OGLAŠAJTE V NAJSTAREJŠEMU SLOVENSKEMU
DNEVNIKU V OHIO ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
O PRAVNO
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
VOL. XXX. — LETO XXX.
Novi grobovi
joseph polanc
V petek popoldne ob 2.40 uri je nagloma preminil v Emergency Clinic bolnišnici Joseph Po-lanc,, star 65 let, stanujoč na 14022 Jenne Ave. Doma je bil iz vasi Medvode na Gorenjskem, odkoder je prišel v Ameriko pred 40 leti. Bil je član društva Blejsko jezero, št. 27 SDZ, in društva Lunder Adamič, št. 28 SNPJ. Tukaj zapušča žalujočo Soproga Uršulo, rojeno Jurjev-čič, tri sinove: Josepha, Johna in Vincenta, hčer Mrs. Louise Zagore in vnuke. Fogreb se bo Vršil v torek zjutraj ob 8.45 uri iz Svetkovega pogrebnega zavoda na 478 E. 152 St. v cerkev Marije Vnebovzete ob 9.30 uri in
nato na Calvary pokopališče.
*
Mary pugel
v Glenville bolnišnici je v soboto popoldne preminila Mary Pugel, rojena Rigler, stara 65 let. Stanovala je pri hčeri Mrs. Evelyn Pirosko na 18907 Kil-deer Ave. Doma je bila iz Ribnice na Dolenjskem, odkoder je prišla v Ameriko pred 47 leti. Bila je članica društva sv. Cirila in Metoda, št. 191 KSKJ, ter podružnice št. 14 SŽZ. Tukaj zapušča štiri hčere; Mrs. Mary Se-tina, Mrs. Pauline Korošec, Mrs. Evelyn Pirosko in Mrs. Dorothy Chapic, tri sinove: Franka, Alberta in Andrew, ter brata Louis V Leadville, Colo. Soprog John je umrl leta 1934. Pogreb se bo vršil v sredo zjutraj ob 8.45 uri iz Svetkovega pogrebnega zavoda na 478 E. 152 St. v cerkev sv. Pavla na Chardon Rd. ob 0.30 uri iii nalo na Calvary pokopališče. '
#
barbara kronitz
Po kratki bolezni je umrla Barbara Kronitz, Slovenka iz Velikih poljan v Prekmurju. Stara je bila 52 let in je stanovala na 1626 E. 33 St. Zapušča soproga Johna, doma iz istega kraja, tri sinove in tri hčere: Joseph, Mrs. Anna Stenish, Mrs. Mary Lapp, Barbara, Mike in John. Pogreb Se je vršil danes zjutraj ob devetih iz Grdinovega pogrebnega Zavoda v cerkev sv. Petra in nato na Calvary pokopališče.
#
Hčerka umrla
Staršem Frank in Julia Spir-Čič, 1142 Addison Rd., je umrla hčerka Mary, stara dva in pol dneva. Dekliško ime matere je bilo Novak. Pogreb se bo vršil jutri popoldne ob dveh in Grdinovega pogrebnega zavoda.
#
Novorojenka umrla
Staršem Calvin in Josephine Reichenbock, 1262 E. 58 St., je ^mrla hčerka-novorojenka. Dekliško ime matere je bilo Lau-fich. Pogreb se je vršil v soboto popoldne pod vodstvom Grdinovega pogrebnega zavoda.
ADVERTISE IN
THE OLDEST SLOVENE DAILY
IN OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONDELJEK), MAY 5, 1947
ŠTEVILKA (NUMBER) 87
otroško bolnišnico
Pri podružnici št. 39 SANSa sta darovala Joe in Nežika Ka-$10 za otroško bolnišnico ^esto venca za pokojno Mrs. herezijo Žele.
V isti namen sta v našem ura-darovala $5 Mr. in Mrs. Laurence Hrvatin, 798 E. 99 St., '^esto venca v zadnji spomin Terezije Žele. Prispevate-se izreka najlepša hvala!
WALLACE JE V (LEVELANDU K ENKRAT POUDARIL SVOJO ODLOČNOST V BORBI ZA MIR
v petek zvečer 2. maja je Henry A. Wallace imel v clevelandskem Music Hallu svoj prvi javni govor po vrnitvi iz Evrope. Po proračunu časnikarjev ga je prišlo poslušat 3,000 Clevelandčanov, toda čez 1,000 ljudi ni moglo v dvorano, ker so vstopnice bile že razprodane v pred-prodaji.
Množica je Wallacea navdu-'*^ --- -
Poslopje kluba zgorelo
V soboto zgodaj zjutraj je na-®tal ogenj v poslopju Cranwood 'Uba v Garfield Heights na 1405 Broadway. Spodnji pro-kluba so skoro popolnoma Skoda se ceni okrbg
*25,000.
šeno pozdravila in ponovno prekinila njegov govor z odobravanjem.
Wallace je ostro napadel Tru-manovo doktrino, John Foster Dullesa, ameriškega svetnika na •konferenci v Moskvi, James Burnhama, profesorja iz New Yorka, ki je predlagal ameriško politiko svetovnega imperializma, ter urednika revije "Time", Henry R. Lucea.	^
Wallacea je Clevelandčanom predstavil odvetnik Marvin C. Harrison, predsednik lokalnega odbora državljanov. Govor Har-risona je bil večkrat prekinjen s ploskanjem.
Sovražniki miru
Wallace je med ostalim rekel, da ni bilo nobenih znakov, da je sodelovanje z Rusijo brezuspešno- in da so ljudje, ki odprto delajo za prelom z Rusijo, sovražniki miru.
Omenil je tudi napade, ki so se vršili na njega zaradi govorov, ki jih je imel v Evropi, in v katerih je zagovarjal "idejo za en svet in svobodno obveščanje med navadnim ljudstvom sveta."
"Ni nobene tuje zemlje v 'enem svetu', za katerim stremimo", je. rekel Wallace. Poudaril je ponovno, da se bo boril za mir, dokler ne bo mir brezupno izgubljen ali pa končno dosežen.
"Največja debata v zgodovini Amerike se je ^edaj pričela. Vprašanje jje, da li se bo veliko silo Amerike uporabilo kot grožnjo, da se vlade v skoro vseh državah pritisne, da se prilagodijo našei^nu standardu ali pa, da se našo moč uporabi kot dobrodelno zdravilo, za katerega nam bodo vsi narodi večno hvaležni".
"Samo ena država na svetu poseduje vire, da razbije zastoj med državami in da v svetu prične s kooperativnim programom obnove. Edino Amerika lahko preskrbi gnojilo, poljedelsko orodja in stroje, orodje za stroje in potrebščine za železniške proge, pristanišča in ceste, tako, da si potem vsaka država lahko dvigne standard življenja."
Rekel je, da bi bila takšna rešitev mogla'biti rešitev zastoja na konferenci v Moskvi glede ruskih zahtev, da Nemčija plača reparacije. Wallace računa, da bi obnova v svetu stala čez 50,-000,000,000 v teku petih let in da bi večina blaga prišla iz Ze din jenih držav.
"Po vojni smo pričeli z obnovo sveta", toda pri prvih znakih konflikta smo delali, da poglobimo razdor, namesto da bi podvojili sile za ustvarjanje enotnosti v svetu. Trumanova doktrina je udarila uradni pečat na razdvojeni svet".
V Evropi se bojijo Amerike
Wallace je rekel, da je delavcem in ljudstvu, ki se je pod okupirano Evropo borilo proti nacistom, Trumanova doktrina prikazala Ameriko kot negativno državo, katere se je bati.
"Če bomo nadaljevali s tem
programom za podpiranje reak-cionarcev na vsaki meji Sovjetske zveze, bo to stalo mnogo bilijonov dolarjev in končni rezultat bo vojna."
Wallace je poudaril, da mnogi voditelji, g katerimi je v Evropi imel pogovore verujejo, da je edini učinkoviti odgovor komunizmu: "demokracija na delu." Edini način, s katerim lahko pobijete kako idejo je, da po-kažete, da imate boljšo idejo."
"Nobena ideja se ne da ustaviti s silo. Hitler je to poskušal, toda bolj kot je poskušal, bolj odločno je ljudstvo postajalo pri odporu. bomo istotako povzročili uporno gil?anje, če bomo nadaljevali s sedanjo taktiko."
Wallace je dalje rekel, da bi sovjetska vlada lahko trdila, da je ona vztrajala pri ustvarjanju Nemčije, ki bi bila politično nezmožna pričeti vojnami, do-čim sta Amerika in Anglija skozi podpiranje decentralizacije pod reakcionarnimi režimi in potom ponovne ustanovitve svobodnega^ ^podjetništva, večkrat pod ljudmi, ki so simpatizirali s fašizmom, delale, da se ustvarijo osnovni pogoji za rast agresivnega nacionalizma v Nemčiji. •
"Vse to ne utegne biti res," je rekel Wallace, "ampak Rusija ima dosti podlage z;a podpr-tje takih argumentov."
PODTALNI JUDI OSVOBODILI IZ ZAPORA 251 JETNIKOV
JERUZALEM, 4. maja—Podtalni judovski borci so danes podrli zid starega zapora v Acre in osvobodili 251 jetnikov, Judov in Arabcev. Veruje se, da je to največji masni beg iz zapora v celi zgodovini sedanjih časov.
