rA TEDEN / TA TEDEN
/Moč doHka ^
Mogoče ste se v prešnjem tednu, še zlasti pa v nedeljo, mnogi
spraševali: "Le kaj je ljudem oziroma kaj je na Esmeraldi
takšnega, da privablja množice oboževalcev?" Seveda so si to
vprašanje zastavljali trgovci, uslužbenci na poštah in bankah
in še marsikje že mnogo prej, saj v času, ko je na sporedu ta
nadaljevanka, vasi in mesta enostavno zamrejo!
Tudi nedeljske množice na mestnem trgu na Ptuju in
pozneje večurno čakanje v Moškanjcih nam povedo, da ljudje
potrebujejo v današnjem času tudi to! Nekateri so verjetno
; hoteli biti pravi Evropejci in vse to, kar ti počnejo na podobnih
' prireditvah v sodobnih državah, tudi sami enkrat uresničiti.
: Drugi so si enostavno dali duška!
r Ljudje pravijo, da imajo Esmeraldo radi predvsem zato, ker
i-je njena vloga zelo pozitivna, dobrosrčna ter da se ženska zna
kljub nesrečni ljubezni postaviti zase. Nekateri seveda ne skri-
: vajo, priznajo, da v Esmeraldini zgodbi podoživljajo tudi
svoje življenjske zgodbe. Svoja hrepenenja po ljubezni, dotiku
^ in nežnosti sporočajo svojim najbližjim ob gledanju filma.
Ko so množice dočakale Esmeraldin prihod, so pozabile te
; glavne motive, ki so jih pripeljali, dajo vidijo. Ljudje so v tem,
da si izborijo vsaj njeno sliko, če že ne dotika, bili pripravljeni
storiti vse! Prerivali so se in merili moči, samo da bi jo dobili.
Znova smo se lahko prepričali, kako prav imajo psihologi in
drugi strokovnjaki, ki trdijo, kako čudežno moč ima dotik!
Nekateri bi plačali tudi več tisoč tolarjev, samo da bi se la-
hko dotaknili lepe, simpatične Esmeralde. Kdo ve zakaj,
mogoče zato, da bi se pred drugimi lahko postavljali, da so bili
prav oni izbranci, ki jim je Esmeralda stisnila poljub ali roko.
Ali pa tudi zato, da bi se, ko bi seje dotaknili, lahko prepričali,
da je Esmeralda resnična, da je njena zgodba iz nadaljevanke
možna in da imajo tudi oni mogoče kdaj možnost, da se rešijo
svojih zgodb.
Drugi se mogoče sprašujejo, le kaj je županom, da so se
odločili za povabilo filmske junakinje. Ko sem v nedeljo z
balkona ptujske Mestne hiše gledala vso to množico oboževal-
cev, sem dobila odgovor tudi na to: župani so, kakor zlate
ribice, ki izpolnjujejo želje svojim volilcem. Si predstavljate,
kaj bi ta množica storila, če bi izvedela, da je njihov župan
imel možnost sprejeti Esmeraldo, a seje samovoljno odločil, da
je ne bo?
Nočem zagovarjati organizatorjev, saj na koncu že sami
niso vedeli, kdo je za kaj odgovoren - toda vsak se je sam
odločil, ali bo šel na takšno prireditev ali ne! Mogoče bi od njih
pričakovali kanček več profesionalnosti, kot si vseslovenski
medijski dogodek zasluži!
Esmeralda, filmska junakinja, je spregledala. Mogoče se ji
je med bivanjem v Sloveniji vid še izostril, predvsem v to smer,
da je spoznala, kakšna je duša slovenskega človeka? Seveda
pa je dogajanje mnogim mladim in manj mladim tudi odprlo
oči.
Esmeraldin obisk moramo vzeti tudi z dobre strani: mnogim
so se izpolnile sanje, ki so jih dolgo sanjali, drugim se je utrdil
položaj, tretji so si nabrali življenjskih izkušenj, četrti pa la-
hko proučujejo psihologijo slovenskih množic!
Na koncu koncev pa, če sem čisto odkrita, sem zadovoljna,
da se je množica prerivala in besnela po ptujskih ulicah in na
prireditvenem prostoru
zaradi filmske junakinje,	^ Cl J ^^^
nosti in nezadovoljstva!	"	^
PTUJ, MOSKANJCI / OBISK ZVEZDE TELEVIZIJSKE NADALJEVANKE
Solze sreče za Esmeraldo
Prišla je mehiška igralka
Esmeralda - Leticia Calderon
in zasenčila vse. V Sloveniji
smo ji pripravili veličastne
sprejeme, povsod so jo
množice oboževalcev nestr-
pno čakale, Esmeralda jih je
očarala s svojim nasmehom,
bleščečimi zelenimi očmi in
lepoto. V Sloveniji je Leticia
Calderon postala kraljica
slovenskih src, ljudje pa v
njej vidijo odsev lepega in
želenega, prepletenega z
neizmerno ljubeznijo in z
vsem tistim, kar se lahko pre-
prostemu človeku dogodi v
življenju. Nadaljevanka je
pač v vrtinec strasti zapletla
cel svet, ljudje obožujejo in
ljubijo glavno igralko zaradi
njene dobrote, lepote in
skromnosti.
Pri nas je bila Leticia Cal-
deron s svojim možem Mar-
cosom Lopezom Leonom,
tukaj je praznovala 30 rojstni
dan, nad Slovenijo pa je bila
izredno navdušena in je oblju-
bila, da bo še prišla.
Ptujčane - okrog tri tisoč jih
je bilo - je televizijska Esmer-
alda pozdravila kot Juli)a z
balkona ptujske Mestne hiše v
nedeljo nekaj pred trinajsto
uro. Pred tem je bil sprejem v
poročni dvorani Mestne hiše.
Zupan mestne občine Ptuj je
Esmeraldo Ptujčanom "izročil"
z besedami: "Želeli ste jo in jo
imate, to je Leticia Calderon!"
Nadaljevanje na 6. strani
MG, TM, MS
Esmeraldo so njeni ljubitelji navdušeno pričakali tudi pred Dominkovo domačijo
CENTRALNA KURJAVA
VODOVOD
Ugodne cene storitev
in materiala
Franci STRELEC
PiYeiMi9b,tel.! 755-497-zvew
2
četrtek, 9. julij 1998 ■ TED||||,
PTUJ / MEDNARODNO OCENJEVANJE VIN VINO FORUM PTUJ 98
Sloveniji dva vinska šampiona
Od 30. junija do 4. julija je bilo v Ptuju, v organizaciji Slo-
venske vinske akademije Veritas, 7. mednarodno ocenje-
vanje vin Vino Forum Ptuj '98. To ocenjevanje je vsako leto
v drugi srednjeevropski državi, Slovenija pa ga je tokrat or-
ganizirala drugič. Letos je prispelo rekordnih 573 vzorcev
iz 15 vinorodnih držav. Prvotna ideja ocenjevanja je bila
primerjava vin srednjeevropskih vinorodnih dežel, obseg in
pomen prireditve pa se je z leti razširil, tako da so na
letošnjem ocenjevanju sodelovala tudi vina iz Španije,
Francije, Južne Afrike in celo iz Argentine.
Dan pred začetkom ocenjevan-
ja, 30. junija, je Slovenska vinska
akademnija Veritas odprla svoje
nove poslovne prostore v
obnovljeni hiši v Grajski ulici 2 -
pod ptujskim gradom in v ne-
posredni bližini mestnega vino-
grada. Poleg sedeža akademije in
uredništva revije Veritas so v
hiši večnamenska dvorana, vi-
noteka, vinska banka in vinski
bar. SVA je tako začela v celoti
uresničevati svoje poslanstvo,
zaradi katerega je bila leta 1994
ustanovljena. Na otvoritveni slo-
vesnosti se je zbralo nekaj sto
gostov iz Slovenije in tujine.
Med njimi so bili 28 degustator-
jev Vino Foruma iz 10 držav,
predsednik države Milan
Kučan, slovenska vinska kralji-
ca Katarina Jenžur, župan
mestne občine Ptuj Miroslav
Luci, rektor mariborske univer-
ze dr. Ludvik Toplak,
predstavnik gospodarske zbor-
nice Gradiščanskega Herman
Schon, predstavniki ptujskega
gospodarstva in drugi.
Direktor SVA Branko
Vodušek je izrazil zadovoljstvo
ob pomembni pridobitvi in se
zahvalil generalnemu partnerju
Perutnini Ptuj, generalnemu
pokrovitelju Talumu iz
Kidričevega, občinam Ptuj,
Ormož in Gorišnica ter vsem, ki
so kakorkoli prispevali k ures-
ničitvi projekta Vino Forum
Ptuj 98.
Slavnostni govornik je bil
predsednik Milan Kučan. Pou-
daril je pomen nove pridobitve
za slovensko vinogradništvo in
vinarstvo, obenem pa pozval k
enotnejšemu nastopu pri promo-
viranju slovenskih vin, saj bo
skupno delo nujno ob vstopu v
Evropsko unijo. Sedanje stanje,
ko so si slovenske institucije za
promocijo vina prej nasprotniki
kot tesni sodelavci, je označil za
nekoristno in škodljivo.
Za kulturne užitke so na otvo-
ritveni slovesnosti poskrbeli
fanfaristi pihalnega orkestra
Ptuj, ptujske plesalke sodobnega
plesa, pevka in igralka Jerica
Mrzel ter igralci Nešo Tokalič,
Gašper Tič, Tadej Toš, Grega
Geč in Vojko Belšak.
V sredo, četrtek in petek so de-
gustatorji, razdeljeni v tri komi-
sije, ocenili 573 vinskih vzorcev.
Kot je povedal predsednik prezi-
dija ocenjevalnih komisij mag.
Jože Protner, so določili zelo os-
tre kriterije, ocenjevali pa so po
mednarodno priznanem sistemu
določanja kazenskih točk. Čep-
rav bi moralo biti ocenjevanje
končano v petek, so se degusta-
torji še enkrat zbrali v soboto.
Več vinskih vzorcev je namreč
dobilo enake ocene in med na-
jbolje ocenjenimi vini je bilo
potrebno po še enem ocenjevan-
ju izbrati šampione. Ta naziv so
ob koncu prejela vina: merlot,
letnik 95, iz kleti Vinakoper,
samling 88 - ledeno vino 97 iz
kleti Jagohof - Fleischacker iz
Avstrije, sauvignon - pozna
trgatev 97 iz češke kleti Vinne
Sklepy Valtice in zlata
radgonska penina 94 iz kleti
Radgonske gorice.
Med ocenjenimi vzorci je bilo
seveda največ slovenskih vin, ki
so od šestih velikih zlatih medalj
prejela kar tri: chardonnay 97
Vina Brežice, traminec - ja-
godni izbor 97 Čurin - Prapot-
nik s Koga in renski rizling -
suhi jagodni izbor 95 Vinag Ma-
ribor. Slovenska vina so prejela
tudi nad 50 zlatih medalj.
Razglasitev rezultatov in podeli-
tev priznanj bo v drugem delu
prireditve Vino Forum Ptuj 98,
ki bo sredi septembra, povezan z
mednarodnim simpozijem na
temo Vino je hrana, vino je zdra-
vje in prvim slovenskim vinsko-
kulinaričnim festivalom.
Kot je bilo slišati ob zaključku
štiridnevne prireditve, so bili
udeleženci nadvse zadovoljni z
njeno organizacijo, za kar so iz-
rekli priznanje SVA Veritas, ^
tudi z bivanjem v Ptuju, od
der so odšli z lepimi spomini, f
je tudi najboljša promocija star^
ga mesta, mesta trte in vina, ij
Slovenije. Prihodnje ocenjevan,
je Vino Forum 99 bo v češken,
mestu Valtice. Kot je ob koncu
povedal mag. Jože Protner, se ^
vodstvom SVA Veritas dogovar.
jajo, da bi bila prireditev Viu^j
Forum vsakoletno doživetje tutjj
za Slovence, verjetno v oblikj
predstavitve tam ocenjenih vin
združene z ustrezno vinsko-kuli!
narično prireditvijo.
J. Bračij
Na otvoritvi prostorov Siovenske vinske akademije
se je zbrala množica gostov
Prostore so svečano odprii predsednik države Milan
Kučan, slovenska vinska kraljica Katarina Jenžur in
direktor akademije Branko Vodušek. Foto: M. Ozmec
"Pokojnina ni diiavni dar ali soiialna podpon^'
Tudi letošnje že peto regijsko srečanje upokojencev Podra-
vja in Prlekije je potekalo pod motom "Dodajmo letom
življenje", udeležilo pa se ga je blizu pet tisoč članov upo-
kojenske organizacije iz skoraj 24 upokojenskih društev.
Množično srečanje upokojencev je znova pripravila
Območna zveza društev upokojencev Ptuj, gostitelj
srečanja pa je bilo Društvo upokojencev Videm pod pokro-
viteljstvom občine Videm, ki je srečanje vključila tudi v
program prireditev ob 1. prazniku občine. Upokojenci so
se družili ob lepem, sončnem vremenu minulo soboto na
športnem igrišču v Vidmu, organizatorji pa so jim že po
tradiciji pripravili uradni del z nagovori gostov in veseli -
kulturni del z nastopajočimi skupinami.
Kot dobrodošlica v Vidmu so
jih organizatorji pričakali s krofi,
priponko in brošuro, ki jih bosta
spominjali na srečanje, dobro pa
je bilo poskrbljeno tudi za potek
srečanja in zagotovo upokojenci
iz Vidma niso odšli lačni in žejni.
Upokojence iz Podravja in Prle-
kije je pozdravil predsednik
Območne zveze društev upoko-
jencev Ptuj Mirko Bernhard in
dejal, da ni naključje, da se je
tudi letos na srečanju zbrala
množica tistih, ki preživljajo je-
sen življenja, in da to ni le zgolj
želja po druženju. Po njegovem
je to predvsem sporočilo or-
ganom oblasti, da so upokojenci
tukaj in, da se niso in se ne bodo
pustili odvrniti na obrobje doga-
janj v naši državi, v nadaljevanju
pa povedal: "Upokojenci,
združeni v Zvezo društev upo-
kojencev Slovenije, smo ustvari-
li današnjo demokratično Slove-
nijo in zato smo prepričani, da
smo k temu, kar danes imamo,
ne glede na razne gospodarske
težave, prispevali večinski pozi-
tivni delež. Prav zaradi tega pre-
ko današnjega in naših drugih
množičnih srečanj izražamo
našo pravično in nesporno zah-
tevo po dostojnem življenju v
tretjem življenjskem obdobju.
Dodajmo letom življenje je naše
geslo, ne pa životarjenje, da je
naša generacija svoje domo-
vinske, etične in moralne norme
že v celoti izpolnila. Zato
pričakujemo, da jih bodo izpol-
nile tudi generacije, ki prihajajo
za nami, in današnje politične
odgovorne osebnosti, kajti v nas-
protnem bo upokojenska enot-
nost odmevala tudi v bodočih
političnih dogodkih."
PRIZADEVANJA
ZA HUMAN
POKOJNINSKI
SISTEM
Glasno je o novi reformi poko-
jninskega in invalidskega siste-
ma govoril Vinko Gobec, pred-
sednik Zveze društev upokojen-
cev Slovenije, in poudaril, da
mora biti ta sistem stabilen, tra-
jen in predvsem human. Po nje-
govem mnenju so spremembe v
pokojninski reformi na pragu
novega tisočletja izredno po-
membne, saj je to reforma za
zdajšnjo in za vse nove generacije
upokojencev. Vinko Gobec je
poudaril, da bodo upokojenci še
naprej varovali pravice, ki so si jih
zaslužili, saj tako postavka SPIZA
v državnem proračunu upokojen-
cem ne koristi kdo ve kako
močno, pokojnina pa, kot da je v
Sloveniji državni dar ali pa kar so-
cialna podpora. Slovenski upoko-
jenci bodo spremljali, kako se
bodo v državnem zboru in vladi
odzivali na vse predloge ZDUS
glede nove reforme, izrazili pa
bodo svojo voljo in zahteve še na
drug način.
Jože Globačnik, predsednik
DeSUS, pa je podrobneje
razložil, za kakšno pot so se
odločili v stranki, in predstavil
politične osnove za lokalne volit-
ve. Povedal je, da se v programu
DeSUS nedvomno opredeljujejo
za socialno državo, torej državo
socialne pravičnosti, pri čemer
gre za sintezo politične demokra-
cije in socialnih pravic. Govoril
je tudi o aktivnostih na lokalni
ravni, saj se stranka pojavlja s
kandidati na volitvah v občinske
svete. Zbrane od blizu in daleč je
pozdravil tudi župan občine Vi-
dem Franc Kirbiš, predstavil
občino in ljudi, ki tod živijo, do-
taknil pa se je tudi pogledov
občine na reformo pokojninske-
ga in invalidskega sistema.
Niso pa upokojenci poslušali
samo nagovorov, ampak je bilo
na srečanju dosti bolj veselo ob
spremljanju kulturnega progra-
ma, ki so ga pripravila kulturna
društva iz videmske občine. Po
uvodni pesmi mešanega pevske;
ga zbora DU Ptuj so igral'
godbeniki iz Podlehnika, zapel
je pevski zbor KD Franceta
Prešerna iz Vidma, nastopili P^
so še: otroška folklorna skupi^^
in ljudski pevci FD Rožmarin iz
Dolene, mlad harmonikar Davo-
rin Horvat iz Barislovcev, tam*
buraši iz Vidma, ljudske pevk^
iz Zgornjega Leskovca ter
ljudski godci in folklorna skupi'
na iz Lancove vasi. ZabavnOj
družabno in veselo je bilo
športnem igrišču v Vidmu P^
tem še v sobotno noč, ko so ne-
kateri vztrajnejši pod štorom ^e'
selo klepetali in si obljubilij ^a
se prihodnje leto ponovno sn^'
jo, do takrat pa bogatijo vsa
svojo jesen svojega življenja.
Tatiana Mohefk^
Z navdušenjem so ude-
leženci srečanja medse
sprejeli najmlajšega med
nastopajočimi - vedrega
harmonikarja Davorina
Horvata
Vinko Gobec, predsednik
ZDUS, med nagovorom
upokojencem. Foto: TM
Utrinek z množično obiskanega srečanja upokojencev v Vidmu
TEDNIK je naslednik Ptujskega
tednika oziroma Našega dela, ki
ga je ustanovil Okrajni odbor OF
Ptuj leta 1948. Izdaja RADIO ■
TEDNIK, d.o.o., /%/.
Direktor: Franc Lačen.
Uredništvo: Jože Šmigoc
(odgovorni urednik), Jože
Bracič, Majda Goznik, Viki
Klemenčič fvanuša, Martin
Ozmec, (novinarji), Slavko
nibarič, (vodja tehnične
redakcije), Jože Mohorič
(grafično-tehnični urednik).
Propaganda: Oliver Težak,
«041-669-509
Naslov: RADIO - TEDNIK, p.p.
95, Raičeva 6, 2250 Ptuj: » (062)
771-261, 779-371, 771-^26; faks
(062) 771-223.
Predstavništvo Ormo± Vrazova 5;
tel./faks: (062) 702-345.
E-pošta: tednik© kdm-ptuj.si
Celoletna naročnina 6.360
tolarjev, za tujino 12.720 tolarjev.
Žiro račun: 52400-603-31023
Tisk: MA-TISK, Maribor.
Po mnenju Ministrstva za
informiranje Republike Slovenije
št. 23I58-Š2zdne 12. 2. 1992 se
šteje Tednik za izdelek
Informativnega značaja iz 13.
točke tarifne številke 3, za
katerega se plačuje petodstotni
davek od prometa proizvodov.
Nenaročenih fotografij in
rokopisov ne vračamo.
Strani na Internetu:
www.radio-tednik.si
E-pošta:
nabiralnik@radio-tednik.si
|.fpNIK - Četrtek, 9. julij 1998
3
V OBZORJU ZA MIAPE V ČASU POdTMtC
V klubu Obzorje na Potrčevi 34 v Ptuju tudi čez poletje ne
bodo nnirovali. V teh mesecih se bodo posvetili nrilodim.
Zanje pripravljajo delavnice slikanja na steklo, poslikave nna-
ji(- ter izdelovanja nakita in okrasnih predmetov. Delavnice
bodo potekale med 20. in 24. julijem vsak dan med 9. in 11.
jro. Kot je povedala mentorica Ema Ilešič, si želijo, do bi se
jim pridružilo čim več mladih, ki tudi v počitniškem času želijo
^jstvorjalno delovati in koristno izrabiti svoj prosti čas ter tako
narediti nekaj zase. Delavnice bodo brezplačne, le za stroške
niateriala bo potrebno prispevati 500 tolarjev. Prijave spreje-
majo osebno ali na telefonski številki 772-192.
MiŽJE OBRESTI V NOVI KBM
Nova Kreditna banka Maribor je znova znižalo obrestne
mere za posojila. Spremenjen dogovor o zgornji meji
pasivnih obrestnih mer v bankah in hranilnicah je omogočil
znižanje realne izhodiščne obrestne mere za kratkoročna
posojila podjetjem in podjetnikom no 3,5 odstotka letno, prav
tako pa tudi stalno zmanjševanje stroškov poslovanja. V
primerjavi z junijem so posojila občanom cenejša za odstotek
in pol.
ZBOR BRIGADIRJEV
¥ petek, 10. julija, bo ob 16. uri v domu Franca Kromber-
gerja v Ptuju zbor članov kluba brigadirjev mladinskih de-
lovnih brigad in udeležencev prostovoljnega delo na Ptu-
jskem. Kot je povedal predsednik kluba Feliks Bogar, se bodo
ob tej priložnosti dogovorili o ptujski udeležbi na vsesloven-
skem srečanju brigadirjev mladinskih delovnih brigad v Novi
Gorici, ki bo 12. Septembra, in o aktivnostih ob praznovanju
8. avgusta v Mostju. Srečanje brigadirjev mladinskih delovnih
brigad v Novi Gorici je eno od prireditev ob 50-letnici Nove
Gorice, no katerem se bodo udeleženci še posebej spomnili
mladinskih delovnih akcij iz leta 1 948, ki so povezane tudi z
gradnjo tega mesta.
V SOBOTO m HEPEIJO NA PTUJSKI TV
Na programu sto poljudna oddajo Kako biti zdrav m
zmagovati in glasbeno oddajo Noj spot, v kateri bodo
nastopili slovenski glasbeniki.
Pripravila: MG
M&M d.o.o., podjetje za telekomunikacije
ISDN telefonske centrale
^Prodaja, montaža in servis_telefon: 785-530-0
GORIŠNICA / NA SEJI OBČINSKEGA SVETA
Pred treliim abm"
skim pnanikom
Gorišniški svetniki so se minuli četrtek sestali na redni seji,
največ časa pa so takrat namenili razpravi o pripravah na
praznovanje tretjega praznika občine Goršnica.
Oorišničani občinski praznik
praznujejo na god sv. Ane (letos
^ nedeljo, 26. julija), prireditve v
počastitev praznika pa se bodo
uvrstile že teden dni pred osred-
fijo svečanostjo. Ta bo tudi letos
Potekala na gradu Borlu v petek,
julija, ko bodo podelili tretjo
"Stino častnega občana - letos
gre ta v roke igralcu in rojaku iz
Norišnice Zlatku Šugmanu,
podeljeni pa bosta tudi plaketi in
'istina občine zaslužnim
občanom.
Poleg razprave o pripravah na
praznovanje	občinskega
praznika so svetniki govorili še o
osnutku sprememb in dopol-
nitev statuta občine, na koncu pa
osnutek sprejeli, tokratno nek-
oliko krajšo sejo pa so končali z
nekaterimi	pomembnimi
pobudami in vprašanji
posameznikih svetnikov.
TM
Govori se ...
Ker se ta teden govori
samo o Esmeraldi (kdo
pa si o njej - razen Fa-
time - upa povedati kaj
slabega?!), smo se avto-
cenzurirali. Kajti Esmer-
alda ma nas rada, mi pa
njo!
PTUJ / ZNANSTVENORAZIRSKOVALNO SREDISCE BISTRA
Usmerjenost v evropski prostor
Izkušnje zadnjih let kažejo, da si pospešenega razvoja Ptuja
in okolice (regije Spodnje Podravje s Prlekijo) ni moč zamis-
liti brez učinkovitih povezav znotraj evropske skupnosti.
Lastni proračuni posameznih občin so tako skromni, da us-
pevajo pokrivati le najnujnejše, /nan je tudi podatek, da je
Slovenija v lanskem letu iz že dodeljenih sredstev Evropske
skupnosti uspela porabiti samo 7 odstotkov.
Z željo, da bi položaj pri izrabi
evropskega denarja nekoliko
izboljšali, so v Znanstvenoraz-
irskovalnem središču Bistra 29.
junija povabili ministra službe
vlade za evropske zadeve Igorja
Bavčarja. Vabilu župana Mestne
občine Ptuj Miroslava Lucija in
direktorja ZRS Bistra Ptuj dr. Šte-
fana Čelana se je minister s svojim
namestnikom dr. Radovanom
Genoriom z veseljem odzval.
Po svečanem sprejemu minis-
tra s sodelavci v prostorih občine
je župan predstavil problema-
tiko razvojnih priložnosti tega
okolja. Po uvodnih besedah so
delovno srečanje nadaljevali v
prostorih Bistre.
Direktor Bistre je ministra s
sodelavci seznanil z razvojnim
programom lokalne skupnosti,
ki sloni na integraciji razvojnih
potencialov mesta z okolico.
Razvojno prioriteto pred-
stavljajo storitvene dejavnosti
znotraj programa trženja
naravne in kulturne dediščine.
Po Čelanovih besedah so nujne
razvojne povezave znotraj regije
(združevanje kadrov in kapitala)
in skupen nastop na evropskem
trgu. Razvojna prizadevanja so
usmerjena v privabljanje petih
do šestih podobnih regij iz
Evropske skupnosti, ki bodo
dopolnile naše že delno
uveljavljene projekte (kuren-
tovanje, dobrote slovenskih
kmetij, narodnozabavni festival
itd.) s svojo ponudbo. Z
združeno ponudbo se nam na
eni strani odpira izvoz sto-
ritvenih dejavnosti v evropski
prostor, z druge strani pa boga-
titev ponudbe v našem prostoru.
Dolgoročna predvidevanja
kažejo, da je z mednarodnimi
povezavami možno v ta prostor
pripeljati letno približno milijon
gostov, ti pa ustvarijo 100 mili-
jonov nemških mark prihodka.
Minister Igor Bavčar je
Ptujčane seznanil s priložnostmi
in nevarnostmi evropskih inte-
gracij. Po njegovem je skrajni
čas, da se v Sloveniji oblikujejo
regije, ki so v celotni Evropi
nosilke razvoja. Opozoril je, da
moramo v Sloveniji do leta 2000,
če želimo izkoristiti že namen-
jeni denar v predstrukturnih
fondih evropske skupnosti, nu-
jno oblikovati regije. V
nadaljevanju je predstavil opera-
tivni model financiranja razvo-
jnih projektov s strani Evropske
skupnosti in poudaril veliko
prednost Ptuja, ki že ima insti-
tucije, odgovorne za načrtovanje
in vodenje razvoja. ZRS Bistra
Ptuj je po ministrovem mnenju
pravi naslov, preko katerega bo
možno v bodoče izrabiti evrop-
ska sredstva. V nadaljevanju je
minister zagotovil vso pomoč pri
registraciji Bistre v Bruslju,
kamor se ta prijavlja kot bodoči
izvajalec razvojnih projektov.
Dr. Radovan Genorio je
prisotne seznanil z obsegom fi-
nančnih sredstev in različnimi
oblikami pomoči, ki jih Evrop-
ska skupnost namenja svojim
pridruženim članicam. Povedal
je, da nas iz naslova predstruk-
turnih fondov, če bomo uspeli
do leta 2000 oblikovati regije,
čaka približno 200 milijonov
nemških mark investicijskega in
ne svetovalnega denarja.
Med zanimivo razpravo z
udeleženci je direktor Merca-
torja SVS Stanislav Brodnjak
opozoril na nujno integracijo
države in lokalne skupnosti pri
tovrstnih prizadevanjih. Medre-
sorska ministrska neusklajenost
in zapiranje znotraj občinskih
meja nas zanesljivo ne vodita k
pravim rešitvam, je poudaril.
Štefan Čelan
Minister za evropsice zadeve Igor Bavčar v družbi ptu-
jskega župana Miroslava Lucija in direktorja Bistre dr.
Štefana Čelana (na levi).	Foto: Kosi
RAZMIŠLJAMO	' :
Čigava je" i
ptujska
Mesina hiša?
Tako predrzno vedenje, kot so si ga 5. julija letos privoščili v ptujski Mestni
hiši poptevejevci, človek redko doživi. Kot novinarka redno spremljam delo
v občini Ptuj, sedanji mestni občini, že skoraj četrt stoletja. Po službeni
dolžnosti mi je "pripadla" tudi Esmeralda. Ker ne fotografiram, me je sprem-
ljal mlad fotograf, oba pa sva pred nedeljskim sprejemom v poročni dvorani
ptujske Mestne hiše dobila zagotovilo, da nama bo omogočeno nemoteno
spremljanje Esmeraidinega obiska v Mestni hiši, njeni poročni dvorani ozi-
roma v Ptuju. Pri tem je najzanimivejše to, da so vsi drugi fotografi (tudi ne-
fotografi) lahko nemoteno štrcali, čeprav delajo kot komercialni fotografi.
Če so bili "vstopnica" za fotografiranje "sivi" lasje, se vsem tem gospodom
najglobje opravičujem. Naju so "prijazni" varnostniki (redarji) oziroma tisti,
ki so skrbeli za red, skupaj z gospodično Tanjo, ki naj bi bila najodgovor-
nejša za Esmeraldin obisk v Sloveniji, odpravili z besedami, da lahko slikava
iz publike. Nič ni pomagalo pojasnjevanje, da fotografije potrebujeva za ptu-
jski Tednik, za katerega pa žal nekateri na POP 7V, kot kaže, še niso slišali.
(Poznajo ga tisti, ki nam pošiljajo 7V spored, da jim ga brezplačno ob-
javljamo!) Že pred tem pa so se nad mladim fotografom izživljali kamer-
mami POP TV, ki so ga večkrat prav neprijazno povprašali, kaj dela v ptujski
Mestni hiši; redarji so mu tudi pmtirano stiskali roko.
Morda spoštovani predstavniki POP TV niti ne vedo, da na Ptujskem o
lokalnem dogajanju Tednik poroča že častitljivih 50 let. Ker takšnega
ravnanja na sprejemam, sem skupaj z mladim fotografom zapustila
poročno dvorano, pred tem pa sprejela Esmeraldin poljub. Rada pa bi
vprašala, čigava je Mestna hiša v Ptuju, ali si jo lahko uzurpira ena od
komercialnih televizij in si dovoli šikaniranje predstavnikov javnosti tega
prostora brez prave obrazložitve, glede na to, da si z eksiuzivo drugi ptu-
jski fotografi niso belili las, le Tednikovi so bili poptevejcem napoti. Po-
dobno se je namreč dogajalo tudi z drugima dvema našima novinarkam, ki
sta kljub takšnemu ravnanju vendarle želeli zadevo izpeljati, kot smo si jo
zastavili v uredništvu. Če rie bi imeli povabila, nas tam tudi ne bi bilo. Naša
hiša je vabilo za spremljanje Esmeraidinega obiska prejela od službe za
stike z javnostjo v Mestni občini Ptuj. kjer ni bilo zapisano nič posebnega
glede spremljanja tega eksiuzivnega dogodka oziroma nobenih "pravit', ki
bi jih ob tem enkratnem obisku novinarji morali upoštevati.
Eksiuziva gor a// dol, ptujska Mestna hiša pripada prej Ptujčanom kot
POP TV, pa četudi so pripeljali Esmeraldo, kraljico src številnih Slovencev,
tudi Ptujčanov. V vsej tej zmedi niti župan mestne občine Ptuj ni bil več
gospodar tega prostora, ampak nekdo, ki so ga na tej komercialni televiziji
zmanipulirali. Kako bi sicer z balkona Mestne hiše v Ptuju lahko viseli dve
njeni zastavi, po stopnicah in njenih sobanah pa so se sprehajali ljudje, ki
so v nas videli vse dnigo, le tega ne. da smo novinarji, ki zgolj opravljamo
svoje delo v imenu javnosti. Mestna hiša je sicer javna hiša, vendar v
dnjgačnem pomenu besede. Za goste pa vemo, kako se morajo obnašati
Maida Goznik
4
četrtek, 9. julij 1998 - TEDH||
PTUJ / POKRAJINSKI MUZEJ VABI
Pcizsfavo srednjeveških glasbil
v okviru skupnosti starih mest Škofja Loka - Piran - Ptuj
bo v romanskem palaciju na ptujskem gradu pod pokrovi-
teljstvom Mestne občine Ptuj od 15. julija do 10. avgusta
razstava glasbil, kopij srednjeveških instrumentov izdelo-
valca VVinfrieda Goergeja iz nemškega Freisinga. Ob glas-
bilih bo predstavljena zastava iz piranskega pomorskega
muzeja Sergeja Mašere. Otvoritev razstave bo v sredo, 15.
julija, ob 18. uri. Slavnostni govornik bo dr. Primož Ku-
ret, zaigrali pa bosta Svava Bernhardsdeottir na fldel in
Nicolette Sanzin na gotsko harfo.
Ideja o predstavitvi srednje-
veških glasbil se je porodila v Ško-
f)i Loki. Razstava je nastala v sode-
lovanju dveh avtorjev, izdelovalca
glasbil Winfrieda Goergeja iz
Freisinga in Janeza Jocifa, sodela-
vca Zveze kulturnih društev Ško-
fje Loke. Glasbilar iz Freisinga,
rojen v vzhodni Prusiji, se že več
kot tri desetletja posveča rekon-
strukciji srednjeveških glasbil.'
Lastno delavnico je odprl leta
1980. V njej izdeluje poznos-
rednjeveške glasbene instrumente,
kot so rebek, fidel, organistrum,
tromba marina, različne harfe,
psalterij, portativ, zvončki in dru-
gi. Instrumenti nastajajo na podla-
gi ustreznih ikonografskih in lite-
rarnih predlog, saj je originalnih
glasbil komajda kaj. Rekon-
strukcije temeljijo na znanstve-
nem delu, kajti šele poglobljena
teoretična spoznanja nudijo
možnosti vernih oblik ter zvočnih
barv. Oboje mora ustrezati značaju
poznosrednjeveške glasbe in duhu
nekdanjega časa. W. Goergeju je v
dolgoletni karieri uspelo izdelati
vrsto odličnih glasbil, ki jih upo-
rabljajo ansambli za staro glasbo
domala po vsem svetu, najdemo pa
jih tudi v zasebnih zbirkah in mu-
zejih.
Janez Jocif je srednjeveški
instrumentarij povezal z upodo-
bitvami glasbil na srednje-
veških cerkvenih freskah pri
nas, s poudarkom na poslikavah
v gorenjskih cerkvah. S to temo
se je doslej najbolj poglobljeno
ukvarjal dr. Primož Kuret, priz-
nani slovenski muzikolog in
umetnostni zgodovinar. Njego-
ve raziskave in primerjave z
upodobitvami v sosednjih
deželah so pokazale, da so bili v
slovenskih cerkvah na delu
mojstri podobnih izkušenj in
znanj. Likovne podobe same po
sebi sicer niso dovolj trden do-
kaz, da so na vsa upodobljena
glasbila pri nas zares tudi igrali,
vsekakor pa namigujejo na to,
da nasi kraji niso bistveno zaosta-
jali od vsakdanje prakse drugod.
Nekatereizmedizbranihupodobi
tev so po zaslugi J. Jocifa prvič
predstavi jeneširšijavnosti.
