Leto LUID. Mg 25. ff LjoMjimi, o »teto 31. imnorlB 1925, ceno Din 110 BMifl «*3fe. dia a^olda*, lsrzeai! aslaijc lat uraaaika. — laseratl : do 30 peti: i 2 D, do 100 vrst 2 D 5C p, večji inseraii petit vrsta ~ D; notice, poslano, izjave, reklane, preklici bese is 2 D. — Popust po dogovoru. — 'rtseraini davek poaebei. — „Stovansfct Narod«* velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 3G0 D. Upravnistto: Knatlov« ulica slav. S, pritličje. — Tclafon štev. 3C4, Uredništvo: Knafiovn ulica al. 3, I. möitrow c — Telefon ilev. 34 V PoStnlrta plačana v gotovini. Slovenskemu delavstvu! Ne pijemo teh vrst. da vas premotimo 3Ü da vam cbliuhljamo grade*, e. Kot pristaš: državne in nacijonalne misli zahtevamo boH skrcnine, praktično I** mrogo koristnejše stvari: Da se t?arnreč naš narod razvija tako duševno, ka?cor gmotno in socijalno kar najbolj harmonično in enakomerno! Mi želimo blaginjo in napredek za vse! Če pri tem zagovarjamo zasebni družabni red; sc ravnamo po spoznanju, da edino ta družabni in gospodarski red garantira našemu narodu vsesplošen napredek ter socijalno pravičnost. Frntazijc o drugih družabnih redih so neustvar-Ijivu Rusija išče po svetu kapitale, ker Jih sama ne more prištediti. Danes lahko nstvarjä samo tisti, ki de!a in štedi, ki misli in orgrtiizira. V našem družabnem redu so vsem odprta vrata do največjega industrijskega pijonirja ali veletrgovskega organizatorja. Kot pristaši pravične državne in nr.cijonalne misli, delujemo na to. da država s primerno sociialru' pol tU o razreši in osi-gira nastopajoče nedos:atke in zapostavljajo. In v tem oziru bo.tc priznali, da smo v naši mladi državi napredovali sodjalnopolitlčno in da je socijalna zaščite na visoki stopnji. Vzemite samo zbirko socijalnozaščitenih zakonov, ki je izšla v Tiskovni zadrugi, pa boste nvideii resničnost teh besedi! Naše gospodarstvo prehaja v sedanjem trenotku v težko krizo. Vsak dan se mnoze podjetja, ki zapirajo vrr ta in ustavljajo obrate. Že danes delajo marsikje samo par dni v tednu. Kriza, ki je tono spojena z našim finrnčnim položajem, ne poneha tako kmalu. Prehajamo iz ohlapnega povojnega denar-stva v stalno vr-:uto. Odtod nered in potreba preorijentacije našega celokupnega gospodarstva! Nikarte misliti, da ustavljajo podjetniki obrate in da omejujejo tvorniško delo iz kaprice. Vse to se vrši na podlagi jeklenih gospodarskih zakonov. Če -<~»i cksnozeia glede R"siie. Fmncos'jefsko Rusijo. Va Rus skem žtvf **hfrzdovrnta vreden narod, kfie* rem;* pfX'tffffa pn-rfr^'e fremco^l- 7 rhr*rr>i-a in frnncoski nrr^d. (Phrdkno od^hravanie.) Kancem svoicqa evora sc ie H3tev»*a vse kVra'nosti in se ie skti?^Tii irofiniti vsaV-nvi konflTtn. Frflncüa te vedno prmravlirra mi-no re5"va*i vse ob* *tofc^*" r»-oH?rne na*,fflrn N^m'in Frnnco* «l-a v!ir*n hrer^rii no mfr**, h^-n^ni samo no 7«3"i*i francos^-<*«n rit-^d.i tn ie vr^no p-i» nrav'^na i'.vcsM s~'^no medna**'"* H no raz* nro"?^v. Francija želi v miru in delu živeti z Nemčijo. Nadaljevanje pogajanj z Italijo. Odhod naše delegacije v Benetke dne 1. febrtiarja. — Beograd. 30. januarja. (Izv.) SnoČni ministrski svet je v vseh po drobnostih razpravljal o trgovinskih pogajanjih z Italijo in o nadalievaniu beneške konference. Obe delegaciji, italijanska in jugoslovenska, se sesU-nete dne 3. februarja ponovno v Benetkah. Seji ministrskega sveta sta prisostvovala predsednik naše beneške delegacije, pooblaščeni minister dr. O. R y b a f in načelnik trgovinskega ministrstva A v ra m o v i 6. Naša delegacija odpotuje v Benetke dne 1. februarja t. L Ministrski svet izdeluje končna navodila delegaciji za sklenitev nekaterih konvencij in za rešitev še vseli obstoječih vprašanj. Do sedaj je sklenjenih devet konvencij, ki jih je ministrski svet odobril. Med drugim so odobrene konvencije: I. konvencija o ure-dirv! reškega pristanišča, 2. železniški promet med našo državo in Reko, 3. razdelitev arhivov bivše avstro-ogrske monarhije med nasledstvene države. Po tej konvenciji ima n*ša država pravico, prevzeti v svojo last vse arhive in ztrodovin-'k'? spise, ki se tičejo naših pokrajin. Dalie ima pravico važnejše dokumente prepisati. 4. ureditev privatnih dolgov v avstro-orrskih kronah. 5. uprava podmorskih kablov. 6. sprejem bolnikov naših državljanov v reško bolnico in 7. prometni in carinski tarif. Sestavljena je tudi podrobna konvencija o bazenu Thaon de Revel. Ministrski svet nadaliuje danes in jutri še razpravo o beneški konferenci. GLADILO HRVATSKE NARODNE STRANKE. — Zagreb, 30. januarja. (Izv.) V Vtikovaru je včerai izšel »Hrvatski narodni list« kot glavni organ trgo*. in-skega ministra dr. Surmina. Prva številka objavlja programatičn? točke Hrvatske narodne stranke. Med ostaiim naglasa, da bo Hrvatska narodna stranka vedno zahtevala spoštovanje hrvatskega naroda in bo odločno odklanja'a vsako plemensko hegemonijo tako od strani Hrvatov, kakor tudi od stran: Srbov. Stranka dalje zahteva za vse državljane v smislu ustave popolne tam je delo, tam lahko stavkale! Kjer se tepejo za ledcracijo. kjer čepe Izolirani zastopniki v narodni skupščini brez državne opore in zaupanja, kjer se zapirajo tovarne radi pomanjkanja dela, tam je glad in nesreča! Razsoden delavec, ki misli stvarno, socijalno, ki skrbi za lamilijo, za eksistenco, ve, da govore vsi razlogi soci- | jalne samopomoči za to, da tudi on okrepi v sedanji prehodnji dobi nacijo-nalni blok! Vrzite torej iz čistega sociialnega interesa 8. februarja vaše krogljice v skrinjice narodnega bloka! Ce zmaga nacijonalni blok, zmagajo sile, ki hočejo vsi državi in vsemu narodu harmoničen napredek in srečna bodočnosti ravnopravnost. Za slučaj potrebe ni proti reviziji ustave. Glavno nalogo vidi Hrvatska narodna stranka v delu za povzdigo gospodarskega blagostanja države in naroda. ZADRSKI ITALIJANI IN BENEŠKA KONFERENCA. — Zadcr. 30. januarja. (Izv.) Mestni žu« pnn. Italijan Fabian i je odstopil, ker ni občinski svet zadovoljen s potekom bene* ške konference. Zadrčani so zlasti nezado* voljni s sporazumom, ki sta g* sklenili Jogoa slavija in Italija glede pristaniškega bazena I Thaon d" Rcvel na Reki. Ta sporazum po» menja slab"4 sanse za gospodarski razvoj mesta Zad«-a. Beneška konferenca se nada* Ijuje po poročilih iz R?mi dne 3. februarja, ZDRAVSTVENO STANJE VODITELJA PANATSKIH NEMCEV. — Beograd, 30. januarja. (Izv) Glavno glasilo nemške stranke v Ba-natu. novosadski »Deutsches Volksblatt« še vedno razširja vesti, da je položaj d»* K r a f t a še vedno smrtno-nevaren. Snoči je prišlo uradno poročilo iz Novega Vrbasa. da je stanje dr. Krafta povoljno in da je odstranjena vsaka nevarnost. Dr. Kraft lahko v I vsakem trenotku zapusti bolnico. Tem peratura pada. Poročila o zelo težkih ranah na glavi so bih pretirana. L>»\ Kraft je dobil po glavi par udarcev in ima ve^ oteklin. VESTI IZ ZAGREBA. — Zagreb, 30. Jan. (Izv.) Policijski ravnatelj dr. Rcdckovič ie vložil proti vsem opozlcijonalnim listom točbo radi žaljenja čns*j, ker soca napadali radi njegovega uradnega postopanja proti H^SS in ga obsipali z rrznfmi psovkami. Sodniki ki so policijskemu ravnatelju jrrozPi s toJbo. češ da Jih je kot uradna oseba v nekrm inter-wievu s sntrudmkom beosradskega »Vremena« žalil ,riso do danes vložili pri državnem pravdnijUvii zadevne ovadbe. V Zasrcbu je HI aretiran član Htnao Fehcrvary, KI je pred dvema mesecema v Osij^ku umoril nekega jinjoslovcnskcza na-cUona'istn. Policija ea izroči sodišču v Osi-Jeku. Febervr.rv ie umor priznal. Gotovi republikanski kroci širijo da-nrts dopoldne vesti, da bodo jutri izpvsčc-ri na svobodo internirani voditelji HRSS dr. Mpč<"k in tovariši. Te vesti so samo aeritacijsko sredstvo za sh^d Ljube Pavido-viča kajti hrvatski republikanci se boje po-po'ncjsa fij?ska na tem shodu in zato kličejo radicevce na shod s tem, čeS da pridejo tudi interniranci. USTAVITEV > ^LOBODNEGA POMA«. — /pgreb, 29. Jan. (Izv.) Kraljevski bonski stol je na svoil včerajšnji seji sk'e-nil da se z?vrne pritožba državnega' pravd-nika proti sk'cpti sodnejja stola, na podJajji katerega je bil razveljavljen odlok policijskega rrwnaieljstva jrlede ustavitve Radičc-vega »Slohodncga d^ma«. Sklep jc formalnega značaja. Sklep bonskega stola ugotavlja, da bi moralo državno pravdništvo v določenem roku obvestiti sodni stol o odloku policijskega ravnateljstva. Ker je bil ta rok prezrt odnesno zamujen, je smatrati, da je bila ustavitev »Slobodnega doma« sama po sebi dvignjena. Včcrajšnoj številko »Slobodnesa doma« Je policijsko ravnateljstvo zaplenilo in prepovedalo nadaljnje izhajanje tega lista. — O tem odloku je bilo obveščeno sodišče. VELIKO TIHOTAPSTVO DRAGULJEV. — Grrdec, 30. januarja. (Izv.) Iz Spiel* fclda poročajo, da jc carinska straža prijela drznega tihotapca, ki je skušal iz Jugo* slavijc v Avstrijo vtihotapiti nad 200 mili* jonov kron vredne drag jlje. Prejšnji dan je obmejna straža v vlaku prijela tudi tiho* tapca. ki je imel pri sebi za več milijonov zlatih palčič. hoteč jih prenesti v Jugosla* vijo. Tihotapec, videč, da mu preti nevar« nost. je med potnike pometal zlate palčice, nakar je med temi nastal grozovit pretep. NENAVADNA POROKA RADI PLEMIŠKEGA NASLOVA. — Berlin, 30. januarja. (Izv.) Potomec znane ruske knežje rodbine, Aleksej Tro* beekoj, ki je bil radi raznih tatvin obsojen na štiri leta težke ječe, se je včeraj s privo* Ijcnjem jetniške uprave in v prisotnosti jet* niških paznikov in uradnikov poročil s 16* letno Bcrlimanko. V zakon so privolili tudi starši. Berlinčanka, ki je drugače bogata, se jc s knezom poročila samo zato, da dobi »knežji naslov«. Trobeckoj je bil pri poroki vklcnjsn r *rcrific j VELIK MRAZ V AMERIKI. — Newyork, 30 farmarja, (lav.) V Srednji Evropi vlada Že več dni lepo in toplo vreme Nasprotno jc nastopu v Ameriki velik mr-z. i* • - tdnjih sne/nih viharjih i«* nastopil mraz 39 btopinj pod ničlo Fahrtn-hcita. Več oseb je na cestah zmrznilo REKORDNE CENE AMERIŠKEMU ŽITU. — Dunaj. 