Ob priliki napada na jetnišni-co je bilo ubitih 10 oseb. V drugih krajih Palestine pa je bilo v teku spopadov med Angleži in Judi ubitih najmanj pet oseb.
V velikemu zaporu pri Acre se je nahajal zaprt član judovskega podtalnega gibanja Dov Bela Gruner in je v tem zaporu bil skupaj s tremi tovariši usmr-čen. Stari zapor pri Acre ima za seboj dolgo zgodovino. Še za časa Križarske vojne je služil kot dvorec.
Komunisti izobčeni iz francoske vlade
v parlamentu je vlada Ramadierja dobila zaupnico; vlada je bila že blizu padca
PARIZ, 4. maja-r-Koalicijska vlada/ premierja Paul Ramadierja, ki je bila sestavljena pred tremi meseci, je danes v parlamentu dobila zaupnico s odnosom skupnih« glasov 2 proti 1. Kot posledica so vsi komunistični ministri, ki so se nahajali v opoziciji proti Ramadierju, bili prisiljeni odstopiti.
Komunisti, ki so odstopili, so: podpredsednik vlade Maurice Thorez, minister nacionalne obrambe Francois Billoux, minister za obnovo Charles Tillon, minister dela Ambrbise Croizat in minister javnega zdravja Georges Marrane. Na njih mesta so začasno imenovani ministri, ki pripadajo socialistični in republikanski stranki.
Db razkola med vlado in komunisti je prišlo v žvezi z vprašanjem zamrznjehja delavskih plač.
Vlada premierja Ramadierja se je nahajala tik pred padcem, ko je direktorat Socialistične stranke s 12 glasov proti 9 volil za Ramadierjevo ostavko. Šele pozneje, po prizadevanju Leona Bluma, je legislativna grupa stranke volila s 56 proti 9 glasovom za podpiranje Ramadierja.
Baje je ob tej priliki Leon Blum zahteval, da se komuniste izključi iz vlade.
Protestna stavka v Italiji
■RIM, 3. maja. -—Danes se je širom Italije vršila kratka generalna stavka, ker so bile prvomajske parade delavcev in kmetov na Siciliji napadene iz zasede in ker se je nanje streljalo s strojnicami. Po vseh velikih mestih so se vršili tudi protestni shodi.
Splošna delavska konfederacija je v Rimu.oklicala poldnev-no stavko vseh delavcev z izjemo onih, ki so zaposleni pri javnih napravah. Za ponedeljek pa je oklicana stavka vladnih uslužbencev in vršil se bo še en velik protestni shod.
Stalin ne želi vojne, temveč je za sodelovanje z Zedinjenimi državami
Kratke vesti
pet nacistov obešenih
BERLIN, 3. maja. — Danes je bilo obešenih pet Nemcev, ki so bili obsojeni radi vojnih zločinov v koncentracijskem taborišču v Ravensbruecku. Pod isto obtožbo so bile včeraj obešene tri ženske, v Hemelinu pa je umrlo na vislicah pet drugih vojnih kriminalcev.
mati postala žrtev brutalnega umora
LOS ANGELES, 4. maja. — V nekem tukajšnjem parku js bila najdena umorjena 36-letna Mrs. Dorothy Montgomery, ki je bila očividno napadena in posiljena, ko je .šla čakat svojo 15-letno hčerko, ki se je naha^ jala v parku na igrišču. To je že tretji sličen umor v zadnjem času v tem mestu, čigar žrtve so mlade ženske.
anti-semitizem še vedno močan v nemčiji
BERLIN, 3. maja. — Uradno se poroča, da je anketa v ameriški okupacijski zoni Nemčije odkrila, da ima 39 odstotkov prebivalcev plemenske predsodke proti Judom.
Harold E. Stassen obelodanil zapisnik o pogovorih, ki jih je imel s Stalinom 9. aprila
WASHINGTON, 3. maja—Generalisimo Stalin je bivšemu governerju Minnesote in republikanskemu predsedniškemu kandidatu Haroldu E. Stassenu povedal, da različni ekonomski sistemi Rusije in Zedinjenih držav lahko v harmoniji obstojajo eden poleg drugega, če obstoja želja za sodelovanje.
V pogovorih, ki jih je imel ---
Stassenom, je Stalin tudi poudaril, da Sovjetska zveza "želi sodelovati in da ne želi vojne proti Zedinje^im državam."
Stassen je celotni zapisnik o svojih pogovorih s Stalinom obelodanil nocoj in sicer s Stalinovim osebnim postankom.
(Zapisnik o teh razgovorih bomo pričeli priobčevati v "Enakopravnosti" jutri. Op. ured.)
Sovjetski glavar pravi,
da Ai propagandist
dva tisoč judov želi iti iz evrope v palestino
MITTENWALD, 4. maja— Okrog dva tisoč Judov, ki so proslavili drugo obletnico svoje osvoboditve izpod nacističnega terorja, je danes demonstriralo in zahtevalo, da še jim dovoli emigracija v Palestino.
Svoj shod so Judje priredili 100 čevljev od nemško-avstrij-ske jneje. Ameriške čete so ob meji stvorile močan kordon, da preprečijo beg Judov v Avstrijca
Stavka voznikov ustavila vse selitve
V soboto je v Clevelandu šlo na stavko 400 voznikov in drugih delavcev, ki so zaposleni pri tvrdkah, ki se bavijo s selitvami. Delavci, ki pripadajo uniji APL, zahtevajo garancijo za 8 ur dela na dan. Dokler se stavka ne izravna, so vse selitve ustavljene.	*
Pozdravi
Mr. Victor Wood iz Pasnow Ave. se nahaja v Virginia Beach, Va., in sicer v hotelu The Cavalier, odkoder pozdravlja vse prijatelje in znance. Piše, da je tamkaj zelo lepa narava in da je vse v cvetju, ter da se ima dobro. Tamkaj opravlja službo šoferja.
Dr. Opaskar na konvenciji
Dr. Vincent Opaskar, zobozdravnik na 6402 St. Clair Ave., sporoča, da bo njegov urad zaprt danes, jutri in v sredo, ko se bo nahajal na zobozdravniški konvenciji, ki je v'teku te dni. V svojem uradu bo zopet ordiniral v četrtek.
Himen
V soboto sta se poročila Mr. Stanley Hribar, sin Mr. in Mrs. Michael Hribar iz 889 E. 137 St. in Miss Theresa Vienna iz Shaker Hgts. Poroka se je vršila v cerkvi sv. Cecilije, poročna slavnost pa zvečer v CIO dvorani na Walnut Ave. Novo-poročenca sta se podala na poročno potovanje v New York. Čestitamo!
marshall apelira za pomoč državnim radio oddajam
WASHINGTON, 4. maja—'Dr-žavni tajnik George C. Marshall je na podlagi poslednjih poročil, da utegnejo radio oddaje za tuje države biti zaradi pomanjkanja budžeta ukinjene, apeliral na kongresne voditelje, da se borijo za ohranitev teh radio oddaj.
V tem cilju je sklicana posebna konferenca, ki bo obravnavala to vprašanje. V kongresu se sedaj nahaja predlog vlade, da se te radio programe, ki so znani pod imenom "Voice of America," vzame iz rok državnega oddelka in izroči javni korporaciji, ki jo bo delno financirala vlada.
Vile rojenice
Vile rojenice so se zglasile pri Mr. in Mrs. Anton Zakrajšek, 15708 Calcutta Ave., in pustile v spomin zalo hčerkico, ki je tehtala osem funtov. Mati, katere dekliško ime je bilo Mary Fortuna, in dete se nahajata v Booth Memorial bolnišnici. Tako je postal Mr. Frank Fortuna iz Calcutta Ave. stari oče. Čestitamo !
v new yorku in illinol-su telefonska stavka končana?
WASHINGTON, 4. maja— Formalno sprejetje zvišanja plač za $4 utegne končati stavko telefbnskih delavcev v New Yorku in Illinoisu. Baje se bodo stavkarji vrnili na delo jutri.
Vlada je svetovala osnovno zvijanje plač za $4.50 z ostalimi koncesijami za delavce pri dolgih zvezah. Unija telefonskih delavcev je sprejela vladni načrt, toda American Telephone & Telegraph Co. ga je zavrgla.
Dve od treh unij v Illinoisu so ratificirale sporazum, ki sloni na zvišanju plač za $4 in so pristale, da se jutri vrnejo na delo, toda tretja unija je predlog zavrgla.
Med ostalim je Stalin rekel, da on ni kakšen propagandist, ampak le posloyni človek. ' Pogovori so obravnavali razna vprašanja, po večini ekonomskega značaja. Stalin upa, da bo prišlo navzlic vsem nesoglasjem do sporazuma glede atomske energije in je izrazil svoje prepričanje, da bo uporaba atomske energije v vojne namene prepovedana.
Stalin je poudaril, da sodelovanje med narodi ne sloni na podobnosti sistemov, ampak na želji za sodelovanjem.
"Ali je Sovjetska zveza mogla sodelovati z Nemčijo?
"Da. Sovjetska zveza je mogla sodelovati z Nemčijo, toda Nemci niso želeli sodelovati. Če ena stran ne želi sodelovati, posledice bodo konflikti in vojna," je rekel Stalin.