K razstavi sodi tudi srednje-
veška glasba. Na otvoritvi jo bosta
zaigrali umetnici Svava Bern-
hardsdeottir, Islandka, ki je
končala študij srednjeveške glas-
be, živi in dela pa v Ljubljani, in
Nicolette Sanzin, Tržačanka, si-
cer članica Slovenske filharmoni-
je. Slišali bomo glasbo 14. in 15.
stoletja, izvajano na fidel,
predhodnik današnjih godal, ter
na gotsko harfo, nekoč priljublje-
no na dvorih in znano kot atribut
kralja Davida. Oba instrumenta
reprezentirata drugačen, današnje-
mu človeku nepoznan in nekoliko
odmaknjen zvočni svet glasbil.
Njuna glasba pa bo v romanskem
palaciju ptujskega gradu zagotovo
zvenela zelo domače. Le redke so
prilike tovrstnega sožitja.
Razstava je hkrati plod tvornega
sodelovanja najstarejših slovens-
kih mest. Zato bomo ob glasbilih
razstavili tudi eksponat iz pi-
ranskega muzeja Sergeja Mašere,
in sicer zastavo piranskega društva
za vzajemno pomoč (Societa Pira-
nese di Mutuo Soccorso). Hudo
poškodovana zastava je bila pred
kratkim uspešno prenovljena v
konservatorsko- restavratorski
lavnici za tekstil v Pokrajinske^
muzeju na Ptuju.
Dar/o lfo»e,
Angel s fidlom, ok. 1500, katedrala v Orvietu (L. Signo-
relli)
FRANC FIDERSEK / ZLATI JUBILEJ ČASOPISA TEDNIK - 27.
Naše rojstno leto 1948
Prav zaradi tega so bili v dneh
pred konferenco v Ptuju posveti z
delegati in sekretarji organizacij
KP, kjer so se dogovarjali o
vsebini razprave posameznih de-
legatov, o darilih, ki jih bodo
podjetja izročila konferenci, in
podobnem.
V skladu s tem scenarijem so
delavci Triglav filma s -svojo
opremo prišli v Ptuj že v petek,
22. oktobra, to je dan pred konfe-
renco, in posneli nekaj prizorov,
kako delajo zadružniki v kme-
tijskih obdelovalnih zadrugah in
prebivalstvo pri gradnji zad-
ružnih domov. Zvečer so svojo
opremo že namestili v ptujski ki-
nodvorani, takrat imenovani Ti-
tov dom. Glede na takratno teh-
nično preprosto, a dokaj nerodno
opremo je to bilo precej zahtevno
delo. Iz hodnika pred oder v ki-
nodvorani so položili tračnice, da
sta se po njih lahko premikali dve
snemalni kameri na kolesih, ven-
dar to ni smelo preveč ovirati
konferenčnega ceremoniala.
Večino vseh takratnih posnetkov
v Ptuju so pozneje vključili v do-
kumentarni film "Drugi kongres
KPS".
Po nadvse skrbnih pripravah se
je v soboto, 23. oktobra, ob 8. uri
začela okrajna partijska konfe-
renca. Od 114 izvoljenih delega-
tov se jih je v kinodvorani zbralo
110 in veliko drugih gostov, saj je
bila dvorana polno zasedena, tudi
balkonski sedeži. O poteku je
Naše delo, št. 10, med vsebino
dolgoveznih referatov poročalo
tudi takole: "Dvorana Titovega
doma še ni bila nikoli do sedaj
tako lepo okrašena. Celo dvorane
z napisom - "Naj živi KPJ - ga-
ram izgradnje socializma v naši
domovini" je bilo v luči žarome-
tov. Prihod člana CK KPS in mi-
nistra za prosveto pri vladi LRS
tov. dr. J. Potrča so pozdravili
navzoči delegati z burnim plos-
kanjem."
Dr. Jože Potrč je uvodoma go-
voril o pomenu konference in
priprav na II. kongres KPS. Šele
za tem so izvolili delovno
predsedstvo. Tedaj je v dvorano
prikorakala desetina pionirjev in
vsakemu od 6 članov delovnega
predsedstva izročila velik šop
cvetic, predsedujočemu pa še "re-
solucijo v usnjeni mapi". "Ginjeni
delegati so vstali in odhajajočo
desetino pozdravljali s ploskan-
jem in skandiniranjem," je zapi-
sal časopisni poročevalec. Potem
so se zvrstili še pozdravi in
izročitev daril - kar osem podje-
tij, ustanov in organizacij se je
zvrstilo. Med zadnjimi darovalci
je bil "partbiro pri odseku za
notranje zadeve", ki je konferenci
podaril veliko sliko padlega juna-
ka Jožega Lacka, - spomin nanj
so delegati počastili z minuto
molka. Ta caremonial je trajal
celo uro, za tem se je začel "delov-
ni del konference".
Prvi referent je bil Zoran Žagar
z referatom, ki ga je bral skoraj
dve uri. Po uvodnih političnih
frazah je podrobneje opisal razvoj
KP v ptujskem okraju od leta
1928 naprej. Ko je čez desetletje
to obdobje podrobneje opisala
ugledna ptujska zgodovinarka
Vida Rojčeva, sem ugotovil, da je
imel takrat Žagar precej površno
zbrane podatke. Enako je veljalo
za obdobje NOB. Povojno
obdobje je razčlenil na "borbo
partije za obnovo in izgradnjo so-
cializma", pri tem pa ob koncu
poudaril, da je "razpust okrajnega
komiteja ugodno vplival tudi na
nepartijske množice okraja". Po-
tem je razpredal o graditvi osvo-
bodilne fronte in ljudske oblasti.
V	gospodarskem delu referata je
navajal ukrepe za "podružbljanje
vseh proizvodnih podjetij in li-
kvidacijo privatne imovine". Vel-
ja omeniti, da je omenjal le tista
podjetja in dejavnosti, ki so bile
pod okrajno in krajevno upravo.
V	podjetja pod zvezno in repub-
liško upravo pa se ni smel vtikati.
Največ časa je v referatu name-
nil "boju za socialistično prenovo
kmetijskega gospodarstva in raz-
voju zadružništva". To je povezal
s klevetniško gonjo proti naŠi
državi in partiji ter dokazoval, da
"smo v vsakodnevni trdi in ostri
borbi z razrednim sovražnikom
na pravi poti v socializem". Ko je
končal, je sledilo burno in dol-
gotrajno ploskanje, vmes pa so
celo skandirali: "Tito - Stalin" in
"Tito - Partija"; Iz tistega časa
izhaja tudi šala o dveh zaporni-
kih, ki sta skupaj prestajala ka-
zen, prvi zaradi tega, ker je nekje
vzkliknil: "Dol s Stalinom!", dru-
gi pa zato, ker je na javnem pros-
toru rekel: "Živel Stalin!" Na par-
tijskih konferencah je bilo še
vedno treba vzklikati tudi Stali-
nu, v časnikih pa ob obletnici ok-
tobrske revolucije objavljati Sta-
linove slike.
Na okrajni konferenci v Ptuju
so se v nadaljevanju zvrstili še
drugi govorniki, saj je poleg refe-
rentov sodelovalo še čez 20 razp-
ravljavcev, delegatov in gostov.
Večina je govorila v takrat značil-
nem političnem besedišču, pol-
nem demagogije in ponavljajočih
se fraz. O tem je bilo precej zapi-
sanega v Našem delu št. 10 z dne
4/11-1948. Ti zapisi so se nanašali
na tiste razpravljavce, ki so govo-
rili o delu ljudskih odborov, o
vlogi Ljudske fronte Jugoslavije
in OF Slovenije, o idejnem us-
posabljanju in boju proti
mračnjaštvu, o delu mladine in
pomoči mladim kadrom, seveda
pa obširno tudi o "rekonstrukciji
kmetijstva". Nekaj razpravljavcev
je bilo precej konkretnih, zlasti o
sovražni dejavnosti pri nas, o re-
soluciji informbiroja in klevetah
proti nam, vendar o tem ni bilo v
Našem delu nič zapisanega, ker
se pač ni smelo, prav tako ne o
raznih slabostih in napakah pri
delu na območju okraja, ki so jih
navajali posamezni razpravljavci.
Proti večeru so prešli na volit-
ve, in sicer tako, da je "kandida-
cijska komisija predložila kandi-
datno listo, konferenca pa jo je
sprejela s ploskanjem". Formalno
so potem razdelili še glasovnice,
na katerih je vseh 110 prisotnih
delegatov obkrožilo zaporedne
številke predlaganih. Tako je bil
izvoljen l9-članski okrajni komi-
te na čelu s sekretarjem Zoranom
Žagarjem, 10 kandidatov za ko-
mite in 5 članov v okrajno re-
vizijsko komisijo, na posebni gla-
sovnici pa še 12 delegatov za dru-
gi kongres KPS. Prvoimenovani
so bili rojaki s ptujskega
območja, delali pa so v Ljubljani:
Ivan Bratko, Dušan Kveder, Mit-
ja Vošnjak in Milko Gorišič, os-
talih 8 je opravljalo dolžnosti v
okviru okraja. Dr. Jože Potrč pa
je bil že itak član ožjega vodstva
CK KPS, zato ga ni bilo treba vo-
liti za delegata. Za tem so sprejeli
še nekaj resolucij, konferenco pa
so pozdravili še nekateri gostje.
Sklepno besedo je spet imel dr.
Jože Potrč. Obujal je osebne spo-
mine na težko ilegalno delo pred
vojno v Ptuju, ko je "en sam člo-
vek, ki so ga uspeli vključiti v
KP, bil za vse velika pridobitev".
Svoj govor je končal z besedami:
"Naša partija hodi po poti, ki jo je
začrtal, jo črta in jo bo črtal naš
voditelj tovariš Tito. Ta pot je
edino pravilna za našega delovne-
ga človeka."
PO KONFERENCI
JE BILO ŠE TEŽJE
v "delovni resoluciji", sprejeti
na okrajni konferenci, je bila na-
kazana smer politične aktivnosti
do kongresa KPS in potem na-
prej! Ljudje so imeli občutek, da
je bila kadrovska negotovost in
razrahljanost presežena, da se
bodo ljudje odslej lahko bolj pos-
vetili svojim nalogam in delu na
raznih področjih. Ob izvrševanju
konkretnih nalog, ki so jih že
prej zapisali in obljubili, da jih
bodo izpolnili do kongresa, so
vse bolj spoznavali, da želje in
dobra volja visoko presegajo
stvarne možnosti. To se je na-
jvpadljiveje kazalo pri gradnjo
zadružnih domov.
Prej so slovesno prisegali, da
bodo do kongresa vseh 22 domov
spravili pod streho. Vsem napo-
rom navkljub pa so spoznavali,
da ne bo moč uresničiti niti polo-
vice v nestvarnem navdušenju
sprejetih načrtov. Poleg nekaj že
prej odprtih zadružnih domov so
v počastitev II. kongresa KPS v
nedeljo, 14. novembra, odprli le
dva zadružna domova. Naj do-
dam, da so zadružne domove
"odpirali" takoj, ko je nad zidovi
bila postavljena streha.
SLOVENSKA BISTRICA / IZŠLA
JE KNJIGA FRANCA TOBIASA
Mesto mrtvih
V ponedeljek, 29. junija, je pod okriljem Zavoda za kulturo Slo-
venska Bistrica potekala predstavitev knjige Franca Tobiasa
"Mesto mrtvih". Njena vsebina je za okus navadnega bralca do-
kaj nenavadna, saj govori o temi, ki jo bralec nehote potiska v
ozadje. V njej so razmišljanja v zvezi s smrtjo, grobovi in pokopa-
lišči ter govori o mnogih racionalnih vprašanjih, ki zadevajo ta
del našega življenja.
Knjiga, ki omenjeno tematiko obravnava s posebnim notranjim
občutkom, dostojanstvom in z zadostno mero pietete, je pisana za
jutrišnji čas, ko bomo zaradi pomanjkanja nepozidanih zemljišč
prisiljeni drugače ravnati tudi s pokopališči in pokopi. Brez dvoma
po svoje zanimiva za mnoge, še posebej pa zaradi svoje posebnosti
tudi za tiste, ki se s temi vprašanji ukvarjajo "poklicno". Pisatelj se je
ob tej dokaj občutljivi tematiki srečeval z miselnostjo mnogih in
ugotovil, da ni ravno enotna. Nekateri pokopališče pojmujejo koi
sveti ali kultni kraj, drugi pa kot odlagališče dotrajanih stvari.
Ravno zaradi tega je pristop k oblikovanju novih mest za pokojne
toliko težavnejši. Pokopališka razvojna pot je sestavni del
skromnih, bogatih, razkošnih in propadajočih obdobij. Tako je prvi
del te knjige uvod v spoznavanje obstoječega, v drugem delu pa se
porodi težnja k nadgradnji in popolnosti, nanašajoč se na vsak grob,
na celotno pokopališče, posebej pa še na odnos pokopališča do okol-
ja ter okolja do pokopališča, v katerem je locirano. V tretjem delu
knjige avtor govori o novih navedbah in predlogih, s katerimi želi
odvaliti kamen dosedanje tradicije in omogočiti polet idejam v ra-
cionalne in emocionalne sfere, v svobodo, vendar smiselno in okol-
ju nevsiljivo oblikovanje prostorov in mest za pokojne.
Knjiga, ki je izšla v nakladi 1000 izvodov, bo po vsej verjetnosti že
zaradi zanimive in nevsakdanje vsebine, zanjo se zanimajo celo na
tujem, kmalu pošla. Pri Zavodu za kulturo Slovenska Bistrica, kjer
bo knjigo mogoče kupiti, so jo sofinancirali v okviru svoje izdaja-
teljske dejavnosti, njen izid pa so omogočila in podprla številna
podjetja in delovne organizacije v širši podravski regiji.
Vida Topolovet
imZSHiaHHE
Novi morski
zgodbi
Vsem tistim bralcem, ki jih
mika morska obata, a je letos
iz razli'nih razlogov ne bodo
užili, priporočam knjižni no-
vosti iz današnje Tednikove
knjigarnice. Obe knjigi sta si-
cer namenjeni mlajšim bral-
cem, toda njuna sporočilnost
je pomembna tudi in pred-
vsem za odraslo bralstvo.
ANGELO
je naslovljena zgodba pisa-
telje in pesnika Franja
Frančiča, ki se je doslej uvel-
javil in prikupil z naslednjimi
deli za mlade bralce: Skara-
beji in otroška srca (1989);
Male pravljice (1989); Zvezde
obal (1990); Ulica svobode (
1995); Pravljice, kje ste
(1995); Otroštvo 0995); Imej
se rad (1998),
Angelo je dvanajstletni deč-
ek, skoraj fant, ki premore
izjemen občutek za prave
stvari oziroma za resnične
življenjske vrednote. Razpa-
dla družina, zahtevni in le k
zmagi usmerjeni plavalni tre-
ningi ter zapleten svet odras-
lih so Angelovi občutljivi duši
odveč, zato najde svoje poči-
tniško pribežališče pri noniču
- dedku, ki je utelešena pošte-
nost, modrost in razumevan-
je. Daleč od mestnega, pot-
rošniškega vrveža uživa An-
gelo darove morja in neokr-
njene narave. Ob mamini novi
ljubezni, noničevi bolezni, prvi
zaljubljenosti Angelo zori v
odgovornega fanta, ki sledi
glasovom srca. Mladost in
starost tako črpata druga od
druge : nonič nabira novo
energijo in ob vnuku zaceli
stare rane.
Ljubeznivo, optimistično in
današnjemu svetu kritnično
avtorjevo pisanje je izšlo pri
založbi Učila iz Tržiča. Knjiga
ima dvainšestdeset strani,
toda po toliko in tako, da ima
bralec občutek zajetnejšega
branja.
GOSPA TRLICA
IN VELIKI VAL
je slikaniška mojstrovina
Ouentina Blakea, ki je tudi
izšla pri založbi Učila iz
Tržiča. Humorna in kratka pri-
poved s prepolne morske
obale je prava podoba
množičnega turizma, a zveni
odpustljivo in prijazno. Takšni
smo pač ljudje! Gospa Triica
se je z desko za jezdenje va-
lov in kužkom Herkulesom
odpravila na deskanje. Le-to
sploh ni enostavno, saj je
potreben veliki val, saj je nu-
jen obroč za psa, saj ne gre
brez zaščite pred soncem, saj
ne gre brez malice, tudi brez
smeri vetra je težko. Skratka:
gospa Triica je polna energije
in neutrudno ter požrtvovalno
neštetokrat plava na obalo po
nujne pripomočke, dokler ne
prihrumi veliki val in Triica
postane junakinja, saj reši
utaplajoče se dekletce.
Avtorsko slikanico Ouentina
Blakea je prevedel Jurgen
Kovačič.
Llllana KlemeniH
|.fpNIK - Četrtek, 9. julij 1998
5
pfUJ / PRIČEL SE JE FESTIVAL POETOVlO 98
Kuhumi turizem na /rtujskih ulitah
^ gledališko premiero Ovinek, ki je bila 2. julija, se je v
ptuju pričel letošnji festival Poetovio, v okviru katerega se
1,0 do 8. avgusta zvrstilo več kot 40 prireditev; v programski
Ijijižici jih je navedenih 48, od tega je največkrat (22 ozi-
fopia krat) kot prireditelj zapisano Društvo umetnikov
li, ustvarjalcev Ptuj, ki tudi pripravlja največ prireditev
l,rez vstopnine - vse razen treh: festivalske premiere in
l^tne izvedbe predstave pod naslovom Mali raj avtorja
Vebojše Pop - Tasiča (režiser Jernej Lorenci, premiera pa
na dvorišču Dominikanskega samostana), gledališke
predstave Gospodična Julija avtorja Augusta Strindberga
m monodrame Cabares, cabarei avtorja in izvajalca Zijaha
Sokoloviča. Festivalske prireditve naj bi na ptujske uli-
ce in trge ter na druga prizorišča privabila novih 30 tisoč
obiskovalcev. Predvsem pa je namen festivalskega dogajan-
ja oživiti staro mestno jedro s kvalitetno ponudbo kultur-
nih, zabavnih in turističnih prireditev.
Novost v letošnjem programu
predstavljata poletni kino
(predstave bodo na dvorišču do-
minikanskega samostana) in
koncerti na grajskem dvorišču.
Nosilec in povezovalec projekta
je Gospodarsko interesno
združenje Poetovio vivat, ki je
tudi organizator poletnega kina
med 27. in 30. julijem in koncer-
tov klasične in avtorske glasbe.
Pod njegovim okriljem pa je
prvič izšla tudi programska
knjižica z vsemi prireditvami v
dva tisoč izvodih, ki bo Ptujčane
in druge obiskovalce mesta vodi-
la od prireditve do prireditve.
Soorganizatorji so mestna
občina Ptuj, ki je tudi glavni
pokrovitelj in soorganizator
srečanja pevskih zborov starih
mest, ki bo 1. avgusta v okviru
prireditev ob prazniku mestne
občine Ptuj, Gledališče Ptuj,
Zveza kulturnih društev.
Društvo umetnikov in ustvarjal-
cev, Komunalno podjetje z
Ožbaltovim sejmom in društvo
Ranča, ki se vključuje s tekmo z
rancami, ter Turistično društvo
Ptuj s turističnimi dnevi. Prire-
diteljev pa je še več. Zadnji dan
festivala Poetovio '98, ki bo 8.
avgusta, bo potekala ptujska noč.
že dopoldne pa bodo pred
Mestno hišo ter na ulicah in
trgih starega mestnega jedra nas-
topili udeleženci letošnjega
mednarodnega foklornega
srečanja. Letošnji festival
vključuje gledališke predstave,
glasbeno, literarno in likovno ter
plesno dogajanje, vanj pa se
vključujejo tudi filmske predsta-
ve in zabavne prireditve.
Od vseh organizatorjev prire-
ditev je v najbolj nezavidljivem
položaju - kljub kvaliteti priredi-
tev - Društvo umetnikov in
ustvarjalcev Ptuj, ki je bilo v
bistvu tudi začetnik festivalske-
ga dogajanja na ptujskih trgih in
ulicah pred petimi leti. V okviru
Poletnih kulturnih večerov
pripravlja mednarodni kulturni
festival oziroma srečanje umet-
nikov. Da bi pokrilo celoten pro-
gram, potrebuje njamanj 2,5 mi-
lijona tolarjev. V tem trenutku
razpolaga s 500.000 tolarji, koli-
kor za njegove prireditve prispe-
va mestna občina Ptuj. Podobno
kot prejšnje leto se je odzval So-
ros, ki bo pokril stroške medna-
rodnih udeležencev in tudi nji-
hove potne stroške. Sicer pa je
fondacija Soros organizacija, ki
dejavnost Društva umetnikov in
ustvarjalcev Ptuj podpira že ne-
kaj časa. Tako so njihov projekt
že predlagali kot Cultural Link v
centralo v New Yorku. Na prepi-
hu je tako del programa slovens-
kih izvajalcev, kjer še manjka do
polnega pokritja kar precej de-
narja. Nova Ljubljanska banka -
podružnica Ptuj in Nova KB
Maribor sta svoj sponzorski
prispevek že zagotovila, na dru-
ge še čakajo. Ivan Brač,
predsednik Društva umetnikov
in ustvarjalcev, se zaveda odgo-
vornosti, ki jo je s programom
prevzel, prepričan pa je, da bi
vsako krajšanje programa okrni-
lo celomo zasnovo njihovega
deleža v okviru festivala Peoto-
vio, ker ne bi več predstavljalo
predvidene nadgradnje lanskega
deleža. Še vedno pa tudi vztraja,
da so prireditve, razen že omen-
jenih treh, za obiskovalce brezp-
lačne. Takšna kalkulacija je na
zelo majavih nogah tudi zaradi
tega, ker ti pri publiki v Ptuju ni
nikoli jasno, ali bo neko predsta-
vo sprejela ali ne. Festival pa si
po Bračevem prepričanju zasluži
vso podporo, tudi materialno, že
zaradi tega, ker ima tudi svojo
avtentično produkcijo. Letos bo
Društvo umetnikov in ustvarjal-
cev Ptuj sodelovalo z eno pre-
miero, v naslednjih letih celo z
dvema ali tremi.
MG
PTUJ / V MESTNI H IS I RAZSTAVA SLO-
VENSKA POMLAD DESET LET KASNEJE
Shvenska pomlad
kal sinonim prolesHi
Razstavo Slovenska pomlad deset let kasneje je
odprl župan Miroslav Luci.	Foto: Črtomir Goznik
V Mestni hiši v Ptuju so 3. julija odprli razstavo Slo-
venska pomlad deset let pozneje, ki v sliki in besedi
predstavlja dogodke izpred desetih let, ki so sinonim slo-
venskega protesta in v marsičem prelomnica naše no-
vejše zgodovine, kot je na otvoritvi povedal župan mestne
občine Ptuj Miroslav Luci.
"Razvilo se je protestno giban-
je, ki bi ga po množičnosti lahko
primerjali z največjimi do tedaj:
s taborskimi pred trinajstimi in
deklaracijskim pred osmimi de-
setletji. Tudi na plečih četverice:
Janeza Janše, Ivana Borštnerja,
Davida Tasiča in Francija
Zavrla in kasneje veteranov vo-
jne za Slovenijo smo s prese-
netljivo enotno politično voljo
uresničili tisočletni sen: ustvari-
li državo in njeno usodo vzeli v
svoje roke," je omenil Miroslav
Luci. Pred desetimi leti je
Ljubljana z Roško postala sre-
dišče, v katerem se je sproščala
pozitivna demokratična energija
Slovencev.
Odprtje razstave, ki bo v
Mestni hiši na ogled do 23. juli-
ja, je pospremil mladi harmoni-
kar David Vidovič. Upati je, da
si jo bo ogledalo več Ptujčanov,
kot jih je bilo na otvoritvi.
Takšno upanje goji tudi
slavnostni govornik župan Luci,
ki je dejal, da po vsej verjetnosti
majhna udeležba ni rezultat od-
nosa do naše samostojnosti, tem-
več bolj slabe informiranosti. Si-
cer pa se je podobno dogajalo že
ob prazniku dneva državnosti. V
kritičnih razmerah na poli-
tičnem, socialnem in pokojnis-
kem področju naj bi iskali vzro-
ke za to, da so dogodki, povezani
z nastajanjem države, premalo
uveljavljeni.
MG
6
Četrtek, 9.julij 1998 - TEON)^
PTUJ, MOSKANJCI / OBISK ZVEZDE TELEVIZIJSKE NADAUEVANKE LETICIE CALDERON
Solze sreče za Esmeraldo
Nadaljevanje s 1. str.
Na županove besede je Leticia
Calderon odgovorila: "Vesela
sem, da sem v enem od prečudo-
vitih mest. Vesela sem, da sem z
vami; rada vas imam. Hvala
vam, ker gledate Esmeraldo". V
spomin na srečanje s Ptujčan-
kankami in Ptujčani ji je župan
Miroslav Luci izročil simbol
Ptuja in Slovenije - kurenta, ki
bo z njo šel v Mehiko. Zahvalila
se je z besedami, da nima več
dosti povedati v zahvalo za
prisrčen sprejem, ker srce ne zna
več govoriti. Obljubila pa je, da
mogoče še pride.
Metanje nepodpisanih foto-
grafij z balkona Mestne hiše pa
je med množico povzročilo pra-
vo prerivanje, ki je za posledice
imelo poškodbo neke ženske, v
tej evforiji pa so mnoge tudi
zapuščale otroke, kar je
povzročilo še dodatno zmedo.
Zato so Esmeraldo iz Mestne
hiše odpeljali skozi stranska vra-
ta, množica pa je še nekaj časa
živela v pričakovanju še enega
srečanja z Esmeralno, ki pa ga
več v Ptuju ni bilo.
Po sprejemu v Mestni hiši je
pot nadaljevala v Gorišnico, kjer
so jo domačini sprejeli s krajšim
kulturnim programom na Do-
minkovi domačiji, ki jo
obnovljeno še kako radi
pokažejo vsakemu obiskovalcu.
Popoldan je bila Leticia gostja
gostišča Botra v Gorišnici, kjer
so posebej zanjo pripravili kosilo
Esmeralda. Vrhunec njenega
nedeljskega obiska na Štajers-
kem koncu pa je bilo srečanje z
blizu 5 tisoč oboževalci na leta-
lišču v Moškanjcih, kjer je Es-
meralda iz rok gorišniškega
župana v dar dobila haloški klo-
potec. Leticia se je v nekaj
stavkih (nekaj besed je povedala
tudi v slovenščini) zahvalila svo-
jim oboževalcem, jih pozdravlja-
la z nasmehom, potem pa samo
še pomahala v slovo in obljubila,
da v Slovenijo še kdaj pride, ka-
jti slovenska dežela in njeni
ljudje so bili zanjo prečudoviti.
Ljudem je zagotovo ostala v le-
pem spominu, uresničile so se
jim sanje, sedaj jim ostaja le še
nadaljevanka, kjer bodo lahko
Esmeraldo še občudovali.
Le koga si bodo Slovenci tako
močno zaželeli videti v pri-
hodnje, kdo bo nova "Esmeral-
da"?
VANJA NA
VEČERJI Z
ESMERALDO
Med navdušenimi oboževalka-
mi Esmeralde je tudi 16-letna
Vanja Orovič iz Moškanjcev, di-
jakinja drugega letnika ptujske
ekonomske šole. Nadaljevanko
spremlja od vsega začetka. Ker
babica ve za njeno oboževanje, je
izpolnila kupon na njeno ime v
Novicah. Sreča ji je bila naklon-
jena in bila je med tridesetimi
izbranimi, ki so se udeležili tele-
vizijskega snemanja. Vsi so ob
tej priložnosti dobili majico z
njeno podobo, ki jo bo Vanja
skrbno čuvala. Med udeleženci
snemanja so izbrali šest
srečnežev, ki so bili povabljeni
na večerjo z Esmeraldo, med nji-
mi je bila tudi Vanja. Večerjali
so v mehiški restavraciji Časa
del papa v Ljubljani. Predjed so
pojedli brez Leticie Calderon,
pridružila se jim je pri glavni
jedi. Skupaj so bili dobro uro in
pol, v nadvse sproščenem in pri-
jaznem vzdušju so se v glavnem
pogovarjali o nadaljevanki.
Vanjini vtisi s srečanja s tele-
vizijsko zvezdo so še zelo sveži.
Pravi, da niti v snu ni pričakova-
la, da se bo v živo kdaj srečala s
svojo priljubljeno igralko.
Vedno znova in znova mora
obujati srečanje z njo, vsi bi žele-
li vedeti, kako je bilo.
"ESMERALDO
RADI POGLEDAMO"
Kaj so pred obiskom Leticie
Calderon na letališču v
Moškanjcih povedali njeni
oboževalci? Kakšna je Esme-
ralda zanje in zakaj neki so jo
prišli pogledat? Povprašali smo
nekatere mimoidočih in nasta-
la je tale Tednikova anketa.
Verona Zgeč iz Zamencev:
"Rada bi videla, ali je Esmeralda
v resnici takšna kot v nadalje-
vanki. Meni se zdi, da je zelo
pravična oseba. Bomo pa videli
in slišali, kaj nam bo povedala,
ko bo prišla v Moškanjce in nas
pozdravila."
Avgust Milošič iz Malega
Okiča: "Rad bi videl Esmeraldo
in z ženo pričakujeva, da bo
prišla vesela. Posebej zanjo sem
naredil tudi haloški klopotec, ki
ga bo kot darilo ponesla s seboj v
Mehiko. Zelo se veselim
srečanja z njo, nanjo pa čakam že
kar nekaj časa, samo da bi prišla.
Povem vam, da redno
spremljam nadaljevanko Esme-
ralda."
Helena Dokša iz Zavrča: "V
Moškanjce sem prišla zato, ker si
želim videti Esmeraldo. Nič po-
sebnega ne pričakujem od nje,
rada bi jo enkrat v življenju vi-
dela od blizu in v živo. Rada gle-
dam tudi nadaljevanko in doslej
mi je bilo najbolj všeč, ko je Es-
meralda udarila Fatimo. Rada bi
ji podarila vrtnico ..."
Jožica Cafiita iz Sovič: "Prišli
smo, da vidimo Esmeraldo v
živo, predvsem zato ker mi je
igralka in tudi nadaljevanka zelo
všeč. Ne spremljam je tako zelo
redno, ampak takrat, ko imam za
to čas. Težko bi rekla, kaj mi je
na Esmeraldi tako zelo všeč. Ima
pač tako vlogo, ki je ljudem všeč,
saj tudi marsikdo od nas živi v
takih okoliščinah, kot so
predstavljene v nadaljevanki."
Slavko Gracer s Polenšaka:
"Na letališče v Moškanjce sem
prišel s svojo družino, ki želi vi-
deti Esmeraldo. Prišli smo že ob
13. uri in čakamo nanjo, zato
upamo, da bo prišla med nas
pravočasno, kajti lahko se zgodi,
da se bomo v družbi že prej napi-
li. Osebno nadaljevanke ne
poznam, bolj jo poznajo moji
domači, sicer pa je to televizijska
atrakcija in zelo poznana. Vem
tudi, da je Esmeralda že spregle-
dala; to sem spoznal ravno ta-
krat, ko sem šel iz dnevne sobe v
otroško in je doma nastal kraval.
Upajmo, da se ji vid v Sloveniji
ne bo poslabšal. Verjetno tudi v
prihodnje ne bom spremljal na-
daljevanke, ker pač za to nimam
časa, organizatorji pa bi morali
danes kupiti vsaj 2 toni žepnih
robčkov, ker se bodo še točile
solze."
Danica Žnidarič iz
Zamušanov: "Otroci gledajo Es-
meraldo in sem jih spremljala na
letališče, ker si jo želijo videti od
blizu. Včasih nadaljevanko tudi
sama pogledam, ker za redno
gledanje nimam časa, je pa to lep
film. Esmeralda je prijetna in ve-
sela bom, da jo bom danes lahko
tudi videla."
Stefanie Mojzes iz Hrvaške:
"Na letališču v Moškanjcih smo
zaradi Esmeralde, od sorodni-
kov smo izvedeli, da prihaja v ta
kraj. Veselim se, da jo bom lahko
videla, samo malo predolgo traja
to čakanje, njen prihod so nam
obljubili že prej. Zame je to lju-
bezenska zgodba, pogledam pa
nadaljevanko, ko utegnem. Ne
vem, kakšen konec bo imela Es-
meralda, verjetno bo nepričako-
van."
Dušan Lozinšek iz Stojncev:
"Otroka in ženo sem pripeljal v
Moškanjce, da skupaj vidimo
Esmeraldo. Tu in tam tudi sam
pogledam nadaljevanko, Esme-
ralda mi je všeč, tako kot mno-
gim drugim. Nič posebnega ni v
njej, dobra je sama nadaljevanka
in dobra je zgodba."
Davorin Novak iz Ormoža:
"V Moškanjce sem moral pripel-
jati ženo in otroka, da vidijo Es-
meraldo. Tudi sam jo poznam iz
nadaljevanke in rekel bi, da je
zelo lepa. Videl sem jo že v
Gorišnici, sedaj jo bomo počaka-
li še tukaj in upam, da nam bo
povedala kaj lepega. Ne vem pa
kakšen bo konec Esmeralde."
Aljaž Čuš iz Domave: "Prišel
sem pogledat Esmeraldo, igral-
ko, ki jo poznam s televizije.
Meni se zdi lepa in zanimiva, ve-
selim se, da jo bom lahko videl
od blizu. Rad bi ji povedal, da jo
rad gledam."
Pripravile:
Ma/da Goznik,
Tatiana Mohorko ii*
Marija Slodnialt
Fotografije:
Ni, Slodnlaltf
7. Mohorko
Klopotec bo Leticio Cal-
deron spremljal v daljno
Mehiko
Vanja, ki je bila izžreba-
na za večerjo z Esmeral-
do, pravi: "Letošnje
počitnice bodo verjetno
zanimive, ker me bodo
vsi spraševali o Esme-
raldi."
Večtisočglava množica na letališču v Moškanjcih
Esmeralda na balkonu ptujske Mestne hiše
Marcus, Leticiin mož, v vlogi fotografa
Boj za Esmeraldine razglednice v Ptuju
"Esmeralda ma vas rada - YES?'"
Verona Žgeč, Avgust Milošič, Helena Dokša, Jožica Cafuta, Slavko Gracer, Danica Žnidarič, Stefanie Mojzeš, Dušan Lozinšek, Davorin Novak in Aljaž Čuš
|.fpNIK - Četrtek, 9. julij 1998
7
forčija / popolnost turizma v klubih magic life
ffe Sff na dopustu lahko privošiiš več •••
jufizem je svetovna dejavnost številka ena, saj v njegovem
^iru posamezne države ponujajo (in če uspejo, tudi pro-
^o) vse, kar se na nekem območju ust>arja: hrano,
oijačo, storitve, izdelke, naravno in kulturno dediščino,
^aoje ••• Seveda pa je potrebno celotno ponudbo pripra-
vi) v takšni obliki, da bo gosta pritegnila, ga zadovoljila
ju za stalno priklenila nase.
pravzaprav so le uvodne misli
precej suhoparen začetek ses-
javka o tako rekoč popolni turis-
tični ponudbi, ki jo je pripravila
avstrijska turistična organizacija
Gulet (njeno popolno ime je
pravzaprav Gulet Touropa Tou-
jistik) in ki smo si jo s posredo-
vanjem agencije Sonček iz Mari-
Ijora (ta ima svoj sedež tudi v
ptuju v Krempljevi ulici - ob
stavbi sodišča) ogledali tudi ne-
kateri predstavniki slovenskih
medijev. Tej avstrijski popol-
nosti rečejo Magic Life -
čarobno življenje torej. Gre za
turistične centre, ki so jih
Avstrijci zgradili v Turčiji (tam
jih je sedem, sicer pa je Gulet
svoj turistični razvoj tudi pričel
v Turčiji), Grčiji (dva kluba Ma-
gic Life), Tuniziji (prav tako dve
središči), sistem Magic Life pa
izvajajo tudi na dveh svojih jah-
tah.