30. lan, (I/v.) Ii Hcwyorla prihajajo tukajšnji produktn: borzt poroci',3 o rekordnih cenah ameriškemu, žitu. V Chl-cagu so ce^e Žitu dosegle rekord. Od let* 1898. še niso bile *ako visoke cene. cene notirak) 2 dolarja za bušclj. Cene žitu že vei kot. rncsee dni rastejo. Do aprila računajo, da se cene povišajo do *.*n. MADŽARSKA SE BOJI BOLJŠEVIZMA. — BuJimpeštu, 2*?. januarja. (IzvO Yc* rajšnja seja narodne skupščini- ^ |< pečal* s kočljivim problemom p-.i/nanja M.»\jet*kr K-isije in po.i1- ki bi omogočala Müd/ar i»ki trgovski- sti's._ z Rusijo. Kot ^« vomik o tem vprašanju k n-«>Topil posl. And ras« RVJeve stranke, ki je o>tru nastopal r-roti pogodbi z Rusijo. I/javil je, da bi bila tak* pogodba za M.n1..' rsko celo nevarna ker M sovjetska vlada poMala svoje diplomatu-n*.-zastopnikc, ki bi širil' po d-/avi komunistih no propagandi), \ se lahko prepriča o tej nevarnosti po drugih drŽavah, k: jo prv znale sovjetsko Rusijo. ■mjbh *■ » \ • - «-»■ ..i. - < r ., . .,»■> Borzna poročila. Dinar v Cmihu 8.45. Ljubljanska borza. LESSI TRG Tram: monte 3/3, 3/4. 4 4, 4/5, 6. 5/7. 6/7, 77. — \'alute: lira 2.54—2.57. Esekti: 7S lnv. pos. 1921 64— 2x/t*/9 drž. rente za ratnu stetu 136—126, Ljubljanska krčdit:ia 232—234, Centralna banka 25—27. Mrvuiska eskomptna banku 107—108, Kreditna banka. Zagreb 118—120, Hipotekama banka 59.25—60, Juf »fi 104—10", PraStediona >°!>—900, Slavertska banka 75—7o, Eksploatačija 63-3L6S1 DraivÜ d. d., Osijck 200— 22 . šečerasa, Osliek 774—774.50, Isis d. ci 58, Nihaš 39, >la\eks 165—190, Slavonija 57.5C«--5S50 Trboveljska 395—415, Union pafondin ^2% Vev4te 101. Inozemske borze. — Curih, 30, janu rja. Današnja bom} Beograd 8.45, Pariz 28.01, London 24.825, Newyork 518.10, Milan 21.57. Berilu L23S, Praga 15.4225. Dunaj 0.LO73. — Trst. 30 Jan. Horza: Beograd —39.15, Pariz 130—130.50. London 115.lt;— —115.15. Newyork 24J05 2C10, Curih 4Ü5 • 466. Newyork 70.75—71.25. Dunaj 0.0335-0.0340. — Dunaj. 29. januarja. Devize: Bev^Kr id 1158—1162, London 340.000—341.000, MOlfl 2919—2951, Newyork 70.935—71.1 S5, Praga 2111_2121, Pariz 38A2—3S58, Curih 3.690— 13.690—13.740. Valute: dolar 70.460— 70.860, dinar 1147—1153, češka krc»na 2W— ^t03. Ura 2W6— 2955. Siran 2. »SLOVENSKI1 MAR OD« dne 31. Januarja 1925. Stev. 25. Volilna borba. Volilni sestanek naprednih obrtnikov. Snoči Je sklicalo Napredno obrt. društvo volilni sestanek pri »Mraku«. Udeležba je bila izredno številna. Predsedoval je gerent g. Josip T o r k, ki je po kratkem pozdrav« nem govoru podal besedo kandidata Narodnega bloka g. Iv. M o h o r 1 č u. G. Mohorič je v svojem govoru obrazložil zborovalcem pomen volitev in bodoče sestave našega zastopstvo v parlamentu za reševanje obrtniških zahtev. Povdarjal je, da so obratni pogoji našega obrtnika danes taki* da pri sedanji carini v mnogih strokah ne more zdelati konkurence iz inozemstva. Dokazal je, da je naš obrtnik pr! sedanjem davčnem sistemu preobremenjen z javnimi dajatvami, ker se eksistenčni minimum ni primerno povišal. Pri 2000 Din mesečnih dohodkov, kar potrebuje za skromno vzdrževanje ene družine, plača letno 3101 Din dohodnine, poleg tega mora plačati prometni davek ca 1200 Din, dalje socijalne prispevke za bolniško in nezgodno zavarovanje, ako ima enega pomočnika in vajenca letno 995 dinarjev tako, da mora dva meseca In pol do treh mesecev delati samo za te davščine. Opozarjal pa je, da tu še ni všteta najemnina, niti ostali davki in takse, niti ni upoštevano plačevanje obresti za eventuelno izposojeni kapital. Predlogi obrtniške zbornice, ki so bili podani za zadnjo sestavo finančnega zakona pa se niso upoštevali, dasi smo imeli 22 slovenskih poslancev, ki vsi sedaj dokazujejo po deželi obrtništvu češ, da vedno del.ijcjo le za njegovo korist. Nato je navajal konkretni primer \idu-strijskega podjetja iz Ljubljane, ki mora na Izkazani dobiček 460.000 Din plačati prtdob-nine 312.000 dinarjev. Ako se k temu pri^te-jejo Še visoke davčne obresti ter socijdno zavarovalnino vidimo, da tudi Industrijska podjetja pri še večji konjunkturi tega ne bodo trajno vzdržala. Govornik je prešel na to na razmotri-vanje vprašanja poceni kreditov za naše obrtništvo. Ugotovil je, da velika reklama g. Pnclja za razredno loterijo ni prinesla našemu obrtništvu tudi ne na deželi, kjer se je z njo največ agitiralo, nobenih praktičnih koristi, ker je bilo danih v celoti za celo državo komaj 74.000 dinarjev na razpolago obrtništvu. Vendar se je z vstrajnim prizadevanjem konečno tudi tu prebil led in je napravljen skromen začetek, da je Slovenija dobila 8UU.0O0 dinarjev obrtniških kreditov po nizki obres;ni meri. Nadalje je razpravljal o vprašanju državne obrtne banke, na kateri naj bi bila država udeležena s 40% delniškega kapitala, dočim bi ostali del pod-plsali Interesenti. Zakon o priviligirani obrtni banki, kakor je bil sestavljen in predložen skupščini, ne odgovarja našim interesom. Mi želimo samostojnih podružnic banke v vseh važnejših mestih z lastnim upravnim odborom in ek-sekutivo ter po zakonu določen ključ za kredite v Sloveniji, ki bi mqral biti določen na podlagi števila Ln razvitosti našega obrtništva. Nedogledna Škoda je, da v jeseni, ko smo imeli štiri slovenske ministre, ta zakon nI prišel pred skupščino ker bi se bilo takrat lahko ugodilo našim zahtevam. Pospoševanje tehničnega napredka našega obrtništva spada v spričo vedno ostrejše inozemske konkurence, kakor tudi spričo dejstva, da se bodo po novih pogodbah smeli naseljevati v naši državi Inozemski obrtnik! in industrijcl v ospredje gospodarskih vprašanj. Urad, ki ga imamo v Ljubljani za pospeševanje obrti, ne more zadostiti svoji nalogi, ker se n! poskrbelo za zadostne kredite za ta zavod v finančnem zakonu. Njegov proračun predvideva za prireditev tečajev, razstav, in predavanj po celi Sloveniji borno vsoto 6500 Din, s čimer se ne more pričeti nobene sistematične akcije pospeševanja. Ravnotako nezadostni pa so tudi še krediti za strokovno nadaljevalno šolstvo. Dočim se je pred vojno krilo dve tretjini proračunskih stroškov, prispeva država danes komaj eno tretjino, a srroški vzdrževanja znašajo za tekoče šolsko leto samo v Ljubljani okrog 450.000 Din. Zato se to šolstvo ne more razviti tako, kakor bi bilo v Interesu napredka našega obrtniškega stanu. Naše obrtništvo bi bilo po svoji zmožnosti v stanu kriti velik del dobav, kakor tudi Izvršiti javna dela, katerih se daje v naši državi nad 1 milijardo dinarjev v zakup, toda pretirane takse, predpisi o jamstva ter zavlačevanje likvidacije in izplačila logocujtjo tatertttraatm Obrtništva taslafealh svot krogom doma« teh dobavah. Naše obrtništvo se n! it oddabaOo od pese velikih bumsa, ko nam grozijo te nove nevarnosti in nove dajatve, ker 4* namerava s prvim julije« letos vpeljati Invalidsko In starostno zavarovanje delavcev. Priznava načelno upravičenost teh nocJjalnih institucij, vendar zahtevamo, da *e aajprvo izvede po ceQ državi bolniško In nezgodno zavarovanje ter da se v administraciji teh zavodov napravi red. Upravni stroški zavarovanja so danes preveliki in znašajo tri do 4 krat toliko v odstotkih dohodkov, kakor v miru. Omenja tudi, da Ima bolniška blagajna še 20 milijonov neizterjanih prispevkov ter da se tako v davčni upravi, kakor tudi pri zavarovanju šele po letih dostavijo plačalni nalogi obrtniku baš sedaj, ko je no-torična splošna stagnacija. Omenja, da bi se bilo že davno lahko en del denarja, ki se steka v bolniško blagajno, kamor plača Slovenija sama nad 30 milijonov dinarjev letno, kakor tudi iz milijonskih vlog čekovnega zavoda otvorili krediti tudi obrtništvu po znižani obrestni mer:. Povdarja. da sedanja preobremenitev obrtništva povzroča draginjo na eni strani in potrebo višje carinske zaščite kot normalno. Vsa ta nerešena vprašanja, ki globoko zasegajo v delo in napredek našega obrtniškega stanu in strokovnega delavstva« zahtevajo neodložljive rešitve, zahtevajo dobrega poznavanja obrtniških teženj In stremljenj in pozitivnega parlamentarnega dela, ki si ga je nadela na program demokratska stranka in za katerega se hoče boriti kot nacijonalni blok v bodoči skupščini. Mohoričeva izvajanja so bila sprejeta z navdušenim odobravanjem. Nato se je razvi la živahna debata o različnih perečih, obrtništva se tikajočih vprašanjih. Razprave so se udeležiti obrtniki gg. Primožič, Rebek, More, Marčan In Türk. Q. kandidat je podal na vsa vprašanja zadovoljiva pojasnila. — Shod je dokazal, da stoje vsi zavedni obrtniki v taboru Narodnega bloka in da oddado 8. februarja svoj glas vsi svojemu kandidatu Ivanu Moboriču. Psihoza tatarskih vesti o terorju in nasilju. Klerikalno časopisje, po vzora ostalega blokaškega in opozicijonatne-ga časopisja vsak dan piše in natolcu-je o neznanskih pobojih v naši državi, o diktaturi, brezpravnosti, nasilju hi drugih takih grozotah, ki se baje vrSc v naši državi pod sedanjo volilno vlado Žal, da se najdejo tudi med napred-njaki poedinci, ki nasedajo tej pisavi in nalezljivi lahkovernosti, ki