V enem delu pogovorov je Stalin omenil ugodno zemljepisno lego Zedinjenih držav, ki so v teku zadnjih 60 let porazile svoje sovražnike na tujem ozemlju.
"Stvari ne stojijo slabo za Ze-din jene države," je rekel Stalin. "Amerika je zavarovana z dvema oceanoma. Na severu je šibka Kanada, na jugu je slabotna država Mehika in tako vam se ni treba bati."
Zgodovina bo "povedala,
kateri sistem je boljši
V diskuzijah, ki so se vodile glede raznih sistemov, je Stalin rekel:
"Pustimo medsebojno kritiziranje naših sistemov. Vsak ima pravico, da sledi sistemu, katerega žeM ohraniti. Kateri je boljši, bo povedala zgodovina. Mi moramo pričeti pri zgodovijiske-mu dejstvu, da sta tu dva sistema, katera je ljudstvo odobrilo. Samo na tej podlagi je sodelovanje mogoče."
Stassen je izjavil, da je revija "Ladies Home Journal" krila vse stroške v zvezi z njegovim potovanjem po Evropi in Rusiji. Za to žensko revijo bo Stassen napisal tri članke.
800 kaznjenčev vprizorilo punt v zvezni jetnišnici
FT. LEAVENWORTH, Kans. 3. maja. — V disciplinarnem oddelku tukajšnje zvezne jetnišni-ce je izbruhnil punt, tekom katerega so se skozi vso noč vršili boji med jetniki in stražniki. En kaznjenec je bil ubit, sedem pa je bilo ranjenih.-
Poklicana je bila armada, ki je ukrotila 250 izmed 800 razgraja jočih jetnikov z uporabo solzavičnih bomb. Malo pred poldnem so armadni viri poročali, da imajo iJoložaj pod kontrolo.
Kakor se poroča, so nemiri izbruhnili kot protest proti nedavni odredbi, da bodo beli in zamorski jetniki, ki se nahajajo v diseiplinaraem oddelku jet-nišnice, poslej jedli skupaj.
Predno je upor polegel se je dalo zagotovilo, da bodo beli in črni kaznjenci poslej jedli ločeno.
Klub društev SpD na Recher Ave.
na
TRDI. DA SO VOJAKI BILI V PRVOMAJSKI PARADI V NEW YORKU
WASHINGTON, 3. maja. — Republikanski kongresnik J. Parnell Thomas iz New Jersey, ki je predsednik odbora za- neameriške aktivnosti, je danes izjavil, da se je več armadnih ljudi udeležilo "izdajniške demonstracije", stem, da so karali v "komunistični prvomajski paradi", ki se je vršila v New Yorku.
' Thomas je rekel, da bo vojne-, ga tajnika Pattersona pozval, da prizadete častnike postavi na zagovor pred vojaško sodišče, rezervne častnike in druge, "ki s6 karakali pod zastavo komunistične stranke," pa da se izobči.
Republikanski kongresnik je izjavil, da ima«na razpolago fotografije, na podlagi katerih se lahko dožene identiteto prizadetih.
(Armadne regulacije dopuščajo veteranom, da nosijo uniforme 30 dni po odpustu, pozneje pa za udeležbo pri priredbah, ki se nahajajo pod pokroviteljstvom veteranov. Veterani, ki so člani organizirane armadne rezerve, smejo nositi uniforme za vojaške namene.)
Vojni tajnik je na Thomaso-vo obtožbo odgovoril, da je gen. Hodges pričel preiskavo, ki je dognala, da ni nobeden, ki se je udeležil prvomajske parade v uniformi v sedanjem času član armade ali kakega njenega civilnega oddelka.
Nocoj točno ob polosmih se vrši seja Kluba društev Slovenskega društvenega doma na Recher Ave. Prosi se vse zastopnike, da se gotovo udeleže, ker je več važnih stvari za rešiti.
Odpotoval v Avstralijo
V Avstralijo je odpotoval J. F. Lincoln, predsednik Lincoln Electric Co. v Clevelandu, ki ima podružnico v mestu Sidney.
L
I

STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
5. maja 1947
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTINO & PUBLISHING CO. 1231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HENDERSON 6311-13
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI)
By Carrier In Cleveland and by Mail Out of Town:
(Po raznatelcu v Cleveland in po pošti izven mesta); *
Tor One Year—(Za celo leto) -'-
for Half Year—(Za pol leta) —-
for 3 Ihlonths—(Za 3 mesece) —--
-$7.00
-	4.00
-	2.50
By Mail in Cleveland, Canada and Mexico: vPo pošti v Cleveland, Kanadi in Mehiki):
For One Year—(Za celo leto) -
For Half Year—(Za pol leta) -
For 3 Months—(Za 3 mesece) —--
-$8.00 - 4.50 —2.75
For Europe, South America and Other Foreign Countries: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske draSve):
For One Year—(Za celo leto) -
For Half Year—(Za pol leta) —--
-$0.00 —5.00
Entered as Second Class Matter April 26th, 1818 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1679.
104
Etbin Kristan:
PRED KONVENCIJO
Če bi kdo dejal, da so sedanji časi nenavadno resni, ne bi povedal nič originalnega in nič novega. In vendar se mora to neveselo dejstvo poudarjati in znova poudarjati, da se zdramijo zaspanci, da se ohrabrijo omahljivci in spoznajo silno nevarnost, katere ne more odvrniti nihče drugi kot zavedne ljudske mase. Resnica je, da se nekoliko posameznikov močnega uma in silne volje sijajno bojuje proti mogočnemu navalu reakcije, toda tudi najbolj zaverovani individualist mora razumeti, da ne more niti največji genij sam premagati organiziranih napadov na ljudske pravice.
Temna reakcija se pač moti, če misli, da more končna zmaga biti njena. Ce bi njeni gromovniki in podpihovale! nekoliko bolj pazljivo in brez domišljavosti prelistali zgodovino, bi morali v njej citati, da velja zakon evolucije za čioveško družbo prav tako kakor za rastlinstvo, za živalstvo, za našo zemljo in za vse svetove vesoljstva, a ker je to zakon narave, ga nobena človeška sila ne more pregna-gati. Ce ne bi bilo tako, bi še danes živeli v skalnih votlinah in ostlftli divjaki, dokler ne bi poginili kakor tiste orjaške živali, ki se niso mogle prilagoditi pogojem razvoja. Mogotci, ki se danes obešajo na kazala ure in skušajo pOi makniti čas nazaj, se motijo tudi v tem, ko si domišljajo, da počenjajo, česar drugi še niso storili, ali pa vsaj, da so bolj "brihtni" nazadnjaki kot so bili vsi drugi pred njimi. Take samoljubne fantazije So nevarne kot sta izkusila Mussolini in Hitler, ki sta oba verjela, da lahko izvršita, kar se še nobenemu avtokratu ni posrečilo. Socijalna reakcija je tako stara kakor človeška družba in njene metode so v glavnem vedno enake; nič genijalne iznajdljivosti ni v njenih sedanjih intrigah.
Toda četudi reakcija ni nikdar trajno zmagala in ni mogla ustaviti napredka, je vendar prizadela ogromno škodo, katero so vselej trpeli izkoriš^ni sloji družbe. Tudi sedaj je to vse, kar more doseči, z edino razliko, da bi, če se njeni manevri ne preprečijo, ta škoda lahko dosegla pro-porcije kakor še nikdar prej. In če bi se zgodilo to, kar njeni najljutejši in najbolj nepremišljeni hujskači glasno pridigajo in njeni potuhnjenci v svojih srcih goreče'žiele, namreč novo vojno, bi lahko na Molohovem oltarju padlo, lie na miljjone, temveč na miljarde človeških bitij in opustošenje po vsem svetu bi lahko bilo tako ogromno, da cele generacije ne bi mogle pospraviti razvalin.
Ta nevarnost nikakor ni domišljena, kajti kadar je napetost tako velika kakor sedaj, zadostuje najmanjša iskra, da se vname največji požar. To ne pomeni, da je nova vojna neizogibna, pač pa da je potreba čuječnosti veliko večja kot se sanja tistim, ki se igrajo z ognjem in niti ne vedo, kaj se lahko izcimi iz njihove igre. In nikakor ni dovolj, da stoji na straži nekoliko voditeljev. Ce je kdaj čas, da se mora slišati gl^s ljudskih množic, ki bi v slučaju katastrofe plačale največjo ceno, je tak čas prav sedaj.