V čem je posebnost njihove
ponudbe? V tem, da z nakupom
eno-, dvo- ali večtedenskih
počitnic plačaš vse, od prevoza
(letalskega in avtobusnega z leta-
lišča do hotela), nastanitve (v
hotelih ali bungalovih) do vse
hrane in vse pijače, ki jo zmoreš
zaužiti, plačane so športne ak-
tivnosti in uporaba vseh
športnih objektov, ki jih posa-
mezni center nudi, cena zajema
posebne aktivnosti za otroke -
iratka ko greste na dopust v
center Magic Life, lahko denar-
nico pustite tako rekoč doma,
ker je ne boste potrebovali (ra-
zen seveda za spominke ali če se
boste udeležili katerega od izle-
tov do prekrasnih kulturnozgo-
dovinskih zanimivosti dežel
gostiteljic). Da klubi magic Life
niso kar tako, dokazuje na pri-
mer tudi podatek, da ima klub
Sarigerme v Turčiji (tega smo si
poleg pred dvema mesecema
odprtega Ultra Magic Life kluba
v Bodrumu v Turčiji ogledali)
60 odstotkov stalnih gostov - ta-
kih torej, ki v njem letujejo iz
leta v leto.
Pravzaprav bo kdo porekel, da
pretiravam v reklamne namene.
Vendar pa je bivanje v Turčiji,
čeprav samo tridnevno, razblini-
lo predsodke, ki jih ima človek o
tej deželi, pa tudi tiste o visoko
organiziranem turizmu, v kate-
rem se človek izgubi. Turizem,
kot ga ponuja Gulet, namreč člo-
veku zagotavlja individualnost,
nikdar nimaš občutka, da si le
eden v množici nepomembnih
gostov. Hotelski in vsi drugi ob-
jekti, v katerih živiš v času do-
pusta, niso neki novodobni arhi-
tektonski spački, pač pa izžare-
vajo vzdušje Turčije. Vsi zapos-
leni (v glavnem boste srečali
mlajše Turke) se v kar največji
meri trudijo, da bi ustregli vašim
željam. Morda boste imeli težave
s sporazumevanjem, ker pač vaša
nemščina ni popolna - ampak
popolna ni niti nemščina zapos-
lenih mladeničev, pa vam bo ta-
koj lažje (sicer pa se tudi z
angleščino da veliko postoriti),
in če zmorete nakupovati pri de-
beli Berti ali v Metroju, vam bo
uspelo tudi v klubu Magic Life v
Turčiji s prstom pokazati,
kakšne so vaše trenutne potrebe
po pijači.
Omenil sem že, da bivanje v
klubih Magic Life (enako je tudi
v manj razkošnih, a še zmeraj do
popolnosti organiziranih klubih
Papillon - v enem izmed njih, v
Kadikalah v bližini Bodruma,
smo preživeli drugi dan) zajema
vse človekove potrebe - vse, kar
je tam, vam je na voljo brez do-
datnega plačevanja. In kaj je to
»vse« na primer na področju
prehrane? Hrana je na voljo nep-
restano. Najprej zajtrk (samo-
postrežni, kot je samopostrežno
pravzaprav vse) do 9. ali 10. ure.
Ce ste zaradi nočnega življenja
zajtrk prespali, vam je do kosila
na voljo pozni zajtrk - do 12. ure.
Potem je dve ali tri ure kosilo.
Takoj po kosilu (ki je prav tako v
samopostrežni restavraciji, nata-
karji so tam samo zato, da za
vami pospravijo - in to v trenut-
ku) na drugem koncu pripravlja-
jo popoldanske prigrizke (ti so
zlasti primerni za otroke, ki
opoldne niso prav lačni, ob pol
treh pa jih zgrabi silna lakota po
hamburgerju, hrenovki v štručki
ali podobni hitro pripravljeni
hrani). Ste navajeni na angleški
čaj ob petih? Takrat je čas tudi
za kavico in kakšno pecivo. Do
kakih šestih, ko je večerja. Sa-
mopostrežna ali v posebnih res-
tavracijah (na primer italijanski,
turški - Sofra ji rečejo - ali
ribiški ali kaki drugi, v katerih
pa ti strežejo hrano natakarji;
ampak samo enega od glavnih
obrokov, predjed, solata in sladi-
ca so samopostrežni). Če vas bo
po večerji kakšna aktivnost spet
zlakomila, vam je na voljo pol-
nočni prigrizek. Bo dovolj? Hra-
na je pestra, nekoliko drugačna
od tiste, kot jo poznamo doma,
malce turška, pa vendar toliko
podobna, da ne bo težav niti z iz-
birčneži. Da o pregrešno dobrih
turških slaščicah ne govorimo.
Ali pa o postrvi, pečeni z zelenja-
vo v keramični posodi in to v
krušni peči, na koncu pa še gra-
tinirani s sirom? Če jo
pripravljate tudi pri vas, me brez
skrbi povabite!
Pijača je prav tako brezplačna.
Brezalkoholna in alkoholna. Od
alkoholne imajo na voljo lokalno
pijačo (turško pivo je prav prijet-
no, šesto še boljše od prvega, pri
desetem pa okus nekako posebej
zaživi), brezalkoholna pa je sve-
tovna - od pepsija do fante, spra-
jta in raznih limonad. Kavica?
Turška ali espresso. Koktajli?
Otroški in odrasli. Samo po njih
morate, prazne kozarce bo že od-
nesel kateri iz množice zaposle-
nih. In če boste pili mineralno
vodo, to ne bo zato, ker si druge-
ga ne boste mogli privoščiti, am-
pak ker tako želite v tistem tre-
nutku. Tudi to daje čarobnemu
življenju čarobnost: ljudje dobi-
mo občutek enakovrednosti, ka-
jti vsi si lahko privoščimo vse.
Mizica, pogmi se je tudi v naših
rokah.
Čistoča? Ponudniki čarobnega
življenja bi lahko bih užaljeni,
če bi podvomili o čistoči pri
njih. Kajti vse je na svojem mes-
tu in vse se blešči. Tudi če smo
ljudje včasih packi (spomnite se
samo čikov, ki jih zadimljeni del
človeštva tako rad odlaga kjerko-
li), množica ljudi, ki skrbijo za
red in snago v Guletovih turis-
tičnih postojankah, naše napake
odpravi. Sicer pa me je presene-
tila čistoča tudi drugih krajev
(kajti na račun slabe čistoče v
Turčiji sem slišal marsikatero).
Ko smo se na primer vozili ob
obali 40 kilometrov dolgega
jezera, nisem opazil niti ene
same samcate polivinilaste
vrečke ali kakšne druge svinjari-
je, obešene po bambusih -
pokažite mi eno samo slovensko
reko brez takih okraskov (da o
ptujskem ponosu - potoku Gra-
jeni - ne govorimo).
Pred tednom je novinar M.
Ozmec v Tedniku na prvi strani
razmišljal, kako pravzaprav vsi
na veliko hodimo na Hrvaško,
pa čeprav tam o nas nimajo lepe-
ga mnenja (če smo pošteni, nas
ignorirajo, kajti povsod po hote-
lih boste našli na primer slo-
vaške in češke napise, slovenske-
ga pa ne, pa čeprav Slovenci pus-
timo na Hrvaškem več denarja
kot drugi gostje). Mogoče bo pa
res čas, da odkrijemo tudi druge
turistične cilje. Se zlasti, če nam
ponujajo kakovost.
Mogoče še to. Če so vas zami-
kale počitnice, ki v svoji
ponudbi vključujejo vse {Alles
inklusive pravijo temu pri Gule-
tu), ali pa tiste s polpenzioni, ne
mislite, da je za letos za kaj take-
ga prepozno. Vedno se namreč
zgodi, da mora kdo od gostov v
zadnjem trenutku odpovedati
potovanje (mimogrede: za tak
primer je zavarovalnina vklju-
čena v ceno, vključena je tudi
parkirnina na letališču, do kate-
rega ste se pripeljali s svojim
avtomobilom, za ves čas vaše od-
sotnosti, vključeno je tudi zava-
rovanje za primer, da se v času,
ko ste na dopustu, kaj zgodi in
morate nujno domov - zago-
tovljen imate polet s prvim leta-
lom); no, m ce je nekdo poto-
vanje odpovedal, je njegov sedež
prost, za organizatorje pa ni
dražjega kot prazen letalski
sedež (pa čeprav je tako velik kot
Gulet, ki spravi na pot kar 60
odstotkov vseh avstrijskih letals-
kih turistov). Zato pa imajo v
agencijah še ponudbo za zadnji
trenutek - temu strokovno rečejo
u/tra last minute, ki je lahko tudi
do polovice cenejša kot običajno.
Ko smo v ponedeljek poklicali v
Sonček na Ptuju, so nam na pri-
mer povedali, da je za v Turčijo
na voljo letovanje po približno
65.000 tolarjev (14-dnevni pol-
penzion v Bodrumu - hotel s tre-
mi zvezdicami).
Za konec: hvala avstrijski tu-
ristični organizaciji Gulet ter
mariborskemu Sončku in njiho-
vi ptujski podružnici, ki so omo-
gočili, da lahko bralcem Tedni-
ka predstavimo turizem pri-
hodnosti s celovito ponudbo in
turistični izdelek Magic Life.
Jože Šmigpc
Klub Papillon (metulj) v Kadikalah je nekoliko manj razkošna različica klubov
Magic Life
Kadikale - klub Papillon
Dej "turške ekspedicije": (od leve) predstavnica
Ptujskega Sončka Sonja Požgan, direktor Miro Pri-
'^orac ter zakonca Trglec z radia Maribor
^^'■igerme - zaščitni znak turškega turizma
Ultra Magic Life klub v Bodrumu so odprli pred dve-
ma mesecema
a
Četrtek. 9. julij 1998 - TEDN||
CIRKULANE / PRIPRAVE NA lOO-LETNICO KULTURNO-PROSVETNEGA DRUŠTVA
Prihodnje leto bogato s Irvlfvroi
»Malo je društev, ki se lahko pohvalijo s tako dolgo tradici-
jo kot prosvetno društvo Francka Kozela iz Cirkulan. To
kaže na veliko željo in sposobnost ljudi iz tega dela Haloz,
da po težkem delu uveljavljajo svoj jaz tudi v ljubiteljskem
umetniškem sporočilu preko pesmi, tamburice ali odrskih
desk,« je ob 90-letnici KPD iz Cirkulan zapisal Franc
Lačen, sedanji predsednik Zveze kulturnih društev Ptuj, in
prav s temi besedami bi lahko danes, ko se v društvu
pripravljajo na praznovanje stotega jubileja, nadaljevali.
Pred kratkim so pripravili veselico s petjem, tamburanjem
in igro, s tem pa naznanili tudi bogato kulturno leto 1999,
ko bodo v društvu praznovali visoki jubilej.
O zgodovini društva, bogatih
začetkih v ljubiteljski kulturi in
seveda o domačinih, ki so
ustvarjali in bogatili kulturo na
vasi, je bilo že veliko zapisanega.
Pri sv. Barbari v Cirkulanah se je
kultumo-prosvetno življenje
začelo z ustanovitvijo bralnega
društva Naprej, sledili so tam-
buraški zbor in druge glasbene
skupine, pevci, godba na pihala
in ljubiteljski gledališčniki v
dramski skupini. Nekatera leta
so bila izredno bogata po kultur-
nem ustvarjanju, prirejali so raz-
ne kulturne prireditev in
srečanja, tudi zelo uspešno vese-
lice s petjem, tamburanjem in
igranjem, ki jih želijo obuditi.
Dramska skupina se je ohranila
do danes, prav tako mešani
pevski zbor, tamburaška skupi-
na se je znova sestala in uspešno
ustvarja, sedaj so se društvu
pridružili še ljudski pevci, lahko
pa bi v kulturno-prosvetno
društvo prišteli še mlade pevce
in tamburaško šolo, ki dela na
OŠ Cirkulane. Društvo je danes
bogato tudi po številu članov, ob
letu, ko bodo praznovali 100-let-
nico, pa bi bili zelo veseli, če bi
štelo sto m vec članov. Lahko se
pohvalijo tudi s svojim znakom,
ki ga ni težko opaziti in
predstavlja več simbolov: knji-
go, liro, masko ter trto z
grozdom, ki ponazarja Haloze.
NA BORLU
PREDSTAVA CEUSKI
GROFJE
V Cirkulanah se v tem času že
na veliko ukvarjajo s progra-
mom, s katerim se bodo predsta-
vili ob stotem jubileju, zato so
imenovali poseben odbor za
pripravo programa in brošure, ki
bo nekakšno nadaljevanje tiste
izpred 10 let. Boštjan Polajžer,
novi predsednik KPD Frančka
Kozela, pravi, da bodo poleg
100-letnice praznovali še 220-
letnico šolstva in bodo ob tej pri-
ložnosti odkrili spominsko
ploščo. Prizadevajo si še pri
obnovi cerkve sv. Katarine, čep-
rav zato še zdaleč nimajo fi-
nančnih zmožnosti, poleg tega
pa bodo program vseh prireditev
razvlekli na celo prihodnje leto.
V tem času imajo veliko dela, saj
bi se radi čim bolje predstavili in
8. septembra prihodnje leto, ko
bo osrednja svečanost v
domačem okolju, bi radi povabi-
li ugledne slovenske kulturne
delavce in ustvarjalce.
»Mešani pevski zbor bo
pripravil samostojen koncert,
organizirali bomo medobčinsko
in najverjetneje tudi republiško
srečanje tamburaških skupin iz
vse Slovenije na gradu Borlu,
kjer naj bi se sicer odvijalo na-
jveč kulturnih prireditev in čim
manj v zaprtih dvoranah.
Dramska skupina se že
pripravlja na velik gledališki
projekt - Celjske grofe v režiji Lo-
jzeta Matjašiča, igro pa bodo
odigrali na prostem na gradu
Borlu. Ponovili in pripravili
bomo še kakšno veselico s tam-
buranjem, petjem in igranjem,
čeprav prvič nismo bili tako
uspešni, potem pa imamo večji
projekt pred sabo tudi tambu-
raši. Ob jubileju društva name-
ravamo izdati CD z ljudskimi
pesmimi in predstaviti nalogo o
raziskavi naše noše, ki je že bila
opravljena pred kratkim. Razis-
kovali smo namreč noše tega
kraja z začetka tega stoletja in
vse to po fotografijah, ki jih ima-
mo v društvo ohranjenih iz-
redno veliko. Nekoliko lažje
delo imamo pri boršuri, saj obs-
taja arhiv za preteklih 90 let, do-
dali mu bomo le zadnjih 10, vse
to pa imata v rokah Jože Vido-
vič, dosedanji kronist, in Mate-
ja Muršec, predsednica odbora
za pripravo programa ob jubileju
društva.
Naše društvo se je že vključilo
v informacijski servis lokalne
razvojne agencije Halo, prišli
radi tudi v katalog Haloz, ki ^^
pripravlja, pripravljamo prop^,
gandni material, povezovali p^
se bomo še naprej s sosednji^j
kulturnimi društvi, veliko nas.
topali in želimo biti čim več v
medijih. Ob 100-letnici drušivj
pač ne želimo biti sami zase
želimo si večjih in odmevni^
prireditev z bogatim progra.
mom, kjer se bomo lahko ljudem
predstavili z vsemi sekcijam,
društva in bogatim kulturnim
ustvarjanjem. Ne nazadnje pa i
našim društvom, kamorkoli grj.
mo po nastopih, predstavljamo
svoj kraj, Haloze in našo občino
Gorišnica, ki nam pri našem
kulturnem delu veliko pomaga,«
Pred člani KPD iz Cirkulan je
torej zahtevna in odgovorna na-
loga, in četudi brošuro z zgodo-
vinskim orisom društva že sko-
raj imajo v rokah, pa se želijo ob
jubileju predstaviti z bogatim
ljubiteljskim ustvarjanjem, pri-
zorišče vseh prireditev pa naj bi
bil grad Bori. Najvztrajnejši
ustvarjalci in mentorji skupin
bodo v društvu zagotovo ostali
še desetletja in desetletja, zato se
ni bati, da bi kulturno ustvarjan-
je v Cirkulanah bilo tako kmalu
pozabljeno.
T. Mohorko
Boštjan Polajžer, pred-
sednik KPD v Cirkula-
nah.	Foto: TM
Najstarejša ohranjena fotografija društva iz leta
1899, ko je bilo ustanovljeno bralno društvo Na-
prej sv. Barbara v Cirkulanah s tamburaši,
moškim komornim pevskim zborom in dramsko
skupino.
ŽE ČETRTIČ / LEPOTE VINO-
GRADOV OBEH BREGOV MURE
Umetniško
ustvarjanje
pri Svetinjait
Pred dnevi je deset avstrijskih in slovenskih
umetnikov končalo petdnevno ustvarjanje na
letošnji tradicionalni, že 4. mednarodni sli-
karski koloniji "Lepote vinogradov obeh bre-
gov Mure". Gre za slikarsko kolonijo, ki se je
začela pred štirimi leti in je plod dobrega med-
sebojnega sodelovanja okrajnega glavarja Bad
Radkersburga dr. Konrada Kraicha in vodstva
Pomurskega sejma iz Gornje Radgone z direk-
torjem Janezom Erjavcem, na njej pa priznani
slovenski in avstrijski slikarji ustvarjajo lepo-
te vinogradov in drugih znamenitosti na le-
vem in desnem bregu reke Mure, v dveh prija-
teljskih pokrajinah in državah, ki čedalje bolj
sodelujeta na več področjih.
Potem ko so v minulih letih ustvarjali v okoli-
ci Klucka, pa na Janževem Vrhu ia Kapeli ter
lani v Bad Radkersburgu in njegovi okolici, se je
letos po pet slovenskih (Jože Faltin, Jože Den-
ko, Vinko Železnikar, Zdravko Taccy in Adolf
Pen) in avstrijskih (Alois Bresnik, Helga Ruse-
haitz, Christa NickI - Wladovski, Edith Maria
Keckeis in Franz Troper) slikarjev odločilo le-
pote slovenskih vinogradov prenašati na platno
v prekrasnih Jeruzalemsko-ormoških goricah
pri Svetinjah. V petih dneh so umetniki naslika-
li skupno čez 80 slik, njihove umetnine pa bodo
sprva razstavljene v hotelu Radin v Radencih ter
po še nekaterih pomurskih krajih, v času 36.
mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma pa
bodo slike krasile stene nekaterih prostorov na
Pomurskem sejmišču v Gornji Radgoni. Po
končanem sejmu bodo umetnine, nastale v oko-
lici Svetinj, razstavljene tudi ponekod v sosednji
avstrijski Radgoni: v Kurzentruiriu, Kurhotelu
ter hotelu Kaiser vom Ostereich, Radkersburger
Hof, v Parktermah in v Landhaus "Vier Jah-
reszeit".
"V Sloveniji imamo več sto različnih likovnih
kolonij, tudi mednarodnih, za katere pravzaprav
nihče ne zna natančnega števila. In med tem je
tudi naša kolonija, ki smo jo poimenovali kar vi-
nogradi obeh bregov Mure, ki pa je kljub vsemu
za malenkost drugačna od drugih kolonij, kajti
na njej vsako leto sodelujejo slikarji - umetniki
iz obeh držav in ustvarjanje poteka v dveh
državah. Mislim, da se je naša kolonija lepo pri-
jela in postala tradicionalna, z njo pa bomo vse-
kakor nadaljevali tudi prihodnja leta. Sicer pa
kot vsako leto smo tudi sedaj ustvarjali v
različnih tehnikah: akvarelih, akrilnih oljih in
tudi vseh drugih tehnikah. V Jeruzalemsko-
ormoških goricah smo tokrat imeli izvrstne po-
goje. Motive smo Črpali v prekrasni okolici, ki
smo jo zelo dobro spoznali, to pa so bili motivi iz
vinorodnih goric z veliko neokrnjene narave in
lepot. In tako bomo drugo leto nadaljevali na
drugi strani reke Mure v Avstriji, hkrati pa mo-
ramo biti hvaležni tako sponzorjem iz Avstrije
kot predvsem Janezu Erjavcu, direktorju Po-
murskega sejma, ki je bil tudi eden iniciatorjev
te zanimive kolonije," nam je povedal znani
soboški slikar Adolf Pen.
O. Bakal
KIDRIČEVO / GLASBENI UTRIP NA OSNOVNI SOLI
ffeif cerf mladih ffovfisfok
Pred štirimi leti je Suzana Menoni na osnovni šoli Kidričevo
vpeljala eno izmed glasbenih dejavnosti, ki popestrijo glasbeno
življenje na šoli. Otroke drugih, tretjih in četrtih razredov je
navdušila za igranje blokflavte. Ker se je odzvalo veliko otrok,
jih je zaradi laqega dela razdelila v dve skupini.
Interesna dejavnost je potekala
dvakrat tedensko po petinštiride-
set minut. Pouk je skupinski. Se-
daj so otroci prav tako razdeljeni v
dve skupini. V prvi so začetniki, v
drugi pa tisti, ki nadaljujejo igran-
je blokflavte. Začetniki preko igre
najprej spoznajo blokflavto in nje-
ne sorodnike med instrumenti.
Poskusijo pihniti vanjo in kmalu
ugotovijo, da morajo biti z njo
nežni. Naučijo se pravilnega di-
hanja in pihanja v blokflavto. Sle-
di pravilna drža in spoznanje,
kako izvabimo iz blokflavte
različne tone. Kmalu začnejo
spoznavati note. Ko spoznajo prve
tri tone in njihov zapis, se že
naučijo prvo pesmico - Kuža pazi.
Vedno več not poznajo in z njimi
vedno več pesmic. Spoznajo tudi
violinski ključ, notne vrednosti,
višaj, nižaj ... Skratka vse tisto, kar
potrebujemo za branje notnih za-
pisov. Naučijo se zaigrati veliko
preprostih otroških pesmic.
S tistimi otroki, ki nadaljujejo
igranje blokflavte še naslednjo leto
ali dve, pa se Suzana Menoni loti
zahtevnejših skladb. Zaigrajo
dvoglasne skladbe, kanone ali pa
pesmi popestrijo z Orffovimi glas-
bili in drugimi instrumenti. Veli-
kokrat nastopajo na raznih šolskih
prireditvah - večjih proslavah, no-
voletnem koncertu s pevskim zbo-
rom, prireditvi ob zaključku bral-
ne značke ... Otroci se veselijo vsa-
kega nastopa, da lahko svojo de-
javnost prikažejo čim več ljudem.
Najbolj pa se veselijo vsakoletnega
nastopa za starše. Na njem zaigrajo
vse pesmi, ki so se jih naučili v
enem šolskem letu.
Tudi letos so pripravili pester
program za starše in delavce šole.
22. junija so prikazali delo od sa-
mega srečanja z blokflavto pa do
najzahtevnejših izvajanj. Najprej
se je predstavila mlajša skupina,
nato pa še starejša. Obe sta poželi
velik aplavz. Ker pa papir na žalost
ne prenaša zvoka, nam utrinek s
srečanja pošiljajo preko fotografi-
je.
Ur
GUEDAUSCE PlUJ / ČETRTA PREMIERA SEZONE 1 997/98
Ptujsko gledališče je prejšnji četrtek,
2. julija, ob 21. uri na dvorišču za
dominikanskim samostanom pripravilo
letošnjo četrto premiero. Gre za delo
nemškega dramatika Tankreda Dorsta
Ovinek. Kljub dežju, ki je namočil
premierno predstavo, so gledalci in
igralci vztrajali do konca.
To je prva slovenska uprizoritev
Prevod je oskrbel Jaro Novak, režiser
je bil IVIatjaž Letin, dramaturginja Tatjana
Doma, lektor Arko, scenografka in
kostumografka Mirjana Koren
igralci pa Nenad Tokalič - Nešo, Tadej
Toš in Ivo Leskovec
Ovinek je igra o dveh bratih, eden je
poklicni sestavljalec pogrebnih govorov
(Tadej Toš), drugi pa mehanik (Nenad
Tokalič). Njuna poklica se izvrstno
dopolnjujeta, saj živita v bližini ovinka, iz
katerega avtomobili pogosto zletijo. Tisto,
kar še ostane od avtomobila in voznika,
pristane nedaleč od njunega doma.
Voznike in sopotnike pokopljeta kar na
svojem malem, a dobro obdelanem
vrtičku. Za mehanične storitve nadarjeni
Rudolf spravi razbite jeklene konjičke
spet v vozno stanje in prodata jih
naslednjemu potencialnemu kandidatu za
neuspešno vožnjo v ovinek...
Ustvarjalci predstavo posvečajo 2.
členu Zakona o varnosti cestnega
prometa (Uradni list RS, št. 30/98).
"Načelo zaupanja
2. člen
Udeleženec v cestnem prometu sme
pričakovati, da bodo vsi udeleženci v
cestnem prometu in tisti, ki skrbijo za
ceste, spoštovan predpise o varnosti
cestnega prometa in predpise, ki se
nanašajo na ceste."
Ponovitve predstave so danes (9.) in
jutri (10. julija) ob 21. uri.
iš
Tankred Darst: Ovinek
Tadej Toš, Nenad Tokalič in Ivo Leskovec v Ovin'
ku Tankreda Dorsta v režiji Matjaža Latina.
Foto: S. Zebec
ffpMIK • Petek, 9. julij 1998
9
^torat iz kulturne dedišiine
^^nedcU^*^ j® ptujski župan Miroslav Luci s sodelavci: tajni-
[;velin Makoter Jablučnik, vodjem oddelka za družbene
■ javnosti Ivanom Vidovičem in v.d. urednice Ptujčana Lilja-
Vog"'^^^ pripravil sprejem za direktorico Pokrajinskega
"jej a Ptuj Marjeto Ciglenečki, kije pred kratkim doktorira-
/a dosežek ji je čestital in želel še veliko uspehov na stro-
področju in tudi pri direktorovanju.
poudaril je, da je njen dokto-
pomemben tudi za Ptuj. V
^jggovem mandatu sta doktorja
znanosti postala dva Ptujčana,
Marjeto Ciglenečki tudi
Štefan Čelan, direktor Bistre.
Ptuj sta njuna doktorata po-
jjjginbna tudi zato, ker ostajata
oziroma bosta tudi v bodoče de-
lovala na tem območju.
Nova doktorica se je iskreno
zahvalila za sprejem, takšne po-
zornosti ni pričakovala. Svojega
doktorata ne jemlje kot nekaj
posebnega, zdi se ji, da je del
njene službene dolžnosti. Nje-
gova vsebina je tesno povezana
z njenim delom, naslov naloge
je Oprema gradov na Slovenskem
Štajerskem od srede 17. do srede
20. stoletja. Gradovi na Sloven-
skem so doživeli silno pus-
tošenje, takšnega niso zabeležili
nikjer drugje. Pozitivno pa je,
da je ohranjenega gradiva mno-
go več, kot so predvidevali. Dr.
Ciglenečki je poudarila, da je
bilo možno nalogo napisati le
zaradi izjemnega bogastva, ki je
shranjeno v ptujskem pokrajin-
skem muzeju. Tolikšnega bo-
gastva kulturne dediščine ni-
majo nikjer drugje.
Sprejem pri županu pa ni mo-
gel mimo teme o bodočem fi-
nanciranju muzejske dejavnos-
ti. Spremembe zakona o lokalni
samoupravi prinašajo nekatere
spremembe na tem področju,
med drugim tudi to, da naj bi v
bodoče financiranje muzejev
prevzele lokalne skupnosti, kar
po mnenju ptujskega župana ne
bo dobro, zato so kar trije pos-
lanci pripravili ustrezne
amandmaje, s katerimi so
skušali na včerajšnji seji držav-
nega zbora prepričati poslance,
naj bi financiranje muzejske,
gledališke, knjižnične in gale-
rijske dejavnosti še naprej osta-
lo v domeni države. Uspeh bo,
pravi ptujski žuapn, če bodo iz
teh sprememb izvzeti vsaj mu-
zeji.
MG
Čestitka ptujskega župana Miroslava Lucija dr. Marjeti
Ciglenečki, direktorici Pokrajinskega muzeja v Muju.
Foto: Črtomir Goznik
SLOV. BISTRICA/ JAVNA DELA NEKOLIKO DRUGAČE
^tuiskovanie naravne
U tretje leto poteka pri Ljudski univerzi v Slovenski Bistrici
izobraževanje ob etnografskem programu z namenom, spoz-
nati svoje kraje v preteklosti in ponovno obuditi šege, navade,
običaje, delovna opravila ter nekatere že skoraj pozabljene
domače obrti, kot so lončarstvo, steklarstvo, sodarstvo, co-
klarstvo, kovaštvo, ročna dela ter drugo in vse to približati
današnjemu življenju.
Slušatelji tretjih javnih del s
poglobljenim in široko zastavl-
i^nim etno programom pod
naslovom Pohorje, Haloze in
Dravinjske gorice - naš skupni
življenjski prostor, so pričeli
delo 3. decembra lani ter ga
uspešno sklenili 30. junija. Pri
HUdski univerzi, kjer so pred
^^mi leti pričeli program ve-
(medtem so se bistriške
^ezilje že dodobra uveljavile na
področju in danes delu-
samostojno v zadrugi Etno-
so s tem dobili nov polet
^^ 2 osemnajstimi udeleženci
^^tvarjali dalje. Začeli so razi-
in se izobraževati na
d H^?-^ naravne in kulturne
oisčine v svojem bivanjskem
olju. Kot je povedala direk-
j/^ca slovenjebistriške Ljud-
Univerze Vida Lepoglav, so
rj . 3 usposobiti vsaj enega tu-
icno-kulturnega animatorja
za vsak večji kraj v občini, a jim
je le delno uspelo. Sicer pa so v
sedmih mesecih druženja - o
tem je napisala priložnostno
pesem^ udeleženka javnih del
Vida Škrinjar - dodobra spoz-
nali kraje v bistriški občini, nji-
hove geografske in zgodovin-
ske posebnosti, kako ljudje go-
spodarijo, kako so živeli, delali,
se veselili, žalostih nekoč in da-
nes, kdo so bili pomembni
predniki s tega območja,
kakšna je tod govorica, katere
pesmi so nekoč prepevali, kako
so plesali, skratka kakšne so
bile kulturne in naravne zna-
menitosti krajev med Pohor-
jem, Halozami in na obronkih
Dravinjskih goric.
Kar 30 različnih predavatel-
jev jim je širilo obzorje, z vod-
jem projekta prof Srečkom
Stajnbaherjem pa so udeleženci
prehodili območje občine od
enega konca do drugega ter na
koncu izdelali kar 25 različnih
seminarskih nalog, bogato do-
kumentiranih s fotografijami
in viri. Mirno lahko rečemo, da
se jih ne bi sramovali na kakšni
višji ali visoki šoli. Mnoge teh
nalog bodo študentom in dija-
kom, ki bodo morebiti razisko-
vali območje občine, v veliko
pomoč, saj govorijo o etnologiji
Pohorja, Haloz in Dravinjskih
goric ter naravni in kulturni
dediščini tega območja. Zani-
miva je naloga o Cezlaku z nas-
lovom "Cezlak - moja vas", kjer
je Vida Škrinjar s pomočjo in-
formatorjev in drugih pripo-
močkov, pri delu sta jim bila v
veliko pomoč oba zbornika bi-
striške občine ter še drugi viri,
opisala Cezlak, kjer so v prete-
klosti lomili znameniti zelen-
kasti pohorski kamen. Uspela
je tako daleč, da se bodo v krat-
kem srečali še vsi živeči delav-
ci, ki so tod opravljali svoje
delo.
Kot je omenila Vida Lepo-
glav, so z razstavo prikazali
samo del svojega dela. V njem
pa obiskovalec, ki se v razstavl-
jeno poglobi, lahko zazna vso
lepoto pokrajine, bogastvo
kmečkega življenja, pesem kos-
cev in žanjic in glas klopotca v
vinogradih. Skratka v
današnjem odtujenem svetu
lahko ob vsem razstavljenem
gradivu z nostalgijo zaslutimo
vso domačnost nekdanjih
trdnih kmečkih domov. Žalos-
ten pa postane obiskovalec tam,
kjer domovi ali kar celi zaselki
nezadržno propadajo, ker so
mladi, ki bi morali nadaljevati
tradicijo, odšli za boljšim kru-
hom v dolino. Med takšne spo-
menike, ki jih ni več, sodi tudi
ena izmed znamenitih pohor-
skih hiš na Šmartnem, ki je
času njihovega obiska še stala,
nekaj dni kasneje pa je zgorela.
Vida Topolovec
razstave "Pohorje, Haloze In Dravinjske gorice - naš
^'^lienjskl prostor"
PTUJ / BOGOMIR LUGARIC - POBUDNIK PROJEKTA
PTUJSKE GALERIJE
Ptuj patrebuie galerijo
sadobne likovne umetnosti
Na Mestnem trgu 3 v Ptuju je
že sedem let odprta Luga-
ričeva galerija, v kateri so na-
prodaj dela akademskega sli-
karja Albina Lugariča,
občasno pa v njej razstavljajo
tudi drugi umetniki. Vodi jo
je njegov sin Bogomir, ki je
zadovoljen z obiskom
Ptujčanov in tudi drugih,
med katerimi so vse pogoste-
je tujci. Zal pa so za zdaj kup-
ci v glavnem domačini.
Bogomir Lugarič se ukvarja z
umetniškim fotografiranjem, v fo-
tografiji združuje slikarski pogled
na svet. S svojo umetniško foto-
grafijo, s katero se ukvarja že deset
let, je veliko pred drugimi v Slo-
veniji, rezultati, ki jih je v tem ob-
dobju dosegel, pa so zdaj bolj priz-
nani v tujini kot v Sloveniji. Mor-
da je del krivde tudi v njem sa-
mem, ker jih ne obeša na veliki
zvon. Zanj je pomembno le, da v
svoji umetniški fotografiji najde
likovnost.
Ker za razliko od drugih po Ptu-
ju hodi z odprtimi očmi, je v njem
dozorela ideja o gradnji mestne
galerije sodobne likovne umet-
nosti. Za to idejo oziroma projekt
se je v preteklosti zavzemal tudi
njegov oče, tokrat je pobudnik
sam. "Bolj kot vse palače, ki smo
jih postavili v Ptuju, se mi zdi po-
membno, da uredimo mestno ga-
lerijo sodobne likovne umetnosti.
To ni stvar, s katero bi se ukvarja-
li Ljubljančani, to je zadeva nas
Ptujčanov. To je naša identiteta, z
izgradnjo te galerije bomo iz-
pričali svojo kultumost, svoj od-
nos do mesta in njegovih ljudi," je
odločen v svoji ideji oziroma pro-
jektu Bogomir Lugarič.
"Pokrajinski muzej ima bogato
zbirko umetniških del avtorjev, ki
so in še bodo ustvarjali v našem
mestu. Ta bogata kolekcija umet-
niških del, ki je sedaj nihče ne
vidi, naj bi bila razstavljena in na
ogled Ptujčanom in drugim obi-
skovalcem mesta. Potrebo po ta-
kem prostoru čutim v tem mestu
zaradi kulturno-turistične ponud-
be in dviga splošne kulturne ravni
med občani. Po mojem bi bila naj-
boljša lokacija za gradnjo mestne
galerije v stavbi v Aškerčevi ulic
2, v kateri je propadajoče skla-
dišče z atrijskim dvoriščem, ki za-
gotavlja obilje svetlobe v razstav-
nih prostorih. Ta propadajoči
objket naj bi obnovili v slogu dru-
gih stavb starega mestnega jedra.