so rada po* javlja pri tanarskih vesteh. Te dni smo govorili z univerzitetnim profesorjem, ki se je bil na prša, da odklanja teror, ker da ga ne more priznati V svoji prolesorski lahkovernosti pa ni pomislil, da so mogočo vesti o terorju ta* tarske in da je agKIranje s terorjem m nasiljem ter s korupcijo večinoma pro* mišljena laž, Izmišljotina in preračunje-na demagogija! V naši državi se bije volilna borba s posebno ostrostjo in z naravnost strastnim besom. To je posledica natu-rela našega naroda. Smo južne čudi, temperamentni, zato se za grizemo v strankarska stališča. Odtod Izvirajo sa-moobsebl razumljivi spopadi po vaseh in mestih med pristaši različnih strank. To spopade obsojamo kot kulturni ljudje, ker očitujejo nekulturnost našega naroda. Toda zbrisati jih ne moremo. Dogodevajo so In so bodo dogodevali Vprašanje je, ali smemo medsebojno razbunkane glave in brazgotine Imenovati teror, ali smemo nasedati sedanji opoziciji, ki je spoznala nlčovnost svojih programov in ki si nI znala izbrati drugega volilnega orožja, kakor tatarskih vesti o terorju, nasilju, strahovladi ln drugih takih priskutnih ter neresničnih poročil ln gesel, da ž njimi lažje ujame lahkoverno kaline. Kampanja In agitacija z nasiljem m terorjem, s strahovlado v naši državi Jo bila vnaprej premišljena in sklonjena ▼ naši državi, kjer od strani državno vlado la državnA ootastl ait Pozivamo javnost da natante preštudira slučaje in dokaze kakega uradnega nasilja, da uvidi, kako teb atačajev in dokazov nikjer ni, da aro povsod kvodoaai za enostavno pojava zagrizeno atadstrankarsko volilno bofte z medtabojatai bunkaml ln pretepi ter za nič drmgaga. Le preglejte poedino številko »Slovenca« in prebrskajte njegovo vsebino na to. aH vam nudi dokaze za teror, ali pa ni naseda vsa ta ogorčena pisava proti terorja izmiiljona lat in prozorna, natančno premišljena volilna agitacija in demagogija! Včeraj je na pr. »Slovenec i prinesel avtentičen (!, kakor je on trdil, ker pod narekovaji) tekst besedila protesta nemškega poslanika proti napadu na dr. Krafta. v današnji številki pa demantira ta protest in sploh vsako ogorčenje nemškega poslanika, češ da ne obstoja nobena afera, ker se nemškemu poslaniku niti sanjalo ni, da se vmešava v naše notranje razmere! En dan tekst protesta, avtentično besedilo ogorčenega nemškega poslanika, drugI dan pa demanti! Seve se najdejo kalini, ki tega ne premislijo in raz-vidijo in ki sedaj trobijo okolu, da se zgražajo nad našim notranjim življenjem celo tuji d*->!omati! — Da razgovaramo. Pepe, tisti, ki mora biti v uredništvu za organ ista in mežnarja, je naprosil včeraj gospoda Korošca, naj poverijo krvava poglavja komu drugemu. On da je že itak preobložen z volilnimi bremeni in tudi stališče da so mu gospod po nepotrebnem omajali v javnosti z onim namiga v an jem o Zaloški cesti. Poncij Pilat da je bil idealni rimski namestnik v Palest;ni, ki si je po vsakem delu za blagor Mojzesove raje umil roke. To pravilo naj bi veljalo tudi pri nas. Kdor ima kaj opraviti s krvjo, rer'~ia, mesar ali divji lovec, da bi moral računati z zakonom in moralo, ki daje Pepetovim copatam absolutno pravico in monopol na stranko miru, reda in zakonitosti. Pepe se je dotaknil kar nehote stare formule in je dejal gospodu Korošcu, da ta še najbolj drži. Ko so bili oni v Beogradu za ministra, da so celo breze v Tivolskem gaju šumele v redu, miru in zakonitosti, in kalini, tisti ki jih lovi Pepe na Golovcu, takisto. Zdaj jim pa žalostna majka tem brezam in kalinom, kajti so pošteni in zanesljivi možje, sami Pepetovi prijatelji in zaupniki, ki niso prelomili prisege apostolskemu Veličanstvu, sporočili, da hodijo po mili naši domovini uradne vinte iz oneea generalnega štaba, ki plačuje po 1000 Dfn na roke in po 500 na noge, m agitirajo za neko stranko — o! Pepe je kar poskočil od jeze in srce se mu je skrčilo v strašnem gnevu, kajti ta neka stranka ni niegova in se tudi njegov prijatelj dr. Kraft bori s smrtjo. Ta grozna borba s smrtjo in Pepetovimi copatami da že odmeva tudi in Graz. Schönaugasse 64, bitte sehr! In je dobil Pepe pomožno vinto v osebi zaplenjenih nekorumpiranih ljubljanskih naprednjakov, ali se ga še drži smola s kalini na Golovcu. Naprednjaki so namreč vzšli in povedali, da hočejo ločiti Pepetove copate in gospoda Korošca z umitimi rokami od države. In zdaj Pepe ne ve, kaj mu je početi. Rad bi pozdravil to »napredno« priprego, kajti mu je vinta izčrpala že dobro polovico moči, pa je ne more, ker je ločitev od države tudi slovo od korita. — Zato da odgovori Pepe tudi mišljenju ogromne večine slovenskega uradni-štva, ki je pošteno, kf drži na svoj moralni ugled in se smatra zvezano z bla-grom slovenskega ljudstva, kakor so zvezane Pepetove copate, če pove, da je pripravil zanj druge limanice. One prve da niso bile dobro namazane in se je moral Pepe vrniti brez Petrovega blagra. Te druge sta pa z gospodom Korošcem po tresla s poprom in posula z uradniško stalnostjo in namazala vse vkupe s Čevljarskim popom iz miru, reda la zakonitosti Kdor zdaj ne obsedi na njih in ne vtakne glave v Pe-petovo vinto, da ni vreden častnega Imena kalin in uradniškega blagra takisto ne. Pepe da ni nikoli pometal z uradnikom, če gospod Koroiec slučajno niso bul v Beogradu za ministra. Ce so pa bili, so si pa dali prinesti skledo že-gnane vode in so umil i roke in obrisali za njih uradniško stalnost Tako da se razumemo in bomo menda vsi volili Pepetove copate. — Ravnihar, šek ta polica. Včeraj je bila v gostilni pri * Panju« zbrana lepa družba. Doktor Ravnihar se je obdal s svojimi najzvestejšimi, kristalno čistimi pristaši, ki sta jim načelovala Kravos (po domače: Sek) in Kozinc (po domače: P6M-ca). Pravil jim Je. da se je on pred vojno žrtvoval za narod da je tudi med vojno delal za narod, ter da je tudi sedanja njegova politika čisto nacijonalna. Povedal pa ni, da je njegova skupina za par gumijastih kroglic pljunila na naše mjvc-čie narodne svetinje, da je pljunila na dr Pivka, ker Je tvegal vse — če bi bilo treba tudi življenje — za svobodo naše domovine. — Ravniharju se le zdelo potrebno, da se sklicuje tudi na Sokolstvo. Ko je Ravnihar govoril o Čistosti svoje strnnke, sta mu živahno ploskala Kravos (Sek) ter Kozinc (Polica). Že vesta zakaj. Sicer pa je ta shod tako končal, kakor vsi drugi Rav-niharjevl: Polomija. Ob splošnem protestu, hrupu in razjarjenosti se shod sploh ni mogel formalno zaključiti. — Dr. Korošec zboruje pri zaklen'enlb vratih. Snoči je imel dr. Korošec shod v Šentjakobski klerikalni ^Prosvetf*. Na shod so imeli pristop samo najzanesljivejši klerikalni pristaši in še ti le proti vabilo, glase-čemn na Ime. Kakor se vidi. se dr. Korošec javnosti silno boji, zato zboruje pri zakle-njerrh vratih. Klerikalni kolovodja ima tak strah pred Ljubljančani, da si niti ne upa v Ljubljani javno nastonat:. Pa hoče zastopa:! koristi Ljubljane v Beogradu. To bi bil lep zastopnik, ki svojim volilcem nKi ne upa pogledati v obraz! — Shod NPS v Spodnji SlSkl se ne vrši. Pristaš! narodne rad;kalne stranke se naj danes udeleže polnoštevilno shoda Narodnega bloka, ki je danes v petek ob 20. v re-stravraciü »Re'ninghaus« v Spodnji SiškL — Mestni odbor NRS. P'l;«nnR yftsti. ~ Fei taki stranki! V mariborski »Straži« čitamo sledeči poziv: Mariborčani! Danes ob 8. uri zvečer se vrši v dvorani Zadružne gospodarske banke shod stranke Bratskega sporazuma. Na shodu bo obzirno poročal znani rodoljub dr. Boža Markovič. Za ta shod vlada veliko zanimanje v vseh mariborskih krogih, izvzemši Žerjavovce, za katere bo ravno to zborovanje res prava »žerjavica«. Kdo bi bil nekoč mislil, da pride čas, ko se narodnosoci-jalistična stranka preda SLS? Pa pravijo, da so načelni in da detajo iz principov! Iz kakih principov? Iz narodnosti ali iz socijalizma? = Vprašanje ustavitve * SI obodnega doma«. Po poročilu iz Zagreba je banski stol kot vrhovna instanca zavrnil pritožbo državnega pravdnika proti sklepu sodnega stola, ki je razveljavil odlok policijskega ravnateljstva glede ustavitve »Slobodnega doma«. Ta sklep je samo formalnega značaja, ker banski stol naglasa, da bi morala policijska direkcija ustavitev naznaniti sodišču v zakonito določenem roku. Ker tega ravnateljstvo ni storilo, je bilo smatrati, da je bila ustavitev sama po sebi dvignjena. = Preiskava proti Stjepanu Radi-ču. Uredniku zagrebškega »Hrvata« je preiskovalni sodnik dovolil, da je smel v sodni sobi govoriti pet minut s Stje-panom Radičem. Radič je v pogovoru naglasa!, da se počuti popolnoma zdravega in da sedaj »pridno čita francoske in angleške časopise.