Reakcija se izraža v zunanji, pa tudi v domači politiki. To je bilo pač vedno tako, ker je eno brez drugega nemogoče. Moderni fevdalci, ki so neprimerno bolj mogočni od srednjeveških grofov in baronov, se ne morejo zadovoljiti z domačim izkoriščanjem, do^er vidijo po vsem svetu prilike za profitarstvo. Odtod prihajajo njihovi klici po "svobodi," katero pač tolmačijo na svoj način. Ce se hoče kakšna doslej več ali manj kolonij alna dežela postaviti na svoje noge in ohraniti svoja prirodna bogastva za korist svojega lastnega naroda, je to kršenje svobode tujih gospodarskih mogotčev in taki deželi je treba nagajati na vse mogoče načine, eventualno tudi s pretnjo stradanja, v nadi, da se bo "iztreznila" in kapitulirala. Po teh načelih se mora ravnati zunanja politika in kakor vidimo, razume prav dobro interese '-'svobodnega podjetništva." Toda kakšno korist imajo široki ljudski sloji od tega? Velekapitalisti, ki žele dobičkanosne koncesije v tujini, recimo na Balkanu, • gotovo ne nameravajo plačevati tam boljše mezde kot doma. Ceneno delo je glavni pogoj velikih dobičkov in če teh ni, umrje zanimanje za "podvig zaostalih dežel" Čez noč. Zunanja politika mora torej skrbeti, da dobe dobro-delniki teh inferiornih ljudstev—te frazeologije niso imeli samo nacisti v svojih glavah—pogoje, ki jim zajamčijo zaželjene profite. Ce se more, na primer, postaviti na čelo kraljiček, ki bo hvaležen za protekcijo, brez katere bi nje-
Ustanovitev zavoda za industrijska raziskovanja
Ponatis iz "Slovenskega poročevalca"
z nedavno odločbo ministra za industrijo in rudarstvo Ljudske republike Slovenije tovariša Franca Lefekovška je bil v Ljubljani ustanovljen Zavod za industrijska raziskovanja, ministrstva za industrijo in rudarstvo. Ta zavod, čigar naloge so zelo obširne, bo ogromno pripomogel k razvoju in napredku industrije v naši ljudski republiki. Minister za industrijo in rudarstvo je izdal tudi že pravilnik o organizaciji dela te državne ustanove.
Novi zavod bo proučeval vsa vprašanja, ki se tičejo-razvoja in napredka industrije, raziskoval bo surovine, polizdelke, izdelke in odpadke industrije, bodisi neposredno ali posredno v laboratorijih podjetij in ustanov. Na podlagi dobljenih razultatov pa bo predlagal izboljšanje glede proizvodnje ali kakovosti izdelkov ali pa bo predlagal proizvodnjo novih izdelkov. Zavod bo posvetovalni organ ministrstva in pripadajočih podjetij in ustanov. Nadziral in usmerjal bo delo v vseh laboratorijih industrijskih podjetij, za lastna raziskovanja pa bo imel zaenkrat na razpolago laboratorije v tovarni za predelavo tehničnih maščob v Ljubljani, dokler ne bodo zgrajeni posebni zavodčvi laboratoriji'.
Pr^ko zavoda bo tako ustvarjena delovna povezanost vseh laboratorijev podjetij in ustanov, ki bodo pošiljala zavodu poročila o Svojem delu in bodo vrhu tega opravljala raziskovalna dela po nalogu zavoda, ki bo imel na razpolago tudi laboratorije univerze.
Zaenkrat bo v zavodu ustanovljenih pet oddelkov, in sicer: 1. oddelek za kemično industrijo z odseki za anorgansko in organsko kemijo; 2. oddelek za tekiščem industrijo s preizkuše-vališčem pri državni tekstilni šoli v Kranju; 3. oddelek za ko-
vinsko in strojno industrijo; 4. oddelek za elektroindustrijo; 5. oddelek za gradbeno industrijo. Po potrebi bodo ustanovljeni še novi oddelki.
Kot strokovne moči bodo pri zavodu zaposlžni kemiki, strojniki, tekstilci, /elektrotehniki in gradbeniki, in sicer absolventi tehničnih fakultet, po potrebi pa tudi drugi strokovnjaki. Za kritje vseh osebnih in materialnih izdatkov bo imel zavod lasten proračun, lastne dohodke (od naročenih analiz, zaračunanih po ceniku) in po potrebi subvencije od ministrstva.
Ustanovitev zavoda je velika pridobitev za razvoj naše industrije. Zavedati se* moramo, da je delo zavoda z navedenimi na-! logami mogoče samo v Ijuds^ii državi, kjer je vsa gospodarska delavnost načrtno usmerjena in kjer so rezultati znanstvenih raziskovanj na razpolago vsem podjetjem ustrezajoče stroke.
Mnogo problemov, ki jih je treba obdelati s posebnim ozi-Irom na pobudo delovnih kolek-'tivov v naših industrijskih-pod-jetjih, od koder prihajajo številne nove zamisli in izpopolnitve, kjer se pojavljajo izumi, kjer nastajajo nove konstrukcije, se preizkušajo nadomestki in kjer se uvajajo novi tehnični postopki proizvodnje, ki omogočajo znižanje proizvodnih stroškov.
Naši strokovnjaki, ki Ijodo zaposleni v zavodu, bodo imeli torej obširno področje, na katerem se bodo lahko udejstvovali za napredek naše industrije v okviru petletnega plana industrializacije in elektrifikacije.
Eveleth, Minn. -— Umrl je John Rahne, star 58 let^ član SNPJ. Zapušča dva sinova in hčer — žena mu je umrla pred šestimi leti. V tej naselbini je živel okrog 40 let.
gova krona odfrčala, ker ga ljudstvo ne mara, je v tem že nekaj garancije, da se bodo koncesije izplačale. Morda ga bo treba tudi s silo vzdrževati na majavem prestolu, ampak tudi to se da izvršiti. Bajoneti so še vedno močnejši od ljudske pravice. Delavstvo v deželi kapitala pa nima nobenega razloga, da bi se veselilo takih rezultatov, ali pa da bi ostalo brezbrižno, kajti če začno miljarde v takih deželah producirati na debelo, lahko preplavijo tudi domači trg v cenenimi izdelki in dokler imajo zakonodaje v rokah gospodarski mogotci, ne bodo uravnavali tarifne politike proti svojim interesom. A da se odvrne zanimanje delavstva od takih ciljev, je priporočljivo, zagnati doma kak trušč za zaglušenje ušes in zmedo mišljenja. Splošno je znano, da je število komunistov v Zedinjenih državah tako minimalno, da bi morali biti blazni, če bi mislili na kakšno nevarno akcijo. Saj niso njihovi kandidati še pri nobenih volitvah dosegli toliko glasov, da bi sploh mogli priti v poštev. Pa vendar je komunizem postal tako strašilo kot da bi bil vsak dan pričakovati njihov pohod v Washington. Možakarjem, ki najglasneje kriče, je vse to dobro znano in se v resnici nič ne boje "rdeče nevarnosti," toda to plašen je služi njihovim interesom in kadar gre za te, jim je vsako sredstvo dobrodošlo.
S tem se uspešno zakriva protidelavska politika, ki dejansko hi naperjena preiti komunistom nič bolj kot proti tistim delavcem, ki redno glasujejo za demokratične ali republikanske kandidate. Gonja proti "zaprtim delavnicam," poskusi, ki gredo za tem, da se z zakoni uniči pravica stavke, napadi na strokovne organizacije niso proti-komunistični, temveč enostavno protidelavski, ampak z rdečo barvo mislijo, da se opraviči vsak reakcijonarni naskok.
SANS ni nikakršna strankarska organizacija. Njegovi člani lahko glasujejo kakor jim veleva njihovo prepričanje. Toda ameriški Slovenci se po ogromni večini preživljajo z delom svojih rok in zato jim ne more biti vse eno, kaj se godi na polju, kjer gre za delavske pravice. Koncem maja se snide SANSova konvencija in teh vprašanj nikakor ne bo ne mogla, ne smela pregreti. Prav ti problemi ji dajejo posebno važnost in gato je potre^bno, da bo članstvo čim najbolje zastopano in da pride njegovo mišljenje do pravega izraza.
Vsi tisti, ki žele, da se ohranijo težko pridobljene pravice delavskega ljudstva, morajo pomagati, da se čuje njihov glas in čim večja udeležba na konvencfiji daje najboljšo priliko za to.	SANS.
NOVICE IZ JUGOSLAVIJE
NAŠE LOVSTVO SE VKLJUČUJE V GOSPODARSKI NAČRT
Dne 23. julija 1946 je Prezidij SNOS-a izdal začasni zakon o lovu, v smislu katerega je minister za kmetijstvo in gozdarstvo uredil Pravjlnik za lovsko organizacijo. Poleg državnih in zadružnih lovišč pozna zakon tudi okrajna zakupna lovišča. Za vsako lovišče se v smislu določil zakona in Pravilnika ustanovi lovska družina, ki tvori osnovno enoto lovske organiza-sije v LR Sloveniji. Lovske družine so povezane po okrajnih-lovskih svetih z Lovskim syje-tom LR Slovenije v eno celoto. Okrajna lovišča so bila oddana v zakup lovskim družinam lansko jesen. Konec lanskega in začetek letošnjega leta so si družine posameznih okrajev izvolile okrajne lovske svete, v nedeljo 16. t. m. je bil zbor starešin lovskih družin in predsednikov okrajnih lovskih svetov, kjer je bil izvoljen Lovski svet LR Slovenije. S tem je na novo izvedena lovska organizacija v naši ljudski republiki; ta je prevzela premoženje prejšnjih lovskih društev, ki so s tem prenehala obstojati. Nove lovske organizacije od lovskih družin preko okrajnih lovskih svetov z republiškim lovskim svetom vred . so pod kontrolo ljudske oblasti, so pa tudi za lovska vprašanja posvetovalni organi ljudske oblasti.