Ob koncu dvajsetega stoletja se
Ptuj razvija v sodobno slovensko
mesto, ki mu nujno pripada tak
kulturni objekt. Združeval naj bi
stalno zbirko in jo dopolnjeval z
novimi generacijami likovnih ust-
varjalcev, ki že vztrajno odpirajo
vrata likovni umetoosti na Ptuju
ob prehodu v novo tisočletje," je
svoj predlog o mestoi galeriji so-
dobne likovne umetnosti še do-
datno utemeljil Bogomir Lugarič.
MG
Zal smo ostali le pred vrati propadajoče stavbe v Aškerčevi 2 v
Ptuju, ki se niso dala odpreti, da bi lahko pogledali v njeno
notranjost	Foto: Črtomir
SOFIJA / MEDNARODNI SEMINAR O POUKU KEMIJE
Kmko poveiaii mmniman^
te zrn kemijo v šolmh
pRor^MSOB nuiSHB mmaam pummAVNm UOVEMUS
HA mr^HMor^mm SBMiMMJU iz kbmue v sofi/i.
Ptujska ginmaztla je vključena v mrežo šol
Unesco in je med njimi ena aktivnejših. Zato ni
naključje, da je Ut^ za slovensko nacionalno
komisijo za Unesco izbral {»edstavnika Sloveni-
je za kemijski seminar v Bolgariji ravno iz te
šole.
Seininar U&nje eksperimentalne kemije v
srednjih šolah je potekal pod okriljan Nacionalne
komisije za Unesoj, Ministrstva ža iasbra^anje
in znancst, Fakultete 2a kemijo pri Univerzi sv.
Klimenta Ohridska v Sofiji in Bolgarske akade-
mije za znanost 26. in 27. junija. Z nekaterimi
predstavniki drugih držav sem se priključil dvajse-
tim bolgarskim učiteljem kemije na srednjih
šolah, ki uvajajo dvoletni projekt uporabe mikrol-
aboratorijskih kompletov za izvajanje eksperimen-
tov. Cilj tega projekta je, v2podbuditi večje zani-
manje mladih za kemijo. Tako kot pri nas in v sve-
tu tudi v Bolgariji ugotavljajo vse manjše zaniman-
je mladih za naravoslovje in s tem tudi za kemijo.
Vzrokov je seveda več, zraven družbenih je treba
omeniti, da gre pri naravoslovju za zelo hiter raz-
voj teh znanosti in s tem razvojem se nenehno do-
polnjujejo in spreminjajo učne vsebine oziroma se
povečuje zahtevnost Ker so naravoslovne znanos-
ti eksperimentalne, je potrebno eksperimentiranje
tudi v šolah. Žal pa se zaradi velikega stroška opre-
me in kemikalij ter strupenosti kemikalij do ljudi
in okolja eksperimentira manj, kot bi bilo zažele-
no. Ravno z dcsperimenti pa bodo najprej v 23
srednjih šolah v Sofiji poskušali povečati motiva-
cijo učencev do učenja kemije z izrabo mikrol-
alK)ratorijskih kompletov. Komplet, ki ni večji od
peresnice, je namenjati vsakemu učencu za indivi-
dualno ejbperimentiranj^ omogoča pa enostavno
izvajanje tudi takšnih el^perimentov, ki jih zaradi
različnih vzrokov v šolah izvajamo le demonstra-
cijsko.
V Sofiji smo si oglecMi nacionalno naravoslov-
no-matematično gimnazijo, ki se l^ko pohvali s
številnimi nagrajenimi dij^i na kemijskih olim-
piadah. Prisostvovali smo uram kemije in izvajan-
ju eksperimentov z mikrolaboratorijskimi kom-
pleti. C^ledali smo si še fekulteto za kemijo, kjer
smo lahko sami izvajali nekatere eksf^rimente in
se prepričali o enostavnosti rokovanja z mikrol-
aboratorijskimi kompleti.
Seminarja je bil deloma tudi komercialno usmer-
jen, saj Bolgari iščejo tržišče za ta izdelek, ki ga za
enlurat razvijajo in izdelujejo Južnoafričani skupaj
z Američani. Ne glede na to pa gre za dober po-
skus, kako motivirati učence, in gre za komplet, ki
bi bil nepogrešljiv tudi med šolskimi potrebščina-
mi naših učencev. Upam, da bodo mikrolaborato-
rijski komplet imeli priložnost spoznati tudi drugi
učitelji kemije v Sloveniji že v novem šolskem
letu.
Boris Znmzek
PTUJ / SE O GIMNAZIJSKIM USPEHIH
Uspešni v tekmovanju iz kemije
Ob koncu šolskega leta so se ptujski gimnazijci udeležili tek-
movanja za Preglove plakete. Tudi letos so bili uspešni, saj so
osvojili najvišja mesta v državi. Veliko znanja so pokazali
učenci prvih letnikov, saj sta Maja Rosič in Davorin Lešnik
osvojila srebrno, Dejan Vražič pa bronasto priznanje. Črto
Kreft, dijak 2. letnika, je dobil bronasto Preglovo plaketo za
raziskovalno nalogo Radon v bivalnem okolju, v 3. letniku pa
je Marjetka Pal dobila bronasto plaketo.
"Ponosni smo na dosežene rezul-
tate, saj smo tekmovali v ostri
državni konkurenci. Na tekmo-
vanje sta nas pripravljala prof
Ljuba Kodela m mag. Bons Zma-
zek. Tekmovanje nam ni prineslo
samo zadovoljstva ob učenju in
doseženih rezultatih, temveč tudi
spoznanje, da je pred nami še veli-
ko zanimivega in neodkritega," so
povedali tekmovalci.
Letošnje tekmovanje so organi-
zatorji skrbno pripravili, tudi
udeležba je bila številčna. Sloven-
sko kemijsko društvo bo letos or-
ganiziralo še poletno šolo kemije
v Novem mestu, ki se je bo lahko
udeležilo 20 najbolje uvrščenih v
drugem in tretjem letniku.
Marjetlia Pal
10
četrtek, 9. julij 1998 - TEDN|k
Kuhmrski nms¥etl
Morske koike ali garnele
Tokrat nadaljujemo zadnjič načeto temo o garnelah.
Meso garenel je tako univerzalno glede uporabe, da ga lahko
uporabimo v hladni in topli kuhinji. V hladni kuhinji jih upora-
bimo kot solate, kaktajle, terine in pene.
Solate in koktajli so zagotovo i soljo in poprom in razžvrklja-
jedi, ki jih lahko pripravimo
brez večjega napora tudi doma,
pa še prijetna popestritev so v
vročih poletnih dneh, ko nam
ne ustreza velika količina hrane.
Solate in koktajli iz garnel so
pravzaprav jedi, ki dopuščajo
veliko lastnih vložkov, pri
čemer lahko upoštevate svoje
želje in okuse. Najobilnejšo ses-
tavino tako pri solatah kot pri
koktajlih predstavljajo kuhane
garnele oziroma repki garnel.
Kuhamo jih v slani vodi, ki ji
dodamo krhelj limone. Tako pri
solatah kot tudi pri koktajlih
dodajamo manjšo količino na
kocke narezanega poljubnega
sira, nato dodamo za standardne
okuse na kocke narezano zelen-
javo, kot je paradižnik, paprika
in sveže kumare, tisti, ki
obožujete posebnosti, pa dodaj-
te na kocke narezan avokado in
melono. Solate serviramo v
steklenih skledah ali servirnih
krožnikih, vežemo z majonez-
nim, jogurtovim ali vinegret-
skim prelivom ter okrasimo z li-
mono in vršički garnel.
Kaktajl iz garnel pa serviramo
v steklenih pecljatih kozarcih.
Na dno kozarca lahko nadeva-
mo glavnato solato, narezano na
tanke rezance, dodamo kuhane
garneline repke z dodatki, preli-
jemo s prej omenjenim preli-
vom in okrasimo.
Za zajtrk ali toplo uvodno jed
v svečanem jedilniku lahko po-
nudimo omleto iz garnel z avo-
kadom. Jajčno omleto pripravi-
mo po klasični metodi za eno
osebo iz 2 do 3 jajc, dodamo 2
žlici kisle smetane, začinimo s
mo. Posebej grobo sesekljamo
12 dekagramov očiščenih in
olupljenih garnel in jih šokira-
mo na treh dekagramih masla
toliko časa, da spremenijo bar-
vo. Dodamo četrtino avokada,
ki smo ga narezali na kocke, in
narahlo prepražimo, začinimo s
soljo, poprom in sesekljanim
koriandrom. Tako pripravljeno
mešanico vsipamo že na nekoli-
ko zakrknjeno jajčno omleto, še
nekoliko zapečemo, izsipamo na
krožnik, prepognemo čez polo-
vico, potresemo s sesekljanim
zelenim peteršiljem in parmeza-
nom ter ponudimo.
Kot toplo začetno jed ali kot
glavno jed pa si lahko pripravite
raviaole z nadevom iz garnel ter
ponudite z različno omako, na
primer omako s kozjim sirom
ali smetanovo omako. Najprej si
pripravimo klasično rezančevo
testo iz 25 dekagramov gladke
pšenične moke, dodamo 2 do 3
razžvrkljana jajca, 4 žlice olja ter
pol žličke soli. Vse sestavine na
hitro ugnetemo, tako da dobimo
kompaktno testo, v katerem ni
vidnih sestavin in ima v notran-
josti enakomerne zračne me-
hurčke, premažemo ga natanko
z belim oljem in pustimo
počivati 20 minut.
Nadev iz garnel za raviole pri-
pravimo tako, da vzamemo 50
dekagramov oluščenih garnel,
jih sesekljamo, dodamo 6 deka-
gramov kozjega sira ali enako
količino polnomastne skute, do-
damo še žlico sveže sesekljane
bazilike in žlico svežega sesekl-
janega peteršilja ter solimo in
popramo. Spočito rezančevo tes-
to razdelimo v dva enakomerna
dela in ju na tanko razvaljamo.
Na en del testa nadevamo s
pomočjo žličke majhne kupčke
garnelinega nadeva v primerni
razdalji, testo premažemo z raz-
tepenim jajcem in pokrijemo z
drugo plastjo testa. S pomočjo
koleščka ali noža narežemo
majhne okrogle krpe, ki jih ime-
nujemo raviaoli. Sveže raviole
skuhamo v slani vodi, posebej
pa pripravimo omako.
Omako s kozjim sirom pripra-
vimo tako, da vzamemo osnov-
no svetlo omako ali omako dou-
ble, jo temeljito prevremo in na
pol litra omake dodamo 10 de-
kagramov kozjega sira. Mešamo
tako dolgo, da nastane gladka
zmes. Kozji sir lahko zamenjate
z zdrobljeno polnomastno sku-
to. Serviramo na servirnem
krožniku, tako da na krožnik
naložimo kuhane raviole in pre-
lijemo s pripravljeno omako,
potresemo s sesekljanim petršil-
jem, okrasimo z
vejico bazilike in
ponudimo.
Nada Pignar,
učiteljica
kuharstva
Moj "PID", ali si
pozabil name?
Okrog 1.350.000 nas je nesrečni-
kov, ki so nas v privatizacijskem
procesu premamile Privatizacij-
ske investicijske družbe (PID-i) z
razkošnimi reklamami, da smo
jim izročili v upravljanje privati-
zacijske certifikate - vrednostne
deleže državljanov v državnem
imetju. Na to ponesrečeno potezo
oziroma na moj PID se obvezno
spomnim v času zaključnih
računov, ko slišim, berem in
čutim veselje tistih, ki dobijo di-
vidende. Pa čtudi tako posamič, se
mi je že zgodilo, da se mi je srečna
duša, ki očitno ni nasedla tem re-
klamam, imela veze ali dober nos,
zaupno pohvalila, koliko je
znašala dividenda njegove del-
niške družbe oziroma da so si že
pri hiši kupili za ta denar avtomo-
bil.
Čez 70 je nesrečnih PID-ov, ki
so v več kot dvajsetih Družbah za
upravljanje. Vsaka ima svojega di-
rektorja in še seveda svoj krog
uradnikov. Po nekih podatkih je
teh birokratov, ki prejemajo lepo
plačilo na račtm naše naivnosti,
vsaj 350. Torej denar je, saj se ti
drugače ne bi pasli na teh pašni-
kih, nam pa v isti sapi ponujali
preko medijev le upanje, da en-
krat bo tudi za nas, ki smo jim na-
sedli. Mnogo pa je tudi državlja-
nov, ki nikoli niso verjeli v last-
ninske certifikate in tako zavest-
no zamudili vse roke izročitve.
Imajo jih le za spomin!
Zdaj je krivec, da tudi minimal-
nih dividend za nas ni, tako ime-
novana privatizacijska luknja, češ
da premoženja ni več za vse dovolj
oziroma da ga ni več toliko, kot so
ga izračunali leta 1992. Šlo naj bi
za ogronmo količino manjka
državnega imetja (cca 200 mili-
jard), ki naj bi se znašlo v privat-
nih žepih mimo uradnega lastnin-
jena ali bilo prenešeno v tujino.
Govori se tudi, sedaj ko gre last-
ninjenje h koncu, da je še možno
to luknjo zakrpati z lastnino
"zdravih" državnih dobičkono-
snih podjetij.
Sedaj sem "upnik" v združenem
PID-u Infond Zlat, ki ravnokar
meče novo kost za glodanje med
svoje delničarje, namreč da gre v
kotizacijo na Ljubljansko borzo
vrednostnih papirjev. Kaj to po-
meni? Vem tudi, da ima v njem
(sanirana) NKBM 68% delež in,
da je njena skupščina pravkar iz
glasovala sklep o delitvi dobička
iz leta 1997 za dividende. (Kate-
re?) Tudi druge banke ravnajo po-
dobno.
Vsaj nekaj bi moralo kaniti iz
tega "lonca potegavčin", da bi si
PID-i pridobili minimalno zau-
panje med skoraj 70% državlja-
nov, ki se sedaj, ko "nepidovci
spet dobivajo dividende, čutimo
ponovno opeharjeni od lastne
države.
Rajko Topolovec
PRIPRAVLJA MAG. BOJAN SINKO, SPE^
KLIN. PSIH. / NEKATERI DRUGI PROBLEMI
DUŠEVNEGA ZDRAVJA - 180. NAD	J ^
Zcilrofv diruiinm In
cfuseraa JKifriRffe
41, nadaljevanje
Nevrotično
pogojeni zakonski
konflikti '19, nad.
Nevrotični zakon -
14, nad.
Konflikti med partnerjama v
anksiozno-depresivnem zako-
nu nastanejo iz več razlogov.
Prvi je ta, da pasivni zakonec
ni nikoli povsem prepričan o
tem, da vendarle ne bo
razočaran. Zato je nenehno na
preži. V tem smislu na vsakem
koraku tehta partnerja, njego-
ve besede in dejanja in skuša
na vse mogoče načine priti do
zagotovila, da je skrb partnerja
res iskrena. Ugotoviti hoče, ali
je partner v temelju dober,
povsem nesebičen in dovolj
vztrajen v svoji dobroti ali pa
se le pretvarja. To sumničenje
lahko zavzame bolesten obseg.
In končno mora partner vedno
dokazovati, da je "dobra mati",
pri čemer se znajde vedno
pred novimi preizkušnjami in
zahtevami, ki jim ni več kos.
Ljubosumnost teh oseb v
osnovi nima nič skupnega z
ljubeznijo in služi kontroli
nad partnerjem. Tako se znaj-
de aktivni partner nenadoma
sam priklenjen in vržen iz svo-
jega dominantnega položaja.
Seksualnost v teh zakonih je
motena. V pogovoru o tem pa
zakonca kaj rada zatrjujeta, da
je "spolnost zanju povsem ne-
potrebna", Žene so večinoma
otroško naivne in seksualno
pasivne ter fi-igidne. Spolnost
je zanje le "zakonska dolžnost".
Na kontracepcijo reagirajo
večinoma nelagodno in s psi-
hosomatskimi motnjami,
medtem ko imajo njihovi
možje težave s prezgodnjim iz-
livom.
Drugi razlog konfliktov, ki je
tesno povezan s prvim, je ta.
da "aktivnejši" partner v takeiu
zakonu postopoma čuti, (jg
njegov zakonec preveč -
pričakuje od njega, zaradi ^
česar se okrepijo njegovi^
občutki nemoči in dvomi o ;
lastni vrednosti. K tem dvo-
mom in občutkom zagrenje-
nosti pripomore tudi dejstvo,
da žanje več tihih očitkov ia
kritike kot hvaležnosti, prav
tako pa se aktivira njegov
občutek prikrajšanosti, V tej
medsebojni zapletenosti part-
nerjev, ko imata oba občutek,
da njuna pričakovanja niso iz-
polnjena in da je začetno labil-
no ravnotežje v zakonu
porušeno, ga skušata vzposta-
viti na najrazličnejše načine.
Naslednjič pa bomo govorili
o teh načinih vzpostavljanja
ravnotežja ter zaključili temo
o anksiozno-depresivnem za-
konu.
Mag. Bojan Šinko
Ce vrt poškoduje toia #•# I
... vrtniku splahni nekoliko zadovoljstva po pričakovani letini,
ne sme pa mu zmanjkati volje, da poškodovanemu rastlinju po-
maga pri okrevanju. Zvoniti po toči je res prepozno, takojšnja
nega po toči poškodovanega rastlinja pa je potrebna.
Vročinske nevihte, ki so se v zadnjih
dneh junija razbesnele nad našo deželo,
so iz svojih točonosnih oblakov nasule to-
liko ledenih zrn, da so ta na rastlinju
povzročila večje, neozdravljive, ali pa tudi
manjše, ozdravljive poškodbe. Ne glede
na vrsto gojenega rastlinja, ali so to sadne
in okrasne rastline ali vrtnine, drevnine ali
zelnate trajnice ali enoletnice, ker toča pač
ne izbira, pričnemo takoj ali nek^ dni po
nastanku škode negovalna, prehranjeval-
na In varstvena opravila.
Med opravili, ki se tičejo nege poškodo-
vanih rastlin, odstranimo povsem poško-
dovane rastline ali njihove dele, opravimo
zeleno rez in plitvo obdelavo tal. Rastline,
za katere ocenimo, da so toliko poškodo-
vane, da ne drugega mogle nadaljevati ve-
getacije, odstranimo z vrta in kompostira-
mo, na izpraznjena mesta pa posetjemo
ali posadimo druge vrtnine, ki bodo še go-
spodarno zapolnile vrtni prostor do nas-
lednje vegetacije. Drevninam polomljene
in nalomljene veje režemo pri osnovi zdra-
vega oziroma nepoškodovanega dela, s
tem da rane zgladinrKD in premažemo s
smolnim pripravkom in razkužimo. Para-
dižnik, paprike in podobne plodovke ople-
vemo In odstranimo poškodovane plodo-
ve, liste in poganjke. Korenovke in go-
(TKDljnice si v rasti naglo opomorejo brez
posebne nege ali pletve poškodovanih de-
lov rastline. Pri listavkah, solatnicah in ka-
pusnicah ob nepoškodovani rozeti odstra-
nimo krovne liste, če so ti poškodovani v
tolikšnem obsegu, da bi bili prej podvrženi
odmiranju kot pa obraščanju po točki
poškodovanih listov. Poškodovane sadne
plodove, ki še niso toliko v fazi zorenja, da
čbi bili uporabni za predelavo, je pripo-
ročljivo obrati z drevesa in pobrati po tleh
ter odstraniti, da preprečimo širjenje gnilo-
be na zdrave, nepoškodovane plodove.
Pri rezi sadnega drevja in okrasnih drev-
nin, poškodovanih po toči, ne smemo za-
nemariti vzgojne oblike drevesne krošnje
ali grma, kar še posebej velja za mlajše
drevnine. Po negi vrtnega rastlinja, poško-
dovanega po toči, vrt skrbno očistimo
vseh odpadkov, nastalih pri pletvi in rezi,
nakar obdelovalne gredice in drevesne
kolobarje plitvo prerahljamo, da zdrobimo
talno skorjo, nastalo ob nalivih, hkrati pa
vnesemo hranila v tla bližje koreninam, da
bodo tako hitreje dostopna rastlini.
Po toči poškodovane rastline čimprej po
nastanku poškropimo in oskrbimo z do-
datno rudninsko hrano. Gnojenje z rudnin-
skimi gnojili je v tem primeru priporočljivo
izvesti v dveh smereh: s trošenjem rudnin-
skih gnojil po tleh oziroma gnojenjem h
koreninam ter s škropljenjem z listnimi
gnojili neposredno na list. Za talno gnojen-
je uporabljamo le lahko topna in hitro de-
lujoča mešana gnojila nitrofoskala s pre-
cejšnjo vsebnostjo dušika. Dušik po-
spešuje rast in tvorbo listnega zelenila kot
pogoja za usvajanje organske hrane in po-
spešeno rast poškodovane rastline. Ven-
dar bi bilo napačno, če bi gnojili le z
dušičnimi gnojili, ker bi s tem rastlina pos-
tala še občutljivejša za okužtje z glivičnimi
rastlinskimi boleznimi. Gnojila morajo vse-
bovati tudi kemične prvine, potrebne za
rast in utrjevanje rastlin, da bodo uspešno
okrevale po nastalih poškodbah ter da
bodo pravočasno zaključevale vegetacijo,
kar je še posebej pomembno za drevnine.
Na tržišču obstaja dovolj široka izbira naj-
različnejših mešanic rudninskih gnojil, ki
jih izberemo po namembnosti za posa-
mezne vrste vrtnega rastlinja in količini od-
merkov po priporočilih proizvajalca.
Po toči poškodovanemu vrtnemu rast-
linju pa je ob potrebni negi in dodatni
prehranjenosti potrebno posvetiti poseb-
no pozornost pri varstvu pred rastlinskimi
boleznimi. Rastlina je na ranah,
povzročenih po toči, občutljiva na okužbe
z glivičnimi in bakterijskimi rastlinskimi bo-
leznimi. Na ranah se po okužbi pojavi gni-
loba ali druge vrste odmiranja rastlinskega
celičja. Mesto, kjer na rastlini pride do
okužbe, ni ozdravljivo. Takoj po nastali
poškodbi listov, mladik, cvetov in plodov
opravimo škropljenje z dotikalnimi fungici-
di, da preprečimo okužbe in zagotovimo
zdravo celjenje ran. Od kemičnih priprav-
kov so najučinkovitejši bakreni cuprablau,
kupropin ali bakreno apno. Ker baker pri
nekaterih vrstah vrtnih učinkuje na rast za-
viralno, je priporočljivo uporabiti nekatere
druge pripravke, kot so bakreni antracol,
bakreni euparen, ridomil ali dithane. Pripo-
ročene pripravke uporabimo v koncentra-
ciji po navodilih proizvajalca. Če
zmanjšamo količino odmerka, bo škropivo
neučinkovito, povečani odmerki pa na
rastlini, mladem listju in poganjkih
povzroče ožige, kar pa je za rastlino poleg
toče še dodatna poškodba. Škropljenje
po toči poškodovanih rastlin tri- do štirikrat
vsakih deset dni ponovimo, še posebej če
se po ujmi slabe vremenske razmere na-
daljujejo, kot je to v začetku letošnjega po-
letja.
Miran Glušič, ing.agr.
KRVODAJALCI
18. JUNU - Milan Potrč, Žabjak 65,
Branko Kos, Praprotnikova 12, Ptuj,
Stanka Šoba, Strug 11, Miran Cafuta,
Čučkova 13, Kidričevo, Andrej Pla-
ninšek, Apače 298, Marija Zdavc,
Preša 8/c, Jožica Predikaka, Kicar77,
Milica Pulko, Zakt 12,/b, Jožica Osterc,
Maistrova 27, Ptuj, Ivan Koienič,
Ftnžgarjeva 19, Ruj, Ivan Lesjak,
Nova vas pri Markovcih, Dragica Per-
hač, Placar 14, Janez Žnidarič, Lan-
cova vas 96, Janja Toplak, Langusova
30. Ruj, Jože Fideršek. Tržeč 34/a,
Slavko Petek, Gorišnica 154, Elizabe-
ta Roškar, Strmec 13, Miro Emeršič,
Lancova vas 56, Oragoslav Lupinšek,
Majšperk 52, Srečko Sitar, Lancova
vas 58, Stane Cafuta, Prešernova 17,
Ptuj, Janez Erbus, Podtože 25, Zdenka
Vidovič, Velika Varntca 32. Zdenko
Moinar, Volkmerjeva 5, Ptuj, Janez
Černivec, Podvinci 119, Rudolf Petro-
vič, Pacinje 28, Stanislav Ivančič,
Hrastovec 73/a, Milan Car, Industrij-
ska ul. 5, Kidričevo, Zlatka Bakač,
Lovrenc na Dravskem polju, Edvard
Jurgec, Lancova vas 68, Konrad Mur-
ko, Podvinci 133/b, Janez Škerjanec,
Tibolct 19/b. Branko Šenkiš, Žabjak
61, Zdravko Sok, Formin 1/a, Mirko
Horvat. Zamušani 46, Stanko Polič,
VIntarovci 76, Branko Repič, Videm
pri Ruju 24/a, Andreja Potajžer, Dok-
lece 26, Janez Muršec. LoČki Vrh
52/a, Branko Kovačec, Formin 14/a,
Zvonko Zajšek, Rujska Gora 104/a,
tvan Kukovič, Suha veja 7, Ruj, Boris
Boht, Grajenščak 45, Bojan Bertala-
nič, K brodu 27, Maribor, Srečko Puc,
Lešje 6/a, Alojz Bergant, Nebova 2/a.
Maribor, Janez Meglič, MarkovcI 4/b,
Ivan Stmad, Koračice 47, Ivan Jaunik,
Majeričeva 10, Maribor, Franc Fekon-
ja, Hajdoše 3/d, Janko Murko. Ra-
belčja vas 17, Štefan Breznik. Ul. Zof-
ke Kukovič 55, Miklavž na Dravskem
polju, Stanko Horvat, Kicar 140/a, Pe-
ter Zatar, Tuškova 30/a, Maribor, Mar-
jan Hlušička, Ob Grajeni 1, Ptuj, Iztok
Fridl, Zg. Ha}dina97/a.
23. JUNIJ - Helena Kokot. Mihalovci
58, Marjan Hohnjec, FaHnič 8, R
Hrvatska, Marjana Cizeri. Rakovci 2,
Branko Horvat, Miklavž 2, Emil Klrt)iš,
Njiverce 29, Ignac Kozel, Skorba
41/a, Silvo Zaje, Apače 13, Franc Len-
dero, Apače 297, Roman Meško,
Mezgovci 56/a, Alojz Kelc, Osiuševci
7, Majda Belšak, Bukovci 85, Roman
Krajnc, Kajuhova 1, Ruj, Leon Pišek,
Hotinjska cesta 75. Orehova vas.
Srečko Cajnko, Flegeričeva 3, Ruj,
Mojca Kušar, Nova vas 73, Danica Le-
ben, Podvinci 42, Dari<o Majhenič,
Doklece 24/a, tvan Strelec. Zg. Hajdi-
na 78, Jožica Matjašič, Zlatoličje 72,
Marija Vogrinec, Levanjci 10/a, Dušan
Pišek, Lovrenc na Dr. polju 7, Zvonko
Frčeč. Doklece 25/a, Ivan Nahberger,
Zg. Hajdina 37/a, Milan Fajt, Draženci
82. MIlan Prapotnik, CMD 17, Ruj,
Živka Gorišek, Majšperk 52, Branimir
Avguštin, Stopno 14/a. Darko Šumen-
jak, Prerad 37, Slavko Ljubeč, Nova
vas 73/a. Franc Viher, Nova vas
106/a. Drago Kokot, Mihalovci 58. Ev-
gen Muhič, Gorišnica 46, Beno Mur-
ko, Ul. Haloškega voda 1, Ruj, Miran
Krajnc, Koračice 30. Martin Leskovar,
Žabjak 7. tmer Brojaj, Ob Dravi 3, Rui-
Roman Kukovec, Sp. Hajdina 112.
Davorin Lubej, Tmlče 43, Boštjan Ko-
lar, Gorišnica 117, Elizabeta Korez,
Kočice 13, Andrej Petrovič, Repišže
1/b, Albert Frčeč, Apače 246. Maria"
Vindiš, Dragonja vas 8/a, Danica
Žižek, Volkmerjeva 9, Ruj, Franc Pa)-
Pongrce 4. Janez Venta, Senik 22,
Aleš VrabI, Ormoška cesta 87, Ptui-
Željko Tarodl, Arbajterjeva 8, R^i-
Ivan Črešnik, Anželova 20. Ruj, Ro-
man Skuber, Lancova vas 95.
|.fpNIK - Četrtek, 9. julij 1998
11
pItEDSTAVUAMO VAM VEDEŽEVALKO MAJDO IZ ŽALG^
ITacfci pomagmm llvdem^ to poinem tz srcu
l^^jlošalcem radia Ptuj je vedeževalka Majda iz Žalca dobro
ifii^^"	^ katerimi se skoraj vsak teden pogovarja
. telefonu v kontaktnih oddajah vedeževanja, jim prebira
toj^ karte in prerokuje njihovo usodo. In ker bralci Tednika
febirate tudi horoskope, kijih piše vedeževalka Majda, je že
Lv, da vam jo na kratko predstavimo.
\iajda je prisrčna in izredno
Ijoinunikativna ženska, ki ti že
prvem stiku da vedeti, da ni
tako od muh. Pravi, da so ji
^jenice že ob rojstvu podarile
jjgkakšno čudno notranjo moč,
ijj ico se je sama začela zavedati,
jg je krepila in razvila do te
^ere, da je, kar je. Sicer pa
vedežuje že prek 25 let po raznih
Ijajih Slovenije, zadnja štiri leta
pa si utira pot z vedeževanjem
prek telefona in prek osebnih
jfontaktov.
TEDNIK: Gospa Majda, zakaj
ij kako ste pravzaprav začeli
Ifot vedeževalka?
"Mislim, da je bilo okrog leta
1970. Moja tašča je čutila, da je v
meni neka posebna moč, in me
nagovarjala, naj poskušam z
vedeževanjem. No, začela sem
kot "šlogarica" iz kavnih usedlin,
in ker sem zelo veliko zadela,
sem se naučila še vedeževanja iz
kart, ki mi izredno veliko pove-
do in zagotavljam, da mi povedo
veliko resnic."
TEDNIK: Kot vidim, nimate
običajnih vedeževalskih tarot
kart?
"Ne, to so čisto navadne
šnops" karte, ki jih za vsako
vedeževanje znova in temeljito
premešam, pa tudi razdelim si
jih čisto po svoje. V njih kmalu
vidim usodo, ki je komu namen-
lena. No, včasih si pomagam
aidi s ciganskimi kartami, ven-
iar samo kadar gre za časovne
ladeve, za izračun kakšnih ob-
iobij in podobnega. Vedežujem
patudi s pomočjo rojstnih datu-
mov, s pomočjo lune, sonca in
podznakov, izračunavam tudi
hmio. Pri posameznih prime-
nh sodelujem tudi z bioenergeti-
kom in skupaj sva kar lepo
uspešna. Tudi v mnogih drugih
primerih so povratne informaci-
je zelo pozitivne."
TEDNIK: Torej se lotevate
tudi duhovne rehabilitacije?
"Nekaj podobnega bi lahko re-
kla. Včasih naletim na resnično
težke primere in veselim se, ko
skupaj z bioenergetikom
doseževa izboljšanje stanja. Med
težjimi primeri je bila pred krat-
kim recimo neka ženska, ki so jo
na zelo provokativen način spra-
vili iz službe, enostavno so jo
spodnesli. In ves čas njenega su-
spenza sem jo "držala pokonci",
še dane ji pomagam, da je stabil-
na."
TEDNIK: Na vaši mizi v idim
tudi nekakšne kroglice. Kaj je
to?
"To so energetsko pozitivne
kroglice in prav z njimi sem dos-
lej pomagala iz duševne stiske
mnogim, tudi mladim ljudem.
To počnem z veseljem, še pose-
bej ko je viden uspeh, ko gre na
bolje."
TEDNIK: Kje vse pravzaprav
razdajate svojo sposobnost
vedeževanja?
"Tega je veliko, poleg radia
Ptuj imam svoje redne kontakt-
ne oddaje tudi na radiu Tržič, na
radiu Polzela, radiu Rogla iz Slo-
venskih Konjic, pa na radiu Cel-
je, radiu Viva ter na radiu Mur-
ski val. Za vse te radijske postaje
- razen ptujske - pišem tudi
dnevne in tedenske horoskope.
Ker zahteva vse to veliko časa,
sem bila prisiljena početi samo
to, zato sem od začetka letošnje-
ga leta postala samostojna pod-
jetnica, imam torej svoj s.p."
TEDNIK: Poleg vedeževanja
pa tudi pridno pišete. Kaj vse?
"Res je, v sodelovanju z založbo
Skledar iz Ljubljane sem napisa-
la letni horoskop 1997, tik pred
izidom pa je nekoliko obsežnejša
knjiga o princesi Diani skozi oči
vedeževalke. Ker vse to počnem
kot entuziastka z veliko izkušenj
in znanja, z dovolj časa, a žal z
malo denarja, pač traja nekaj
časa, preden uspem kaj napisati
in izdati. Sicer pa izredno rada
pišem. Lahko vam zaupam še to,
da bo kmalu izšel tudi moj prvi
ljubezenski roman Boljši jutri. V
pripravi pa je tudi veliki družin-
ski horoskop, kjer bo poleg moj-
ih izkušenj in mnenj precej dru-
ge strokovne literature. Pri-
pravljam se tudi na svoj prvi pri-
ročnik za vedeževanje, v kate-
rem naj bi vsaka vedeževalka ali
vedeževalec našla tisto osnovo,
ki je potrebna za uspešno opravl-
janje tega."
TEDNIK: Kakšno pa je vaše
mnenje o pravi poplavi raznih
vedeževalcev, kako to, da jih je
naenkrat toliko? Vemo, da so
bili pred sedmimi ali osmimi
leti še prava redkost,
"Menim, da je na raznih ko-
mercialnih telefonskih linijah
zelo malo duhovnih ljudi, večini
gre le in zgolj za zaslužek. Iskre-
no povem, da nimam ničesar
proti takim linijam, saj si jo tudi
sama urejam. A trdno sem pre-
pričana, da bodo ostale "na
tržišču" le zelo dobre in strokov-
no dovolj podkovane vedeževal-
ske linije. Sama si prizadevam ta
to, da bi ob meni delali le re-
snično srčni in duhovni ljudje in
da bi klicatelji odkrito ugotovili:
to je prava linija, te se splača po-
klicati ..."
M. Ozmec
Naša vedeževalka Majda iz Žalca.	Foto: M. Ozmec
SfLCE / zlati gasilski jubilej
50 let V službi ljudstva
Na Selcih v Slwenskifi goricah so se končate slwesnosti
v počastitev 50-tetnice i^pešnega delovanja tamkalšnjega
gasilskega društva. Združili so jth s praznovanjem dneva
gasilcev občine Lenart Zlati jubilej so praznovati minuto so-
boto, ko so pripravili veilk mimohod gasite^ in proslavo z
bogatim kulturnim programom. Med drugim so nastopite
^tanice ženskega okteta KUD Voličina pod vodstvc»n Boža
Colx».
Ob tej priložnosti so zaslužnim članom in sodelavcem gasil-
ske organizacije podelili gasilska priznanja in odlikovanja. Raz-
vili so novi prapor Gasilskega društva Selce in odkriti relief za-
vetnika svetega Florliana. Praznični dan so na Selcih sklenili z
velikim gasilskim srečanjem in druženjem krajanov iz osrednjih
Slovenskih goric.