« Nekateri be-ogradski listi so pred dvema dnevoma priobčili senzacijonalen interview s Stjepanom Radičem. Dopisnik beo- gradskih Hstov »Politike« ln »Vremena« sta se baje razgovarjala z voditeljem HRSS med običajnim sprehodom po dvorišču. Radič je baje izjavil, da je njegova vest tako čista kakor jugo-slovenskega vladike dr. Strossmaver-fa«. Preiskovalni sodnik sedaj izjavlia, da nI noben imel prilike govoriti s Stjepanom Radičem na dvorišču v času dnevnega sprehoda, ker :e to izključeno in je vsakomur pristop na dvorišče prepovedan. Zagrebško sodišče je sklenilo, da gotovim dopisnikom sploh zabrani vstop v sodno palačo radi napačnega poročanja. = Hrvatski prava ši proti Trumbi-ču, Radlču in Hrvatski zajednicl. V poslednjem času glavno glasilo Hrvatske stranke prava, »Hrvatsko pravo* prav ljuto napada voditelje HRSS in HZ. Očita jim arlatanstvo in izdajo hrvatskih interesov. Zlasti ostro napada list dr. TrumbLča, ki ga smeši v vsaki številki. V zadnji piše po pravici, da jc dr. Trumbič največji izdajnik hrvatskih interesov, ker je podpisal rapallsko pogodbo in istočasno kot zunanji minister obsojal Radičeve memorandume na mednarodne konference. Višek politične lažnjivosti in goljubije je dosegel dr. Trumbič tudi na nedeljskem shodu HZ v Zagrebu, na katerem se je povzpel do trditve, da so krivi rapallske pogodbe Hrvati v domovini, ki da niso v tistem času proglasili svoje neodvisnosti, kar bi bile zapadne velesile z veseljem priznale! To si upa trditi nekdanji voditelj Jugoslovenskega odbora, glavni pogodbenik krfskega pakta, s knteri.ti se ustanavlja edinstvena Jugoslavija! Minister Žerjav v Novsm mestu. Iz Novega mesta nam poročno: Včeraj sta Novo mesto sluzbs.no poseti-la minister za šume in rudnike dr. 2er-j av in vel. župan dr. B a 11 i č. Vse mesto je bilo okrašeno z državnimi in slovenskimi zastavami. Na sreskem poglavarstvu se je zbralo ogromne* število deputacij raznih društev in zasto-pov, ki so prednašali do pol 4. popoldne svoje želje in pozdrave. Bile so zastopane z malimi izjemrmi vse občine okraja in to brez razlike strank in so njih poklicani zastopniki z ministrom obravnavali stanje občin in njihove zahteve. Poklonila so se tudi vs t narodna društva in se je predstavno celokupno uradništvo, gasilci, mvaTrdi, zlasti tudi zastopstva raznih strok upokojencev. Po sprejemu deputacij je bilo skupno kosilo pri Windischerju. ki je bilo prirejeno prav okusno. Zr?>topa-ni so bili uradi, občine in društva. V neprisiljenem prijateljskem tonu tega sestanka se je vrstilo nekaj iskrenih nagovorov. Zupan novomeški g. dr. Josip Rezek je pozdravil ministra dr. Žerjava, ocenjujoč njegove zasluge za nastanek in konsolidacijo naše države. Dasi stoječ izven političnih borb in strasti, mora priznati popolno pravilno vodilne linije dr. Žerjava. Imenom nacionalnih in kulturnih društev je pozdravil dr. Vasic, starosta novomeške sokolske župe, povdariajoč. da se vsa ta društva zavedajo neprestrne pomoči in umevanja dr. Žerjava za njihova stremljenja. Imenom županov novomeškega okraja je ministra pozdravil župan iz Mirne g. B u 1 c, dalje župan Schauer iz Poljan, g. Može pa imenom občanov iz Dvora. O. dr. G r c-gorič je pozdravil slogo Nacionrdne-ga bloka, g. Filip O g r i č pa je imenom obrtništva opozarjal na njegove težjne in pozdravil ministra dr. Žerjava. Cela prireditev je potekla v popolni harmoniji, dasi so nasprotniki skušali z netaktno agitacijo delati neprilike. Družaben in informativen stik je tudi med pristaši raznih političnih mišljenj koristen. Zato je komandirana odsotnost duhovščine napravila skrajno slab utis in posledice takih netaktnosti bodo padle nazaj na one, ki so jih izzvali. Ed. Rice Burrougbs: Tarzanov sin 64 Iz teh razlogov ni sledil Merlemi; tudi mu je bilo znano, v katero smer je odšla in da bi jo mogel dohiteti na prav široki ravnini pred džunglo, kjer bi ga ona gotovo ozazila. Toda on je hotel, da ga Meriema ne zapazi, ker bi radi tega morda postala nesrečna. Zato je odločno razumneje, da sledi mlademu Angležu in ga ne pusti izpred oči, zakaj gotovo je, da se Meriema zopet povrne k njemu. In tako bo Koraku dana možnost, da jo tudi pozneje še zazre. Dasi je Morison Baynes bil že globoko v džungli in se je že precej oddaljil od Koraka, ga je vendar Korak z lahkoto dohitel. Korak jc bil tudi prepričan, da se Baynes vrne v svoje taborišče, pa tudi ako bi se to ne zgodilo, bi ga tudi po 24 urah gotovo izsledil. Korak je imel svojstva, da bi ugotovil sled za belim jezdecem tudi po preteku več dni. In tako se je zgodilo, da je Korak prišel istočasno z Morisonom Baynesom v taborišče in med tem, ko sta se s Hansonom pozdravila, je Korak splezal v vrh nekega drevesa, kjer se Je tako pripravno in primerno skril, da Je mogel Angleža dobro opazovati Zvečer je čakal, da odide Morison Baynes k počitku, toda on tega ni storil. Zato je bil Korak prepričan, da se v taborišče mladega moža vrne Meriema sama. Čez nekaj trenotkov so od taborišča odšli Hanson in njegov sluga. To dejstvo v Koraku ni vzbudilo posebne pozornosti. Sploh ga nI ničesar drugega zanimalo, kakor kretnje m dejanja mladega Angleža, katerega je Meriema ljubila. Prišla je noč in Morison Baynes je ostal sam v svojem taborišču. Zaužil je okusno večerjo, sedel pred šotor in pušil z nekim nemirom cigareto za cigareto. Nato je vstal m nemirno hodil sem-intja, slugi pa je ukazal, da zakuri ogenj in skrbi da bo taborišče ožarjeno. V bližini nekje je bilo čuti rjovenje leva in Morison Baynes je pripravil puško, da izključi vsako presenečenje. Korak je ugotovil« da je razburjen in da kaže nek strah, kar mu je Izzvalo porogljiv nasmeh, ker on ni ljubil bojazljivcev. Ali je mogel ta človek biti oni Id naj namesto njega osvoji srce Merieme? človek, ki se je tresel, ako je Numa nekje v bliiini kihnil! Kako bi mogel tak bojazljlvec braniti in varovati dekle v vseh brezštevilnih nevarnostih, ki jih hrani džungla? Pa saj njemu vendar tega ne bo treba. Živel bo na varnem, sredi evropske civizacije, kjer je za red in varnost zadostno poskrbljeno. Evropejec ne potrebuje osebne hrabrosti da bi branil svojo ženo prd sovražniki. In zopet se Je po njegovih ustnicah poigraval zaničujoč nasmeh, Hanson in njegov črni spremljevalec sta od-. »To je popolnoma pravilno, ^ je priznala Me-jahala naravnost na kraj, kjer je imel Morison Bay- riema. nes dogovorjen sestanek z Meriemo. Bila je že tema* ko sta prispela na dogovorjeni prostor. Hanson je pustil svojega črnega spremljevalca na tem prostoru, sam pa je odjahal na konec ravnine. Tam je čakal. Bila je že skoraj deveta ura, ko je za* gledal samotnega jezdeca, ki je v hitrih skokih prihajal od bungalowa velikega Bwana, Čez nekaj trenotkov je poleg njega stala Meriema. Dekle so je treslo in v obraz je zardela od razburjenja. Ko pa je spoznala Hansona. je to razburjenje Še bolj naraslo. »Gospod Morison Baynes je imel nesrečo.« se ji je opravičeval. »Padel je s konja in si zvil nogo, zato ni mogel priti sam in je poslal mene, da Vas počakam in spremljam v taborišče.« Meriem v temi ni mogla videti, kako je preko obraza tega surovega škandinavca švignil zmago-nosni nasmeh. »Moramo hiteti!« je nadaljeval Hanson. »Potrebno Je, da preprečimo, da bi nas mogel kdo dohiteti«. »Ali je težko ranjen?« je sočutno vprašala Meriem. »O ne, samo izvtt si je nogo!« je odgovoril Hanson. »Pri jahanju mu to ne dela nikake ovini, toda vsi smo bili mnenja, da je bolje* ako nocojšnjo noč odide spat in se odpočije, ker nas čaka večdnevna naporna pote Hanson je okresnil svoega konja in Meriema mu je sledila. Jahali so rpibližno eno miljo ob kraju džungle, toda naravnost proti severu, nato pa se je Hanson v ostrem kotu naglo obrnil proti za-padu. Meriem, ki je jahala za njim in bila vsa zamišljena, tega ni opazila. Tudi ni vedela, kje se pravzaprav nahaja Hansonovo taborišče in zato ni mogla niti najmanj slutiti, da jo hoče peljati nekam drugam. Vso noč so jahali naravnost proti zapadu. Ko je prišlo jutro, je Hanson odredil mal odpo-čitek, da bi zajtrkovali, zakar je Hanson temeljito poskrbel in imel v sedlu vsepolno dobrih prigrizkov. Nato so zonet brez odpočitka jahali vedno dalje in dalje, dokler Hanson ni sredi belega dne skočil s konja in isto zaukazal tudi Meriemi. »Tu se odpočijemo in prespimo, konji pa naj se med tem napasejo,« je govoril. »Nisem mogla slutiti, da je Vaše taborišče tako strašno daleč,« je rekla Meriema. »Kako daleč pa še pravzaprav imamo do Vašega taborišča?« »Jaz sem dal povelje, naj moje spremstvo zgodaj zjutraj odide na pot, tako da upam, da so danes prejahali že znaten del pota. Toda midva jih morava na svojih lahkih konjih kaj kmalu dohiteti, ker oni so natovorjeni in se le polagoma pomikajo naprei Ni pa izključeno, da jih dohitimo šele jutri« «tev. 25 »SLOVENSKI NAROD« dne 31. Jano a rja f92S. Stran 3. Dnevne vesti. V Lmbuant dne 30 fanuar/a. 1925. Za Nemce se zavzemajo. Meseca septembra 190S. sta bila v Ljubljani ustreljena dva slovenska mladeniča, ranjenih pa okrog 100 oseb. Siromaka so umorili nemški vojaki brez vsakega vzroka, menda zgolj iz maščevanja za to, ker so par dni preje Slovenci sneli nekaj nemških napisov in pobili šipe na nemški Kazini. Ves nemški Časopisni gozd je takrat zahrumel in zatulil ne zaradi tega, ker se je prelila nedolžna slovenska kri, marveč za to, ker so se Slovenci osmelili misliti, da imajo ipak na svoji zemlji tudi oni sami nekaj pravic in skromne besede. In nemškemu vpitju se je takrat pridružil tudi »Slovenec«, glasilo klerikalne stranke, in ves ogorčen ohsoial protinemške demonstracije v Ljubljani. Šele ko se je Knev vse narodne javnosti obrnil proti njemu, je klerikalni organ preokrenil svoj plašč in jel pisati — seveda prav pohlevno — proti Nemcem, nemški soldateski in vladi. Ta preorijentacija klerikalcev pa je bila samo hlinjena in preračunjena. Pod pezo dogodkov za hip vzpostavljeno narodno fronto so klerikalci koj na to Izrabili v to, da so z vladno pomočjo potisnili ob steno napredno Ljubljano. Takšni so klerikalci ostali tudi danes: Ob prevratu so se licemersko potuhnili, ker so se bali osvete za svoje iz svojega avstrijskega navdušenja izvirajoče zločine, ko pa so uvideli, da je nevarnost zanje srečno minila, so zopet jeli dvigati gfave in so se vrnili k svoji stari avstrijski politiki in k svojim starim avstrijskim