldnt', pri kateremu roku bo se to zemljiáče za ceno 3162 gld ixiklicxlD, in se bo le zn, ali nad to cent) iiM,|več poniij«joôfiiiu oddrtlo. Cenilai za(»Í9-nik ter zeniljeknj žni izvleček leže pri tem sodišča kakor tudi licit^cijski pogoji v navadnih nradiiib urah na ugled, C. kr. okr. sodišče v Mokronogu, dné 16, novembra 1896. (2;il-2> Lepa ovsena slama je na iirodaj (294) V milm Srekrnice (iiaMarofd) pri Mm niEsti v gnijščiiii rietcrje pri Št Jomiijii se takoj v službo sprejmeta oger in pa veliki hlapec. • OiUsijo naj se samo pridni, zanesljivi in trezni možje z dobrimi s])ričevHli pri ondotneni oskrbnistvu. Prav pt> ceni in pod prav uguiinimi piačiinimt pogoji proda pnMtiť^Ínstvu Ï popravo vsakojakih ar m,,Spielwfiri[Of. Dragi'ceti« ure, kHtere je neprijetno iz hiše pošiliati, pride tudi na rtom popraviti. Ker ima diHgocene mašine in najboljše Oi'odje ZH urarje, se i/.učii v iirarski š< li v Parizu, ter bil tudi voditelj v državni urarnici, torej nHjfiiiejše stvari brez truda izvrstno napravi. Gr spiidoiv urHviem napravi vsakovrstna k uram potrebna kolesa. Po novem letu bo imel tndi zalogo raznovrstnih ur j)o najnižjili cenah, (273-3) Ana Božič, Novo mesto. lectar m svečar v Kandiji pri Novem mestu priporoča po jako nizki ceai ToSčene svečo in zavitke kakor tudi (276-3) izvrsten meti, kattiega na drobno in debelo prodaja. Kupuje tudi po najboljši ceni rumen vosek in vosčine Sedem njiv in dva travnika je iz proste roke na prodaj pri češči vasi. — Več se izvé v graščini Bajnof 2) Mlm ea im s tremi orali zemlje, travnik, njiva in hosta, četrt ure od Brežic je na prodaj Več se poizvé pii goapej Hotko v Brežicah. (292-2) je na prodaj ali v najem pri mestnem znamenju (pildu.) — Već pové vredniětvo tega lista. Za gospodarstvo deželne vinarske, sadjarske in poljedelske éole na Grmu pri Novem mestu se i§če: 14 do 16 let starega, katerega veseli, vrtnarstva se učiti. Biti mora krepak, slovenščine v govoru i pisavi popolnoma zmožen ter bistroumen, Uk na vrtu in v èoli traja tri leta. Plačila ne dobi vrtnarski učenec niû, pač pa brano, stanoviinje in perilo. Po triletnem nku in prestani preskusnji, dobi oil vodstva spričalo o sposobnosti vrtnarítkeg:i pomočnika. fiiapca m pri Plača 6 gld. ra mesec, Nastop službe ob novem letu. Vodstvo deželne vinarske, sadjarske in poljedelske šole na Grmu, dué 26. novembra 1896. (285-2) , Dimitrije Stefaiiovic, i čevljarija in proûaja usnja v Nov. mestu I nljudno naznanja, da se je preselil v lastno hiso | na ljubljanski cesti nasproti c.kr. okr. glavarstvu. | Zahvaljujefse slavnemu občinstvu za dose- | 9 danje zaupanje ter se priporoča tudi t nadalje | 9 za obilna naroČila. (288—2) | I Izvrstno apno, od zidarjev najbolj hvaljeno, se bode priliod-njo spomlad zopet v Nemški vasi pri Trebnjem kuhalo iu po najnižji ceni prodajalo. Da bi se vsakemu točno lahko postreglo, pntsi se, naj se veCja naročila še pred novim letom â dopošljejo. Ka;:pošiljalo se bode tudi po želez- * niči po jako nizki ceni. V Se uljudno priporoča Dragotiii Novak, (290-2) v Trebujem. S Bukvovezna dela napravi lepo In točno po primerno nizki ceni Kra čeva IrtvoTeznica t Novem idesIo. Mesečna soba s hrano se odda Itikoj v najem. Več pové vředu. „Dol. Novic". 50.000 ameriških trt sulio in zeleoo cepljene (kraljevina, drob blina. Črnina itd.), korenjakov, reznic (ključev) od R. portalis in Rupestris mont, po jako nizki ceni ter iSOO jabolčnih in hruškovih 3—4 letnih drevesc po 10—30 kr. komad oddaja Janko Karlovšekf posestnik in try. v Smarjeíí prt Nov, mestu. (274-3) ..............  Najcenejši naknp. (289-2) —^ ncprciiiočljivili pluht ua meter za pokrivanje komatov in vozov v vsaki velikosti, kakor tudi vsakovrstnega manufakturncga blaga po najnižji ceni pri Jos. Ogoroutz T 3Í0V. mostu. k KdtdiiihIo: OdgoTonu nrtdiiik, iidljKta^ii nlohitk i& tiaku J, Krtjis