Naj ob tem povemo, da je lenarška g^ilska zveza tudi letos
pripravila zanimiv prc^ram za vsa društva, vključila pa se je tudi
v napore za urejeno tn čisto okolje. Vsa društva, ki tx)do želela
sodelovati v akdji ocenjevanja urejenosti gasilskih domov, se
lahko prijavijo do 1. avgusta. Ocenjevali bodo vse dorrKDve, teh
pa je v lenarški občini kar precej. Zavedajo se, da lahko urejeni
gasilski donwi veliko prispevno k lepi podobi nekega kraja
M.TOŠ
VELIKA NEDEUA/ TRADICIONALNA 5. NOC
Vreme |e vzdržalo
Minulo soboto so v Veliki Nedelji člani tamkajšnjega prosto-
voljnega gasilskega društva pripravili že 5. velikonedeljsko
noč. Tokrat jim je za razliko od prejšnjih šlo na roko tudi
vreme. Kakšne posebne vročine sicer res ni bilo, deževalo pa
tudi ni.
Srečanje se je začelo že popold-
ne z dvojnim tekmovanjem ga-
silcev. Pomerili so se v tekmo-
vanju za pokal Velike Nedelje in
v občinskem tekmovanju za po-
kal Gasilske zveze Ormož. Zbra-
lo se je približno 400 gasilcev iz
okrog 40 društev v občini in dru-
gih gasilskih zvez severovzhod-
ne Slovenije. Najdaljšo pot do
Velike Nedelje je imela ekipa z
Raven na Koroškem. Gasilci so
se pomerili v trodelnem napadu
in štafetnem teku. V tekmovanju
za pokal Velike Nedelje so med
članicami A slavile predstavnice
Borovcev, sledili pa sta ekipi
Biša in Koračic. Med člani A so
bili najboljši tekmovalci Sel
pred Vučjo vasjo in Ivanjkovci.
Članice B so bile edine in naj-
boljše iz Loperšic, člani B pa z
Raven na Koroškem, drugi so
bili gasilci iz Mekotnjaka Stara
cesta, tretji pa Hardek. V občin-
skem tekmovanju pa so se člani-
ce A razvrstile: Koračice,
Ivanjkovci, Trnovci; člani A:
Ivanjkovci, Savci, Miklavž; čla-
nice B: Loperšice in člani B:
Hardek, Ključarovci in Her-
manci.
Po prikazovanju gasilskih
spretnosti je bila zabava, na ka-
teri je tako kot pred petimi leti
na prvi velikonedeljski noči pre-
pevala Heidi. Pripravili so tudi
karaoke, na katerih je nastopilo
deset mladih pevk.
vfd
Ekipa Koračic se pripravlja na trodelni napad
(kHmtil^r h sfraiiisle?
METODA DELA
Kako sem se lotil dela? Najprej
poiskal splošno literaturo,
^ posvetoval z g. Lubajem, zgo-
(lovinarjem, in ga. Marjano Jev-
■^mov, arheologinjo v Pokrajin-
skem muzeju Ptuj. Oba sta se s
tematiko strinjala in sprejela, da
'^osta moja mentorja. Obema se
^ pomoč prisrčno zahvaljujem.
Naloga je sestavljena iz zbiran-
podatkov iz literature in virov
terenskega dela. Razvija se iz
splošnega k posebnemu. Za skle-
pa pa je bilo potrebna metoda
primerjave, kjer smo na podlagi
^Plošnih vedenj in posebnih ve-
^^nj o Ptuju napravili (čeprav
•hipotetične) sklepe.
. konec pa se nam sama vsil-
tudi primerjalna analiza
načinom življenja in ahi-
ekturo prostora stranišča v času
•^niljanov in danes. Te sklepe
prepuščam bralcu naloge.
•^MSKO MESTO
^ Nastanek mest
je mesto? Mesto je veliko
^vilo ljudi, ki živijo na relativ-
° niajhnem prostoru.
^Kako lahko mesto sploh nasta-
nastanek mest je človek mo-
Proizvesti hrano na enem
ostoru, torej obdelovati njive
(kmetijstvo, tudi živinoreja), in
se stalno naseliti. Mesto pa lahko
nastane šele takrat, ko so ljudje
sposobni proizvesti več, kakor
sami nujno potrebujejo za živl-
jenje, šele takrat so bili dani po-
goji za razvoj civilizacije in s tem
mesta.
Kraj, ki si ga je človek izbral za
naselitev, nikoli ni bil nakl-
jučen. Mesta v Mezopotamiji,
Egiptu in Grčiji, kakor v starem
Rimu niso nastala naključno,
ampak so jih zgradili na podlagi
temeljitega premisleka in po na-
tančnih urbanističnih načrtih.
Mesta so velikokrat nastala
tam, kjer so že bile naselbine, in
tudi pametni Rimljani so vedeli,
da so staroselci natanko preučili,
ali je kraj za naselitev primeren.
Sicer pa so tudi sami znali izbra-
ti kraj za naselitev.^® Veliko rim-
skih mest se je razvilo iz
vojaških taborov.
Danes lahko mesto nastane,
kjerkoli si le zamislimo, če je le
dovolj denarja (kapitala). Včasih
pa ni bilo tako. Nekoč so snoval-
ci novih mest v veliki meri
upoštevali naravne danosti in že
ustaljene navade (trgovske poti
...) ljudi.
Pogoji za naselitev so bili:
1.	ugodna geografska lega (va-
rovanje pred sovražnikom)
2.	bližina pitne vode
3.	rodovitna zemlja
4.	ugodne klimatske razmere
5.	prometna povezava (reke,
ceste)
6.	druge naravne danosti (npr.
kamnolom, ruda...)
# Rimsko mesto
V Rimu je bil Cezar tisti, ki je
prvi uresničil urbanistični načrt
velikega obsega (npr. drugače
speljati reko Tibero, zgraditi
nov forum, izboljšati mestno je-
dro Sicer pa lahko trdimo,
da je večina mest, vsaj če je obli-
kovanost tal dopuščala, imela
enako, štirikotno obliko. Pri
končni obliki mesta je imelo po-
glavitno vlogo tudi to, ali je neko
mesto bilo naselbina že prej in
ali se je razvilo iz vojaškega tabo-
ra. Na primer rimski Ptuj ni
imel značilne oblike mesta, kot
jo poznamo v Pompejih in
Ljubljani.
Opombe:
Najbolj me je presenetil Vi-
truvij (rimski arhitekt), ki je v de-
setih knjigah o arhitekturi zapi-
sal, kako pazljivo so ljudje izbi-
rali kraj za stalno naselitev. Na
prostoru, kjer so se nameravali
naseliti, so žrtvovali govedo, ki
je živelo na tistem prostoru (to-
rej jedlo in pilo), ter pregledali
njegova jetra. Če so bila zdrava,
je to pomenilo, da jedo zdravo
hrano in pijejo dobro vodo. Vi-
truvij, str. 27.
Antični Rim, str. 14.
Idealno mesto v tridimenzionalni obliki. Mesto obkrožata reka
In obzidje. Prihod v mesto označujejo pokopališča. Zunaj
mesta so zemljišča upokojenih vojakov. V mesto je speljan
akvadukt. V centru je forum. V mestu so tudi druge javne
zgradbe: amfiteater, gledališče, kopališče, svetišča. V njem je
veliko blokov (insul) In bolj ali manj razkošnih hiš (domus).
Življenje skozi stoletja, str. 14,15
Načrt urbanistično Idealno zastavljenega mesta. EIne Stadt wle
Rom, str. 9
|.fpNIK - Četrtek, 9. julij 1998
13
ftUJ / 50 SKUPNIH LET ZAKONCEV VAUDA
ffbred zlate poroke
9pravila Sferna Kuian
^l^ta želja zakoncev Fanike in Ivana Vauda iz Ptuja se je
^^sničila: obred njune zlate poroke je vodila Štefka Kučan.
pt» poroka je bila v poročni dvorani v Ptuju 27. junija.
pfvič sta se Panika in Ivan
\auda poročila 13. marca 1948 v
piuju, seznanila sta se na briga-
jjfski delovni akciji II. delovne
jjifigade Alfonza Šarha, ki je gra-
'jila progo Šamac-Sarajevo. Žla-
jj nevesta se je rodila v Gornjem
Lenartu pri Brežicah v družini s
jestimi otroki, ki ji je tanki kos
|,fuha rezala mala kmetija. Oče
bil rudar, ki je delal do leta
1928 v Franciji, zatem pa v
]-rbovljah in Zagorju, mati je
bila gospodinja. Denarja za na-
jaljevanje šolanja doma niso
[[Deli, Fanika si je želela v
meščansko šolo, a ji je mati po-
Itazala motiko in dejala: "Saj
veš, da nimamo denarja." Sprva
je delala na kmetih, da si je zas-
lužila za sol in sladkor. Leta
1941 je bila družina izseljena v
Šlezijo, Faniko so poslali na
delo v eno od avstrijskih tovarn.
Leta 1943 je pobegnila, za OF je
pričela raznašati pošto. Junija
leta 1944 se je vključila v I. ba-
taljon Kozjanskega odreda. De-
mobliziraala se je 24. maja 1945,
medtem pa je končala tudi tečaj
za bolničarke. Manjkajočo
izobrazbo je nadoknadila z
izobraževanjem po vojni. Delala
je v tekstilni tovarni, bila telefo-
nistka, največ delovne dobe je
oddelala v knjigovodstvu.
Ptujčani pa jo najbolj poznamo
kot dolgoletno tajnico ptujske
gimnazije. Zakonca Vauda pa so
si dobro zapomnili tudi vsi po-
hodniki v Haloze in Jelovice, ti
pohodi, bilo jih je devet (zadnji
je bil leta 1992), so bili organizi-
rani v okviru ZB NOV.
Zlati ženin Ivan Vauda se je
rodil leta 1922 v Gradiščah v
Cirkulanah v družini s osmimi
otroki. Na malem posestvu je
bilo življenje zelo trdo, zato se je
moral že zelo zgodaj udinjati
kot pastir pri bogatem kmetu na
Ptujskem polju. Izučil se je za
peka, vojna vihra ga je zatekla
med delom v pekarni v Zagorju
ob Savi. Okupator ga je poslal
na delo v avstrijski del Nemčije,
kjer je zidaril, ko pa se je uprl
težkemu delu, so ga poslali na
delo v pekarno v Kafenberg. Ju-
nija leta 1944 je pobegnil in
odšel v partizane v Lackov od-
red. Po vojni je svoje znanje
peka še izpopolnil, končal je
šolo za živilce (smer pekarstvo).
Med drugim je delal kot teh-
nični vodja za razvoj pekarstva
za Koroško, Prekmurje, vodil
pa je tudi investicije za novo-
gradnjo pekarne na Teznem.
Oba z ženo sta veliko delala tudi
na razvoju krajevne skupnosti.
V zglednem zakonu sta se jima
rodila dva otroka, v jeseni
življenja pa ju razveseljuje pet
vnukov in pet pravnukov.
Ob zlatem jubileju zakoncev
Vauda tudi naše iskrene čestitke.
mg
Zlatoporočenca Fanika in Ivan Vauda iz Ptuja
Foto: M. Ozmec
LESKOVEC / SREČANJE SOSOLCEV
Po 35 letih znova v šoli
v Leskovcu je bilo pred dnevi prijetno in po svoje nenavadno in
redko srečanje. Zbrali so se namreč nekdanji sošolci, ki so v
baloškem Leskovcu končali osnovno šolo pred 35 leti. Z njimi so
bili tudi učitelji in kuharica, in kot, nam je povedala Nada
Voglar, pred 35 leti učiteljica v Leskovcu in danes upokojenka v
Lenartu (pred upokojitvijo je učila v Cerkvenjaku), je bilo to
srečanje res nepozabno in izjemno prijetno. Marljivi organiza-
torji so se potrudili, da je kaj, udeležili pa so se ga vsi nekdanji
sošolci. V Leskovec so prišli iz domovine in tujine, kamor so
mnogi odšli za kruhom • celo iz daljne Avstralije. Takšna je bila
pač njihova usoda.
Nekdanji sošolci so se najprej
udeležili maše, ki jo je domači
župnik imenoval »abrahamova
maša«, saj večina sošolcev letos
praznuje abrahama. Po ogledu
šole, ki se je od njihovih časov
pa do danes bistveno spremeni-
la (vendar pa spet še ne dovolj,
da bi bila že pripravljena na pre-
hod na devetletno šolanje), so se
sošolci zadržali v prijetnem kle-
petu skupaj z dvemi učitelj ica-
Foto: Kosi
mi in tedanjo ravnateljico. Ob
prijazni pogostitvi v šoli se niso
mogli raziti in posloviti od šols-
kih klopi, v katerih so vnovič
sedeli in zapeli pesmi mla-
dostnih dni. Po ogledu šole so se
zbrali v lokalu Leska, kjer so jih
lepo pogostili, obdarili in pri-
jazno sprejeli kot dobre stare
znance. Zaplesali so ob glasbi in
se veselili pozno v noč, nato pa
se razšli z željo, da bi se kmalu
spet srečali.
M.TOŠ
Nagradno turistično vprašan|e
v bogato ptujsko poletno do-
Sajanje, ki je strnjeno pod skup-
nim imenom Festival Poetovio
in ga je pričelo 2. julija ptujsko
gledališče s premiero Ovinek,
se že po tradiciji vključuje tudi
ptujsko turistično društvo, ki je
eno od petih najstarejših v Slo-
veniji, saj je pred dvema letoma
praznovalo 110-letnico bogate-
ga dogajanja. Pripravilo bo tu-
ristične dneve, ki se bodo
Pfičeli 31. julija in končali dru-
gega avgusta.
Fotografija prikazuje vzho-
dno stran mestnega stolpa z
^'Zidanimi rimskimi spomeni-
Foto: Črtomir Goznik
Gre za sklop štirih razstav oziro-
ma sejmov: sejem domače in
umetne obrti na Slovenskem trgu
in Prešernovi ulici, razstavo cvetja
v Grajski ulici in na dvorišu Verita-
sa, razstavo ribištva in lovstva, ki
naj bi jo predvidoma postavili v
kavarni Evropa, ter razstavo slik z
motivi Ptuja. V teh dneh bodo po-
delili tudi okrog 30 priznanj za
urejeno okolje oziroma najbolje
ocvetličeno hišo v Ptuju.
Predsednik turističnega društva
Ptuj Albin Pišek pa ob tem napo-
veduje tudi bogato glasbeno do-
gajanje - vsaj dve glasbeni skupi-
ni in tudi Glasbenega popotnika v
živo.
Nagrado za pravilen odgovor,
da se stavba z arkadami nahaja v
Dravski ulici v Ptuju, prejme Ja-
nez Slanič iz Ulice Vide Alič 5,
Ruj. Čestitamo.
Današnja fotografija prikazuje
vzhodno stran mestnega stolpa z
vzidanimi rimskimi spomeniki.
Leta 1830 je ptujski kurat Simon
Povoden v vznožje stolpa poleg
nekaterih že prej vzidanih spome-
nikov dal vzidati na novo zbrane
rimske spomenike iz Ptuja in
mestne okolice. Tako je nastal
eden najstarejših lapidarijev na
prostem. Vprašanje je, po kom se
ta muzej imenuje danes. Nagrada
za pravilen odgovor, ki ga
pričakujemo v uredništvu Tedni-
ka, Raičeva ulica 6, do 17. julija,
sta Zrcalo (katalog turistične
ponudbe Ptuja in okolice) in spo-
minek.
14
Petek, 9. julij 1998 - TEDlu^
Hišica ob predstavitvi, fotografija iz arhiva šole
TRNOVSKA VAS
• Zagorela
hiši€a ob šoli
"Peli so jih v cimprani hiši" je
bil naslov projekta, ki so ga jese-
ni 1993 pripravili v OŠ Trnovs-
ka vas. Ob tej priložnosti je Stan-
ko Mihelak iz Črmlje izdelal
cimprano hišico, pokril pa jo je
Anton Krajnc iz Ločiča. Pri iz-
delavi so pornagali tudi učenci.
Po končani predstavitvi projekta
v domu krajanov v Trnovski
vasi so hišico (velikosti 3 m x 1,5
m) postavili pri šolski stavbi.
Tam je spominjala na projekt in
čase naših dedov in babic. Pred
kratkim pa jo je nekdo odnesel
na asfalt pred šolo in zažgal. Zra-
ven tega je še zakuril v košu za
smeti. V napoto mu je bilo tudi
nekaj rož okrog šole. Vendar za-
posleni v šoli pravije, da se
nočni obiski v bližini šole redni,
saj jim je nekdo "presadil" tudi
rože v koritih in na gredicah ok-
rog šole. Odgovorni v šoli so
zgroženi nad tako skrajno ob-
jestnim dejanjem in so zadevo
prepustili Policijski postaji Ptuj.
Zmago Šalamun
JURŠINCI
• Zasedal je
občinski svet
Svetniki občine Juršinci so na
svoji redni seji sredi minulega
tedna potrdili predlog spre-
memb in dopolnitev statuta
občine, domače podjetje Zidar,
d.o.o., pa izbrali za izvajalca del
pri vzdrževanju javnih poti.
Tokrat so razpravljali mdi o
predlogu razpisa za dodelitev
sredstev, namenjenih finančnim
intervencijam za ohranjanje in
razvoj kmetijstva, v višini 7,9 mi-
lijonov tolarjev, razpis pa bo ob-
javljen v avgustovski številki
občinskega glasila. Svemiki niso
dali soglasja k povišanju cen vzgo-
jnovarstvenih storitev, saj želijo
do naslednje seje pridobiti še ne-
katera pojasnila. Razpravljali so
tudi o plačah, nadomestilih in
drugih prejemkih občinskih fun-
kcionarjev in delavcev občinske
uprave, oba sklepa o plačah pa je
občinski svet potrdil. Sledila je
še nekoliko daljša razprava o or-
ganiziranosti šolskega okoliša
OŠ Juršinci in znova so svemiki
opozorili na težave, ki se po-
javljajo pri neselju Hlaponci, od
koder šoloobvezni otroci hodijo
v šolo Juršinci in v sosednjo
občino Domava. Svet je sprejel
poseben sklep, s katerim se
obrača na šolsko ministrstvo in
vlado z zahtevo, da se za to nasel-
je določi en šolski okohš, ki bo
spadal pod^ občino Juršinci in
tako pod OŠ Juršinci, kamor na-
selje sodi.
PTUJ
m V strojnih
krožkih pred
žetvijo
čeprav se uradno letošnja
žetev ni pričela, pa so na nekate-
rih poljih Dravskega polja na
začetku tega tedna komajbi že
želi letošnji pridelek pšenice.
Člani strojnega krožka Po-
sestnik Ptuj in strojnega krožka
Dravsko polje pa so pred dnevi
določili tudi enotno ceno kom-
bajniranja, ki znaša 14 tisoč to-
larjev po hektarju, enotna pa je
tudi cena baliranja slame - 45 to-
larjev za balo.
TM
DESTRNIK
• Sprejem za
odliinjake
v ponedeljek, 29. junija, je
župan občine Destrnik - Trnovs-
ka vas Franc Pukšič sprejel
učence in učenke, ki so bili vseh
osem let odlični, in tudi tiste, ki
so izdelali osmi razred z
odličnim uspehom. Povabljenih
je bilo devet učencev in učenk:
iz OŠ Destrnik Mateja Potrč,
Marko Zadravec, Vanja Požegar,
Mateja Matko, Mihael Maurič in
Aleš Markuš in iz OŠ Mladika
Ptuj Roman Maguša, Janja
Pukšič in Uroš Majerič. Župan
je poudaril, kako pomembno je
znanje za razvoj in napredek
občine, zato so se v občini
odločili tudi za prioritetno nalo-
go izgradnje šol. Nato so učenci
prejeli priznanja in nagrade (Al-
manah slovenskih občin, knjigo
Majde Potrata o Leopoldu
Volkmerju, majico in občinsko
zastavico). Po končani sloves-
nosti pa so odličnjaki še po-
kramljali ob pizzi in soku.
Zmago Šalamun
ORMOŽ / OTROŠKE DELAVNICE
Za pestro poletje
čeprav srčno zaželene, so počitnice za otroke kaj kmalu
dolgočasne, če nimajo prave zaposlitve. Ker se družine na
počitnice odpravijo le za krajši čas, postanejo počitnice kar
naenkrat dolge. Zato so pri Občinski zvezi prijateljev mla-
dine Ormož letos že drugič zapored organizirali Teden
ustvaijalnosti mladih. Delavnice so namenjene osnov-
nošolskim otrokom, ki bodo tako koristno izrabili
počitniški čas, spoznali bodo veliko novega in se ob tem
tudi zabavali. V društvih po občini so izbrali svoj počitniški
teden, v katerem bodo delavnice potekale, in pripravili za
vsak dan kaj zanimivega. Uspeli so pridobiti tudi prostovol-
jce, ki so prevzeli delo mentorjev.
Najprej poteka teden ustvarjal-
nosti v Ormožu. V ponedeljek je
bila organizirana delavnica bo-
rilnih veščin, v torek so otroci
spoznavali ptice v mestnem par-
ku, včeraj so se ukvarjali z lut-
karstvom, danes bodo slikali na
svilo in papir, jutri pa jim
pripravljajo disko. Delavnice
potekajo v prostorih osnovne
šole Ormož vsak dan med 9. in
13. uro.
V ponedeljek pa se prične te-
den ustvarjalnosti pri Miklavžu.
Delavnice se bodo pričele ob 8.
uri in bodo trajale do 13. ure. V
ponedeljek bo lončar Belci v
prostorih osnovne šole Miklavž
otroke poučil o oblikovanju gli-
ne, v torek jim bodo člani kul-
turnega društva pripravili lut-
kovno delavnico, v sredo bodo
na športnem igrišču družabne
igre in igre z žogo. Prihodnji
četrtek bodo domači gasilci otro-
kom predstavili gasilske de-
javnosti, teden pa se bo končal z
izletom, ki ga bo pripravilo tu-
ristično društvo po okolici kraja.
Organizator upa, da bo tudi le-
tos odziv otrok tako razveseljiv
kot lani.
vki
RAZMIŠUAMO
O ormoškem bazenu
s srcem in razumom
Življenfe ob ormoškem bazenu je zadnja leta dokaj mirn^
Včasih so se stanovalci pritoževali nad nenehnim hrupon)
kričanjem, nočnimi kopanji in podobnimi motnjami v nor!
malnem življenju sicer zelo mirnega naselja. Zadnji dve Uf
zmoti mir, ki tukaj vlada, le še močan zvok kosilnice,
redno pokosi travo na bazenu. Očitno se želi ustvariti vtij
da bazen le ni zapuščen. Pa je! Zapustili so ga kopalci in sn!
pustile so ga tudi vse dobre vile.
Ormoški bazen je ormoški problem že več let. Na po-
sebnenm sestanku med člani sveta KS Ormož in njihovim
predsednikom Alojzom Sokom ter županom Vilijem Trofe-
nikom je bilo slišati, da bazen zadnja leta prinaša le zgubo
- zaradi deževnih poletij in zaradi dotrajanosti. Da se
kakšnega posebnega dobička iz bazena najbrž res ne da
izvleči, je pokazala tudi nezainteresiranost zasebnikov, ki
jim ga občina ni uspela podtakniti. V zadnjih letih so vsako
leto za bazen namenili okrog 4 milijone tolarjev, da so ga
sploh usposobili za odprtje. Temu pa se je redno pridružila
še izguba. Leta 1996, ko je bil bazen zadnjič odprt, je bilo le
33 kopalnih dni in 3000 prodanih vstopnic. V letu 95 je bilo
41 kopalnih dni in 9283 prodanih kart, leto poprej pa 56
kopalnih dni in čez 10.000 prodanih vstopnic. Trend je lepo
viden - vedno manj sončnih dni, manj prodanih vstopnic in
večja izguba.
Roko na srce, priznati je treba,
da je ormoški bazen zanič. Pa
začnimo kar z objektom, ki ga je
hudo načel zob časa in zanemar-
janje lastnikov. Ponaša se s pre-
dpotopnimi smrdljivimi kabina-
mi za preoblačanje, razmontira-
nimi garderobnimi omarami in
sanitarijami, v katere skrbni
starši svojega otroka gotovo ne
bi pustili. Gostinska ponudba je
bila vsako leto slabša. Spomnim
se časov, ko so tam pripravljali
ogromne sendviče in sladoled iz
avtomata. To je bilo zares dolgo
tega, ko je ob bazenu stala še ska-
kalnica. Prav zaradi nje je bil
ormoški bazen nekaj posebnega,
saj take visoke skakalnice ni
imel nihče daleč naokoli. Vsi so
imeli namreč normalne,
običajne bazene, v Ormožu pa
imamo bazen za skoke v vodo in
dimenzij za igranje vaterpola.
Zaradi poglobitve na enem delu
je treba vanj naliti precej več
vode, menda naj bi imel 2,5 krat
preveliko kubaturo. Doslej vode
ni bilo treba plačevati in je bilo
to prav vseeno, v zadnjih letih pa
so se razmere spremenile...
Beton bazenov je po strokov-
nih ocenah dotrajan, in če se
bomo kdaj v Ormožu še želeli
Isopati, bo treba zgraditi nov ba-
zen. Pa tudi nov mali bazen, saj
stari ne ustreza novim var-
nostnim predpisom. Treba bo
zgraditi več tušev in urediti dos-
top do vode le preko tušev. Tudi
sama stavba ne vzbuja nobenega
zaupanja. Če povzamem -
porušiti in zgraditi na novo. Tu-
kaj pa se postavi vprašanje, kdo
se bo v Ormožu kopal. Vse pre-
večkrat se izkaže, da se
obnašamo kot razvajeni otroci -
nekaj si silno želimo, potem pa
nova pridobitev sameva. Bo tako
tudi s kopališčem?
Ormožani smo na svoje kopa-
lišče emotivno priklenjeni, ven-
dar je treba pogledati resnici v
oči. Pri morebitni obnovi bazena
ne gre za emocije, gre za denar.
Medtem ko smo v Ormožu spali
na stari slavi nekoč dobrega in
priljubljenega kopališča, so v
sosednjih mestih postavili mo-
derna kopališča, ki nudijo poleg
velikih površin še tobogane, top-
lo vodo, podvodno masažo, ob-
bazensko športno in gostinsko
ponudbo. Po ulicah se govori, da
naj bi bazen obnovili, menda se
celo pripravlja projekt. Ker de-
narja seveda ni, omenja se vsota
45 milijonov tolarjev, bi ob
spretnem manevriranju na
občini morda našli kakšno
rešitev. Pritiski potencialnih ko-
palcev so veliki, da ni večjih pro-
testov, se gre zahvaliti le nenak-
lonjenemu vremenu. Preden pa
se velikopotezno zaplanira pros-
tor sedanjega bazena, pa ne bi
bilo odveč, če bi projektanti po-
mislili, da je lokacija sedanjeg,
kopališča nekoliko ponesrečena,
saj je na eni strani obdan z nasel!
jem, na drugi s parkom in niuj
nobenih možnosti za širitev
Daleč premalo je tudi parkirišč
Komu bo namenjeno kopališče",
In ker je menda potrebno vst
postaviti na novo, ali ne bi bik
bolje bazena postaviti tam, kje-
je bila najdena topla vodai
Ormož se je v svoji razvojni stra-
tegiji odločil za turizem, tega p;
se s takšnim bazenčkom brez
revane vode in ob kakšnih 30 ko-
palnih dneh pač ne moremo iti
Vse to so momenti, ki bi jih pro
jektanti morali razmisliti trezno,
brez nepotrebnih čustev. Tukaj
gre namreč za denar, veliko de-
narja, in nepremišljena
odločitev se nam bo še lep čas
maščevala.
viki klemenčič ivanuš«
|.fpNIK - Četrtek, 9. julij 1998
15
^EMART / kaj bo s presežki mleka
fodo na taiun lastninjenja
0lekarne trpeli kmet/e?
.tfiARSKI PROIZVAJALCI MLEKA RAZUMEJO TEŽAVE MLERKARNE^ VENDAR NE MO-
(JO NOSITI VEDNO VEGIH BREMEN ZARADI OBČUTNIH PRESEŽKOV MLEKA - KZ
rUART NAJ ZNIŽA MARŽO IN POMAGA PRI RAZBREMENJEVANJU TEŽAV MLEKARNE
y lenarškem gasilskem domu
£ bil v ponedeljek razgovor
ujjvečjih proizvajalcev mleka
občine Lenart s predstavni-
mariborske mlekarne in
[(jnetijske zadruge Lenart,
(jovorili so o čedalje večjih
j^nih presežkih mleka in o
y5e težjih razmerah na tržišču,
problematika odkupa mleka je
mdi v celotnih osrednjih Slo-
venskih goricah izjemno
pereča, je posebej poudarila
direktorica lenarške kmetijske
zadruge Kristina Peserl in po-
vedala, da je s temi težavami
seznanjena tudi Zadružna zve-
23 Slovenije.
Xa je kmetom in zadrugam
predlagala, naj ne popuščajo
pred pritiski mlekarn za
zniževanje odkupnih cen. Že
pred časom je mariborska mle-
larna predlagala 9-odstotno
znižanje odkupnih cen mleka,
na kar Kmetijska zadruga Len-
art ni pristala. Zdaj pridelajo v
lenarški občini dobrih 10 mili-
jonov litrov mleka letno, kar je
količina iz leta 1991. Torej niso
veliko prispevali k večjim
tržnim presežkom, ki jih mle-
tarna ne more prodati. Zadruga
zato brez soglasja kmetov m
pristala na znižanje cen mleka.
Tudi na ponedeljkovem
srečanju je direktorica Kristina
Peserl predlagala strpen dogo-
vor in seznanila kmete s predlo-
gi mlekarne, da bi od 1.junija
prispevali tri tolarje po litru
mleka za pospeševanje prodaje
in 1200 tolarjev mesečno za
stroške analize kakovosti.
Kmetje tega niso podprli, strin-
jali pa so se s predlogom, da naj
bi od 1.junija namenili za po-
speševanje prodaje mleka en to-
lar in da naj nekaj denarja pris-
peva tudi zadruga, ki naj dobi
manjšo maržo. Kmetje so kriti-
zirali mlekarno zaradi slabega
marketinga in menili, da je v
ozadju vsega še lastninjenje. Del
bremen naj zato nosijo tudi de-
lavci, predvsem pa naj se v raz-
reševanje tega vseslovenskega
problema vključi tudi država.
Kmetje namreč vseh bremen ne
bodo zmogli, njihovi prispevki
pa naj bodo vključeni v lastnin-
ske deleže lenarške zadruge v
mariborski mlekarni, ki znašajo
zdaj 23,83 odstotka, so še pred-
lagali na razgovoru v Lenartu.
Udeležilo se ga je več kot 300
največjih proizvajalcev mleka iz
občine Lenart.
Čeprav je bil sestanek na tre-
nutke polemičen, so udeleženci
v glavnem zelo odgovorno opo-
zarjali na posledice manjšega
odkupa mleka in menili, da gre
tudi za politični problem, s ka-
terim se mora slej ko prej soočiti
slovenska vlada. Zdaj je kako-
vost mleka pri nas že nad evrop-
skim, tudi količine naraščajo,
pridelamo dobrih 450 milijonov
litrov, ob vstopu v Evropo naj bi
jih eno milijardo, so povedali
predstavniki mlekarne. Zal že
zdaj ne moremo prodati pre-
sežkov, saj znaša proizvodnja
450 milijonov litrov, potrošnja
pa 320 milijonov. Mlekarna v
Mariboru ima na zalogi 150 ton
masla in 100 ton mlečnega pra-
hu, velike so tudi količine sira
in se bodo še povečevale. Gre za
resen problem in zato so kmetje
izrazili zaskrbljenost nad
mlačnim odnosom vseh pristoj-
nih. Podpisali so tudi posebno
peticijo, s katero zahtevajo od
slovenske države oz.vlade, da se
začne vključevati v razreševanje
problematike odkupa mleka.
M.Toš
ORMOŽ / prireditve ormoškega poletja
Iteisfiip iHufvgulske Mklwe
Ormoško poletje se je minuli
Kien nadaljevalo s plesom.
grajskem dvorišču je naj-
prej nastopila folklorna sku-
pina Kulturnega društva Aloj-
za Zurana iz Podgorcev pod
vodstvom Stanka Kukovca. Že
proti koncu njihovega nasto-
pa pa je vse več obiskovalcev
sedelo pod dežniki, zato so se
gledalci in nastopajoči prese-
lili pod streho doma kulture.
V drugem delu večera pa so
nastopili gostje iz Portugal-
ske in publiko pošteno segre-
li.
Folklorna skupina "Os campo-
neses da beira-ria" Bunheiro-
Murtosa je bila te dni tudi gost-
ia festivala Lent Folkart. Usta-
novili so jo leta 1979 ljudje, ki
lih je povezovala ljubezen do
domače zemlje in prikazovanja
ljudskih običajev. V svojih ple-
sih in nastopu prikazujejo težko
življenje kmetovalcev in
ribičev. Ormoški oder je bil kar
nekam tesen, ko se je na njem
zvrstil ves plesni ansambel z
glasbeniki in pevci. Proti koncu
programa so na oder medse po-
vabili tudi gledalce in nihče se
ni kaj pretirano upiral. Za neka-
tere se je izkazalo, da jim portu-
galska folklora kar "leži". Tudi
po aplavzu sodeč so obiskovalci
preživeli lep in poln večer.
vki
Portugalski folkloristi so se ormoški publiki izjemno prikupili
hgat program »Tedna Benedikta 98^
v NEDEUO ODPIRAJO NOVI DOM KRAJEVNE SKUPNOSTI IN ZDRAVSTVENO AMBU-
LANTO - ZAKLJUČEK Z VELIKO LOVSKO PRIREDITVIJO V ŠOTORU NA PROSTEM
tradicionalnim nogomet-
•'"n turnirjem in tekmovan-
^m v vlečenju vrvi so se v KS
^nedikt v Slovenskih goricah
^cle letošnje prireditve ob
'Tednu Benedikta 98«. Pripra-
jih je krajevna skupnost v
^»delovanju z različnimi
•^štvi in organizacijami.
minulo soboto je bilo razi-
Srano zabavno, ljudje so
^."^'šli dobre volje na šolsko igri-
^ in preizkusili moči v vle-
vrvi. Praznični začetek so
adaljevali minulo nedeljo, ko
'lomača LD Benedikt pripra-
j' ® veliko tekmovanje v strel-
'Jiu na glinaste golobe. Sodelo-
so ekipe LD iz SV Sloveni-
j^'^Pomerile pa so se za pokale
P Benedikt. Na strelišču v
'"Pekovi grabi so sodelovali
tudi nekateri najboljši slovenski
strelci v trap ligi in se pomerili v
lovskem in športnem stavu za
pokale in praktične nagrade.
Nedelja je bila v Benediktu
tudi kulturno obarvana, saj so v
osnovni šoli odprli razstavo li-
kovnih del akademskega grafika
Bojana Golije iz Maribora ter
razstavo ustvarjalnosti učencev
osnovne šole in varovancev le-
narškega vrtca. Odprli so tudi
ročnodelsko razstavo Društva
upokojencev. Za nameček so
pripravili še rekreacijsko spoz-
navanje kraja, domačini so kole-
sarili in pešačili po poteh okoli
Benedikta.
Včeraj, v sredo, so imeli ekip-
no tekmovanje v streljanju z
malokalibrsko puško pri lov-
skem domu v Benediktu, danes
pa pripravljajo poletno oddajo
Po domače, malo drugače. Jutri
bo v domu kulture v Benediktu
gledališka predstava domačega
KUD, ki se bo predstavilo z de-
lom Razkrinkana morala. V ne-
deljo, 12.julija, bodo imeli kon-
cert godbe na pihala pod lipo pri
cerkvi in nato od 10. uri slove-
sno mašo v počastitev farnega
zavetnika sv. Benedikta. Po
maši bo ob 11.30 otvoritev doma
krajevne skupnosti in zdravst-
vene ambulante, ob 17. uri pa se
bo začela velika lovska priredi-
tev. Na njej bodo domači lovci
ponudili veliko lovskih speciali-
tet, v goste pa so povabili tudi
priljubljeno Simono Weis. V Be-
nedikm je torej praznično in ve-
selo, kot se za ta čas tudi spodobi.