In nemškim simpatijam. Danes kažejo te simpatije docela odkrito. V Vojvodini so Neme! razvili naj-strastnejšo volilno agitacijo. Poslužujejo se vseh protidržavnih gesel in nastopajo tako oblastno in nesramno, kakor da bi bili oni gospodarji v drŽavi. Vzpričo te objestnosti se ni čuditi, da je tamkajšnjim narodnim elementom končno zavrela kri in so jeli z vso odločnostjo nastopati proti nemškim pre-tenzijam. Na čelu te nemške protidr-žavne gonje stoji dr. Štefan Kraft, ki je duša vse te agitacije. In na tej agitaciji je dr. Kraft končno skupil, kar je iskal. Mesto da bi to dejstvo, kakor bi se spodobilo slovanskemu listu, ugotovil, se »Slovenec« izigrava za dr. Kraf-tovega zagovornika In zaščitnika In bhije drn za dnevom ogenj In žveplo na one, kl nečejo dovoliti, da bi Jugoslavija postala nemška satraplja. ter odobrava celo vmešnvanSe nemškega poslanika v naše notranle razmere! Postopa torej prav tako Izdajalsko, kakor i. 1°0S, ko je obsojal protinemške sentemberske demonstracije v LjubUa ni! Pošten naroden Človek se od takih propalic in nevrednih kreatur obrača s stndom in jrnevom in posveti vse svoje sile v to, da taki brezdomovlnski elementi n'kdnr več ne pridejo do besede v naši očetnjavi! — Vzor rodoljuba in pravega na-prednjaka. Včeraj smo poročali, da je umrl bivši profesor na učiteljišču v Grrrlcu g. Fran Hauptmann. Kako kremenit naprednjak, naprednjak starega kova je bil pokojnik, dokazuje dejstvo, da se je v zadnjih trenotkih svojega življenja živo zanimal za volitve. Ko ga je pred dnevi posetil njegov zdravnik in stari prijatelj g. dr. O e-francesehi, mu je pokojnik izjavil, da hoče dne 8. februarja vsekakor izpolniti svojo državljansko dolžnost. Ker pa je bolan in slab, se bo moral peljati na volišče. Prosil je svoje prijatelja, naj mu za ta slučaj preskrbi voz. Dr. Defranceschi mu je obljubil, da mu preskrbi avto. Na vprašanje, s katero stranko bo volil, je pokojnik odgovoril: »S'ar emu naprednjaku izbira ne more biti težka. Več kakor pol sto-letja sem bit somišljenik napredne stranke, nji ostanem zve*t do zadnjega izdiha. Kot star naprednjak bom volil kandidata Narodnega bloka!« — Pokojnega profesorja, ki je skoraj vse svoje življenje prebil v tujini, stavi jamo za vzor in vzgled rodoljubja, zvestobe do stranke in strankarske kre-menitosti vsem svojim somišlienikom. — POZOR SOMIŠLJENIKU Tajništvo JDS vljudno opozarja člane na-čelstva in predsedstva demokratske stranke, kakor tudi druge somišljenike, da se vrši pogreb g. prof. Manpt-manna, odličnega naprednega berca. ki le po težki bolezni 29 .t. m. preminul. Zbirališče ob 4. popoldne danes na Vatvazorjevem trgu pred hišo št. 7. — Prvi veliki Jngoslovenskl reprezentativni ples v Pragi. V torek se je vršil v Pragi pod pokroviteljstvom kralja Aleksandra in prezidenta Masarvka prvi veliki jugoslovenski ples. Ogromna Smetanova dvorana v Obec-nem domu je bila nabito polna. Na pročelju je visel velik češkoslovaški grb, ob straneh na sliki kralja Aleksandra in prezidenta Masarvka. Pod ložami In galerijo so zavzeli svoja mesta zastopniki vojaških in civilnih oblasti. Na čelu povorke je prišel v dvorano kraljevi zastopnik, jugoslovenski vojni ataše v Pragi, polkovnik Nenadovlč, za njim zastopnik prezidenta Masarvka, kancelar S a m a 1, ki so mu sledili ministri, diplomati in drugi odlični zastopniki češkoslovaške javnosti. Med reprezentanco so se udeležili večera ministri dr. Beneš, Udržal, Šra-m e k, Novak in H o d ž a, generali Mittelhauser, C e č e k, Syro-v i, G a jd a, • Š k v o r, S k v a r a in W e i n e r e k ; diplomati Š e b a, Češkoslovaški poslanik v Beogradu, jugoslovenski Charge d'affaire v Pragi Gjoka N a s t a s i j e v i č, ameriški generalni konzul, bolgarski poslanik Miha 1 č e v in naš generalni konzul R a-š i č. Orkester je zaigral obe državni himni, nakar je polk. Ncnadovič otvonl ples s kolom »Srbijanka*. Pred otvoritvijo plesa je polk. Nastasijevič odlikoval poljedelskega ministra Hodžo z redom sv. Save. Češkoslovaški 48. polk, ki nosi ime kralja Aleksandra, Je poslal posebno delegacijo na čelu s podpolk. Pa v M k o m. Razpoloženje na večeru je bilo zelo živahno. Ministri so ostali na plesu pozno v noč. 'z Jugoslavije je prispelo več pozdravnih brzojavk, med njimi od generala Tri-funoviča. ki je opravičil svojo odsotnost. Mesto Suša k je poslalo prlsoevek 1000 Din. Prvi jugoslovenski ples v Pragi je bila doslej nnllenša manifestacija naše kolonije v češkoslovaški. -z. Kulturna podivjanost ln moralna dekadenca prve vrste se zrcali iz nesramnega nanada škofove klike na Staneta Vidmarja Kakor smo že povodom ognbnega izliva klerikalne srnoU nice na čast dr. Pivka ugotovili, ne gre tu 7a osebnosti, nejro načelno stvnr, za meje dopustnosti in takta, ki ga kle-i ikalna zalega v svoji objestnosti sploh ne priznava. To. kar ie napisalo škofovo glasilo na naslov Staneta Vidmarja, lahko označimo v najbolišem slučaju z ruskim izrazom — s v i n j s t v o. V osebi opljuvamh. a vendar moralno visoko nad klerikalno zalego stoječih pr-voboriteljev za naše osvobojenie je dala škofova klika nečuveno moralno zaušnico celokupni jueroslovcnsfco misleči javnosti. S tipi, kakršni se zbiralo okrog ljubljanskega škofa Jegliča, nI mojroče govoriti drmrače nego s popolnim preziraniem in gnusom. Za men« ta liteto te demoralizirane jezuitske družbe je značilno, da vidi v vsakem koraku »kšeft« Kakor mešetarito sami z ljudsko neumnostjo in polnijo svojo nenasitno bisago s pomočjo cerkve :n verskega Čuta. tako mislijo tudi o svojih nasprotnikih. AH tudi te pesmi bo enkrat konec. Stane Vidmar in dr. Pivko nista sama. Za njima stoji falanga poštenih sinov našega naroda in kadar ho časa potrpljenja polna, utegnejo dobiti klevetniki na svoje nesramno Izzivanje odgovor, ki ga zaslužijo. Škofovi kliki bi bili zelo hvaležni, če nam pove, kaj Je počenjala takrat, ko so tins*i dobrovolicf na zavezniških bojiščih brez »kšeftov« s kostmi tlakovali tej zalegi pot do komodneea življenja. Takrat si je znala kača. kl zdaj sika m kaže svoje zobe, mehko postlati na račun draga*. Pet! —Češkoslovaška za našo obrambo. Te dni odpotuje Iz Pra^e v Jugoslavijo komisüa češkoslovaškega ministrstva narodne obrambe, da si ogleda v Boki Kotorskl teren, kier namerava zgraditi poskusno topniško postojanko za obrambo v slučaju napada ne-prijateliskih aeroplanov. — Zveza ruskih akademikov prinaša svojo odlično zahvalo za sodelovanje pri prireditvi »Tatinntnega veCe»*a« predsednici damskega komiteja ß. Hcd'etovi In članicam komiteja ßen. Baltičevi. Brb'icevi. Rili* moviöevi. Oasnerl'novi. Grerforinovi, Gro* movi. GrudisV-aievi. dr. Grover* Jenkovi, Kropačevi, Lindneri^vl Maiaronovi, Pečan* k o vi, Pogarnikovi. Zhašnikovi, gg. članom onere t?d*. K^rcniaVovi. ge. Lovšctovl. gdč. Rornmovi, Sfiliöoievi. ßg. C vejico. Kovaču. Zaf^rt^'». g<*. opernima d'-ic»enton-»a BalatW in NeffatM ter ßosp. re3H5**rin d^me nrof. Sesfa, — Nodulfe se zahvaljuje za priiazen obisk g. d^. Bal*T~M, g. rektorju univerze prof. d-. H?nrerelchn"i-in in vsemu cenje* nerou občinstvu. — Odbor. — IVaške leglflmactle za zn??ano vožnjo na železurci ie izdala Učiteljska tiskarna, da ne bn treba pisaTf vsake legitimacije posebej šolskim not avlftcjfstfvUporabne so za V** vrste Sol. Cena 1 Din. — Oblastni S*vež r>obrm*n'jt^a za Slo, venifo bo imel svoj r*»dnt ^bč »i zSor 15. fe* bmaria t. 1. ob 9 dopoldne v re«ta\-raciji »r»H Mraku* na RirnsVi cesti z obi**tnhn dnevnim redom. Vsi člani vabljeni! Odhor. 266'n — Županstva obrtne Borovnica opozarja p. n. interesente, da se vrle v Borovnici (železniška posta ia ni glavni progi Liublja* nasTrst) zopet Stirie letni živinski (za ko* nje. govedo, prašiče in drobnico) in kra« marsH sejmi v naslednjih dneh: 5. febru* ar j a, 15. aprila, 27. septembra in 6. decembra vsaVega leta. — P. n. prodajalci In kup. ci se vabijo, da borovniške sejme v naj* večjem številu pose čaja. 263/n — Olepševalno droStro v Rortrt dofhtl prt Ljubljani priredi v proslavo svoje 20 letnice dne S, odnosno 12. julija 1925. veliko veselico, kot V. veliki Rožnodolski sejem na »Strelišču« pod Rožnikom, ter naproša cen j. društva, da ne prirejajo latodnevno svojih veselic, ker bodejo 0« semenj itak sama vabljena. — Železniška aezfoda pri včeraj zjutraj se je zagrebški brzovl**. nedaleč" od Zagreba zaletel v mlekarski voziček, ki je baš pasfral progo. Na vozičku sta sedela delavec Gjuro PI nek In njegov tovariš Ivan Seček. Sunek je trt! tako süovit, das ta oba v velikem loku zletela z voza in je Pinek priletel naravnost na glavo. Prebil si je lobanjo In bo na*brže podlegel poškodbam. Kdo je kriv nesreče, še ni ugotovljeno, voznika trdita, da nista bili spuščeni zapornici, dočlm pravi železnišIJ čuvaj Anton Kadi, da je voz paslral proer», baš ko je zapiral zapornici. Uvedena je preiskava. — Usoda Carage. Kakor smo poročati, je bila v Osijeku razširjena vest, da so bfi spisi od Caruge in njegovih tovarišev od stola sedmerice v Zagrebu vrnjeni sodišču v Osijeku. Glasom tega je bila baje Carug>» va smrtna obsodba potrjena, dočim so bili njegovi na smrt obsojeni tovariši Prptč, Mi-haljevič in Selthofer pomiloščeni v dosmrtno ječo. Just fikacija Caruge. da se zato ni mogla izvršiti, ker je krvnik Plorijan Mauz-ner stopil v stavko, češ, da zahteva 1500 Din predujma. Kakor dostavlja »Zagreber Tagblatt«, je ta vest popolnoma brez podlage in tudi spisi o Carugi ie niso bili ornjeni osiješkemu sodišču. — 25 masklranlh ^opatiev narahlo