V LR Sloveniji je 520 okrajnih zakupnih lovišč, ki jih ima v zakupu isto število lovskih d r u ž f n. Lovske družine so povezane v 25 okrajnih lovskih svetov, kajti Ljubljana-mesto in Ljubljaria-okolica, Ma-ribor-mesto in Maribor-okolica ter Celje-mesto in Celje-okolica tvorijo po en okrajni lovski svet. Na lovskem zboru LR Slovenije so bile zastopane 302 lovski družini in 23 okrajnih lovskih svetov, kot gosti pa so sodelovali lovci iz Slovenskega Pri-morja in Koroške, tako da se je zbralo na zboru skoraj 450 lov-ce^T iz vseh krajev naše ljudske republike.
Kot že rečeno, ne nastopajo kot zakupniki lovišč posamezni gmotno dobro stoječi ljudje, temveč lovski kolektivi — lovske dfužine. Vprašanja lovstva rešujejo na družinskih posvetih in pri okrajnih lovskih svetih. Ko so družine nastopile kot zakupniki, so ugotovile v loviščih precej, žalostno stanje. Nekatere vrste divjadi se je razmnožilo preveč, druge pa je zelo malo. Tako je precej lisic, veliko divjih svinj, volkov, dočim je zajcev in srnjadi veliko manj, ponekod skoraj nič; ujed je zelo veliko, dočim fazana in jerebice v nekaterih loviščih sploh več ni.
Zaradi tega je začasni zakon o lovu proglasil divjad kot ljudsko dobrino, ne pa kot last zemljiškega posestnika. Prav zaradi tega so si lovske organizacije zastavile kot prvo nalogo, da lovišča obnove na ta način, da iztrebijo škodljivce, koristno divjad pa vzgajajo, da se razmnoži v taki meri, da bo v korist skupnemu gospodarstvu in da tako pride do izraza lov kot gospodarska panoga, ki bo postal del gospodarskega načrta po predpisih zakona o obče držav-(ttem gospodarskem načrtu in dižavnih organih za načrtovanje.
Naloga lovskih organizacij pa je, da se povežejo z ljudskimi oblastmi, da dfejo pobudo za pravilno načrtno gospodarstvo irt da ga roko v roki z ljudskimi oblastmi tudi kontrolirajo. Take naloge si je zastavil zbor lovcev prošle nedelje.
Zbor je vodil vršilec dolžnosti predsednika dosedanje lovske organizacije, to je Zveze lovskih društev Slovenije, tovariš dr. Janko Lavrič. Zbor se je najprej spomnil tovarišev lovcev, ki so med vojno zamenjali
lovsko puško z vojaško kara-binko ter padli za svobodo in boljšo bodočnost našega naroda. Zbor je dalje pozdravil v svoji sredi lovske tovariše iz Slovenskega Primorja in Koroške, nakar je predsedujoči pozdravil zastopnika ministra za kmetijstvo in gozdarštvo tov. ing. šušteršiča, dalje nestorja slovenskih lovcev, ki je predsednik Kinološke' zveze Jugoslavije in mednarodne kinološke organizacije, tov. dr. Lovrenčiča. Zbor je poslal brzojavne pozdrave svojemu lovskemu tovarišu, voditelju Jugoslavije, maršalu Josipu Brozu-Titu, dalje ministru za kmetijstvo in gozdarstvo zvezne vlade tov. Vasi Čubrilo-viču. Glavni lovski zvezi FLRJ in njenemu predsedniku tov, Ve-lebitu. Pismene pozdrave pa je zbor poslal predsedniku vlade LRS tov. Mihi Marinku, ministru za kmetijstvo in gozdarstvo tov. ing. Josipu Levstiku ter lovskim združenjem v ostalih petih ljudskih republikah.
Zbor je sprejel Poslovnik za poslovanje Lovskega sveta LR Slovenije in proračun za tekoče leto. Iz proračuna razvidimo, da vsak član lovske organizacije dobiva strokovno glasilo "Lovec, da bo Lovski svet v teku letošnjega leta založil in izdal knjigo "Naši psi", ki jo piše tov. dr. Ivan Lovfenčič, knjigo "Naš fazan", ki jo piše tov. Alfonz Mrzlu in učbenik za lovce "Naš lov", ki ga pišejo najboljši lovski strokovnjaki.
Tik pred vojno je bivša Zveza lovskih društev v založbi Družbe sv. Mohorja izdala podobno knjigo "Naš lov". Zbor pa je ugotovil, da so nemški fašisti vso zalogo te knjige leta 1941 v Celju javno zažgali, tako da je ta knjiga zelo redka in je potreba po izdaji nove nujna.
Zbor je dalje pooblastil lovski svet LR Slovenije, da razpiše več nagrad najboljša lovska literarna dela, tako da bo, lovstvo obogatilo našo prosveto.
Zbor je dalje sklenil, da se vsak član za čas, ko izvršuje lov, zavaruje za vse nezgode, ki bi mu nastale na lovu, pa tudi za jamstvo, ki bi nastalo drugim zaradi izvrševanja lova. Lovski svet je namreo sklenil pogodbo z državnim zavarovalnim zavodom za te vrste zavarovanje, saj je prispevek malenkosten, komaj 13 din na leto. Lovski zbor je dale sklenil podpore za nabavo čistokrvnih lovskih psov ter pooblastil Lovski svet LR Slovenije, da posreduje pri oblasteh za znižanje pasjih taks za čistokrvne pse.
Vsak član, ki bo prejemal lovsko glasilo, bo že s pristopom v lovsko organizacijo zavarovan, za kar bo plačeval letni prispevek 125 din -za rapubliški lovski svet, posebej pa še članarino okrajnemu lovskemu svetu.
Lovski zbor je dalje sklenil obhovo v vseh loviščih tako, da se iztrebijo škodljive živali, po-množe pa koristne in da lovstvo odločilno poseže v občedržavni gospodarski načrt, v katerega je lovstvo vključeno.
Lovski zbor je še posebej pozval na tekmovanje za obnovo lova in izvajanje lovsko-gospo-darskega načrta ostala lovska združenja vseh petih ljudskih republik.
Izvedba teh sklepov je poverjena Izvršilnemu odboru Lovskega sveta LR Slovenije, ki je bil na zboru izvoljen in ki mu predseduje podpredsednik vlade in minister za gradnje tov. Ivan Maček, dočim so v širšem lovskem svetu delegati vseh okrajnih lovskih svetov.
ŠKRAT
Duluth. — V Millerjevi bolnišnici se nahaja Barbara Ma-tekovich, ki se je pred 50 leti nasfelila v Towerju, potem pa je v Gilbertu vodila trgovino. V bolnišnici St. Mary pa se nahaja Jos. Smolcer iz New Dulutha.
Iz navade
Prileten kmet je ležal na smrtni postelji. Pri umirajočem ^bolniku je bil samo njegov sin, kateremu je prihajalo nekam tesno, ker ni bilo nikogar drugega vpričo. Gre pred hišo in se ozira, a od nikoder ni nikogar. Ves nejevoljen vzklikne: "Oče umirajo, pa nobenega hudiča ni blizu!"
*
Lovec-novinec
A: No, kako je bilo včeraj na lovu? Ali si ustrelil veliko zajcev?
B: Ustrelil sem jih veliko, pa so se šmenti zbali strela in pobegnili. Enega sem zalezel, ko je sladko spal v gnezdu.
A: Temu si vendar upihnil luč življenja?
B: Tudi ne! Ko sem ustrelil,
se je zbudil ter pokazal pete.
*
Nikdar v zadregi
^tar lovec lovcu novincu: "Prej si vedno trdil, da ti puška ne nese prav: zdaj ko imaš novo pa zopet nič ne zadeneš!"
Novinec: "I kaj! Zdaj pa zajci ne teko prav!"
¥
Dolenjec v Ameriki
Dolenjec, na glasu, da rad veliko je, je dobil službo v Ameriki pri bogatemu farmerju. Prvo jutro v novi službi je sedel pri zajtrku, farmer zraven njega pa se je čudil krepkemu Dolenjcu, kako je spravljal jed za jedjo pod streho svojega telesa. Ko je izpraznil že nekaj skled, odloži žlico. Farmer se hoče z njim nekoliko pošaliti in reče:
"Vidiš, ljubi moj! Danes greva prav daleč v gozd drevje sekat! Ker najbrž ne bo kosila, kaj, ko bi jedel že zdaj tudi za kosilo?" Dolenjec vzame zopet žlico v roke ter je dalje, kakor bi bil šele sedaj prisedel k mizi.
Ko čez nekaj časa vendarle odloži žlico ter si obriše usta, reče farmer:
"Ne vem, ali prideva k večerji domov, zakaj najina pot je dolga, delo pa potrebno! Kaj, ko bi tudi večerjo že zdaj pou-žil, potem pa sva brez skrbi!"
Dolenjec, ne bodi lep, vzame žlico ter je vesel dalje.
Ko vse poje, pravi farmer: "Tako ljubi moj! Zdaj greva pa na delo!" Dolenjec pa se mu še-gavo namuzne in reče / "Kaj, na delo? Zdaj, ko sem povečerjal? Pri nas doma je navada, da po večerji ne delamo več, in te lepe navade se mislim držati tudi tukaj!"
¥
Zbirka starega denarja
Dijak je pisal očetu: "Dragi oče, prosim Te pošlji mi 20 din., da si nakupim nekaj redkih starih denarjev, ker mislim napraviti veliko zbirko denarja iz starih časov. Tvoj sin Potratovič."