M.Toš
PTUJ / po neurju s točo
Kako zavarovati poljane in vrtnine
Neurje s točo, kije pred štirinajstimi dnevi pustošilo po njivah Dravskega in Ptujskega polja,
ob obronkih Slovenskih groic, na območju občin Gorišnica in Zavrč, je povzročilo precej
škode na kmetijskih površinah.
Veliko prizadetih območij so si le nekaj dni po
neurju ogledali tudi strokovnjaki Kmetijske sveto-
valne službe Ruj in ugotovili, da je po prvih oce-
nah toča prizadela od 8 do 10 hektarjev poljedel-
skih površin predvsem Dravskega in Rujskega
polja, v Halozah pa vinogradniških površin. Ocen-
jujejo, da je največ škode na posevkih žit,
predvsem ječmena, na srečo pa sta bili dve tretjini
teh posevkov že požetih. Škoda je tudi na pšenici
- na ranih sortah, kot sta ana in marija, saj je pone-
kod na tla streslo tudi do 40 odstotkov zrnja. Vodja
Kmetijske svetovalne službe Ptuj Ivan Brodnjak je
povedal, da so točo nekoliko bolje prestale resni-
ce, predvsem pa naša najbolj razširjena kultura
koruza, kljub temu da je na steblih videti večje
poškodbe.
Pri vseh naštetih kulturah svetovalci ne predlaga-
jo nekih posebnih ukrepov, le da kmetovalcem
svetujejo, naj na strniščih, kjer je nastala večja
škoda, posejejo krmne dosevke (mnogocvetno
ljulko) in tako nadomestijo izpad v krmi. Ivan
Brodnjak med drugim še svetuje: "Pri vrtninah in
krompirju toplo in deževno vreme ustvarja idealne
razmere za razvoj fitoftore na krompirju, če pa so
rastline poškodvane, je okužba še lažja. Zato pri-
poročamo čim prejšnjo zaščito krompirja z enim
od sistemikov; najbolj priporčamo ridomil NZ, 2,5
litra po hektarju, ob dodatku 1 kilograma cupra-
blaua, ki zelo dobro celi rane. Tako škopljenje je
potrebno ponoviti po 12 do 14 dnevih. Poškodova-
ni listi sladkorne pese se zelo hitro obrastejo, ne-
kih večjih bolezni na njej nismo zaznali, tudi napa-
da cerkospore ni, zato ne pripročamo takojšnjega
škorpljenja, seveda pa nas o tem sproti obveščajo
iz Tovarne sladkorja Ormož.
Najslabše so jo zaradi toče odnesle vrtnine, naj-
bolj kumare in paprika, tam je škoda precejšnja in
je potrebno nujno ukrepati. Priporočamo zaščito
vrtnin z mikalom (za papriko) v kombiciji z ridomi-
lom in cuprablauom. S tem dosežemo, da se rane
na rastlinah zacelijo in ublažimo škodo, da bo po-
tem tudi pridelek količinsko nekoliko večji. Dodal
bi še, da naša svetovalna služna priporoča kot do-
datke vrtninam še enega od listnih gnojil. Pri vsem
je potrebno paziti, da na poškropljene rastline ne
pade dež, zato je bolje škropiti zjutraj, saj je popol-
dan večja nevarnost ploh. Seveda pa smo kmeto-
valcem na naši Svetovalni službi na voljo vsak dan;
sicer pa je bilo klicev v zadnjih dneh precej in do-
sedanji učinek je po naših podatkih zadovoljiv."
T. Mohorko
ZEI.ENI PTUJA IN RD ZLATOVRANKA / 11. EKO
loški raziskovalni tabor
Pm y$imini mkxttl mšM'
twmimtmkm Omfmm
IZJEMEN ODZIV PREBIVALCEV MESTNE ČETRTI PANORAMA
v okviru 11. ekološkega razisko-
valnega tabora so Zeleni Ptuja in
Raziskovalno društvo Zlatovran-
ka v soboto, 4. julija, uspešno iz-
vedli čistilno akcijo na potoku
Grajena. Akcija je bila osveščeval-
nega pomena in pomeni uvod v
želeno revitalizacijo najdaljšega
potoka v mestni občini Ptuj, ki ga
na mesto veže tudi izjemno lx)gata
zgodovina, saj se potok omenja že
v 13. stoletju, pa tudi v ptujskem
mesmem statutu leta 1376.
Glede na znane podatke in stan-
je vodotokov v občini Pmj je
imiestno opozorilo Zelenih Ptuja,
da grozi potoku Grajena izumrtje.
V zadnjih letih se je namreč nje-
gova kvaliteta močno poslabšala,
na posameznih odsekih je njegov
videz deformiran, v mestnem delu
pa daje potok videz kanala za od-
plake. Tudi rezultati analiz in
opravljene raziskave raziskoval-
nega tabora potrjujejo videz in
opažanja vseh, ki se s tem poto-
kom dnevno srečujemo.
Tako rezultati analiz kažejo, da
se kakovost vode slabša, bližje ko
smo urbanemu delu mesta, v sa-
mem mesrn pa je stanje vode kata-
strofalno, saj sodi v četrti, to je
najslabši kakovostni razred. Raz-
mere so skrb vzbujajoče in zahte-
vajo takojšnje ukrepanje.
Vsi zbrani na čistilni akciji so
bili enotnega mnenja, da je priori-
temega pomena urediti kanaliza-
cijo v celotnem delu ob potoku, da
je potrebno vsem onesnaževalcem
postaviti roke in tehnološke
rešitve, s katerim bo zaustavljeno
nadaljnje onesnaževanje tega po-
toka, prav tako pa je potrebno
spremeniti miselnost, da vse,
česar doma več ne potrebujemo,
sodi v potok.
Med tiste, ki so se vključili v ak-
cijo, so bili daleč najštevilčnejša
skupina stanovalci iz Maistrove
ulice. Vodila sta jih predsednik
Mestne četrti Panorama Jože
Strafela in Janez Lah, ki sta izra-
zila željo, da bi tovrstne akcije in
celovito reševanje problematike
življenja ob potoku nadaljevali.
Da je letošnji raziskovalni tabor
potekal nemoteno, so poskrbeli v
Primestni četrti Grajena, ki ji
predseduje Janez Vertič. Ude-
leženci tabora so bili nastanjeni
pri Domu krajanov, kjer so imeli
dobre možnosti za nemoteno razi-
skovalno delo.
Osemnajst raziskovalcev - ude-
ležencev tobora je izdelalo katas-
ter onesnaževalcev na celomem
toku potoka, kemijsko in biološko
analizo vode ter anketo med pre-
bivalci. Z dokončno obdelavo
dobljenih p>odatkov je odprta pot
za revitalizacijo tega poto^.
Prof. Vlado Cuš, predsednik
Zelenih Ptuja, je ob koncu pove-
dal: "Zeleni Ptuja smo naredili
vse, kar je bilo v naši moči, sedaj
so na potezi Mestna občina Pmj
in pristojni državni resorji."
Simon Starček
PTUJ / festival mlade ustvarjalnosti
Mlodl se precfsfmrf/o
Ta konec tedna, 10. in 11. julija, bo Zveza kulturnih društev
Ptuj pripravila Festival mlade ustvarjalnosti. Vodja projekta je
Branka Bezeljak Glazer, v pripravljalnem odboru pa so Aleš
Šteger, Nevenka Gerl in Dušan Kirbiš.
V	okviru festivala bodo v petek
(od 11. do 14. in od 15. do 18. ure)
in soboto (od 9. do 13. ter od 14.
do 18. ure) potekale štiri delavni-
ce: gledališko bo vodila Ivica Bo-
ban iz Zagreba, režiserka, koreo-
grafka, scenaristka in avtorica gle-
daliških tekstov, redna profesori-
ca Akademije dramskih tmijet-
nosti v Zagrebu in gostujoča pro-
fesorica na newyoršla univerzi; li-
terarna bo potekala pod vodstvom
Josipa Ostija, pisatelja in preva-
jalca, rojenega v Sarajevu, a živi v
Sloveniji; slikarska bo pod vodst-
vom akademskega slikarja in iz-
rednega profesorja Ehišana Kir-
biša ter glasbena pod mentorst-
vom Alda Kumarja, skladatelja.
V	okviru spremljevalnega pro-
grama festivala se bodo v petek ob
19. uri v stari steklarski delavnici
predstavili Ptujčani, ki študirajo
na tmietniških akademijah in
šolah doma in na mjem: David
Gašparič, Tomaž Plaveč in Met-
ka Zupanič, študenti Akademije
za likovno umetnost v Ljubljani,
Aljoša Koltak, Iva Krajnc in Pri-
mož Bezjak z Akademije za gleda-
lišče, radio, film in televizijo,
Klavdija Feguš, študentka Aka-
demije za glasbo, Ales bteger s
Filozofske fakidtete in Goran
Tumšek s Theaterschool Amster-
dam. Istega dne ob 20.30 bo v mali
dvorani Narodnega doma predsta-
vitev revije Mentor in založbe Be-
letrina, ob 20.30 bo v steklarski
delavnici festivalska premiera Vo-
jaka Jošta ni Petra Božiča v izved-
bi Teatra III DPD Svoboda Ptuj
(režiserka Branka Bezeljak Gla-
zer), ob 23. uri pa v veliki dvorani
Narodnega doma družabni večer.
Drugi dan, v soboto, bo ob 19. uri
v Narodnem domu predstavitev
delavnic, ob 20.30 v stari steklar-
ski delavnici nastop Art plesnega
studia DPD Svoboda Ptuj s pro-
jektom Gea in ob 22. tu-i poslov-
nilno druženje v Narodnem
domu.
Vabljeni na prireditve.
jš
MARIBOR / katoliški seminar
evangelizacije
Jezus odrešuje...
v organizaciji Prenove v Duhu, modernega duhovnega toka v ka-
toliški cerkvi, bo po dveh letih, ko je Slovenijo obiskal kanadski du-
hovnik Emilien Tardif, tokrat na mariborskem snežnem stadionu
pod Pohorjem potekal seminar za evangelizacijo, ki ga bo izvajal
Tardifov naslednik, indijski karizmatik pater Rufus Pereira. V pe-
tek, 10. julija, bo pričetek ob 15. uri, v so^to, 11., in nedeljo, 12. ju-
lija, pa ob 8.30 in bo trajal vsak dan do 19. ali 20. ure.
Teme Pereirovih govorov bodo: Božja ljubezen in spreobrnjenje.
Notranje ozdravljenje in odpuščanje, Delovanje sv. Duha, Karizme,
Jezusova oblast in osvobajanje, Molitev in Sv. pismo. Vsak dan bo
popoldan maša z molitvami za osvobajanje in ozdravljenje. Seminar
bo v velikem šotoru pred hotelom Arena.
Frenk Muzek
10
Četrtek, 9. julij 1998 - TED|||b
ODBOJKA / ŠPORTNI POGOVOR
Husa Hohwka - OK Hlorsel
v minuli tekmovalni sezoni so odbojkarice ptujskega Marsela
dosegle največji uspeh \ zgodovini kluba. Po uvrstitvi v 1. A
ligo jim je uspelo obstati v elitnem slovenskem ženskem razre-
du. V klubu ne držijo križem rok, zraven tega pa so zadovoljni,
ker imajo v svojih vrstah tudi nekaj zelo mladih, v klubu vzgo-
jenih igralk. Med njimi je 15-letna učenka OŠ Mladika Nuša
Mohorko, kije bila ena najmlajših odbojkaric v 1. ligi.
# Kako si se navdušila za
odbojko?
"V aprilu 1997 sem na povabi-
lo iz ZOK Marsela prišla na og-
led treningov. Da sem izbrala
odbojko, je bilo odločilnega po-
mena, da to ni grob šport in
praktično ni medsebojnih dvo-
bojev kakor pri drugih športih.
Šlo mi je dobro in zato sem se
priključila vadbi. Veliko pa mi
je pomenilo, da so me medse do-
bro sprejele starejše igralke."
% Kako si doživela prvoli-
gaški začetek?
"To je bilo prvoligaško
srečanje z novomeškim TPV.
Imela sem veliko treme. Prišla
sem ravno na servis, ki pa na
žalost ni uspel. Kljub majhni
minutaži sem zadovoljna, saj
moj čas šele prihaja."
# Kakšno uvrstitev Marsela
pričakuješ v naslednji sezoni?"
"Želim si, da bi se čim višje
uvrstile. Komaj čakam začetek
priprav in to tisti del, ko se bo
delalo z žogo. Upam, da se bomo
dobro pripravile in nato lahko
prikazale, kaj znamo. Realno pa
mislim, da bi lahko pristale v
sredini prvenstvene razpredel-
nice."
# Visoka si 183 cm. Katero
mesto ti najbolj ustreza?
"Mislim, da je moja višina
prednost. Najraje bi zaigrala na
mestu blokerja. Sicer pa sem s
svojo višino nastopala tudi za
reprezentanco šole v košerki,
rokometu in atletiki. Odbojka je
moj šport in upam da mi bo
uspelo."
Za konec pa naj dodamo, da je
Nuša lani osvojila visoko mesto
v suvanju krogle na velikem at-
letskem pokalu Slovenije za
učenke osnovnih šol, v
bodočnosti pa upa tudi na poziv
za igranje v mladinski slovenski
reprezentanci. Volje do dela ji
ne manjka.
Tekst in foto:
Danilo Klajnšek
ROKOMET
Rokometni klub Ormož in tamkajšnja osnovna šola sta pri-
pravila že peti rokometni tabor za dečke in deklice. Udeležilo
se ga je 43 dečkov in 14 deklic. Vodja šole je bil Vlado Hebar,
kot trenerji pa so sodelovali še Silvo Kirič, Sašo Prapotnik,
Mladen Grabovac, Branimir Džarmati in Ognen Miličič, z
vratarji je delal Aleksander Šulek, za zdravstveno stanje je
skrbela Albina Gregorič, za prehrano pa Nina Rihtarič.
Tabor je deloval pri Miklavžu
pri Ormožu, kjer so uporabljali
zunanja igrišča in telovadnico.
Da pa ni bilo vse tako suhopar-
no rokometno obarvano, so
mladi rokometaši in rokome-
tašice imeli na voljo kopanje v
Ljutomeru in rafting po reki
Muri.
Poudariti je potrebno, da iz
tega tabora izberejo ekipo za
naslednje tekmovalno obdobje,
zraven tega pa so v klubu omo-
gočili aktivne počitnice mladim '
rokometašem, ki so v minuli se-
zoni zelo uspešno nastopali.
Med drugim so letniki 1986
postali državni prvaki. Plod
takšnega načina dela je tudi
Mitja Horvat, ki je bil izbran
ravno na teh taborih in je postal
tudi kadetski reprezentant Slo-
venije.
Zadnji dan tabora je bil zelo
pester, saj so se udeležencem
priključili še starši in prijatelji.
Torej se za usodo rokometa v
Ormožu, mestu rokometa, ni
bati. Rokomet je bil in je še
šport številka ena. Dodatna
vzpodbuda za mlade pa so nji-
hovi odrasli vzorniki, ki so se
uvrstihvl.BSRL.
Tekst in foto:
Danilo Klajnšek
KICKBOXING

Konec junija je potekalo v kickboxing centru na Ptuju pola-
ganje pasov za vse kategorije. Izpit je uspešno opravilo 52 čla-
nov vseh starostnih kategorij Kluba vorilnih veščin. Komisijo
je vodil glavni inštruktor ptujskega kluba Vladimir Sitar (5.
dan) ob pomoči Dušana Pavlice (1. dan).
V soboto, 27. junija, pa so štir-
je člani kluba pred znanim med-
narodnim mojstrom borilnih
veščin dr. Eminom Topičem iz
Zagreba polagali izpit za črni
pas. Vsi so uspešno opravili svoj
program, s katerim je bil dr.
Topič zadovoljen, in tako so po-
leg dosedanjih mojstrov boril-
nih veščin ptujskega kluba (to
so Vladimir Sitar - 5. dan, Alojz
Vidovič - 2. dan. Maja Ozmec -
2. dan, Dušan Pavlica - 1. dan.
Zvone Zinrajh - 1. dan, Sebast-
jan Zinrajh - 1. dan, Branko
Fidler - 1. dan, Matej Serdinšek
-1. dan, Andrej Vindiš -1. Dan)
novi mojstri borilnih veščin
postali: 1. dan: Matjaž Vindiš,
Boštjan Brumec, Matjaž Bru-
mec in Davorin Gabrovec.
Franc Slodnjak
Od leve proti desni: dr. Topič, Sitar, Gabrovec, B. Brumec, M.
Brumec in Vindiš
BRDO / 14. TEKMOVALNI DAN ZA KASAČE
Štiri Mmme mtah nu Brdk
Na hipodromu Brdo pri Kran-
ju je bil v soboto 14. tekmovalni
dan za kasače. Sodelovalo je 76
konj iz vse Slovenije, največ
zmag pa so osvojili brdski
kasači. Odlično so nastopili le-
narški vozniki, saj je bil Predi
Bedekovič z žrebcem Villijem
Lobellom tretji v prvi dirki,
mladi voznik Jure Toš pa s ko-
bilo Enolo Gay odličen drugi v
drugi brdski dirki. Najboljši čas
dneva je osvojila kobila Tassel
Tina pod vodstvom Marka Sla-
viča - 1:16,6, v privlačni dirk
deklet pa je slavila pogumna
Mariborčanka Nina Lovrenčič.
Rezultati dirk iz Brda: 1. dir-
ka, za 3-4-letne kasače, 1700 m:
1. Laura (Vidic, Brdo) 1:21,2, 2.
Felicia (Jagodic, Brdo) 1:21,7,3.
Villi Lobell (Bedeko-
vič,Slov.gorice) 1:22,1; 2, dirka,
za 3-12-letne kasače, 1700 m: 1.
Ita Rina (Les, Šentjernej)
1:21,2, 2. Enola Gay (Toš, Slov.
gorice) 1:22,0, 3. Valat (Judež,
Šentjernej) 1:22,7; 3. dirka, za
3-12-letne kasače, 1700 m: 1.
Raisa B (Gregorc, Domžale)
1:21,5,2. Profesor (Arnol, Brdo)
1:21,8, 3. Vicky Crown (Orel,
Lj. Stožice) 1:22,3; 4. dirka, za
3-12-letne kasače, 1700 m: 1.
Suriya (Maletič, Šentjernej)
1:19,8, 2. Frick (Marinšek,
Brdo) 1:20,0, 3. Arnie MS Gan,
Bled) 1:20,0; 5. dirka, za 3-12-
letne kasače, 2100 m: 1. Jovanka
B (Vidic, Brdo) 1:20,9, 2. Buke-
falos (Maletič, Šentjernej)
1:21,0, 3. Chajkovsky (Hrovat,
Lj. Stožice) 1:21,1; 6. dirka
3-12-letne kasače, 2100 m']
Lui B (Vidic, Brdo) 1:20,9J
Jason B (Gorjanc, Brdo) l:2jj
3. Jard II (Cetin, Krško) l:2ij
7. dirka, za 3-12-letne uvožg'
kasače, 1700 m: 1. Tassel Tj!
(Slavič, Krško) 1:16,6, 2.
press Bar (Gorjanc, Lj. Stožij^
1:17,0, 3. Soulman (Žan, Lj^^
mer) 1:18,2; 8. dirka, start s trj,
ka za 3-12-letne kasače, 21005;
1. Natty (N. Lovrenčič, Marj!
bor) 1:22,6, 2. Polonca II
Lučič, Ljutomer) 1:23,0, 3,
Jo B (M. Rekar, Domžal^
1:24,0.
Naslednji tekmovalni dan 23
kasače bo 12.julija v Ljutomem.
M.Toj
Pff£/Eif SMO
Rokometnega kluba
Drave ni več
Zelo nas je presenetila žalostna novica v
časopisu Tednik, da so po 50 letih
uspešnega delovanja na izredni skupščini
člani kluba sprejeli sklep, da preneha delova-
ti oz. da se ukine RK Drava Ruj. Vzroki za to
naj bi bili predvsenn finančni dolgovi. Novi
upravni odbor načelu z novim predsednikom,
ki je bil izvoljen pred slabim letom dni, ni bil
sposoben poravnati dolgov, ki so se nabrali
od takratnega predsednika kluba g, Hojkerja
In članov takratnega upravnega odbora klu-
ba, izvoljenih pred tremi leti.
Naj spomnim, da je enaka ali pa še slabša
situacija bila leta 1989, ko je prevzel vodenje
RK Drava Ptuj Ivan Gomilšek, vendar tedaj
puške ni vrgel v koruzo, pa čeprav sta tedaj
bile dve selekciji - moška in ženska, ampak je
z vztrajnim In marljivim delom pokazal, da si
zna pridobiti ljudi v upravo kluba, ki so porav-
nali velike finančne dolgove in to še v hudih
gospodarskih časjh, ko je bilo vedno manj
podjetij, saj jih je večinoma šlo v stečaj ali pa
so bili v finančnih težavah. Člani upravnega
odbora RK Drava Ptuj na čelu z aktivnim in
požrtvovalnim predsednikom kluba g. Go-
milškom so te finančne težave kar hitro uredi-
li, saj so bili eden najbolj urejenih rokometnih
klubov v Sloveniji In vzor marsikateremu klu-
bu. RK Drava Ptuj je postal eden vodilnih klu-
bov v Sloveniji tako v igralskem kadru kot v
uspehih z moško in žensko slekcijo, npr. 4.
mesto v t. slovenski rokometni članski moški
ligi, s tem pa so za las zgrešili, da bi tekmvoa-
11 tudi v evropski ligi. Bili so tudi udelženci po|.
finala pokala Slovenije v moški konkurenci.
Ravno tako so bili vidni rezultati v ženski
konkurenci ter nastopi v finalnem tekmvoanju
Slovenije v vseh mlajših kategorijah. Kot zelo
dobrim organizatorjem nam je Rokometna
zveza Slovenije zaupala dve rokometni tekmi
reprezentanc za kvalifikacije članic na evrop-
sko prvenstvo, ki smo smo jih vzorno izpeljali
z veliko truda članov upravnega odbora klu-
ba. Vse to je vodilo k temu, da nam je R2S
podelila zlato plaketo in še mnoga druga
priznanja, ki krasijo naše vitrine. Opremili
smo tudi klubske prostore z računalnikom,
televizijo, videorekorderjem, faksom in telefo-
nom. Nabavili smo najsodobnejšo opremo za
igralce.
Za ptujski rokomet, ki v letu 1999 praznuje
50-letnjco, je to prava sramota In žalost. Da
pa bi se pred javnostjo opravičili, so na istem
občnem zboru ustanovili novj rokometni
klub, ki se imenuje Moški rokometni klub
Ruj, vodijo pa ga isti ljudje, ki so vodili
zdajšnjega. Odšli so igralci, profesionalni tre-
ner, z mladimi igralci se ni dosti delalo, zato
ni čudno, da se je RK Drava znašel v takšni si-
tuaciji. Škoda je za RK Drava, da je po skoraj
50 letih delovanja prišlo do ukinitve, vendsff
veterani in vsi funkcionarji, ki so dolga leta
uspešno delali v klubu, bodo organizirali in
dostojno proslavili 50-letnico RK Drava Ruj,'
kot se spodobi za ta visoki jubilej. Vsem nam
pa bo ostal lep spomin na 50-letno zgodovt
no RK Drava Ruj.
Robert Mukič
Ponovno se je v našem uredništvo nabralo ne-
kaj vprašanj o novem zakonu o varnosti cestne-
ga prometa, kljub temu da je od sprejetja zako-
na že dobra dva meseca, več kot tisoč odvzetih
vozniških dovoljenj pa je dokaz, da vozniki še
niso dobro obveščeni o vseh novih pravilih.
O Ali je pripenjanje z varnostnim
pasom v avtomobilu na zadnjih
sedežih obvezno le, če so sedeži z
naslonjalom za glavo?
Med vožnjo v avtomobilu morajo biti vozniki in
potniki na vseh sedežih, kjer so vgrajeni varnost-
ni pasovi, pripeti na način, kot ga je predpisal
proizvajalec. Iz navedenega sledi, da je pripenjan-
je obvezno tudi na sedežih, ki niso opremljeni z
vzglavniki. Izjema glede pripenjanja velja le za
osebe, ki z zdravniškim spričevalom dokažejo, da
varnostnega pasu ne morejo uporabljati.
0 Ali za tujce veljajo enake kazni kot
za naše voznike?
Kazni za storjene prekrške veljajo enako za tuja
kot za naše voznike. Kazenske točke pa se izreče^
le tistim kršiteljem, ki imajo slovensko vozniški
dovoljenje.
0 Ali moramo pri terenskem
avtomobilu sneti vlečno kljuko v
primeru, ko nimamo pripetega
priklopnika; na zadnji strani
terenskega avtomobila pa je
tovarniško nameščeno rezervno kolo,
tako da vlečna kljuka ne sega preko
rezervnega kolesa in s tem preko
zadnjega dela avtomobila?
Če upoštevamo, da je v danem primeru najbo-
izpostavljen zadnji del vozila tovarniš^
nameščeno rezervno kolo, preko katerega vleč®
naprava ne sega, menimo, da vlečne naprave-klli"
ke ni potrebno odstraniti v primeru, ko k avtoffl"
bilu nimate pripetega priklopnega vozila.
Milan Kraji"
KENDO
Maijai -
obimski prvak
Končal se je četrti krog občinskega
prvenstva v kendu - japonskem
mečevanju. Tekmovanje je izvedla Aka-
demija borilnih športov Ptuj in je pote-
kalo po ligaškem sistemu v štirih kolih
(7.5., 14.5., 21.5., 2.6.) v OŠ dr. Ljudevita
Pivka in trimskem kabinetu športne
dvorane Center.
Novi občinski prvak je postal Matjaž
Satler, lanskoletni državni viceprvak, ki je
presenetil s svojim nezmotljivim občut-
kom za timing. S kendom se ukvarja tri
leta in je nosilec modrega pasu. Gre za per-
spektivnega tekmovalca, katerega čas šele
prihaja. Z minimalno razliko v točkah je
drugo mesto pripadlo Janez Cvetku, nosil-
cu rjavega pasu. Cvetko je prvenstvo začel
previdno, kar ga je stalo nekaj dragocenih
točk. Povsem je zaživel v tretjem kolu in
samo športna sreča ga je prikrajšala z zma-
go. Favorit Mitja Petrič je tekmovanje
pričel odlično in prepričljivo, toda kasneje
ni zdržal pritiska. Pristal je na četrtem nie*
sut, takoj za Brunom Krajncem, ki je nare-
dil zelo dober vtis s svojo močjo ^^
srčnostjo.
Rezultati zgornje tabele: 1. Matjaž Sat-
ler, 2. Janez Cvetko, 3. Bruno Krajnc,
Mitja Petrič, 5. Robert Markež, 6. Andrel
Satler.
Najlepši borbi sta bili med M. Satlerjen'
in J. Cvetkom ter med B. Krajncem in
Petričem. Šola kenda v Ptuju na ABŠ,
vodilna šola mečevanja v Sloveniji.
Silvester Vogrin^
|.fpNIK - Četrtek, 9. julij 1998
19
20
Četrtek, 9. julij 1998 - TEDH|||
GORNJA RADGONA / slovesnost v kleti pod slapom
Slovenski vinski prvaki '97
Sekcija kmetijskih novinarjev pri Društvu novinarjev Slovenije
je pred kratkim razglasila slovenske vinske prvake za leto
1997. Ker je promocija kakovosti slovenskega vina še kako po-
membna in za trženje vina neizogibna, je akcijo novinaijev
podprla tudi Poslovna skupnost za vinogradništvo in vinarstvo
Slovenije.
Kot je poudarila predsednica
sekcije Barbara Zrimšek, so bili
tokrat kriteriji za izbiro slovens-
kih vinskih prvakov drugačni: iz-
brali so jih na osnovi ankete, op-
ravljene med slovenskimi veletr-
govci in gostinci, ki so postregli s
podatki, po katerih slovenskih vi-
nih je bilo v letu 1997 največje
povpraševanje. V sicer ostri konu-
renci so zmagali: med mirnimi
belimi vini janževec iz kleti
Radgonske gorice, med rdečimi
mirnimi vini refošk iz kleti Vina-
koper in v kategoriji penečih vin
srebrna radgonska penina, znova
iz kleti Radgonske gorice.
Slovesna razglasitev je bila v za-
nimivi kleti Pod slapom v Gornji
Radgoni, ki so jo radgonski kle-
tarji v lanskem letu obnovili in
predstavlja lepo turistično at-
rakcijo. Gre za nekdanjo ledenico,
ki je služila za skranjevanje hrane,
vina in drugih živil. V steno kleti
so ob lanski obnovi vzidali 145
steklenic zlate radgonske penine,
letnik 1993, ki ponazarja 145 let,
odkar v Gornji Radgoni po stari
šampanjski metodi proizvajajo
penino. Steklenice so namenjene
zanamcem, ki bodo čez približno
200 let znova obnovili zanimivost
radgonske kleti.
Direktor Poslovne skupnosti za
vinogradništvo in vinarstvo Slo-
venije Janez Vrečer je poudaril
pomen čim boljšega informiranja
potrošnikov o kakovosti slo-
venskega vina in o tistem, ki ga je
pridelal ter negoval. Poslovna
skupnost pozdravlja akcijo slo-
venskih kmetijskih novinarjev, pa
tudi spremenjen kriterij za
določanje slovenskih vinskih
prvakov. Janez Vrečer je postregel
tudi s podatkom o potrošnji vina v
Sloveniji v letu 1998. V primerjavi
z majem 1997 je bila ta letošnjega
maja kar za četrtino manjša. Vzro-
kov za to je več, je menil, iščemo
pa jih lahko v manjši kupni moči,
porastu porabe drugih pijač, v si-
vem trgu in seveda v zakonu o
varnosti cestnega prometa, ki je v
prvem mesecu deloval šokantno,
čeprav se v odnosu do kulturnega
pitja ni nič spremenilo. Pretira-
vanje s pitjem je bilo sankcioni-
rano tudi v prejšnjem zakonu.
Slovenci moramo zakonu prilago-
diti svoje pivske navade in vino
uživati na kulturen način in v
zmernih količinah. Pri tem se lah-
ko zgledujemo po nekaterih ev-
ropskih državah, kjer ljudje
uživajo ob vinu ob koncu tedna,
vendar takrat ne vozijo, temveč
uporabljajo javna prevozna
sredstva.
Janez Vrečer je opozoril na veli-
ke zaloge vina v kleteh slovenskih
kletarjev in napoved še ene obilne
letine. Poslovna skupnost je v pe-
tih mesecih uspela izvoziti za
dobra dva milijona litrov vina,
kar je več kot v lanskem celem
letu, aktivnost iskanja tujih trgov
pa se nadaljuje.
Slovenci moramo znati tržiti
svoja vrhunska vina. Da sodijo v
ta razred, pričajo številna letošnja
visoka odličja s številnih ocenje-
vanj. Prav v času razglasitve slo-
venskih vinskih prvakov je prišla
vest o srebrnih medaljah za mer-
lot 1996 in sivi pinot 1997, oba sta
iz kleti Goriška brda, in zlatih
medaljah za cabernet sauvignon
1994 iz kleti Vinakoper ter zlato
radgonsko penino 1994 iz
radgonske kleti, ki so jih omenje-
na vina prejela na mednarodnem
ocenjevanju v Bourgu pri Bor-
deuxu v Franciji.
J. Bračič
PTUJ / ženski večer z zinko kolarič
Okng milijon Slovemev v prosto^
voljnih in neprofitnih organiiaiijah
Ptujski majski ženski večer je potekal v pogovoru s sociologin-
jo dr. Zinko Kolarič, tako rekoč ptujsko rojakinjo, kije tudi iz-
redna profesorica na fakulteti za družbene vede v Ljubljani.
Pogovor sta izmenično in zelo izvirno vodili Branka Bezeljak
Glazer in Tjaša Mrgole Jukič. Za udeleženke je bila to pri-
ložnost več, da so se spoznale z življenjem in delom ene od slo-
venskih žensk, ki s svojo generacijo študentov sociologije sodi
v sam vrh slovenske sociološke znanosti.
Ker študij matematike, biologije
ali kemije ni bil zanjo, je kolebala
med zgodovino ali morda geogra-
fijo. Ko pa je izvedela, da je
mogoče sociologijo študirati sa-
mostojno, dileme več ni bilo. Že
od nekdaj jo je namreč privlačeva-
lo vse, kar je bilo v zvezi z družbo.
Diplomirala je z nalogo Vrednote
vodilnih, v slovenskem gospo-
darstvu, s katero je poskušala do-
kazati, kako pogost je razkorak
med vrednotami in vsa-
kodnevnim ravnanjem. "To je
bilo v povezavi s samoupravnim
sistemom. V njem so bili vsi zelo
"za" na načelni ravni, v praksi pa
je ravnanje odstopalo," je med
drugim poudarila dr. Zinka Kola-
rič, ko je govorila o svoji diploms-
ki nalogi. Po magisteriju je dokto-
rirala iz koncepta kvalitete
življenja; leta 1985 je dobila status
novega raziskovalca in se je kot
edina takrat lotila že omenjenega
področja raziskovanja, ki so ga na
zahodu razvili že v poznih 60. le-
tih. Na vprašanje, kakšna je kvali-
teta življenja Slovenke in Sloven-
ca, je dr. Zinka Kolarič odgovori-
la, da splošnega odgovora ni, da je
kvaliteta v veliki meri odvisna od
nas samih, v povprečju pa življen-
je Slovenke in Slovenca niti ni
tako slabo. Pri Slovencu se ta iz-
kazuje v zaporedju: avto, hiša,
dobra žena, ograja okoli hiše, Slo-
venka pa krmari med družino ne
eni in kariero na drugi strani, čep-
rav poskuša oboje povezati.
Takšen pa je tudi trend po svetu.
V zadnjih treh do štirih letih pa
je delo dr. Zinke Kolarič tesno
povezano z raziskovanjem na
področju neprofitnih volonters-
kih organizacij. Pri tem pa ne po-
zabi povedati, da je bila tudi sama
članica gasilskega društva oziro-
ma vsi v njeni družini so bili ga-
silci. Nasploh je gasilska organi-
zacija fascinantna, saj ji uspeva
vzdrževati kontinuiteto med ge-
neracijami. Gre za urejeno organi-
zacijo, ki ima natančna pravila.
Njeno bivše aktivno članstvo, se-
daj podporno, ni v nobenem pri-
meru vplivalo na to raziskovanje.
Podatki o prostovoljnih organiza-
cijah - društvih so za Slovenijo
občudovanja vredni. Od leta 1945
do leta 1997 je bilo 15.367 nepro-
fitnih in prostovoljnih organiza-
cij, danes jih živi še 75 odstotkov
vseh, ki so registrirane. Po eni od
ocen je v to obliko dela vključenih
skoraj milijon Slovencev, to pa je
potencial, za katerega bi bila veli-
ka škoda, če ga ne bi izkoristili. S
pametno socialno politiko in pa-
metnimi ukrepi, ki pa niso zgolj
finančne narave, bi lahko ta po-
tencial razvojno deloval. Javni se-
ktor namreč ne pokriva vseh po-
treb neke družbe (npr. varovanje
otrok, skrb za starostnike in po-
dobno), s koncesijskimi pogodba-
mi, z organizacijami, ki so za to
sposobne, pa bi se to dalo urediti.
Dr. Zinka Kolarič je tudi plodna
avtorica, Tjaša Mrgole Jukič je
izbrskala podatek, da se lahko
pohvali z 72 bibliografskimi eno-
tami, kar je tudi njo samo prese-
netilo. Po poletnem dopustu se
odpravlja v Ameriko, kjer bo od 1.
septembra do 18. decembra.