vilo. Na vilo odvetnika dr. Kešerja v Cazml je bil te dni izvršen drzen roparski napa 1. Roparji so zvečer okoli 7. vdrli v posl >o»e In sicer, ko je rodbina baš večerjala. Zatem *o banditi dr. Kešerja ln njegovo ženo zvezjli, hčerko pa zaprli v čumnato. Zunaj so loparji postavili straže, da so lahko nemirno plenili. Odnesli so vse dragocenosti, t/piaz-nili vse shrambe In kleti, naložili vse na voz In izginili v temni noči. Kritično noč se je vračal domov Keserjev koncipist, ki so ga roparji napadli in težko ranih". Dr. Keser irr.a okoij 100.000 Din škode. Njega ln Ženo so našli drugi dan zvezana, dočim je ležala hčerka, katero so hoteli roparji zlorabiti, onesve^čena. Roparjev je bilo okoli 25. — Roparski umor ▼ Novi GradiškL. Pred dnevi so našli nedaleč od postaje Nova Gradlška v Slavoniji truplo 25 letnega sHjaka Nikole Orlica. Seljak je bil umorjen. Umora je bil osumljen kmet Mato Cvetko-vič, ki je bil zadnji viden z umorjencem skupaj. Cvetkovič ie bil prijet, in je po daljšem obotavljanju svoj zločin priznal. Orlica da je ubil iz maščevanja, da pa za je nato se oropal, hoteč s tem fingfrati roparski umori Izročen ie bil sodišču. — Prijet Izsiljevalec. Beogradski trgovec Levi je dobil grozilna ln izsiljevalna pisma, v katerih je harambaša tolpe »Denar ali smrt« zahteval od njega, da pošlje 6000 Din odkupn4ne, če ne, bo končal on ali kateri član njegove rodbine. Levi je na pomoč pozval policijo, ki ie izsledila izsiljevalca v osebi nekega cigana tn nekega Rusa. Zadnji zanika svojo soudeležbo. — Samomor 14 letnega dečka. V selu Vrapče na Hrvatskem se je obesil 16 letni Drazutin Končanskl. Deček je večkrat izja-vil. da mu ni do življenja. Včeraj se je spri s svojo sestro, zatem pa je izvršil samomor. — Mnogo denar f a in časa prihrani gospodinja, ki kupuje meso v najmoderneje ln na.ihtKtjeničneje urejeni mesnici s hladilnico, ka'ero otvana Franc Slamič na Gosposvet-ski cesti 6. v Ljubljani v lastni bKL Prodaja se: prvovrstno goveje meso kg Din 20.— do 23.—; prvovrstno telečje kg 23.— do 27; prvovrstno svinjsko kg 20.— do 27.—. Perutnino in divjačino tudi na kose sekano po najnižji tržnih cenah. Dostavlja se najmanjšo množino mesa na dom. Mesnica je odprta ob delavnikih ves dan ob nedeljah tn praznikih dopoldne. Vljudna, vestna In točna postrežba. Podjetje priporočamo najtop-leje. 275—n — VtčtGttnce. Prostoročno gasilno drn» gtvo priredi w nedeljo t. ?chruarU oh 7. zvečer veliko prcdpuatno vc%elieo v Sokol* akem domu na Glincah. Prijatdii gj.>»1stva se vabijo. 2o7/n _ Nesreča c dlrtamlfnlm vžigalnikom. Dne 20. trn. je 12 letni Alojzij LurUak. sin gostilničarja s Praeerskeea razbijal dinamlt-ni vži-alnlk. katere« je kupil od 5 letnega Romana Lorbeka. Dlnanrt je eksplodiral bi je bil deček težko poškodovan. Prepeljali so ga v bolnico. |7 I inMiniKL — NALETU AH JE RA7.NW REKLAM IS OKLICOV S A JAVNIH PROSTORIH. V Madnfem času se je rrznasla na\'ada. da razna druStva. kakor tudi privatne osebe nalentjajo in izvešajo na javnih prostorih tinblionslrepa mesta reklame za prireditve tdt., ne da bi tmele za to potre^nn dovo* trenje prisfofne obtasti. V pri h od n fe se bo pro*t vsekomirr. ki bi razvtfal reklamo na kark§nikott nnčin brez dovoffenfa mestnepa maffstrafs, ker naistrožje postopalo po predpisih restno*potictfske0a rede. — POZW vsem strankam v Ljubljani, ki želijo prejemati od mestne elektrarne tok za raz* vetra v o aH v druge namene, da ta* koj prijavijo svo'e želje elektrarniškemn ravnateljstva v Mestnem dor*a, V smisla razglasa mestnega gerentskega sveta le oddati prUave do 3. februarja letos. — Českoalov. Obec v Ljabljant. pofida ▼ sob o tu 31 t. m. v Nar. dorne »Čajovv večfrek« s pestrvm programem a taneem. Začatefc v 8 hod. Vstup prost. 255/n — Ruska Matica. V nedeljo dne 1. februarja se vrši v balkonski dvorani univerze ob 15. uri predavanje inšpektorja ruske šole v Ponovičah. gosp. Vladimirja Levkkega o predmetu: »Spolno in brezspolno razmnožen vanfe rastlin In tivali«. Vstop prost. — V ncdljo dne 15. februarja se bo vršil isto tam ob 14. uri občni zbor članov R. M. — Doev« ni red: odbotOTO porocflo o delovanja R. M. v letu 1924, denarni račun,za L 1924., poročilo nadzorstvenega svata, načrti ca L 1925, volitve, slučajnoati Vsi člani R. M. a* vabljeni. — Plesni krožek Tabcro* vabi bratsko Članstvo na zaključni venček. ki se vrši v soboto dne 31. januarja 1925 ob osmih zve« čer v areni Narodnega doma. Vabila so razposlana. Kdor bi ga pomotoma ne dobil, naj se oglasi pri br. Vrečarju, Ljubljana, Prešernova ulica 54. — Zdravo! 274/n — Odbor Lloblj. Zvona ima v nedeljo, dne I. svečana tU dopoldne ob desetih važno odbor ovo sejo, katere naj se br. odborniki gotovo udeleže. — Predsednik. 268—n — DomaČa pred pustna veselica (po sta» rem običaju) se vrši v soboto dne 31. t. m. v restavraciji na glavnem kolodvoru v Ljub* liani. Začetek ob osmih zvečer: vstopnina prosta. — Za obilni obisk se priporoča M. Dolnič&r. 261 /n Iz Celja. —c CePski občinski svet ima danes zvečer redno ohčrn?ko sejo ob običajni .tri. Na dnevnem redu so najnujnejša poročila raznih odsekov ter volitve občinskih zastopnikov v volilno komisijo. —c Za koncert Mariborske Glasbene Matice, kateri se vrsi v ponedeljek na Sveč-nico v Cellu. vlada veliko zanimanje. Na koncertu se bo prolzvalala skladba »Mrtvaški ženin«. Pri koncertu bo 'z prijaznost! sodeloval že dobro znana vlrtuozmja na goslih gospa BrandTova \z Maribora. Iz Maribora. —m Požar v Brezju nad Sfontom. V nedeljo dne 25. trn. je nastal pri posestnicl A?ati Orač v Brezju nad Slonom, obč. Sv. Jurij, velik požar, ki je uničfl celo poslopje. Slučaj ie tembolj trazfčen. ker se Je vrfiilo v \\\Vi bas" fa dan ženftovanje. Poročfa se je namreč domača hčerka z nekim domačinom. Po poroki so od$H vst svatje na Slom k veleposestniku dr. KarlovSku. Med tem pa je nastal pri Oračih požar. Na kraj požara so prihiteli takoj vaSčanf, ki so pomasali pri reševanju, vendar poslopja nI bilo mosoče re*Uf. ker je bito krito s slamo ln je gorelo kakor baklja. Omeniti pa je nenavadno junaštvo, s katerim so vatčani nosili iz goreče hlse pohištvo In druce predmete ter tako nesrečnima navoporečencema reMli vsa; najpotrebnejše. —m Posledica brezposelnosti. Brezposelnost sedaj v zimskem času stalno nara-Sča ln celo kidanje snega, ki je brezposelnim dalo druga leta dober zaslužek, je odpadlo In tako so breposelnl brez vsakega zaslužka. In nI čudno, če se brezposelni spozabi, da ne razločuje v«^č med mojim in tvojim. Pro sveta. Repertoar Narodnega gledališča V • * f« I ▼ Ljuo jam. DRAMA: Začetek ob 20. z\*ečer. Petek, 30. januarja: Zaprto. (Gen. vaja.1) Sobota. 31. januarja: »Pepetuh«. Premijera. Izven. Nedelja. 1. februarja: Ob 15. uri popoldne »Veronika Desrnliki«. Izven. Ponedcli-k, 2. fcbrti ia: Ob 15. uri popoU dne. »Pepeluh«. Mladinska predstava. Izv f^b 20. zvečer »Cvrano de Rergerac«:. Izv. Torek, 3. februarja: »TzpiMjenc d^še«. B. Sreda, 4. februarja: »Pepcluh«. Red A. OPERA: Začetek ob pot 20. rvečee. Petek. 30. januarja: Smrtna tarantula in karakteristični plesi. Red D. Snhora. 31. janrarja: »Icnufa«, Red A. Nedeljo. 1. februarja: Oh 15. uri popol.Inc. »Netopir*. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Pon«»oVtiek. 2. februarja: Ob T5. popol-n. izvrst« no pripravljen ter obsega po veliki veČini sVtjiHbe nflSi'S nrvih in naipt->dovitejsih skia* oS*^1t!*v On*lT(*no je za^tonan na sporedi* AdamfČ. pole*? nie^a Lajovic s svojimi osmeroplasnimi Ženskimi a capella. Ženski ?b'*r pa poje pol^t? teca še nedosežno lene 5 'kove ženske zbore s štiri ročnim kTavtr-sVim spremilevanlctn. Vstopni*"« se proda, isto v Maff**nl Vnudarni. — Ramotam «« dobiva tudi besedilo petih zborov 264fn Občinske volitve v Ljubljani -razpisane! Včeraj je IzScf rnzslas trtestnejra magistrata, da so po odredbi velikega župana UubManske oblasti z dne 2°. t. m. s t 2496 vrše že z raz k! asom z dne 21. julija 1924 Si 17.666 razpisane volitve občinskega zastopa mestne občine ljubljanske v sredo dne 18. marca t. L Voliti je treba 49 občinskih odbornikov in 49 namestnikov. Glasovanje traja neprekidno od S. zjHtraj do 17. popoldne. Volišč bo 18. Glavno volišče bo II. volišče v »Mestnem domiic. Pravornočni volilni imeniki, proti katerim ni več pritožbe, so vsakomur na vpogled od 31. t. m. naprej v mestnem popisovalnem uradu. Kandidatne liste je treba vložiti v Času od 30. januarja do vštetega S*, februarja 1925. v predpisanih uradnih ur:*1: pri velikem županu ljubljanske oblastL Kandidatne liste, ki se vlože po tem terminu, se ne vpoštevajo. Dvoje ali več kandidatnih list se lahko veže. Dotično izjavo strank morajo njih pooblaščenci javiti velikemu Županu vsaj 8 dni pred voluvami. t. j. do 10. marca /925. Točenje alkoholnih pijač ie dne 17, in 18. marca t I. v vsi mestni občini ljubljanski strogo prepovedano. Volitve v občinski svet so torej razpisane. Na naprednjakih je sedaj, da izbrišejo sramoto, da bi bila bela Ljubljana, prestol i ca Slovenije, Še nadalje v klerikalno-komunističnih rokah. Ako je bilo mogoče oživ o tvoriti enotno napredno fronto v Celju in Ptuju, bo to pač mogoče tudi v Ljubljani! Volilci imajo sedaj besedo! Po svetu. • Zakaf to otroci hudobni? Iz Neuyor* ka: Otroci, ki storijo kako hudodelstvo, so navadno pod normalo, kar se tiče zdravja. To dokazuje pregled 743 otrok, ki so bili pritirani pred otroško sodišče (children'fc court) v Newyorku. Preiskava teh otrok je dognala, da so hudodelni otroci v zdrav« stvenem pogledu mnogo na slabSem kor običajni šolski otroci. 