Oče je odpisal sinu: "Dragi sin! Da bi si ti napravil zbirko denarja, se mi zdi prav tako, kakor da bi si naš pes Sultan napravil zbirko mesenih klobas! Tvoj oče."
*
Sodobna
Oče svoji hčeri, došli iz višjo dekliške šole: "A tako ? Kaj vidim? Ti kadiš cigarete?"
Hčerka: Vendar ne morete zahtevati od mene, da bi kadila pipo!"
v
Kdo nose jajca?
Učitelj: Dekle je nesla jajc^ na trg ter jih prodala po . • • Zakaj se smeješ Pavla?"
Pavla: "Ker pri nas dekla nc nese jajec, ampak kure jih nesejo!"
5. maja 1947
enakopravnost
STRAN 3
Slovenski ameriški narodni svet
3424 W. 26th Street, Chicago 23, 111.
Na s&dnJI (pi-ri) konvenciji SANS, ki se Je vršila 2. In 3. sepL 1944 f Clevelandu, bo bili izvoljeni sledeči uradniki, fl odborniki In člani iir-šega odbora:
ČASTNI ČLANI:
Častni predsednik: LOUIS ADAMIČ, Miiford, N. 3.
Častna podpredsednica: MARIE PKISLAND, 1034 Dillingham Avenue, Sheboygan, Wis.
Častni član: DR. F. J. Kem. 6233 St. CWr Ave., Cleveland S, Ohio.
ČLANI EKSEKUTIVE:
Predsednik: t^TBIN KRISTAN, 23 Beeohtree St, Grand Haven, Mich.
1.	podpredsednik: JANKO Mf. ROGELJ, 6208 Schade Ave., Cleveland 3, O.
2.	podpredsednik: FRED A. VIDER, 2M7 So. Lawndale Ave, Chicago 23, Illinois.
Tajnik: MIRKO G. KUHEL, 3424 W, 26th St., Chicago 23, HL Blagajnik: VINCENT CAINKAR, 2657 So. Lawndale Ave., Chicago 23, 111. Zapisnikar: JACOB ZUPAN, 1400 So. Lombard Ave., Berwyn, OL Clani:
LEO JUBJOVEC, 1841 W. 22nd PL, Chicago I, IlL ANTON KRAPENC, 1636 W. 2W PL, Chicago S, HI.
LEOPOLD KUSHLAN, 6409 St. Clah- Ave., Cleveland 3, Ohio.
DH. ANDREW FUHLAN, 335 BurJon Ave., Waukegan, 111.
FRANK ZAITZ, 2301 So. Lawndale Ave., Chicago 23, IlL
NADZORNI ODBOR:
LOUIS ZELEZNIKAR, predsednik, 351 N. Chicago St., JoUet, IlL JOSIE ZAKRAJSEK, 1603 Cornelia Ave., Cleveland 3, Ohio.
JOSEPH ZAVERTNIK, 309 Tenafly Rd., Englewood, N. J.
«1RSI ODBOR:
ANTON DEBEVC, 1930 So. 15th SL, Sheboygan, Wis.
JOSEPH F. DURN, 15605 Waterloo Rd., Cleveland 10, Ohio.
JOHN TURK, 2026 Sheffield Ave., Chicago 14. 111.
THERESA GERZEL, 334 Erie Ave., W. Aiiquippa, Pa.
ANTON HORZEN, 1239 First St., La Salle, HI.
ANTHONY JERSm, 4676 Washington St, Denver, Colo.
REV. MATH KEBE, 223—57th St., Pittsburgh 1, Pa.
FRANK KLUNE, 604—3rd St., N. W, Chisholiu, Minn.
HELENA KUSAR, 1936 So. Kenilworth Ave, Berwyn, 111..
KATHERINE KRAINZ, 17838 Hawthorne Ave, Detroit 3, Mich.
JOHN KVARTICH, 411 Station St, Bridgeville, Pa.
JOHN POLLOCK, 24465 Lakeland Blvd, Noble, Ohio.
LUDVIK MUTZ, 364 Menahan St, Brooklyn, N. Y.
ANTOINETTE SIMCICH, 17410 Nottingham Rd., Cleveland 19, Ohio THERESA SPECK, 4658 Rosa Ave, St. Louis 16, Mo.
VALENTINE STROJ, 1040 N. Holmes Ave, Indianapolis, Ind.
JOHN M. STONICH, 1634 Cedar St, Pueblo, Colo.
ANDREW VIDRICH, 706 Forest Ave., Johnstown, Pa.
ANTON ZBASNIK, A. F. U. Bldg, Ely, Minn.
JOSEPH ZORC, 1045 Wadsworth Ave, No. Chicago, HI.
Drobne vesti iz Jugoslavije
Na pobudo oddelka za ljudsko izobraževanje pri prosvetnem ministrstvu Ljudske republfke Srbije je bil ustanovljen potujoči kinematograf. Vsi brzovlaki na naših progah bodo imeli kinematografski vagon. Prometno ministrstvo je dalo oddelku za ljudsko izobraževanje 26 metrov dolg spalni vagon, ki je preurejen v kinematograf. V vagonu je 120 sedežev. Ta vagon je preuredil delovni kolektiv državne železniške delavnice v Smede-
.revu.	^
*
Slušatelji arhitektonskega odseka tehnične fakultete v Zagrebu so se obvezali, da bodo izdelali idejne osnutke in načrte za graditev postajnih poslopij in naprav na novi mladinski progi. Povabili so tudi svoje tovariše tla tehničnih fakultetah v Ljubljani in Beogradu, naj bi sodelovali pri izdelavi teh osnutkov. Beograjski in ljubljanski viso-košolci so sprejeli povabilo. Na novi progi bo 33 postaj in okrog
700 poslopij in naprav.
*
Na tekmovanje uslužbencev Vseh poštnih direkcij vabijo sarajevski poštni uslužbenci. Tek-niovali bodo v glavnem, da bodo čim bolje izpolnjeni sklepi četrtega plenuma CO Enotnih sindikatov.
Pravilnik o invalidskih domovih je izdelala zvezna vlada. Po tem pravilniku bodo invalidski domovi ustanove ministrstva za narodno obrambo ali ustanove invalidske organizacije. Osrednji invalidski dom v Beogradu, delovali pa bodo tudi armadni invalidski domovi in domovi vojaških okrožij, ki bodo ustanovljeni po potrebi. Invalidska organizacija lahko ustanavlja svoje domove. Domovi so namenjeni za dosmrtno oskrbo invalidov prve, druge in tretje skupine, da-za oskrbo invalidov, ki se šo-l&jo ali za začasno oskrbo invalidov, ki se ambulatno zdravijo.
*
Lani so začeli graditi rečno Pristanišče na Savi za potrebe tovarne "Zorka" ,v šabcu. Pri tem delu je prišel inženir Popo-^'e na zamisel, da bi se poslužili starih nerabnih vlačilcev, tako ^ bi jim ne bilo treba betonirati Pod vodo. Novi način betonira-je proučila in odobrila glav-uprava za rečno plovbo v
Beogradu.
Nov izum v Bonačevi tovarni v Ljubljani. V tej tovarni izdelujejo tudi železniške vozovnice, ki so jim doslej vtiskali črke na roko. Zdaj je pa udarnik Jože Pavlic uredil stroj na strojno odtiskovanje, tako da se je proizvodnja dvignila ^za 200 odstotkov.
v Skoplju so odkupili več tobaka, kakor je bilo določeno po načrtu. Odkupna postaja je presegla odkupni naČrt za 3%. Delovni kolektiv tobačne postaje v Titovem Velesu je oddal odkupni komisiji okrog 9,000 kilogramov tobaka in prejel zanj 1,122,-285 dinarjev.
*
Zadnji mraz, kakršan nastopi zelo redko v Dalmaciji, je povzročil veliko škodo vrtnarjem; zlasti je trpela cvetača, pa tudi druga zimska zelenjava. Burja je bila tako močna, da je polomila precej sadnega drevja.
Vesti iz zivijenja ameriških Slovencev
Braddock, Pa.—Dne 25. aprila se je smrtno ponesrečil Joseph Kosher, star 61 let, doma od Borovnice, član SNPJ in samostojnega društva Danice. Do nesreče je prišlo doma, ko se je na verandi naslonil na ograjo, ki se je zlomila, nakar je padel na pločnik tako nesrečno, da si je razbil glavo, štiri ure pozneje je bil že mrtev. Tukaj zapušča ženo, sina in hčer, ki se nahaja že dve leti v sanatoriju, ter sestro Ano Copich, v starem kraju pa tri sestre.
NAŠA SKRB ZA ZAOSTALO MLADINO
Kup otrok je sedel pred hišo Skakanje jih je prijetno utrudi lo.
"Kaj bi?"
"Ugibajmo!"
In so ugibali uganke, ki sd jih zvedeli v šoli, doma, ki so si jih izmislili sami.
Kdor je uganil, ga je pozdravil vrišč, kdor ni uganil, je moral iz kroba zA hišo.
Med njimi je sed6l Lojzek.
Bled, s ščetinastimi lasmi, ki so mu rastli globoko^ v čelo. & vodeno modrimi očmi in na pol odprtimi usti je topo zrl na svoje tovariše.