Pripravila bo tudi nekaj preda-
vanj za podiplomske študente, kar
kot pravi, ne bo lahko, ker je njen
prvi tuji jezik nemščina, čeprav
tudi angleščino zelo dobro obvla-
da. V okviru študija enega se-
mestra v Ameriki bo njeno delo
na raziskovalnem projektu o ne-
katerih segmentih neprofitnega
volonterskega sektorja.
MG
Dr. Zinka Kolarič med ptujski-
mi ženskami.	Foto: Kosi
PTUJ / prva generacija končala civilno služenje
Izkušnie vei kot zadovoljive
V ptujski bolnišnici so 15. oziroma 16. junija končali civilno
služenje vojaškega roka prvi štiije mladi fantje iz okolice Ma-
ribora, ki jim je bil priznan ugovor vesti vojaški dolžnosti.
Ptujska bolnišnica sije namreč med prvimi na Štajerskem pri-
dobila odločbo o priznanju statusa organizacije, v kateri se bo
izvajala nadomestna civilna služba državljanov. V okviru civil-
nega služenja vojaške dolžnosti so fantje opravljali predvsem
transportna dela, pa tudi v kuhinji je bila njihova pomoč nena-
domestljiva.	«
Vsem štirim se je vodja kuhinje
Jelka Krajnc zahvalila z valjar-
jem kot spominkom. Izkušnje ci-
vilnega služenja vojaške dolžnosti
so več kot zadovoljive, so povedali
ob odhodu. Ugotovili so tudi, da
bi morali vsi oddelki ptujske bol-
nišnice imeti vsaj enega takega, ki
se je odločil za civilno služenje
vojaške dolžnosti, take so potrebe.
Odhajajoče je zamenjalo pet no-
vih, avgusta pa pričakujejo še tri.
Z delom "vojakov v belem" so bili
zadovoljni tako pacienti kot oseb-
je bolnišnice, zelo pa jih je pohva-
lila tudi glavna sestra bolnišnice
Zalika Obran. Na "delo" v ptujsko
bolnišnico so se vsak dan vozili,
kot kaže, pa jim bodo v bodoče za-
gotovili tudi prenočevanje.
Kot smo izvedeli v sektorju za
ugovor vesti vojaški dolžnosti pri
ministrstvu za notranje zadeve
Republike Slovenije, letno dobijo
okrog tisoč vlog za civilno
služenje z vseh območij Slovenije,
odobrijo pa jih okrog 90 odstot-
kov.
Gregor, Bernard, Peter in Davo-
rin so v teh dneh že vsak na svo-
jem delovnem mestu, bodisi v
službah bodisi pri študijskih ob-
veznostih. Veseli so, da je še ena
življenjska obveznost za njimi.
MG
Prvi štirje fantje, ki so civilno služili vojaški rok v ptujski bol-
nišnici, skupaj z glavno sestro Zallko Obran. Od leve: Davorin
Šurlan, Peter Toplak, Bernard Beranič in Gregor Zavec.
Foto: Črtomir Goznik
Radovednost se
MfSf obrestovala
22-letna Ptujčanka Miša Novak,
sicer študentka, absolventka
angleškega in nemškega jezika na
filozofski fakulteti v Ljubljani, je
3. julija v ljubljanskem klubu Eldo-
rado kot edina Štajerka v konku-
renci z drugimi dekleti slavila.
Odločitev komisije za zmagovalko
je bila soglasna, čeprav je Miša, ki
se je tokrat prvič udeležila lepot-
nega tekmovanja za miss Sloveni-
je, imela veliko konkurentko v že
prekaljeni lepotici, spremljavalki
Primoža Peterke Renati Bohinc, ki
je bila na koncu prva spremljeval-
ka.
Že drugič v zgodovini tekmovanja
za miss Slovenije je naslov miss
Ljubljane odšel v Ptuj - pred dvema
letoma je tako slavila Barbara
Cenčič. Po zmagi, ki je bila tudi za
Mišo prijetno presenečenje, je pove-
dala, da je njena zmaga živ dokaz,
kako se radovednost splača. Miša je
namreč dolgo kolebala (njeni nazori
so govorili proti takim tekmovan-
jem), preden se je odločila za ude-
ležbo na enem od lepotnih tekmo-
vanj, čeprav je imela veliko prišepe-
tovalcev oziroma tistih, ki so jo
spodbujali, naj že končno zbere po-
gum in okusi tudi slast lepotnih od-
rov, ne samo plesnih in manekens-
kih. Ker pa je na fakulteti tako
rekoč že pri koncu, v študij pa je v
vseh letih vložila preveč, da bi jo
nekdo lahko identificiral z "lepo, a
neumno", jo je radovednost prignala
tudi v te vode. Predvsem pa, kot
sama pravi, je sedaj šele napočil čas,
da se lahko posveti tudi temu.
"Sedaj, ko sem se odločila, da
spoznam tudi ta svet, si ne bom
mogla v življenju očitati, da nisem
poizkusila, čeprav sem imela pri-
ložnost, pa je nisem izkoristila. Si-
cer pa me je moja radovednost dos-
lej poleg že omenjenega vodila tudi
v svet atletike, rokometa, bila sem
tudi igralka, moderatorka, pisala
sem odlične raziskovalne naloge, Iti
so bile med najbolje ocenjenimi v
Sloveniji, in podobno. Čeprav sem
imam za zelo stabilnega človeica.
redkokaj me vrže iz tira, sem se ns
izboru za miss Ljubljane trosila koi
šiba na vodi, kot da bi imela epilep-
tični napad. Zmaga mi je dala lep
občutek, že zato ker sem koi
Ptujčanka zmagala v Ljubljani, še
lepše pa bi bilo, če bi bila izbrana za
miss Štajerske. Za nadaljevanje tek-
movanja si ne upam ničesar napove-
dati, ker, odkrito povedano, ničesar
ne pričakujem. Menim pa, da pn
dekletu, ki bo bodoča zmagovalka
tekmovanja za miss Slovenije, mora
biti odločilna karizma," je o svojec
debitantskem lepotnem tekmovan-
ju povedala zgovorna Miša Novak,
ki v sebi združuje vse, kar bi moralo
imeti dekle, ki bo Slovenijo
predstavljalo na letošnjem svetov-
nem lepotnem tekmovanju
Sejšelih.
Pet naslednjih tednov bo Miš^
preživela v Grčiji, kjer bo v enem oi^
hotelov poučevala nemščino hotels-
ko osebje. Čeprav še natančno ne ve^
ali bo profesorica angleškega i"
nemškega jezika ali prevajalka, zf
nekaj časa oba jezika poučuje v eni
od jezikovnih šol za odrasle v Ljubl-
jani, celo preteklo leto pa je učf®
angleščino poslance v slovenske!"
parlamentu. V tem trenutku še koli-
ba, ker pa je preveč komunikativni
oseba, ne verjame, da se bo v celo"
zapisala prevajalstvu, s katerim
prav tako že začela. Z učenjem tuj'"
jezikov in prevajalstvom si služi
nar za študij. Pri tem ji je oboje pf'
jetna sprememba ob študiju.
jvečja njena ambicija pa je, da bi
poligliot. Še vedno pa je nekaj n)^'
nega življenja povezano s plešoč' ^
ti, kot sama pravi po 12 letih ^
tivnega ukvarjanja, ne preide san>
v kri, temveč v vse celice telesa.
jvečkrat se v zadnjem času pojavi)^
vlogi učiteljice plesa za otroke, P
maga tudi v plesnem klubu
Ptuj, tekmuje pa več ne. Ko ima
pa občasno še zaide na maneken^^
piste, na katere jo je spravila ena ^^
legend slovenskega manekenst
Pavlina Maurin.
M/ša Novak, 22-letna Ptuj
čanka, zmagovalka drugegi
predizbora za miss Slovenije v
Ljubljani. Foto: Vili Klemenčič
|.fpNIK - Četrtek, 9. julij 1998
21
((OLESARSTVO
fjfor Kranjci državni prvak
j^0uli kunec tedna je bil za kolesarje Perutnine Ptuj - Ka-
^iiske Rog izjemno uspešen. V Gaberju pod Gorjanci je pote-
zo državno prvenstvo v cestni vožnji za mlajše in starejše
jjladince, elite /do 23 let/ in člane /nad 23 let/. Nastopilo je
^ kot 180 kolesaijcv. Žal pa vreme organizatorju in
predvsem tekmovalcem ni bilo naklonjeno, saj je ves čas
n^enstva deževalo in je spolzka cesta ovirala tekmovalce.
Pri mlajših mladincih so vozili
5 krogov ali 54 kilometrov s po-
^.prečno hitrostjo 33,93 kilometra
j,a uro. Sedmo mesto je dosegel
jVlatjaž Finšgar, dvanajsto
/Andrej Omulec, dvajseto Bojan
gelšak, triindvajseto Denis Pe-
sedemindvajseto pa Bojan
Potrč.
Starejši mladinci so vozili osem
lirogov ali 86,4 kilometra s po-
vprečno hitrostjo 34,56 km na
uro. Ptujski kolesarji so zasedli
tale mesta: peti Gregor Gazvoda,
osmi Marjan Kelner, štirinajsti
]\tatej Marin, sedemnajsti Iztok
Kovačec, devetnajsti Jernej
Finšgar.
V	konkurenci kolesarjev do 23
let so kolesarji Perutnine Ptuj -
Radenske Rog dosegli tele
uvrstitve: drugo mesto Mitja
Mahorič, tretje Matjaž Batič,
šesto Matija Kotnik, osmo Zo-
ran Klemenčič, deveto Miran
Kelner.
V	kategoriji elite /nad 23 let/ je
ptujski kolesarski tabor razveselil
Igor Kranjec, ki je na 162 kilo-
metrov dolgi progi s povprečno
hitrostjo 34,25 kilometra na uro
osvojil prvo mesto. Z dobrim de-
lom in sodelovanjem celotne eki-
pe, ki ga je dokaj spočitega pripel-
jala do kilometra pred ciljem,
kjer je Igor Kranjec imel največ
moči za silovit ciljni sprint in ug-
nal nasprotnike iz drugih slo-
venskih kolesarskih klubov, ki so
bili favoriti za osvojitev naslova
državnega prvaka v cestni vožnji.
Ptujski trener Samo Glavnik je
o pastopu in uvrstitvah na držav-
nem cestnem kolesarskem
prvenstvu dejal: "Pri mlajših ka-
tegorijah smo imeli precej
športne nesreče, kajti ko se je
odločevalo o naslovu državnega
prvaka, so naši tekmovalci za tre-
nutek zaspali. Dirko smo izgubili
na vzponih, saj je bila proga iz-
redno hribovita. Izpostavil bi
Mateja Marina, starejšega mla-
dinca, ki je veljal za favorita, ven-
dar zaradi poškodbe na reprezen-
tančni dirki v Italiji ni mogel po-
kazati tistega, kar bi lahko. V ka-
tegoriji elite se je dirka odločila
štiri kroge pred ciljem. V naši na-
vezi sta ostala Boris Premužič in
Igor Kranjec, vendar je slednji
imel več moči ter ostal v boju za
naslov državnega prvaka. Po
zadnjih menjavah v vodstvu z
Gorazdom Stangljem iz Krke Te-
lekoma sem takoj opazil, da bo
Igor imel več moči in postal zma-
govalec, kar se je na koncu ures-
ničilo. Mladi ptujski tekmovalec
Mitja Mahorič je izredno prese-
netil z načinom vožnje, kajti s
tako silovitim tempom vožnje v
klanec ga še nismo imeli pri-
ložnosti videti. To mu je tudi
omogočilo zelo dobro drugo mes-
to. Drugače pa smo z nastopi naših
kolesarjev v celoti zadovoljni in
smo izpolnili zastavljene cilje, to je
stati na zmagovalnih stopničkah.
Tekst in foto:
Danilo Klajnšek
Igor Kranjec v majici držav-
nega prvaka
BOKS
Vrnitev na stare poti
Boksarski klub Ptuj je v zadnjem obdobju zaznamoval ptujsko
športno življenje. Toda tudi pri njih se je pojavila kriza, na-
jprej rezultatov in kasneje tudi vodenja. Sicer trikratni
državni prvaki in odlični organizatorji najprestižnejše bok-
sarske lovorike v Sloveniji - ptujske zlate rokavice - so pričeli
iskati izhod iz krize. Poudariti je potrebno, da so v zadnjem
obdobju ptujski boksaiji dosegli dobre rezultate in pridobili
svoj prostor, ki jim ga lahko zavidajo marsikateri boksarski
kolektivi v Sloveniji. Da voz ne bi potonil še globlje, so se v
klubu odločili, da bodo z zamenjavo vodstva dosegli tisto, kar
so v minulem letu zamudili.
Če nekdo želi dobiti ljudi za
delo v klubu, potem to tudi nare-
di. Našli so se ljudje, ki imajo
radi ta šport in ta kolektiv. Vse-
kakor pa so po izredni skupščini
prišli v upravo kluba ljudje, ki si
želijo najprej stabilizirati stanje
m ga čez čas tudi dvigniti na višji
nivo. Za predsednika kluba so iz-
volili Franca Meznariča, zraven
■ijega pa so v upravnem odboru še
Edvard Fenko, Martin Lisjak,
Aleksander Turk, Boris Horvat,
Sandi Meznarič, Marko Anto-
lič, Miha Vidovič in Boštjan
Kerin.
Ali izvolitev tega vodstva, v ka-
^wega se je kot svetovalec vrnil v
^Port tudi Slavko Doki, sicer us-
tanovitelj, predsednik, trener
^^ga kluba in sedaj po-
dpredsednik BZ Slovenije in član
Olimpijskega komiteja Slovenije,
pomeni, da bo prišlo do združitve
dveh boksarskih klubov na Ptuju
v enega ? Da, to bi bila dobra po-
teza, saj bi potem vsi pridobili.
Dela pa je tako in tako dovolj za
vse, kakor tudi prostora. S trener-
ji Albinom Mercem, Borisom
Horvatom in po možnosti
Ivanom Pučkom iz Tehcentra
Ptuj bi boks lahko ponovno post-
al vodilni klub v Sloveniji. Kaže,
da se je z novim vodstvom prese-
kan gordijski vozel glede ptujske-
ga športa. Dela jim vsekakor ne
bo zmanjkalo, saj jih že sepotem-
bra čakajo prve tekmovalne
preizkušnje.
Predsednik kluba Franc Mez-
narič je dejal: "V klub sem prišel
na pobudo boksarjev. Moram po-
vedati, da sem po duši s športniki
in sem že sodeloval z boksarskim
klubom. Klub je padel v krizo in
odločili smo se, da mu povrnemo
njegov nekdanji sijaj. Želimo fi-
nančno stabilizacijo in na koncu
tudi tekmovalni uspeh. Sem zelo
zadovoljen s prvimi stiki, ki smo
jih navezali. V svoje vrste želimo
pridobiti čim več mlajših tekmo-
valcev in želimo narediti domače
tekmovalno jedro. Vsekakor pa
bo časa za dokazovanje dovolj in
ni dvoma, da nam ob zavzetem
delu ne bi uspelo. Vemo pa, da so
vsi začetki težki, a sem in opti-
mist glede vsega."
Slavko Doki je bil izredno vesel
in je poudaril: "Zelo sem vesel, da
je prišlo do tega. V teh ljudeh vi-
dim optimizem in izredno voljo
ter predvsem željo po dokazovan-
ju. Združitev boksa na Ptuju pa
bi na vsem kaj prinesla."
Danilo Klajnšek
vodstvo boksarskega kluba: stojijo (od leve) Boris
orvat, Sandi Meznarič, Albin Mero (trener članske ekipe),
p 3vko Doki (svetovalec); sedijo (od leve) Martin Lisjak,
Meznarič In Edvard Fenko.	Foto: Kosi
ROKOMET / ormož v 1. b ligi
Postati stabilen 1. b ligaš
Zelje vodstva, trenerjev in
igralcev Kk Ormož so se
uresničile, saj so z osvojitvijo
prvega mesta v 2. SRL - vzhod
postali novi člani 1. B lige.
Sicer pa v ormoškem klubu
niso končali dejavnosti. Up-
rava je na delu, enako tudi
trener Vlado Hebar in igral-
ci.
O minuli rokometni sezoni in
pripravah na novo smo se pogo-
varjali s trenerjem RK
ORMOŽ Vladom Hebarjem.
•	Ali ste uvrstitev v 1. B
SRL pričakovali?
"Kar smo si želeli, smo na
koncu dosegli. Prvi del tekmo-
vanja ni bil najboljši, vendar
smo v drugem delu prvenstva z
dobro igro in na koncu s sami-
mi zmagami osvojili prvo mes-
to in se tako uvrstili v višji rang
tekmovanja."
•	Ali ste kaj okrepili ekipo?
"Obstoječi igralski kader osta-
ja. K delu smo priključili tri ka-
dete, dobili pa smo tudi dve ok-
repitvi: krožnega napadalca Bo-
jana Pučka in zunanjega igralca
Petra Skrabana."
•	Kakšno uvrstitev pričaku-
jete?
"Napovedi so sila nehvaležne.
Naša želja je, izboriti si obsta-
nek v ligi in v tej smeri se bomo
tudi pripravljali. Menim pa, da
bi bila realna uvrstitev v sredi-
no prvenstvene razpredelnice.
Končni cilj je, da bi postali sta-
bilen 1. B ligaš, da bi vzgojili
čim več domačih igralcev, saj se
z mlajšimi selekcijami zelo
dobro dela. V bistvu naj bi to
bila prehodna sezona k ures-
ničitvi naših ciljev."
•	Rokomet je šport številka
ena v Ormožu. Kako so ljudje
sprejeli vaše uspehe?
"Po lanskem porazu z Veliko
Nedeljo, ki je odločal, kdo se bo
uvrstil v višji rang tekmovanja,
je zanimanje nekoliko upadlo.
V letošnjem drugem delu sezo-
ne, ko se je začutilo, da smo po-
novno na mestu, ki vodi višje,
je bilo že vse po starem. Odziv
občinstva je bil normalen."
•	Kdaj boste pričeli pripra-
ve?
"Takoj po končanem
prvenstvu smo dva meseca de-
lali sprostitvene elemente, zra-
ven pa še z utežmi, da bi
začetek priprav, ki bodo 1. av-
gusta, pričakali na bolje
pripravljeni. Za vsako mesto
bomo imeli po dva igralca,
odigrali bomo 8-10 pripravljal-
nih srečanj. Na startu prvenstva
moramo biti v optimalni for-
mi."
Tekst in foto:
Danilo Klajnšek
plavanje
Matjaž Pernat -
državni prvak
Matjaž Pernat, učenec OŠ
Cirkovce, je kot član plavalne-
ga kluba Branik Maribor v
zadnjem času imel nekaj
uspešnih nastopov in od-
mevnih zmag. Tako je sodelo-
val na igrah mladih /do 15 let/
v španskem mestu Gosta Bra-
va, kjer je v disciplini 100 met-
rov prsno dosegel finale A in
zasedel peto mesto s časom
1.15,20. Na državnem
prvenstvu dečkov v sprinters-
kih disciplinah, ki je potekalo v
Krškem, pa je Matjaž v discipli-
ni 50 metrov prsno prepričljivo
osvojil naslov državnega prva-
ka s časom 34,2. Sedaj se
pripravlja na državno
prvenstvo, ki bo 18. julija in
kjer Matjaž računa na dve
najžlahtnejši medalji.
Tekst in foto.
Danilo Klajnšek
Ekipa Ormoža.	Foto: Hozyan
Al
Četrtek, 9. julij 1998 - TEDNIK
LUJZEK
Dober den vsoki den! Jezus Marija,
čista sen zmešani, saj sen Esmeraldo
čista od bližine vida, ji pomaha. Oh in
ah, še pošlata bi jo malo, če bi mi pis-
tila. Tudi moja Mica bla čista fertik,
gdo je svojo najbolj prilubleno igralko
vidla. Samo se mi je zdelo, ke so se ji
oči boj kak na Esmeraldi pasle na
jenem postavnem moii, kije provi
mačo, kak se tumi reče. Vete, tudi pri
nas na Suhem bregi je tak, ke v cajti,
gdo je Esmeralda na televiziji, čista
živleje vmerje. Motke, stroji in Udje
vtihnejo in se pred televizore sprovijo.
Še krave se v tisten cajti ne posejo, psi
ne lojajo in kure ne kokodokajo.
Pravzaprav je zanimivo, kak lehko
ena televizijska zgodba in glovna
igralka živleje spremeni in lidem v
srca skoči. Esmeralda se mi zdi kak
pokojna princesa Diana. Lepa in sim-
patična, lidem v srce segajoča.
Pravzaprav bi morali biti takšni vsi
Udje. Lepi in simpatični pač vsi nem-
remo biti, dobri po srci pa bi lehko
bili. Srčna dobrota je itak več vredna
kak zunanja lepota. Nasploh je v
Živleji tak, ke preveč gledamo in čed-
nima Udi pa zunanjosti, namesto po
drugih vrlinah in lastnostih. Zaj sen
začeja že malo fizolofirati, takšno je
pač živleje.
Kaj pa nogomet gledate, če mate
cajt? Jaz glih nesen prevejki lubitel
žogobrca, televizijske prenose s sve-
tovnega prvenstva pa vseeno gledan.
Saj vete, kak smo rekli že v starih ca-
jtih: "Če Udje nemajo zadosti kruha,
jim je treba dati igre!" Takšne ali
drugačne, samo da so igre v obliki Es-
meralde ali pa okrogle žoge, za kero
leče pa igrišči 22 dečkov oziroma 44
nog. Sosedi Hrvati so dobro obdelali
Nemce, ki so že dugo nogometna vele-
sila. Še jihov ata Tudžman jih je priša
bodrit in jim je obeča, da bo priša tudi
na finalno tekmo. Optimistična
napoved, to je že treba rečti. Če bodo
Hrvati slučajno svetovni prvaki, bo to
enako, kak gdo so Srbe premagali na
svoji zemli.
Leto se je v drugo polovico nagnilo.
Se mesec julij in bomo začeU proti je-
seni plavati. Kam le čas beži, kam se
mu mudi, bi se človik vpraša.
Pa srečna. Vaš LUJZEK
Prav vesel sem, da lahko v uvodu
zapišem, da se na Ruju nekaj doga-
ja in da so se zbrali pravi ljudje, ki
organizirajo pravi festival glasbe,
poimenovan Zvokšok. 10., 11. in 12.
julija bo v Moškanjcih pravi glasbeni
praznik in v teh treh dneh boste
lahko uživali v ročk glasbi ter v nev-
sakdanjem večeru eksperimentalne
plesne glasbe.
Britanski pop trio 911 je neverjetno
popularen v Aziji, kjer najstnice pozna-
jo vse njihove skladbe z albuma The
Journey na pamet. Nekoč so 911 bili
predvsem dobri plesalci, sedaj pa
fantje tudi solidno pojejo. Talentiran
trio promovira klasično ljubezensko
pop skladbo HOW DO YOU WANT ME
TO LOVE YOU (^mej^, ki napove-
duje drugi album z naslovom Moving
on.
ANOTHER LEVEL so še eni britanski
pojoči dečki, ki jih je odkril znani ame-
riški raper Jay-Z. Novi kvartet prepeva
pop, r'n'b in soul pesmi in njihova dru-
ga pesem z naslovom FREAK ME
je dobro odpeta soul pri-
redba hita ameriškega pevca Silka.
Nemška skupina SWEETBOX se je v
zadnjem času specializirala za prired-
be in tako so letos sloveli s hitom
Everything's gonna be AIright. Tokrat
sodelujejo s Christopherjem Taylor-
jem v priredbi klasike skupine Tears of
Fears z naslovom SHOUT ki
pa se mu ob dobri melodičnosti ne
poda ženski rap del.
Poletje pa je tudi čas za preproste pe-
smi in še dve priredbi: Careless Whi-
sper - BILLY BEAR & DARRELL BELL
ter Caravan of Love - LUNATICS.
Španska skupina GARCIA stalno
uspeva poleti in tako je lansko poletje
uspevala s komadom Bamboleo. Kaj
naj zapišem dmgega, kot da gre za še
en standardni poletni hit z naslovom
LA VIDA BONITA (^MbM^, ki vsebu-
je sodobni plesni regi ritem, mehki rap
in odličen ženski vokalni napev.
Ameriška pevka ULTRA NATE je ena
vodilnih house pevk na svetu in svojo
vokalno moč je izkazala s komadoma
Free in Found a Cure. D.J. in ljubitelji
pevke ULTRA NATE boste gotovo nav-
dušeni nad novim house hitom NEW
KIND OF MEDICINE	ki ga
najdete na albumu Situation Criticai.
Ameriški pevec UNCLE SAM je tipičen
predstavnik soul glasbe in ima doma
že top 5 uspešnico I don't Ever Want
to See you Again. Zanimivo ime UNC-
LE SAM si velja zapomniti po novi iz-
redni soul harmoniji BABV YOU ARE
()KXX)t() in ljubezenskem besedilu.
Britanska glasbena senzacija SPICE
GIRLS je trenutno na razprodani ame-
riški koncertni turneji. "Začimbice"
bodo ob koncu letošnjega leta posnele
tretji album in do sedaj imajo že se-
dem mega hitov: VVannabe, Say you'll
be there, 2 Become 1, Mama, Spice
up your Life, Too Much in Stop. Z al-
buma Spicevvorid so SPICE GIRLS iz-
dale najboljšo pesem VIVA FOREVER
()K)K)K)K)t^ in to prijetno pop balado
je produciral znani Richard Stannard.
Za konec pa vam tudi tokrat nudim
kratek pregled albumov, ki so bili
izvdani v juniju: Gloria - GLORIA ES-
TEFAN, Let it Ride - SHED SEVEN,
Adore - SMASHING PUMPKINS, Cur-
tis: The Best of - CURTIS MAVFIELD,
When we were the New Boys - ROD
STEVVART, The Good will out - EM-
BRANCE, Sparkle - SPARKLE, lt's
Dark and HelI is Hot - DMX, Greatest
Hits 1983 - 1998 - RUN DMC, Never
say Never - BRANDV, Sunmachine -
DARIO G., Songs for my Father - ART
GARTFUNKEL, Wall of Smiles - 80-
RAYA, Siren - HEATHER NOVA, Grea-
test Hits - NYCC, Promotion - JOHN
FOGERTY, Stand by me - 4 THE CAU-
SE, Byzantinum - DEEP BLUE SOME-
THING, Anutha Zone - DR. JOHN, The
VVhistling this - NEIL FINN, MP Da lost
on - MASTER P., Shut Em Down -
ONYX, Five - FIVE, Time Capsule - B
52's, Imagination - BRIAN VVILSON,
S.O.S. - LA BOUCHE, Vertical Man -
RINGO STARR, We Ran - LINDA RON-
STAND, Miles from our Home - COW-
BOY JUNKIES, Embrya - MAXWELL,
Archive 67 - 75 - GENESIS, Time -
LIONEL RICHIE, Greatest Hits -
BEACH BOYS, Metamorphosis - CUL-
TURE BEAT, Volume VIII - ANTRAX,
Awakenings - COLOR ME BADD, The
Very Best of - OLETA ADAMS, The
Party - ALEKIA, In Due - NEK, AH Time
"Greatest Hits" - KOOL & THE GANG
David Breznik
c^Mladi dopisniki
TEKMOVANJE ZA
ČISTE ZOBE OB
ZDRAVI PREHRANI
Zobje so kakor ljudje:
ker so pač čisto beli,
želijo ostati snažni;
četudi so vselej vlažni,
se vedno umivajo radi.
(I. Struna)
Zdravje je naše največje bogastvo, ki
pa lahko kaj hitro skopni, če ne
skrbimo zanj. K srbi za naše zdravje
pa lahko prav gotovo štejemo tudi
nego zob. Zobje so naš okras, imajo
pa še drugo, pomembnejšo vlogo.
Zato ne smejo biti umazani in
piškavi. Da pa bomo ohranili lepe in
zdrave zobe, se moramo pravilno
prehranjevati, si jih redno umivati
ter obiskovati zobozdravnika.
Tega se učenci šole Podlehnik še
kako zavedamo, zato smo se tudi v
tem šolskem letu vključili v tekmo-
vanje za čiste zobe ob zdravi prehra-
ni. V akcijo je bilo na ptujskem po-
dročju vključenih 28 šol. Na njih je
bilo izbranih 28 zmagovalnih razre-
dov, kjer je bila med letom higiena
zob najboljša. Med šolskim letom so
nas redno obiskovale medicinske se-
stre ZD - OE Zobozdravstvo, nas
poučevale o pravilni ustni higieni in
zdravi prehrani. Nenapovedano so
tudi kontrolirale čistočo naših zob s
testno tabletko, rezultate pa so
beležili. Na OŠ Martina Koresa,
Podlehnik, je bil zmagovalni razred
3.a. Prav tako pa je bil naš razred
NAJ-razred v umivanju zob med
vsemi 28 zmagovalnimi razredi na
ptujskem področju, zaradi česar smo
še posebej ponosni.Letos smo tudi
proslavili 15-letnico tekmovanja za
čiste zobe ob zdravi prehrani. Ob tej
priložnosti je bila velika slovesnost v
Ljubljani. Udeležila sta se je po dva
učenca iz vsakega zmagovalnega raz-
reda. Pripravili so nam zanimiv in
lepo izbran program. Glavni sponzor
prireditve je bil Lek Ljubljana, ki je
za vse zmagovalne razrede prispeval
zobne paste. FLEGIS, d.o.o., Mari-
bor pa je za nas kot NAJ razred pris-
peval še zobne ščetke. Vodstvo šole
nas je za uspeh nagradilo z izletom,
ki ga bomo izvedli v jeseni. Ob tej
priložnosti se moramo zahvaliti
Zdravstvenemu domu, OE Zoboz-
dravstvo, predvsem pa njihovim pri-
jaznim in prizadevnim medicinskim
sestram, ki so izvajale preventivni
program na šolah.
Tretješolci OŠ M. Kores Podlehnik
z razredničarko Danica Kurež
STRAH (Sonet)
Poglej, poglej kaj tu se zdaj dogaja!?
Sem ustrašil se, kaj tole zdaj pomeni,
le kaj šumi in zame se ne zmeni
in kupček listja kar naenkrat vstaja!
Morda je duh, morda je majhen škra-
tek?
Se malo in ta stvor se brž odkrije,
bojim se, mrzel pot že z mene lije,
prepozno spomnil sem se na povra-
tek.
Tega ne veš, kaj vse sem jaz prestal
že,
že ko sem čistil še v tovarni plavže.
Bilo je hudo, strašno težko delo.
In ko se spomnim, b'la je prava zme-
da,
me jež prestrašil je kot dva medveda,
se nasmejim močno in prav veselo.
Roman Maguša, 8. č,
OŠ Mladika
|.fpNIK - Četrtek, 9. julij 1998
25
fidOim m Uvodn i
ferbi na Hajdini
jViedobčinska nogometna zve-
3 Celje bo v naslednji tekmo-
jlni sezoni vodila tekmovanje
novoustanovljeni 3. SNL - se-
gf. Vodstvo tekmovanja je pri-
iravilo žrebanje za naslednje se-
(jflo. V tej ligi bosta nastopili
jjipi Hajdine in Gerečje vasi in
jeb je hotel, da se bosta pred-
lavnika, ki prihajata iz MNZ
)tuj, pomerila v uvodnem
ječanju na Hajdini. Po napove-
jih udeležencev žreba naj bi
,ila favorit za osvojitev prvega
iiesta Paloma Šega s Sladkega
/rha in novinec v ligi Montavar
jogoza. Ker pa so napovedi zelo
jehvaležne, bo čas pokazal svoje
n potrdil ali ovrgel te trditve.
Pari prvega kroga: Hajdina -
jerečja vas, Unior - Dravinja,
[Jsnjar - Tim Laško, Starše -
Brunšvik, Paloma Šega - Mon-
tavar Rogoza, Kovinar - Po-
brežje, Kungota Gosser - Mons
Claudius.
Danilo Kiajnšeic
PADALSTVO m
3, evropski pokal
na Bledu
Na Bledu je minuli konec ted-
na potekal 3. evropski pokal v
padalskih skokih. Tekmovanja
se je udeležilo 37 ekip iz 16
držav, med njimi pa je ekipa Ae-
rokluba Ptuj zasedla 9. mesto.
Ptujsko padalsko ekipo so ses-
tavljali: Bogdan Jug, Aleksan-
der Čuš, Gorazd Vindiš, Igor
Glažar in Milan Jurič, z rezulta-
ti pa bili ob koncu tekmovanja
zadovoljni.
TM
TRIATLON •
Aiimovii na
kvalifikaiije
Rado Acimovič se ponovno
pripravlja na svetovno prvenst-
vo v triatlonu na Havajih - dos-
lej najtežjo preizkušnjo na svetu
(42 kilometrov teka, 180 kilo-
metrov kolesarjenja in 3 kilo-
metre plavanja). V nedeljo se bo
skupaj s 2700 triatlonci presku-
sil na kvalifikacijah, ki ga nato
vodi v finale.
Miian Krajnc
PLAVANJE m
Naindajši na
državnem prvenstvu
Novonastali plavalni klub
Nova Gorica je v soboto gostil
najmlajše plavalce (deklice do
10 let in dečke do 12 let) iz vseh
18 slovenskih plavalnih klubov.
Organizatorju je končno uspelo
"napolniti bazen s plavalci", saj
jih je bilo kar 245. Vsako leto se
več kot tisoč otrok vpiše v pla-
valne šole, ki jih organizirajo
plavalni klubi. Samo slaba peti-
na jih je sposobna nastopiti že
čez leto dni na državnem
prvenstvu in le slaba dvajsetina
jih ostane v klubih več kot de-
setletje. V našem klubu smo
uspeli navdušiti za športno tre-
niranje Tino Radolič, ki je tudi
nastopila na tem prvenstvu. Pla-
vala je 50 m prsno in s časom
47,93 osvojila 7. mesto v državi.
O širokem vrhu najboljših pove
podatek, da je Tini do drugega
mesta manjkalo manj kot pol se-
kunde. S takšno uvrstitvijo in
odplavanim časom se že uvršča
med najperspektivnejše plaval-
ke v Sloveniji.
Franjo Rozman
STRELSTVO m
Neuradno državno
prvenstvo
v Postojni je bilo neuradno
državno prvenstvo v športnem
streljanju s serijsko maloka-
librsko puško. Ormoški strelci
so dosegli izjemen uspeh, saj so
zmagali ekipno s 713 krogi, dru-
ga je bila Radovljica (701), tretje
Trebnje ((652). Med posamezni-
ki je prvo mesto osvojil Baranja,
Postojna, 241, drugo Cugelj,
241, tretje ormoški strelec Sti-
ven Vočanec, tudi 241, in tudi
peti je bil Ormožan Andrej Sta-
nič, 240 krogov.
Lukner
STRELSTVO
mnmnk^r Žlbrmt In
Na osmem državnem prvenstvu v streljanju z malokalibrskim
orožjem, ki je bilo na centralnem strelišču v Ljubljani, so tek-
movali strelci vseh starostnih kategorij, mlajši mladinci in
pionirji, tako da je bilo doslej najbolj množično na odprtih
streliščih. Ptujski strelci so si priborili kar dvanajst posamez-
oih odličij, od tega tri naslove državnih prvakov. Strelci SD
Ptuj so si priborili sedem medalj, Petoviaavto pa pet. Prišteti
pa moramo tudi štiri ekipne medalje, od tega tri zlate.