70 odstotkov otrok pred sodiščem je Imelo kake telesne hibe, dočlm ima le 35 % šolskih otrok, stanulo-Čih v istih okrajih in iMih narodnosti, telesne riibe. Olavna razljka med hudodelnl-ml in navadnimi Ionskimi otroki se le v zdravstvenem pogledu tikala nerednostl glede prehrane ln žlez, — FLIS. 0 Ghandl je odklonil boljSeviškl denar. Angleški listi poročalo, da je sovjetska vU« da ponndila Oliandiju, voditelju prosvitlje-nlh Tndfjcev, velike svote denarja, s katerimi naj bi vprizorll po IndfJI vstaje ter nemire. Ghandl ie odklonu boljšcvisko podkupnino ter Izjavil, da ne ve, v čem obstoja bolJSeviSkl program, toda da odklanja vsako gibanje, ki sloni na nasilju in ki zanika božanstvo. • Strašen zločin v Londona. Ko Je te dni službujoči stražnik v neki londonski ulici vršil službo, je začul iz neke hiše klica na pomoč. Stopil le v hišo in našel kuharico, zvezano na postelji. Postelja Je gorelo. Stražnik Je koj pogasil open ln rešil kuharico iz smrtnega strahu. Ta je na to pripo-* vedovala, da Jo je napadel neznanec, ki Je vprašal po gospodinji, na to pa pograbil krharico in zahteval od nje denar. Ko mu ga le dala, !o ie privezal na posteljo in jo pod-igai. Policija smatra, da je zločin Izvršil norec • Pariaka poHctta Izda potete« »eodo«, to Je zakonik, v katerem ponatisne vse odredbe, ki veljajo za pešce in se tičejo splošnega prometa m% pariškem mestom oseta» •tre* 4 »SLOVENSKI NAROD« dne 31 tanuatja 1925, Ste v. 2ö Gospodarstvo. Območje celjske carinarnice. Pred dnevi smo orisali nekaj težkoč v območju celjske carinarnice vsled dozdevne utesnitve njeneza delokroga. V tej zadevi nam je komeretjatno ode* feaje Direkcije državnih železnic v Uublja* ■! poslalo to-le pojasnilo: Trgovci, ki so bili leta 1919. in 1920. sdrnženi v Gre mi ju in Zvezi slovenskih tr- lovcev v Celju so situacijo celjske postaje ovidevali s tem, da so pričeli z gradbo lastnega carinskega poslopja. Ustanovitev celjske carinarnice je bila potrebna za velik okoliš celjske trgovine, kl je zahteval osredotočenja carinjenja v Celja radi prevelike oddaljenosti sosednjih carinarnic v L j ubijali, Mariboru, Zagrebu in Dravogradu Celjska carinarnica je torej namenjena edinole Celju tn Savinski dolini. . Kadi prometnih tež koč, ki so takrat obstojale na mariborskih kolodvorih, v Ljubljani in zlasti v Zagrebu, je nameravala železnica pritegniti k carinjenju v Celju tudi pošiljke, ki so bile namenjene za postaje izven Celja; ta načrt pa.je bil neizvedljiv, ker se je temu dosledno upirala celjska ca« ftnamica, čes da carinjenje teh pošiljk ne spada v njen delokrog. Z ustanovitvijo lokalrc celjske carinarnice se je sicer dosegla dobrodošla delna razbremenitev obmejnih carinskih postaj, vendar pa se ni nikoli računale, da bi kapaciteta celjskega kolodvora zadoščala več nego samo lastnim lokalnim potrebam. Zato ta postaja tudi danes s svojimi na. pravami ni usposobljena zmagovati dotoka tujega carinskega blaga. Železnica regulira a transportno omejitvijo dotok carinske robe popolnoma v smislu navedenih razJo-Sov. . . . Predmetna transportna omejitev pa nikakor ne nasprotuje carinskim predpisom, ker sme pošiljatelj predpisati v tovornem lista vsako carinarnico, kl leži v smeri vožnje 'm je kompetentna 2a carinjenje dotične robe. Sutern pridobita železnica in trgovec «a času, ki bi ga blago sicer utrpelo radi carinjenja v Celju. • —g Odobritev nzans ljubljanske borze, £V> poročilu iz Beograda je trgovski m In s t er odobril uzanse za trgovino z blagom na borzi v Ljubljani. Potrjeni so todi predlogi za spremembo pravil borzlnega razsodišča. Dovoljeno je tudi notiranje cen moke na ljubljanski borzi. Borza ima samo predložiti tozadevne' uzanse. »g Delnice Stavbne družbe v L jablani. Trgovinski minister j« dovolil, da se delnice Stavbne družbe ko* akciiske dražbe notira-?o na ljubljanski bor2i. —% Tovarne srde. Nedavno ie minister trgovine in industrije Surmin pregledal vse tovarne svile v Vojvodini. Ob tej priliki je dobil več prošenj slede zaščite domače industrije. Včeraj se je vršila v rninstrstvu trgovine tn industrije konferenca, ki naj reši nekatere prošnje in zaščiti domačo Industrijo svile, obenem pa omopoči razpečava-nje naših svilenih izdelkov v »Inozemstvu. —g Elektrifikacija jugovzhodne Srbije. Pred dnevi so bila končana pogajanja o vgraditvi električne centrale na rek! Pen ji pri Tetovu. Električna energija bo napeljana v Te t ovo s 3000 W in v Skopi je, ki je oddaljeno 46 km s 35.000 W. Centrala bo veljala okrog 30 milijonov dinarjev. Ministrstvo trgovine je odobrilo pravila nove dci-?nške družbe za industrializacijo in elektrifikacijo k ragu je vaškega, rudniškega, kruše vaškega, čačaškega, moravskega m drugih okrajev. —g Krediti državne hipotekarne banke ustavljena Z ozirom na zakon o prisilni poravnavi je državna hipotekama banka ukrenila vse potrebno, da bi zanjo ta zakon ne veljal. Dokler ne bo rešeno to vprašanje, ne daje banka nobenih kreditov. —g Izvoz vina Iz Šlbenika In okolice. Po daljšem zastoju je zanimanje za vino zopet oživelo. Z ozirom na dobro kakovost vina so cene poskočile za SO—60 Din pri hI. Vino plačujejo v šibentku po 350—400 Din hI. Belega vina je malo v proda;. Zadnje tri tedne so izvozili iz Sibenika 15 vagonov vina. Cene sigurno še poskočijo. —g Morgan ustanovi v Berlinu banko z 8 milijonih zlatih mark osnovnega kapitala. Banka se bo bavtla s kreditiranjem izvozne in uvozne trgovine, z depozitno trgovino in z zavarovanji. Polovico kapitala vpišejo nemški industrijski krogi. Delovanje banke bo nekoliko uperjeno tudi proti nemškim velebankam. —g Dunajski pivovarnerji so sklenili z ozirom na porast cen pivovarniških surovin, ozirom na porast cen pivovarniških surovin —g Znižanje pristojbine za legalizacije svedočb o izvora blaga namenjenega v Grčijo. Po odredbi pristojnega ministrstva v Arenah je Grčija znižala pristojbino za le-galiranje svedočb o izvoru blaga namenjenega v Grčijo od 22 zlatih drahem na 3 zlate drahme. Po ti odredbi bodo torej pobirali odslej grški konzulati v naši kraljevini po 3 zlate drahme pristojbine od vsakega vizuma svedočb o izvoru blaga. —g Inozemski krediti za češke tekstilne Jndustrljs. Efekti češke tekstilne industrije, ki se trgujejo na praški ln dunajski borzi, so v zadnjem času znatno poskočili. Ti efekti so namreč pcstali dobička-nosni in se zanie zanimajo tudi inozemski finančni krogi. Razven tega ponujajo češki tekstilni industriji neki angleški finančniki velike kredtte v višini 100 milijonov č-*kih kron protj 10% obres*nl meri. Nadalje so AmerikancI ponudi'! Cehom kredit d~> 25 milijonov dolarjev proti primernemu hlpo-tekarnemu jamstvu . —g Angleška avtomobilska statistika. Na Angleškem je bilo 1. jan. ti. 460.000 privatnih avtomobilov v obratu, lani j!h je bilo ob novem letu 384.000. Vlada je dovolila kredita 5 milijonov funtov za zgradbo ln popravo pode žel ni h cest. —g Prodaja tesa in drv. Direkciia Som v Ljubljani razpisuje ponovno okroglo 9100 kubičnih metrov mehkega les« in 2700 m3 hnkovine v verskoza'cladnih gozdovih v Belci. S kolkom 100 Din in 10% vadiiem opremljene ponudbe naj K« pošljejo itatViN •neje do 7. febmar'a 1°25. 11. dopoldne. Direkciji šum v Ljubljani (Križanke). 205/n —g Dobeve. Vr5»le Fe b^do ra^I* dnic ofertalne licitacije: Dne 30. fcbroarfj t 1 pri ravnateljstvu državnih železnic v S--bo* tiri t*\vdn. dobave ra^n«h ztk r-»r gled"* dobave krtača rakih hade*%?*v. — 21. F»Wr. t. 1. ort ravnateljstvu d-5, zelenic v L«*. — ^ne 2*. feKrrarja t. I. pH r----»*-,:s*vv državnih žrl^ntc v Z*«*"*^ g*-r!-» dHfra— rnatir. «-rw^Trr»**?*. jn ,"; j*'-r»v: pri ravnateli* To in ono. Anita Berber. „4..-., j T..,.i,ni »-t—ni ■r 5« — m ■ —^ „1-.,».. : b»»ve žebli-v in v« v■ r*ri vr>. d n«h J"'-^^ v Subotlci r^d" d^b-»v- c**»viff ter f»'*»de dobave IFfee — Pr*^^^! of»la«i z n»*-ans»"*i'':-p»i «^i^q ~pl Trgov^Ve In obrtni?*"• rKornice v Ljubljani interesentom na voorrted. Stavna, nekoliko radi svoje plesne umet* nosti, nekoliko pa tudi radi perverznih škandalov skoro po vsej Evropi poznana Anita Berber se namerava sedaj preseliti na Dunaj. Ravnokar smo čitall v berlinskih listih, da se ji je dogodil v nekem kabaretu na Novega leta dan škandalček, ker ie začela, omamljena po kok2j:nu» bi.i no nekem gostu, kl se je hotel spečati z njeno najboljšo prijateljico. Anita Berber ima namreč poleg vseh drugih lastnosti tudi to, da ljubi ženske v pravem dos'ednem, skrajnem in polnem pomenu besede. Anita ie lezbična. Pred letom so io prepodili iz Dunaja, ker je tudi tamkaj uganjala podobne orgije. Anita pa se Je koj revanžirala *er odšla v Nemčijo s soprogo dunajskega advokata, ž njo živela v malem nemškem mestecu nekaj mesecev ter uživala medene tedne. Policija je kmalu odkrila bistvo »ropa« lepe dunajske soproge in }e zahtevala izroditev Ani te Berber. V Nemčiji pa ima-io čudne nazore in prepuščajo Intimne stvari Hudem samim in njihovi notranji odgovornosti. Anita Berber je odšla v Berlin, kjer je nastopala v varijetejih in barih. Po-vratek v Avstrijo pa so jI strogo zabranili. Sedaj je prišel neki dunajski impresarijo na premeteno idejo, kako spraviti Anito Berber nazaj na Dunaj, odnosno kako ji dovoliti povratik. Pred dnevi le šel na telefon In govoril direktno z Anlto Berber v Berlinu. Vprašal jo je, aH hoče postati njegova žena, ker da se lahko povrne v tem slučaju na Dunaf in započne karijero kot igralka in plesalka. Anita je koj pristala na interesanten zakon, zahtevala pa je od Im-presarija, da postane protestant, kar pa poslednjemu ni bilo težko. Naprsm prijateljem se je impresarijo izjavil o svojem novem zakonu fako-le: Anita Berber se sedaj lahko vrne na Dumj in lahko zopet zaslugi tepe novce. .laz sem že 60 let star, ve^d-r mi ni več do žensk-, nego za stvar. 