Ni se smejal, ko so drugi reševali uganke. Ko je prišla nanj vrsta, je'S kazalcem zavrtal v
široko potlačeni nos in naporno premišljeval:
"Luknjica pri luknjici pa vendar Vodo drži."
? ? ?
Uprl je svoj pogled v slamnato streho preko ceste in molčal. , Otroci so se pomenljivo muzali, vedno glasneje so se po-smehovali, končno pa je zado-nelo:
"Ne ve, spet ne ve!"
"Ha, ha, ha! Že tretjič je moral za hišo!"
"Saj tudi v šoli nič ne zna!" "Učiteljica pravi, da bo letos že drugič ostal v prvem razredu!"
t>eček ni zajokal, le ustnice so mu zadrgetale, a vztrajal je v družbi.
Resnično, ni lahko življenje tega Lojzka, ki mu oče in mati popivata se pretepata, ki se je ves rahitičen nekako preživota-ril do devetega leta, ki ga še polipi v nosu ovijajo, da ne more dovolj hitro razvijati svojih misli. Težko je Lojzku, ker ga doma zapostavljajo, pretepajo, zmerjajo; ki ga učiteljica pisano gleda, ker nič ne zna; najhuje pa mu je, ker tudi med tovariši nič ne velja, še vesel mora biti, hvaležen in potrpežljiv, da ga sploh še trpijo med seboj.
Takih Lojzkov je mnogo in preveč po vsej domovini, tu več, tam manj, redek kraj je brez njih. žrtve so težkih razmer, v katerih je doslej živelo naše ljudstvo.
Mali kmet in viničar nista mogla prodati vina in si kupiti hrane, pa ga je popila vsa dru-ana — od dojenčka dalje, ki je dobil v usta v cunjo zavit mak, namočen v vinu ali žganju, preko predšolskih in šolskih otrok, ki BO zajtrkovali le požirek vina, pa do odraslih mož in žena, ki. so pili na veselje in žalost, zoper skrb in bolezen.
Mali kmet, kajžar, poljski in industrijski delavec, nižji zasebni in državni uslužbenec, vsa ta ogromna večina slovenskih žuljavih dlani in oguljenih su-kenj, se ni nikdar mogla pošteno najeSfti, primerno obleči in živeti v dovolj prostornem in zdravem stanovanju. Zato je bila splošna razvojna raven naših otrok nizka, odpornost pfav šibka in kjer so se k temu priključile še posledice prebolelih nalezljivih bolezni — škrlatinke, davice, tifusa, tuberkuloze, vnetja možganske mrene, možgan itd. — ter posledice zaradi ne-povoljnih vzgojnih razmer v družini in izven ifje, potem se ne čudimo, da več sto naših otrok vidno zaostaja v telesnem in duševnem razvoju in trpi zaradi raznih defektov.
Zadnja vojna je še poslabšala življenske pogoje ljudi in povečala število defektnih otrok. Splošno pomanjkanje osnovnih živijenskih potrebščin, živčni pretresi, bolezni, ki so jih pretrpeli otroci brez zadostne zdravniške nege in brez zdravil po nemških in laških taboriščih, v izgnanstvu, v blokiranih dolenjskih vaseh, med ofenzivami fašistov preko osvobojenega ozemlja, so novej|i činitelj zaostalosti in zanemarjenosti na ših otrok.
Naša ljudska oblast in vse množične organizacije organizirajo energično lečenje vseh ran in nedostatkov protiljudske predaprilske Jugoslavije in fašističnega divjanja nad našim delovnim ljudstvom. Toda spričo tako številnih nujnih potreb ni mogoče čez leto ali dve zadovo Ijiti vseh. Zato tudi vprašanje posebnega vzgajanja duševno zaostalih otrok doživlja komaj začetno fazo dokončne rešitve, ko bodo organizirane popolne pomožne šole s priključenimi domovi igre in dela za te otroke, kakor tudi posebni domovi za duševno zaostalo mladino od predšolske dobe dalje pa tja do poklicne vključitve v dnevno produkcijo.
Socialno zdravstveni odseki naših LO ter osnovne šole vodijo evidenco o vseh defektnih, zaostalih in zanemarjenih otrocih na svojem področju.
LEARN TO
DANCE 1
Don't sil on the |
50
OR _ $2.00
s i d elines because you can't afford to learn how to dance. Now is your chance. Due to our low overhead, our rates are within the reach of all. You pay for lessons and not high ex penses. Beginners or advanced, young or old, learn the Waltz, Fox Trot, Jitterbug, Rhumba, Tango, Tap, etc. Weekly dance given for students only to learn to lead or follow correctly. Enroll today and dance tomorrow.
WANTED
Fifty children, 3 years and up, also adults to be trained for radio and stage dancing. New classes, or private lessons are now forming In tap. toe, ballet, acrobatic and ballroom dancing. If they show talent for the art they wili have the opportunity of performing on radio and stage. Dancing develops health, culture, character and poise—very often leaOs to money and success. Mothers, give your child this opportunity. Lei us develop their talent. To derive full benefit from classes phone today.
Call EX 8212 for Appointment
JORDAN STUDIO. 5927 Euclid
Naše žene, agilne terenske obiskovalke in druge aktivistk# AFŽ, vodijo zelo uspešno borbo zoper zanemarjanje in pri rejnikih, zasledujejo potek vzgajanja in izobraževanja otrok v šoli, način ravnanja z vajenci in maloletnimi delavci pri obrtnikih in v podjetjih.
Ministrstvo za prosveto skrbi da pridobi za poučevanje v posebnih šolah mlade učitelje prostovoljce, skrbi za izboljšanje pouka v že obstoječih pomožnih šolah %a sodobne potrebe naše družbe; kot zasilna rešitev se odpirajo pomožni oddelki pri raznih osnovnih šolah, kjer je večje število duševno zaostalih otrok in ti oddelki nudijo otrokom vso mogočo pomoč pri pouku ter so že mnogim začasno zaostalim učencem pomagali premostiti največje težave in jih uspešno vključiti v redno osnovno šolo. Težje, a še šolanja sposobne, manj nadarjene učence vzgajajo in izobražuje-
jo pomožne šole in oddelki dalje. Učno osebje teh šol požrtvovalno dela v sedanjih omejenih delovnih pogojih in z velikim upanjem pričakuje skorajšnjo ekonomsko okrepitev naše domovine, ko bodo lahko zrasli na' novo tudi domovi za duševno zaostalo mladino, v katerih bo resnično mogoče doseči postavljene vzgojne in učne smotre.
Z dosledno in smotrno organizacijo in požrtvovalnim delom vseh državljanov za uresničanje petletnega gospodarskega plana bomo še pred rokom mogli graditi nove domove tudi za duševno zaostalo mladino.
Toda čemu domovi? Ali šole ne zadoščajo?
Posebna vzgoja zahteva bolj urežene življenske in vzgojne pogoje, kot jih imajo prav duševno zaostali otrobi doma; zahteva mnogo učil in ponazoril, ki jih zlasti pomožni oddelki pri osnovnih šolah še daljšo dobo ne bi mogli imeti; zahteva red-n o nadzorstvo p a zdravniku specialistu, možnost zdravljenja živčnih in organskih okvar, ki so ozdravljive; zahteva ekonomično izrabo učnega osebja, ki je maloštevilno prav zaradi težkega dela s to mladino in so le redki poedinci, ki se odločijo za specializacijo na tem delovnem področju; zahteva tudi ureditev potrebnih laboratorijev za vsestransko vežbanje ročnih spretnosti, delavnic za poklicno pri-učitev, ekonomijo v zavodu ter bližino industrije.
Iz teh domov bodo prihajale nove delovne moči v naše kmečko produktivne zadruge, v naše tovarne in delavnice, moči, ki doslej sploh niso bile upoštevane kot redni delavci in so propadale bot berači, kriminalci in prostitutke.
Izkušnje po svetu, zlasti v Sovjetski zvezi nas učijo, da dosegajo duševno zaostali delavci, — ki so se pravilno vzgajali v
pomožnih osnovnih in poklicnih šolah, — v fabriki ob, tekočem traku, ob nekaterih avtomatskih strojih, pri enostavnejšem delu na polju, pri živinoreji, torej v številnih delovnih področjih, prav lepe rezultatte.
Naša,ljudska demokracija, ki hoče odpraviti vsakršno izkoriščanje človeka po človeku, a zna ceniti in nagrajevati delovni uspeh vsakega poedinca, bo dvignila tudi duševno zaostale na dostojno življensko raven, nudila jim bo možnost samostojnega preživljanja in razvijala z vzgojo in poukom, z delovnim procesom, z vključevanjem v množične organizacije v njih občutek človeškega dostojanstva in koristnosti.
M. P.
" ■* "j i
Društveni koledar
9.	maja, petek. — Veterans of W. War No. 2 post 25 — pies V avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
10.	maja, sobota. — Društvo Clevelandski Slovenci št. 14 SDZ — ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
11.	maja, nedelja. — Z&or Abra-ševič — koncert in ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
11. maja, nedelja. — Ženski odsek Doma zapadnih Slovencev na Denispn Ave. priredi Materinski dan ob 10-letnici obstoja.