V streljanju z malokalibrsko
pištolo proste izbire so bili člani
SD Ptuj Franc Bedrač, Milan
Stražišar in Janez štuhec ekipno
peti. Posamezno je bil lanskolet-
ni zmagovalec Janez Štuhec s
527 krogi peti, Franc Bedrač je
nastrelil 498 krogov in Milan
Stražišar 494 kr. Med mladinci
so bili mladinci SD Ptuj Matija
Potočnik, Marjan Gril in Robi
Šimenko ekipno najboljši, dru-
go mesto so si priborili strelci
Petoviaavta Iztok Špindler,
Mitja Kous in Boris Novak. Po-
samezni zmagovalec je bil
prejšnji mladinec Ptuja, sedaj
Ruš Sašo Porok s 487 kr. drugi
pa je bil Ptujčan Marjan Gril,
lanskoletni državni zmagovalec
m rekorder med mlajšimi mla-
dinci, s 464 kr., tretji Pavel Fa-
''rici iz Ruš, četrti^ Matija
Potočnik, peti Robert Širnenko,
oba iz Ptuja, šesti Iztok Špind-
ler, sedmi Mitja Kous iz Peto-
viaavta. Med mladinkami je bila
najboljša Ptujčanka Alenka Pe-
^eršič, ki si je priborila bronasto
Medaljo. Med mlajšimi mladin-
ci so bili najboljši strelci SD
^tuj Dejan Žibrat, Kristjan
^orša in Zoran Bedrač. Posa-
mezno si je Zoran Bedrač pribo-
srebrno kolajno. Dejan
žibrat bron, četrti je bil Benja-
''^in Mahorič iz Petoviaavta.
.Tekmovanje z malokalibrsko
športno pištolo 30 + 30 je bilo
'^enačeno. Pri članih so zmagali
J^relci Kranja. Ekipa Ptuja v
estavi Milan Stražišar, Janez
J^uhec in Slavko Ivanovič je s
p "4 krogi zasedla četrto mesto,
r^g^^ezno je Slavko Ivanovič s
^^ krogi bil šesti, Milan
^tražišar je nastreljal 520 kr., Ja-
Stuhec pa 506.
Mladinci Petoviaavta so zma-
oHi-	Posamezno je zlato
^'ičje prejel Mitja Kous s 405
kr., drugouvrščeni je bil Iztok
Špindler s 395 kr. in bronast Bo-
ris Novak (vsi SD Petoviaavto).
Pri mlajših-mladincih so ekipno
zmagali strelci SD Ptuj. Posa-
mezno zlato odličje je prejel De-
jan Žibrat s 343 kr., srebrno pa
Zoran Bedrač, oba SD Ptuj, tret-
je mesto si je priboril Benjamin
Mahorič iz SD Petoviaavto.
Streljanje v obeh strelskih disci-
plinah je potekalo v soboto.
V nedeljo pa je bila strelska
tekma v streljanju z maloka-
librsko standardno pištolo 20 -I-
20 -I- 20. V članski konkurenci
so strelci SD Ptuj Slavko Ivano-
vič, Milan Stražišar in Janez
Stuhec s 1526 kr. Posamezno je
Slavko Ivanovič s 519 kr. bil
sedmi, Milan Stražišar je bil 11.
s 506 kr. in Janez Štuhec s 501
kr. trinajsti. V kategoriji mla-
dincev je zmagal državni repre-
zentant Robert Šimenko iz SD
Ptuj, drugi je bil Zoran Bedrač
(SD Ptuj), tretji Benjamin Ma-
horič (SD Petoviaavto).
TUedalje in doseženi rezultat so
ptujski strelci dosegli s pridnim
delom trenerja Jožeta Maleka in
Franca Bedrača. Pri Petoviaavto
so se najbolj izkazali tehnični
vodja Marjan Gajzer z delom z
mlajšimi kategorijami. Organi-
zacija državnega prvenstva je
bila dobra.
SI
VELIKA ZIM6A
MAJE FRANGEŽ
Prvi konec tedna v juliju je na
strelišču Strelske družine Trap
v Ormožu potekalo finale lige za
mladince na leteče cilje. Prese-
netljivo je zmagala Maja Fran-
gež v konkurenci najboljših
mladincev Slovenije in prema-
gala tudi ves moški del sloven-
ske mladinske strelske elite. Boj
je bil zares ogorčen in rezultat
izjemno tesen - pri izstreljenih
150 nabojih je odločal en sam
strel.
Rezultati: 1. Maja Frangež,
Trap Ormož, 129, 2. Jasmina
Maček, Štefan Kovač, 128, 3.
Dejan Gomboc, Štefan Kovač,
126, 4. Uroš Kukovec, Trap
Ormož, 125-1-1, 5. Muršič, Šte-
fan Kovač, 125-1-0, 6. Janez
Sekovenja, Olimpija Elektroni-
ka, 121.
V ekipnem seštevku je zmaga-
la ekipa SD Štefana Kovača iz
Murske Sobote z novim držav-
nim rekordom 316 zadetih tarč
pred domačo ekipo SD Trap
Ormož s 301 zadeto tarčo in SD
Olimpijo Elektroniko iz
Ljubljane.
vki
R Šimenko - državni prvak z
malokalibrsko standardno
pištolo
ORMOŽ / S SVETOVNIH ŠPORTNIH ZDRAVNIŠKIH IGER
Zfofo dr. Vesno Mele
Minuli teden se je z 19. svetovnih športnih iger zdravnikov, ki
so potekala v Celovcu, vrnila predstavnica naše regije dr. Ve-
sna Mele. Na tovrstnem tekmovanju je nastopila prvič, kljub
temu pa se je domov vrnila z zlato medaljo in enim osmim
mestom.
Zdravniki so se pomerili v šte-
vilnih športnih panogah - atleti-
ki, nogometu, rokometu, košarki,
namiznem tenisu, golfti, judu,
dvi^nju uteži, plavanju, kolesar-
jenju in seveda tudi strelstvu. Na
lanskih igrah je bilo okrog 2000
udeležencev, vsaj toliko pa jih je
bilo tudi letos, ocenjuje dr. Mele.
Udeleženci so prišli iz vseh ev-
ropskih držav in sveta, tekmo-
vanje pa je bilo enako kot vsa
druga - pričelo se je s tremo. Igre
so trajale teden dni in bilo je kar
nekaj spremljajočih prireditev,
vendar se jih dr. Mele ni mogla
udeleževati, ker ni imela časa. V
Celovenc je namreč prispela v po-
nedeljek, ko je bil tudi uradni tre-
ning, v torek je tekmovala z
malokalibersko puško, v sredo s
pištolo, v četrtek pa se je že vrnila
domov. Naporen tunik in velik
uspeh.
Tekmovala je s standardno ma-
lokalibersko puško, orožjem, ki
ga v Ormožu nimajo. Pa tudi si-
cer si ga v Sloveniji ni mogla iz-
posoditi. Puško za trening so
posodili prijatelji iz Avstrije in
tja je hodila tri tedene pred tek-
movanjem na treninge. Kljub
temu, da to ni njeno orožje, je
osvojila zlato v svoji konkurenčni
skupini. "Mesto je odlično, rezul-
tat ni tako dober, kot bi lahko bil,
če bi dalj časa trenirala s to
puško. Trenirala sem tri tedne in
za vsak trening sem prevozila 130
kilometrov. Izračimala sem, da
sem za priprave prevozila okrog
1500 kilometrov."
V sredo pa je bilo tekmovanje v
streljanju s pištolo. Tudi to ni
orožje, ki bi ga bila dr. Mele vaje-
na in posodili so ji jo člani strel-
skega društva Središče ob Dravi.
Ob njihovi f>omoči je tudi zadnje
dva tedna trenirala streljanje s
pištolo. Osvojila je osmo mesto.
Strelsko tekmovanje je potekalo
po vseh pravilih svetovne strelske
zveze, s kontrolo orožja in vsem
kar sodi zraven. Tudi sicer so
zdravniki vzeli tekmovanje pov-
sem zares in konkurenca je bila
ostra, kot na običajnih tekmo-
vanjih. Ob večerih so se srečevali
v šotoru ob koncertni hiši, kjer so
bile tudi vse turadne razglasitve in
podelitve medalj. Največ se je
družila s kolegi iz Slovenije, po-
govor pa nikakor ni tekel o medi-
cini. Tekmovalci niso nastopali
kot državna reprezentanca ampak
kot predstavniki regij. Poleg dr.
Vesne Mele so nastopili še atleti
iz Celja, nogometno in košarkar-
sko moštvo iz Ljubljane, ter teni-
sač iz Gorice. Tudi ti slovenski
zdravniki so dosegli lepe uvrstit-
ve. Vsi so bili na tovrstnem tek-
movanju prvič, slovenski
zdravniki pa so se iger prvič ude-
ležili lansko leto. Dr. Vesni Mele
so nastop s finančno podporo
omogočili Občina Ormož, Zdrav-
niško društvo Ptuj-Ormož in pri-
jatelji iz strelskih družin. Dr.
Meletova pravi, da se bo zdrav-
niških iger udeležila tudi pri-
hodnje leto, če le ne bodo
predaleč.
vlci
Dr. Vesna Mele je na 19. sve-
tovnih športnih igrah zdravni-
kov osvojila zlato medaljo v
streljanju s serijsko maloka-
librsko puško
TENIS
•	Kovaievti v
polfinalu
Na igriščih TKAS v Litiji je bilo odprto
prvenstvo do 16 let za deklice in fante. Sodelovali
so tudi igralci TK Ptuj. Najboljše se je pri dekle-
tih odrezala Tjaša Kovač, TK Ptuj, in se z zelo
zrelo igro u\Tstila v polfinale, kjer jo je premaga-
la igralka iz Radovljice.
Pri fantih je najprej razveselil Sašo Babosek, ki
je v L kolu premagal Jerošo iz Celja po zelo raz-
burljivem srečanju šele v podaljšani igri tretjega
seta, v drugem kolu pa ga je premagal klubski ko-
lega Rok C^lun in se uvrstil v četrtfinale, nato pa
izgubil s Ctmdričem iz Ljubljane.
•	Pfv/čciff om šest
pokalov v Velenju
Šaleški teniški klub iz Velenja je od 25. do 30.
junija organiziral odprto prvenstvo v tenisu za
deklice in deČke do 10 in do 12 let starosti. V
obeh kategorijah se ga je udeležilo 180 tekmovalk
in tekmovalcev, tako da smo bili priče številnim
lepim igram slovenskega teniškega podmladka.
K prijetnemu vzdušju je pripomogla odlična or-
ganizacija domačina turnirja.
Tekmovanja so se udeležili tudi tekmovalci TK
Ptuj ter dosegli izjemen uspeh. Toni Hazdovac
si je priboril dva pokala v kategoriji do 10 let -
enega za 2. mesto posamezno in drugega v paru z
Urbanom Čevkom (TK Kanmik) za uvrstitev v
polfinale. V isti kategoriji se je izkazal 9-letni
Karlo Pintarič z uvrstitvijo v četrtfinale posa-
mezno in pokalom kot najusp^nejši mladi tek-
movalec na turnirju ter drugim za fair play.
Odlično je igral tudi Miha Rus, ki se je uvrstil v
četrtfinale posamezno.
V kategoriji do 12 let so sodelovali: David Pin-
tarič, Miha Rosic in Tadej Šabela. Najbolje se
je odrezal David Pintarič s prihodom v polfinale
B turnirja posamezno in pokalom. Naslednji po-
kal si je prislužil Miha Rosič za fair plav. Kljub
temu ^ je njegov nasprotnik v osmini finala za-
mudil na srečanje in bil diskvalificiran, je Miha
pristal, da z njim igra. Na žalost je to srečanje iz-
gubil.
TK
JUDO / MEDNARODNA TEKMOVANJA
Semtiti mdillimn w TmF€mnfw
SLOVENSKI TEKMOVALNI KOLEDAR JZS ŽE KONČANA,
POTEKAJO ŠE ZADNJA MEDNARODNA TEKMOVANJA
Ptujski judoisti so letos zabe-
ležili eno najuspešnejših sezon v
svoji večdesetletni zgodovini.
Zraven naslova Pokalnih prva-
kov Slovenije in nastopa v naje-
litnejšem	tekmovanju.
Evropskem pokalu prvakov, so
osvojili še veliko kolajn na
državnih in mednarodnih tek-
movanjih posameznikov.
Zaključuje se tudi mednarodni
program tekmovanj. V Tarcentu
v Italiji je potekalo mednarodno
prvenstvo za mladince, ki se ga je
udeležilo izjemno število tekmo-
valcev iz Italije, Hrvaške, Fran-
cije, Poljske, Slovaške, Ukrajine,
Madžarske, Avstrije in Slovenije.
Tekmovanje velja za eno zadnjih
mednarodnih preizkušenj mla-
dincev pred evropskim prvenst-
vom. Z reprezentanco Slovenije
je v Italijo odpotoval tudi
Ptujčan Nikola Seničič. V iz-
jemni konkurenci v kategoriji do
81 kg je po štirih zmagah in po-
razu dosegel odlično tretje mes-
to. Premočan je bil le italijanski
reprezentant, gladko pa je opra-
vil z nasprotniki iz Madžarske,
Italije, Poljske in Francije.
Seničič je s tem rezultatom pri-
dobil še dodatne točke za vstop v
reprezentanco, ki bo novembra
nastopila na mladinskem evrop-
skem prvenstvu.
Na tekmovanju je tekmovalce
spremljal selektor državne repre-
zentance Filip Leščak, trener
J K Drava, ki je ob tem povedal:
"Seničič je s tem uspehom znova
dokazal, da velja za enega naj-
boljših slovenskih judoistov,
sodi pa tudi v sam vrh evropske-
ga juda. Uspešno nastopa tudi že
v članski konkurenci. Tako
lahko optimistično zremo v pri-
hodnost, saj v klubu raste mlad,
nadarjen rod; zraven Seničiča so
tukaj še Prime, brata Rus, Žuran,
preizkušena Vogrinec in Koled-
nik..."
Simon Starček
KICKBOKING
Medobčinsko
tekmovanje
V kickboxing centru na Ptuju
je v jimiju potekal 2. turnir me-
dobčinskega prvenstva v disci-
plini semikontakt za vse
starostne kategorije. Pred
starši in prijatelji tega športa je
v treh dneh tekmovalo 63 tek-
movalcev. Dobro so sodili
domači sodniki Franc
Slo<^jak, Franc Brumec, Mar-
jan Šibila, Edvar Štegar, Dušan
Pavlica in Vladimir Sitar.
Rezultati: dečki do 25 kg: L
Denis Šamprl, 2. Jan Vajda; do
32 kg: 1. Denis Janžekovič, 2.
Siniša Bilič; do 40 kg: 1. Robi Si-
monič, 2. Svit Zvonar; do 48 kg:
1. Alexander Kolednik, 2. Vojko
Kuri; do 56 kg: I. Sandi Lah, 2.
Tadej Hrga; nad 56 kg: 1. Peter
Brumec, 2. Zvonko Ribič. Dekli-
ce: do 30 kg: 1. Sabina Koled-
nik, 2. Jasna Pintarič; do 40 kg:
1. Maja Volgemut, 2. Amanda
Vindiš; nad 40 kg: 1. Laura
Maksimovič, 2. Anamarija Bilič.
Mladinci: do 50 kg: 1. Uroš Pre-
log, 2. Matej Šamprl; do 60 kg: 1.
Matjaž Brumec, 2. Aleš Gačnik;
nad 60 kg: 1. Rupert Fišer, 2.
Kristjan Slodnjak. Mladinke -
članice: do 60 kg: 1. Mateja
Erlač, 2. Renata Polanec; nad 60
kg: 1. Nadja Šibila, 2. Katja
Janžekovič. Člani: do 65 kg: 1.
Boštjan Brumec, 2. Andrej Vin-
diš; do 75 kg: 1. Milan Breg, 2.
Boštjan Goričan; nad 75 kg: I.
Matjaž Vindiš, 2. Matej Šibila.
Zadnji ttu-nir medobčinskega
prvenstva bo v decembru, ko
bodo proglašeni medobčinski
prvaki za letos.
VS
Ib
Četrtek, 9. julij 1998 ■ TEDNlk
fCDNIK - Četrtek, 9. julij 1998
I!
POLENSAK / ZANJICE SE BODO 35. POMERILE V ŽETVI
Dva dneva praznik
kruha in pogai
Utrinek z lanskoletnega tekmovanja na Polenšaku.	Foto: M. Slodnjak
Čeprav nam letošnje polete ni preveč naklonjeno z vročimi dne-
vi, imajo člani in še zlasti članice ^rističnega društva Polenšak
skoraj vse pripravljeno za letošnjo žetev Praznik žetve in razsta-
vo kruha ter pogač bodo pripravili že 35.
V soboto, 11. julija, ob 18. uri
bodo odprli razstavo, ki je vsako
leto zelo bogata s krušnimi in
sladkimi dobrotami. Ob 19. uri.se
bodo predstavile domače predice,
ki bodo prikazale skoraj že po-
zabljeno opravilo. Ob 19.30 bodo
na sporedu družabne igre, zatem
pa veseli del z ansamblom Tirna-
do.
Razstava dobrot bo v turis-
tičnem domu na Polenšaku odprta
tudi v nedeljo od 8. ure in za zajtrk
si boste lahko kupili slastne giba-
nice. Osrednja nedeljska priredi-
tev se bo pričela v nedeljo ob 15.
uri, ko bodo člani tega marljivega
turističnega društva svečano razvi-
li svojo novo društveno zastavo.
Pol ure zatem bodo moški pokaza-
li, kako se pripravi orodje za žanji-
ce, saj bodo prikazali klepanje
srpov Zelo zanimivo in tudi raz-
burljivo pa je vsako leto tekmo-
vanje žanjic v žetvi s srpi. Ob 17.
uri bodo požeto pšenico še zmlatili
s cepci m )o očistili tako kot nekoč.
Seveda pa bo vseskozi za obisko-
valce dovolj domačih dobrot, kot
so gibanice, več vrst domačega
kruha, potic ... Iko kot nekoč pa
se bodo po opravljenem delu tudi
veselili. Za to bo poskrbel ansam-
bel Prijatelji iz Ptuja.
Člani lirističnega društva so si
v preteklosti zgradili lep turistični
dom in v njem uredili stalno
razstavo kmečkega orodja. Seveda
pa bi okrog doma in v njem radi
postorili še kaj, zato bodo tudi
letošnji izkupiček prireditve na-
menili za to.
MS
PTUJ / se o poletnih vrtovih
Zgolj deklarativna podpora
Problematika opravljanja gostinske
dejavnosti na poletnih vrtovih, zlasti
še v Prešernovi ulici v Ptuju in na
drugih območjih starega mestnega
jedra, je konec junija za skupno mizo
privabila predstavnike Upravne eno-
te Ptuj oziroma njenega oddelka za
gospodarstvo, tržno Inšpekcijo,
predstavnika Turističnega društva
Ptuj, Območne obrtne zbornice Ptuj,
podžupana mestne občine Ivana Jur-
kovlča, tajnico občinskega urada
mestne občine Ptuj In predstavnika
oddelka za okolje, prostor in gospo-
darsko Infrastrukturo mestne občine
Ptuj. Predstavnika GIZ Poetovio vi-
vat, ki je zadevo v Imenu prizadetih
sprožil oziroma spodbudil njeno
reševanje ter zanjo dobil podporo
predstavnikov Turistične zveze Ptuj,
Turističnega društva Ptuj in sekcije
za gostinstvo pri območni obrtni
zbornici Ptuj, nI bilo, čeprav je bil us-
tanovljen za povezovanje javnega In
podjetniškega Interesa na področju
turizma. Vprašanje poletnih vrtov In
bogatenja turistične ponudbe v polet-
ni sezoni je zadeva, pri kateri bi mo-
ral sodelovati.
Neioteri gostinci so poleg skupne
al<cije v okviru Giz si^ušali zadeve še
prej urejati tudi samostojno oziroma
preko župana in predsednika mestnega
sveta, ki sta tudi naložila občinskim
službam, da skličejo sestanek vseh, ki
so za urejanje teh zadev pristojni, da bi
našli skupni jezik oziroma rešitve, ki bi
bile v korist ptujskega turizma in njego-
vih obiskovalcev. Osnovna ugotovitev
je bila, da so vsi za to, da se ptujski tu-
rizem razvija, da pa je treba spoštovati
zakone. V Prešernovi, ki je v tem tre-
nutku najbolj izpostavljena, kar zadeva
poletne vrtove, ne bi bil noben problem
tudi pri strežbi na vrtovih, ki niso fun-
kcionalno neposredno povezani z loka-
li, če bi bila ta ulica zaprta za promet.
Zakaj je na zaprejo? Na to vprašanje
trenutno iz mestne občine ni odgovora.
Inšpektorji v danih razmerafi, ko na tej
ulici poteka promet, morajo spoštovati
navodila tržnega inšpektorata, da ni
mogoče odstopati od pravilnika, ki na-
vaja, da morajo biti poletni vrtovi ne-
posredno povezani z gostinskim obra-
tom.
Na pogovoru o problematiki ptujskih
poletnih teras so tudi poskušali odgo-
voriti na nekatere trditve iz pisma Giz
Poetovio vivat o tem, da nekateri gos-
tinci niso dobili soglasja mestne
občine za postavitev poletnih vrtov.
Razlog je preprost: niso dali vloge,
eden med njimi je pozabil poravnati
račun za komunalno takso - dolg se
mu vleče že iz leta 1996, za enega od
lokalov pa obstaja prepoved za osnov-
no gostinsko dejavnost, tako da ni up-
ravičen oziroma ne more zahtevati
širitve dejavnosti na poletno teraso, so
povedali na sestanku o problematiki
opravljanja gostinske dejavnosti na po-
letnih tarasah, ki je bil 30. junija. Niti ne
bo držala trditev, da so v drugih krajih
omogočili dejavnost na poletnih tera-
sah, ki niso bile funcionalno povezane
z lokali. Vsem so bile za nespoštovanje
prepovedi izrečene visoke kazni. Tej se
verjetno ne bo mogla izogniti lastnica
Expres bara na Prešernovi, ki sedaj
streže na poletni terasi preko ceste.
Pridobila si je sicer dovoljenje upravne
enote, vendar ne izpolnjuje pogojev
tržne inšpekcije.
Kakorkoli že - na sestanku o poletnih
tarasah so se za skupno mizo sestali
predstavniki tistih, ki delajo po zakonih
oziroma nadzirajo izvajanje zakonov,
ter onih, ki delajo v turizmu in za tu-
rizem ter želijo deklarativno podporo
turizmu izvajati v vsakodnevni praksi,
čeprav včasih ne bi šlo čisto vse po za-
konu. Najprej pa, kot je predlagal
podžupan Ivan Jurkovič, če je to
začetek poti reševanja omenjene prob-
lematike, pa bo potrebno, da se pristo-
jne službe uskladijo o možnostih pro-
daje na poletnih vrtovih, da ne bo prišlo
do razhajanj med odločitvami v okviru
občinske in državne uprave. Nekdo
namreč pozitivno soglasje občinske
uprave za postavitev poletnega vrta že
jemlje kot dokončno oziroma meni, da
bo na podlagi tega pridobil končno do-
voljenje za opravljanje dejavnosti na
poletni terasi.
Po vsem tem je zadeva zopet na
začetku, glede na zakon bodo poleti v
Ruju delale le redke poletne terase.
Mestne občine Ptuj pa ta kljub temu ne
odvezuje od nekaterih nalog, na primer
zapore Prešernove, ki se napoveduje
že vrsto let.
MG
PTUJ • Od 2. julija do 8. avgusta
poteka festival Poetovio 98. Nje-
gov program je objavljen na 5.
strani Tednika.
PTUJ • Teater III DPD Svoboda
bo 9. (ob 20.30) in 10. julija (ob
21.30) v stari steklarski delavnici
ponovil delo Petra Božiča Vojaka
Jošta ni; režija Branka Bezeljak
Glazer.
PTUJ • Gledališče Ptuj bo ponovi-
lo konnedijo Ovinek Tankreda
Dorsta (režija Matjaž Latin) še
danes (četrtek) in jutri (petek),
obakrat ob 21. uri na dvorišču za
dominikanskim samostanom.
PTUJ • Od 3. do 10. julija poteka
v glasbeni šoli K. Pahorja pod
vodstvom Tomaša Tulačka polet-
na violinska šola za nadarjene vio-
liniste. Udeleženci šole bodo 10.
julija ob 18. uri v glasbeni šoli
pripravili koncert.
ORMOŽ • Ormoško poletje na
grajskem dvorišču se bo v soboto
nadaljevalo s predstavo Ta veseli
dan ali Matiček se ženi A.T. Linhar-
ta v izvedbi Šentjakobskega gleda-
lišča iz Ljubljane. Zanimivo je, da je
bila predstava prirejena prav za
uprizoritev na ljubljanskem
grajskem dvorišču in je lani dožive-
la vrsto uspešnih ponovitev.
Predstava se prične ob 20.30 uri.
PTUJ • Jutri in pojutrišnjem (v pe-
tek in soboto) poteka Festival mla-
de ustvarjalnosti, na katerem mladi
delajo v gledališki, literarni, slikars-
ki in glasbeni delavnici. V okviru
festivala se bodo v stari steklarski
delavnici v petek ob 19. uri
predstavili Ptujčani, ki študirajo na
umetniških akademijah, v soboto
ob 20. 30 pa bo v stari steklarski
delavnici nastop Art plesnega stu-
dia DPD Svoboda s predstavo
Gea.
JAKOBSKI DOL • Pri galeriji Ru-
dija Vogrina v Jakobskem Dolu bo
v soboto, 11. julija, potekala že
četrta likovna kolonija, na kateri
sodelujejo ptujski in mariborski sli-
karji - pričakujejo jih blizu 30. Kolo-
nija ima dobrodelni namen, saj
bodo denar od prodanih slik na-
menili postavitvi mlina na veter v
Jakobskem Dolu. Razstavo slik
bodo v Vogrinovi galeriji odprli pri-
hodnjii petek, 17. julija, takrat bo
nastopil tudi pevec Adi Smolar.
PTUJ • Ta konec tedna (11. in 12.
julija) bo spet odprta pedagoška
soba na ptujskem gradu. Otroci
bodo zlagali sestavljanke na temo
"Ptujski grad v prteteklosti".
PTUJ • Združenje "Kam" in an-
sambel Spoznanje pripravljate v
soboto, 11. julija, ob 20. uri na dvo-
rišču minoritskega samostana
koncert s predstavitvijo različnih
glasbenih stilov. Za obiskovalce
phpravjajo še srečolov z lepimi
nagradami in za konec magic
show.
RODNI VRH • Na Rodnem Vrhu
poteka v stari šoli od 3. do 10. julija
slikarska kolonija skupine študen-
tov Akademije za likovno umetnost
Ljubljana - smer slikarstvo Haloze
'98.
PTUJ • V okviru skupnosti starih
mest Škofja Loka - Piran - Ruj bo v
romanskem palaciju na ptujskem
gradu pod pokroviteljstvom
Mestne občine Ptuj od 15. julija do
10. avgusta razstava glasbil, kopij
srednjeveških instrumentov izdelo-
valca VVinfrieda Goergeja iz
nemškega Freisinga. Njena otvori-
tev bo v sredo, 15. julija, ob 18. uri.
Slavnostni govornik bo dr. Primož
Kuret, zaigrali pa bosta Svava
Bernhardsdeottir na fidel in Nico-
lette Sanzin na gotsko harfo.
PTUJ • Na mladinskem oddelku
knjižnice Ivana Potrča v malem
gradu vsak dan od 10. ure naprej
pripravljajo počitniške urice.
Knjižničarji vabijo otroke na
družabne igre: lingo, uganke, ori-
gano, zavozlanke, kvize in
križanke, pripravljajo pa tudi urice
pravljic in risanja.
KINO PTUJ • Danes ob 21. uri ter
v petek, soboto in nedeljo ob 19.
uri je na sporedu film Nič ni izgubl-
jeno. Ob 21. uri je zadnje tri dni na
sporedu Jackie Brown. Od 14. do
16. julija si lahko ob 21. uri ogleda-
te film Želim si te, konec prihodnje-
ga tedna pa bo Mož z železno
masko.
PEŠEC PADEL PRED
AVTOBUS
v petek, 3. julija, dobro uro po
polnoči je ob magistralni cesti pri
Podlehniku fiodil 36-letni domačin
Rudolf P. Med hojo po desni iz
ptujske smeri proti Podlehniku je
nenadoma padel po cestišču. Za
njim je pripeljal voznik avtobusa,
češki državljan 60-letni Vlastimil V
Ležečemu na tleh se je poskušal
izogniti, a ga je vseeno zadel, po-
tem pa treščil v osebni avto, ki mu
je pravilno po svoji desni pripeljal
nasproti, vozil pa ga je dražavljan
BiH, 35-letni Željko M. iz Travnika. V
nesreči sta bila hudo ranjena
pešec in voznik osebnega avtomo-
bila in prepeljali so ju v ptujsko bol-
nišnico. Na kraj nesreče je prišla
tudi preiskovalna sodnica iz Ruja,
magistralna cesta pa je bila tri ure
zaprta za ves promet.
MOPEDISTA VRGLO NA
POKROV MOTORJA
Po regionalni cesti od Majšperka
proti Ruju je v petek, 3. julija, ob
16.35 vozil osebni avto 42-letni Ja-
kob M. iz Majšperka. Pri Lovrencu
na Dravskem polju je v križišču do-
hiitel voznika kolesa z motorjem,
23-letnega Boruta S. iz Kidričeve-
ga, ki je zavijal levo. Trčil je v zadnji
del mopeda, Boruta S. je vrglo na
pokrov motorja, od tam je padel na
cestišče, po njem pa se še več
metrov valil in nato obležal hudo
ranjen.
MOPEDIST TRČIL V
AVTOMOBIL
V soboto, 4. julija, ob 16. uri se je
po lokalni cesti skozi Gerečjo vas
peljal na kolesu z motorjem 17-let-
ni M.U. iz Kidričevega. Začel je pre-
hitevati osebni avto, ki ga je vozila
35-letna Krista M. iz Gornje Radgo-
ne. Med prehitevanjem je mope-
dist trčil v njen avto, padel po ces-
tišču in se hudo ranil.
Z VIKENDA ODPEUAL
ZAJETEN TOVOR
v noči s torka na sredo, 1. julija,
je v Gradiščah pri Cirkulanah nez-
nanec vlomil v vikend, last Jasmina
H. iz Ruja. Vlomilec se je krepko
založil in odpeljal dve kosilnici,
vrtalni stroj, brusilko, varilni aparat,
motorno in ročno žago, aparat za
pranje vozil, razno posodo in tudi
centralo alarmnega sistema. S tem
je lastnika oškodoval za dober mili-
jon tolarjev
ODNESEL BLAGA ZA TRI
MILIJONE TOLARJEV
v zgodnjih jutranjih urah v sobo-
to, 4. julija, je neznanec vlomil v
trgovino Lea šport v Poljčanah. Z
njim je izginilo več trenirk, vetrovk
in teniških copat ter nekaj ribiškega
pribora. Ocenili so, da je bilo ukra-
deno blago vredno okoli 3 milijone
tolarjev
UKRADLI DVA
AVTOMOBILA
v noči na 24. junij je neznanec
izpred stanovanjskega bloka v Vla-
hovičevi ulici v Kidričevem odpeljal
yugo 45 A z reg. štev MB A1-715,
last Denisa M. V noči na soboto, 4.
julija, pa je v Spodnjih Poljčanah z
dvorišča stanovanjske hiše nezna-
nec ukradel beli golf z reg. štv. MB
70-450.
MOPEDISTA ZANESLO
PRED AVTO
Po lokalni cesti skozi naselje
Froles, KS Sv Ana, občina Lenart,
je v nedeljo, 5. julija, nekaj pred 23.
uro vozil kolo z motorjem 15-letni
P.R.iz Lenarta. Med vožnjo proti
Benediktu je v blagem desnerr
ovinku zapeljat na nasprotni pasii^
trčil z osebnim avtomobilom, ki gs
je vozil nasproti 29-letni Stanislav
R. iz Lenarta. V trčenju je mopedis-
ta dobilo v obcestni jarek, kjer )č
obležal hudo ranjen.
IZ CERKVE IZMAKNIL
KIPCA
Prejšnji teden je neznanec obis-
kal nedavno obnovljeno cerkev ^
Bolfenka na Jelovicah, občin?
Majšperk, in odnesel dva nabožni
kipca, katerih vrednost so ocen«
na okoli 200.000 tolarjev Policist
za storilcem poizvedujejo. ^
If1
RODILE SO - ČESTITAMO-
Simona Ilabjanič, Cvetlična
15, Ormož -Tima; Lidija
Šešerko, Dornava 116/c, Dor,
nava - Matica; fitjana I^rnelt
Rabelčja vas 20/a, Ptuj - dekli'
co; Janja Pucko, Volkmerjev^
24, Ptuj - dečka; Biserka Kolaj;
Gorišnica 117, Gorišnica
Aljaža; Mariia ^&upotič, Sta.
nošina 13, Videm - Lucijo; Sa-
bina Dobnik, B. Kraigherja i
Kidričevo - Matica; \&lerija
Hojžar, Senešci 29, Ormož - Re-
neja; Brigita 'fol, Stanečka vas
15, Majšperk - Barbaro; Andre-
ja Babič, Krapje 14, Ljutomer-
Matica; Suzana Mohorko
Kraigherjeva 2, Kidričevo ,
Jana; Helena Repec, Obrež 45
Središče - Sabino; Marija Kelc,
Gradišča 149, Cirkulane ,
deklico; 'Etjana Sterga^
Krčevina 41/b, Ptuj - Jana; Ma-
rija Vihe^ Bratonečice 19
Ormož - "Bmaža; Irma Murad,
\feliki Brebrovnik 17, Ormož - i
Ines; Lirija Zemljarič, Belšako- i
va 29, Ptuj - Marka; Zdenka j
Železnik, Naraplje 2^,
Majšperk - Karolino.	!
POROKE V PTUJU: Janez!
Alei; Lušečka vas 13, in Darin- j
ka Korže, Grdina 27; Marjan ;
Simonič in Simona Zadravec, '
Tstenjakova ul. 16, Ptuj.
POROKA V DOLANAH: Mi- j
ran Fbrštnarič in Irena Kolarič, \
Ormoška c. 76, Ptuj.	!
UMRLI SO: Angela Vabič,ro-
jena Zorko, Kurirska pot 5,
Ruše, 1919 -129. junija 1998;
Elizabeta Krajnc, rojena
Krajnc, Ciril-Metodov dr. 16,
Ptuj, 1912-t 28. junija 1998;
Maks Jožef Šmigoc, Na tratah
21, Ptuj, * 1925 - t 27. junija
1998; Otilija Hebai; Obrtniška |
2,	Ptuj, 1924 - t 25. junija
1998; Anton Eilec, Zgornja |
Ročica 1, * 1924 - t 28. junija !
1998; Ferdinand Zadravec, i
Miklavž pri Ormožu 75, ^ 1923 j
- t 29. junija 1998; Marija
Ekart, rojena Seruga, Zlatoličje
122/a, * 1918 - t 29. junija I
1998; Franc Tipolovec, "Nfeliki
Okič 63, t' 1961 - t 28. junija
: 1998; Ida Zemljak, Milenkova
3,	Mariboi; * 1919 - t 23. jumia ,
1998; Milan Murko, Svetinci
10, ^ 1966 - t 1. julija 1998; j
: Jožef Spevan, Jurovci 18/a, ^
1948 - t 3. julija 1998; Ana
Kureš, rojena Kirbiš, Seliškar-
jeva ul. 16, Ptuj, 1903 -11. ju-
lija 1998; Ljudovik Goručan,
Zg. Jablane 31, * 1930 -1 1. ju-
lija 1998; Janez Fridauer, Para-'
diž 50, ^ 1930-ti. julija 1998;
Silvo Vidovič, Lovrenc na Dt
polju 85/g, ^ 1954 - t 1. julija
1998; Neža \ferbančič, Bukovci
150, 1940 - t 2. julija 1998;
Anton Vindiš, Zagrebška c. 8,
, Ptuj, * 1909 -1 2. julija 1998.