7 Droraja odpotujeva direktno v Sovvict-sko Rušilo. Lepa A"ita Berber Je povzročila pred dvema letoma tudi mali slovenski Škandalček. Ko je končala svoje gostovanje v Zagrebu, ie prihitela na naš Bled, di se naužije gorenjskega zraka In nebeške blejske lepote. Že prvi večer je v Zdraviliškem domu izzvala burne aplavze mondenskega sveta, istočasno pa radi nesramne goiote tudi pravično ogorčenje domačinov, ki so koj poklicali oblasti iz Radovljice. Drugo jutro so res te oblasti že zajele Anito Berber, ko se je ravno lepo prepeljevala in solnČPa po blejskem Jezeru popolnoma gola v malem čolnu. Ubogica je mislila, da se nahaja kje v Nemčiji, na bavarskih planinah in Jezerih, kjer so trka so'ncenja na dnevnem redu. V Sloveniji pa smo drugega nazora. Krvna osveta na Sardiniji. Na Sardiniji, v velikem in pestrem ne-obljudenem, neo^de'anem Iz malarijo okuženem otoku, ki le*i ob zaoadni strani Ital;-je. vlada ki še danes neurejene razmere tn civilizacija prodira 1«* počas' v te kraje. Prastare navade, običnfi in blodnje so Še tu veö'no v veljavi: tu končajo vsa nariran»a o dandanašnjih človeških zakonih tn postavah. Otok le še vedno k^-aj romantičnih zločinov, hajdukovanja ln krvne osvete. Pred kratkim je bil izvr« ki jasno dokazuje, tem narodom globe nov strahovit z'oč;n. Originalne (prave) potrebščine fixat in preservat za 10 Za staro in mlado =a dobite vse knjige ==? mladinske pravljice ln legende, za malčke vel ko izbiro slikanic z domačimi m divjimi živalmi ter razne romane in poveitl ae odrasle v veiilri izberi v PRE ERNOVA ULICA Bremen _. . _. potnik* na lastnih svetovno tnanfh »ottfcln, braih, udobnih s na n oolilml lan a1 d-ianl proti vsaiel nesqod« zavarovanih potni!« Mih pamlhih Ia priljubljene luke Bremen v New Yorl«, Kanado, JtsZno Ameriko, Arqontfnllo, UrvsaMl In 8raxltlIo9 Vzhodno Azijo In Avstralijo, ftajvefja nemika potniška ladja, kotoa COLUMBUS 132.354 ton). am petnih« 1 do S oseb. V aluiaju obolenja bran hlačna mol In atfravlU. 297 ■ratalaliia navedla ha pojaanlta dajo: Norddettcher Lloyd, F. Minier podrainlca ajtavneo« aas to est va Jagodavoajko L, Uvbl|aMv LJuhlJotiskl dvor. V občini Jerzu. kl šteje okoU 35W dus, se je odigrala naravnost besrijaličr.c divja morilska drama. Nekako pred dve-na tednoma je priše! v hiso mizarja Boi njegov tast, da obišče svojo hčerko. Ko *e stopil v hiso je našel na pragu trnplo najstarejšega mizarjevega sina. ki je ležal v miaki -;rvi. Nara\-nobt strahoina pa ;e bila sl'k^ divjega opustošenja in krvavega pokoija, ki sc je nudila prestrašenemu starčku v notranjosti h!se: Giovanni niegov,- Sena. njegova sestra, njecovi štirje sinovi ia stara mati so ležali umorjen: v poste!iah — krvava raztrgana telesa, preparani irebuhi Žensk ln kr- Vavordece znamenje Križa :ia čelu rodbinskega glavarja, so strahotno pričali, da so nesrečid ljudje postali Žrtev krvne osvete. Policija Je ugotovila, da so morilci nenavadno premišljeno ravnali. Zvečer v mraku so prerezali vse žice elekxr'cnega voda bi zatem, ko ;e družina ležala v globokem snu, so hladnokrvno in brei. nsmÜjenja Izvršili strahotni pok olj. Ta umor cele družine gre kakor že omenjeno na račun krvne csvete. Med rodbinami na otoku vlada neizprosno sovraštvo in rodbinski pokoli! so na dnevnem redu in ne zahtevajo svojih žrtev samo med sorodniki, temveč tudi v prijateljski družbi. Ma-ienkosrer vzrok, žaljivka, padla v jezi, zadostuje, da se taka sovraštva rarpaIi;o «n nekega dne ie krvna osveta tu. Zakladi lusitanije". I*re-d 56 leti se je ob obali republike Chile v Južni Ameriki potopili angleška fre? gata cCape Horn«, ki je vcziU s seboi ve* like količine bakra v vrednosti ^it)0<">0*l do* larjev. Iz Newyorka prihaja s^d.i; poro'tlo, da se je kapetanu Lcavittu z Philadelphije posrečilo spre viti na pov-ši*» dra:foceni tovor, ki jc toliko časa počival na tnu P:\ci* fTa. Lcavitt je izumil novo potapljaško obleko, v kateri jc bilo mn/no tri ure de» lat; v olobini 318 čevljev. r:'/s^c*ljav.: so m" sl"?'le posebne svetilÜ-c*. V oostruira« ne od dražbe \Vestinoho»'se v McwwHttt. Kapi-an L^avitt namerava sedaj dvijj* niti tudi zaklada s po^opti^ne ladje 5*Lust* tanüa«, katero |e med svetovno vojno no* topil nemški podmornik. Vrednost zskl«* aov. ki se nanajftgo na »LusiT^ni;i* se renJ na 4 do 6 milijonov dolarjev. Fregata »Capo Horn« je ležala v globini 31S !ccijcv, d'Čim leži »Lusitanija* 252 čevljev pi.d vodo. Zato upa Leavitt, da bo možno n.-iti v>c za* klade iz potopljenega parnika. * Amerikanskl razlog za ločhev zagona. Noben narod na svetu ne na]de to'iko razlogov za ločitev zakona, kakor amerikan-ski. V Les Angelosu je te dn! neka An>eri-kanka zahtevala 'očitev sakona, ker njen mož 1«S surovi češenj ln da jo koj po tem poljubiti. Dol^o Je prosila moža. da preneha jesti surov češenj, vendar brez uspeha. Sedaj da ji ne preostaja drugo. Kakor da se loči. Prava Amcrfkanka! ♦ Dvojčka, roj na v 1^'lh 1*>24 l-i V kraju Ani3ri!H država Texrs v Amerik!« sc je dogodil r.cravadcn slučaj, da >tn bila brata dvojčka rojene: v Jveh letih. V noči od srede na četrtek, dne 31. decembra »a I. januarja jc štorklja obiskala hiso T. R. Daniela. Mrs. D?ni~l jrcno*išč č^s odhodi. to\ V Yr.»n1 ■". Lj^bltanska kredirn.: banka. Načelnik. 26 Cifa*'ni urrdn'k: RA ST O PUSTOSLEMSEK Odgovorni urednk: VLADIMIR KAP' - «■SS! parni sir od «r^Äfce tvornice «trofew d. d. preje Risten tk Co iz letn 1902, pri dveh cilindrih 250 HP 10 atm. pritiska, 100 obračajev na minuto. Cilinder na visoko napetost z Radovanovič krmilom, cilinder za nizko napetoft 7 rilig za pogon z vrvjo se proda radi preureditve jako poceni ali pa zamenja za drugi SO do 100 konjski 2 cilinderski parni stroj. Vprašanja odnosno ponudbe na KONZERVNO TOVARNO „GLOBUS- D. D., Vrhnika prt Ljubljani. 51 Stružnica ■»a železo (Leitspind"l» dr-hbanV, gekröpft). 1750 mUtmetr. stružna doPina. 210 mm strižna višina, 350 mm stružna višina v krepf 'nsi — se prodi prit Rudolf Deržaju. Lj'?blja* na. Slomškova ulica št. 1. j 225 Prodam gostilno nrvovrstno, v sredini me« sta Zagreba, katera d*"** | na"a zajamčeno 150.0001 dinarjev mesečnega pro* meta. — V*>raŠati pri lastniku gostiln-*. Tomo Frigan. Zagreb. TVal* čičeva ulica br. 42. 298 »Slov. Naroda«. 14/L I Jbrm I K"pim vsako množino beletf* k^omoirfa r*a vagone. — Ivan Stua dent. Staro Petrovo selo. Slavonija. 269 I SlnžDe I grahama vrtlarstva i kon* serviranja voča i'd. ap* solvent stručne skole po» mologičke: vieŠt u pismu i govoru hrva*ski. češ''i i nicmački. Nastup od» mah ili po dogovor'*. — Pont?de na: Fr. Brož, Crikvenica. Primorje. 296 I foztio I Natakarica Radi oreselitre se prodi kompletna na* nrava elektri'ne liči, in ^^"r: 1 bencin motor tri HP. 1 generator (Dvna* mo) Itn iv-l HP. 1 pred* loga (Vorleger* s potreb* nimi jermeni, 1 marmor« rc*a d-»ska, stiskalnica z amper in volt metrom ter razn« mat^rjjal. Event, se nrodi vsako posebej. — Naslov pove uprava »SI. Nlaroda«. 295 (spretna) išče sl-jžbe. Vzame ti»di gostilno v r«ajem. Naslov pove nor. Slov. Naroda. 278 Vrsnu gazdaricn Gosoodinjo (Küchenwirtschafterin'). izvrstna, se i*če za prvo* -azredni hot^I. — Ponud^ be z navedbo pfače in prepisi spričeval je po* slati na: PaUce hotel »Therapia«, Crikvenica. 294 Strojno pletenje. Točna in lepa izdelava. Nizka cena. — Zcljarsl-a ulica tl/L 273 »vjon«, nov preizkušen in edino siguren Ick proti kana* vici (trioer) ter z«sture* lcmu (kroničnemu) tri-perju ter vnetju mehur« ia. Za popolno ozdravt Ijcnic treba šest lončkov Vsak lonček z ravodi'om 5*-? ne 45 t ju — l'roirvßt ia in po poŠti razposiba tudi na zdravniški^ pred* pis lekarna Pcnii:, Zam-c» premic. Hrvatska 99/T na, Flori junaka ulica Št. 9 10/L tvrdka E. Vajds, Cako-vce 52'T M^škeradne obleke rc cddajaj<"> na posodo j Ljubljana, Tržaška cesta | št. 4, II. nadstr. — Fa* bian. 292 Zahvala. Ob priliki najine zlate poroke sva prejela toli'co čestitk in dragocenih da> ril, da nama ni mogoče vsakemu posebej sc zas j hvaliti. — Iskreno se za* hvaljujevj predsednütvu gerents'cega sveta za oskrbovanje ob'ins'cih opravil v Lj* nijanr, vodstvu družbe Sv. Cirila in Metodi, moškim in žen* j skim C. M. podružnicam, j SentpetrsV.im, Šentjakob* J sko^tmovs'-im in I. me*t*j nim. nadülie Šentjakob-j skemu političnemu * na»| orednemu društvi in 1 Tevs'-tiTju zboru Ser.t j::* I kobske:n»j za prekrasno I n:'tje. VsaVemu posamer« I nf:u in vs^m skupni kb'^ j čeva: Tisočt*ra hvala! Ktementinc* in Zdrav': • Vončina. 291 j Nafroodemeire kroje po mer: Ni modelih tis pošilja in izdc-Vjtc od mi« nrstrstva rz trgO^ ir-^> ?» obrt — konces. krojna šota, Ljubljana, Židovska ulica. — Za ui.e\-«ce laven tečaja vedr. » 7>->«vbni pouk! — Daje noiaanfla krojiicm in sivi!jam. ist meno in pismeno o stre* kovnih vprašanjih k'--.-5tva. 494/n I IšČc sc lokal z izložbenim oknom, pri* ■"^•ren t.h *»-^ovino, v r*-^-din« Ljubljane, t. j. ti l°nburgjva, PreSernova, Dunajbta cesta do \ava«--•>c Kvropa ter Alek«.tn* drova cesta do B^ethov-noTc ulice. PoatsdN pocf KTV na upravo 5*\ i ■•- t^a Na red; 2cn Kdor redno inserira, ima uspeh v trgovini! Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. 09 61 SQ