16. maja, petek. — 23rd Ward Democratic Club — ples v
avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
17.	maja, sobota. — Društvo Geo. Washington št. 180 ABZ — ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
18.	maja, nedelja. — Slovenska Dobrodelna Zveza — program v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
23.	maja, petek. — Društvo Sv. Katarine št. 29 ZSZ — ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
24.	maja, sobota. — Plesna veselica društva Čoncordians št. 185 SNPJ vSND, na St. Clair Ave.
25.	maja, nedelja. —' SDZ Bowlers — prireditev v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
1. junija, nedelja.—Piknik društva "Soča" št. 26 SDZ na prostorih Doma zapadnih Slovencev na Denison Ave.
29. junija, nedelja. — Piknik pevskega društva "Zvon" na prostorih Doma zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.
29. junija, nedelja. — Piknik društva Cleveland št. 126 SNPJ na SNPJ farmi.
6. julija, nedelja — Piknik zbora "Zarja" na SNPJ farmi.
13. julija, nedelja. — Piknik krožka št. 3 Prog. Slovenk-na prostorih Slov. društ. doma na Recher Ave.
5. oktobra, nedelja. — Igra in ples krožka št. 3 Prog. Slovenk v Slov. društ. domu na Recher Ave.

The EMBASSY Bat
300 W. Center St., Anaheim, Calif.
V SREDIŠČU ORANŽNE DEŽELE
28 milj od Los Angeles na Route 101 * « *
'Cocktails - pivo - žganje Izvrstna hrdna
*	* 9
PRIJAZNO SE PRIPOROČAMO PRIJATELJEM IN ZNANCEM TER OBISKOVALCEM V
CALIFORNIJI, ZA OBISK
*	* *
Lastnika:
Bili Sitter in Chas. Lusin
bivša Clevelandčana
Nove eksplozije ... Novi požari in eksplozije še vedno razarjajo Texas City. Prva poročila, ki so že itak bila katastrofalna, so še vedno zelo blaga proti dejanskemu razar-janju mesta. Gornja slika kaže prizor iz poslednjih eksplozij v Monsanto kemičnemi tovarnami v ozadju. Na sliki se opažajo popolnoma razbiti deli avto.

ZAVAROVALNINO
proti
ognju, tatvini, avtomobilskim
nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
• 6208 schade ave.
Pokličite:
ENdicott07l8
Veteranska družina na potu za Alasko. Gornja slika kaže vojnega veterana Chris J. Burrisa, njegovo ženo, hčerko Judith in psička "Buddy" ob priliki potovanja iz Baltimora, Md. v daljni Port Chilkoot, Alaska. Na sliki je tudi Edward Repetti iz Washingtona. Gornji so se podali na pot s parolo "Alaska ali pa uničenje" in sicer v zvezi s kolonizacijskem projektom za veterane.
SLOVENSKA KUHARICA

NOVA KNJIGA S KUHINJSKIMI RECEPTI, sestavljena po Ivanki Zakrajšek v New Yorku
JE NAPRODAJ V URADU
"ENAKOPRAVNOSTI'
CENA KNJIGI $5
S
r»>
stran g
ENAKOPRAVNOST
5. maja 1947
PREŽIHOV VORANC:
JAMNICA
ROMAN SOSESKE
Spisan leta 1941. lik pred razpadom tiare Jugoslavije
(Nadaljevanje)
Do prihodnjih občinskih volitev bi morali jamniški občinski odborniki delovati dalje v novi, veliki občini, toda kakor en mož so vsi odborniki z županom Dvornikom vred odložili funkcije in se niso hoteli za nič več brigati, kar koli je smrdelo po občini. Vtis, ki ga je napravila kmečka zaščita, je bil mahoma pozabljen in župnik Vire j je moral spet doma preživljati svoje dolgočasne popoldneve, ker mu ni kazalo nikamor hoditi. In da bi bili zmeda in ljudska jeza še večji, je nekega dne po Jamni-ci planila vest:
"Permanovega Ahaca so gnali žandarji ..."
Osmo poglavje
Munkinji se je spet bližal njen čas. V petnajstih letih je rodila že šest otrok in zdaj je bil sedmi na potu. Otroci in trpljenje na gruntu sta jo pošteno zdelali, tako da je bilo v njeni drobni, suhljati postavi komaj spoznati nekdanjo lepo in pično Munkovo Mojcko. Bilo ji je šele nekaj šez trideset let, videti pa je bila, kakor da jih ima že čez štirideset. Bilo je pravo čudo, Mojcka je bila drobna in nežna — njeni otroci pa so bili nenavadno močni in razviti. Kadar so jo ljudje videli sredi njenih otrok, samih debeloglavcev in močnih kostežev, so se nehote zamislili, kje se je neki vzel ves ta krepki rod. Zdelo se je, da je podobna klobčiču na kolovratu, ki se neprenehoma odvija, iz katerega nastajajo novi, prdnare-jeni klobčiči, večji od san^e matice, ki odvija, dokler je docela ne zmanjka.
Bila je pravo nasprotje svoje sva^ii^je, nekdanje Bunkinje. Ta je rodila še enkrat toliko otrok k&kor ona, a bila je še vedno čvrsta ženska, v kateri ,, materinstvo še ni bilo izčrpa-^ no. Drugače je njeno življenje I teklo brez kakih posebnih ovir. Svojega moža je ljubila in mu je bila še vedno vdana kakor ta-krat, ko sta se spoznala za križem ob cesti. Njen takratni ogenj se je z leti polegel v rahločutno vdanost, ki je ni nehala opajati in ji, je vse življenske težave blažila ter spreminjala v neogibno poslanstvo usode, kateri se je bilo treba pokoriti.
Nesreče svojega brata Bun-ka ni prenesla lahko, čeravno ni tega nikomur pokazala. V njenem skritem življenju je bilo polno starega ponosa Munkov in Bunkov. Ko je propadel brat, je skušala nadaljevati poslanstvo svojega rodu na zemlji pod goro s tem, da -se je še trdneje oklenila družine in se še močneje posvetila molitvi. Bratu Bun-ku in njegovi veliki družini je pomagala, kakor je vedela in znala. Česar iz strahu pred možem ni smela storiti očitno, je delala skrito. Ljudje so vedeli, da pri Munku in bilo peke kruha, od katere bi vsaj pol hleba ne šlo k Pernjakovi bajti. Očetu in materi, ki sta še vedno živela, je stregla, kolikor je mogla, ter tako skušala starima olajšati /njune tegobe. Neprenehoma se je tudi trudila, da bi se poglobile zveze s sinom La-dejem in postale takšne, kakršne so bile včasih, ko se še niso sprli zaradi grunta. Blažila je politična nasprotstva med njim in med hišo s svojo nežno ne-pristranostjo in, ko ji je uspelo, da je Ladej spet začel prihajati v hišo, je bila vsa srečna.
Že pri šestem porodu ji je šla trda za življenje; priti je moral zdravnik, da ji je rešil življenje. Takrat ji je bil zabičil, naj se v bodoče varuje otrok, ako
hoče še živeti. Potem so minula tri leta brez otrok, toda četrto leto je spet prišlo nadnjo. Brž ko je stvar razodela možu, jo je pričel nagaajati k zdravniku, spominjajoč jo na njegove nekdanje besede. Med njima je prišlo zaradi tega celo do prepira, toda Munkinja se za kaj takega ni mogla odločiti. Vsa njena materinska čud se ji je uprla, da bi si šiloma dala vzeti plod. Prevzeta od svojega pri-rodnega poslanstva nikakor ni mogla verjeti, da bi njena naloga morala biti zvezana s smrtjo. Prav tako močno kakor svoje poslanstvo pa je ljubila tudi življenje.
V svoji razdvojenosti se je zatekla k župniku Vire ju po nasvet, a mu je takoj tudi razodela, za kaj se je odločila. Pri njemu je iskala le duševnega miru. Virej je bil v zadregi; z ene strani mu ne odločnost Munki-rije ugajala. Bela kuga, je imenoval odpravljanje plodu ih proti kateremu se ni nehal boriti z lece, je že tako začela okuževa-ti tudi njegovo faro in, če bi ji podlegle zdaj tudi take matere, kakor je bila Munkinja, bi bilo to konec vsega. Z druge strani mu je sicer pamet narekovala, da njegovo stališče ni pravilno in da bi ji ifioral povedati to, kar ji je dejal že zdravnik. Toda namen zakona mu je branil izreči odločne besede. Če bi potegnil z zdravnikom, bi morda Munkinjo prepričal, da je to potrebno. A tega poguma ni imel, zato ji jer rajši govoril o božji previdnosti in ji priporočal molitev, trdeč, da tudi zdravniki vsega ne vedo. To mu je bilo tem laže, ker je videl, da se kmetica tega sama najbolj boji.
Njena ura se je približala srefdi pšenične žetve. Munkinja se je že o^. gpre mučila v kamri, da bi sppivila na svet sedmega Munka, Vsakikrat, kadar so bolečine popustile in se je spet zavedela, je zagledala pred seboj veliko, svetlo okno, skozi katero je v kamro svetil lep, sončen dan. Sredi te svetlobe se je v sončnem svitu zibalo vejevje stare jablane, ki je rastla ob
hišnem zidu. Spomladi je drevo lepo odcvetelo in sedaj je %med listjem viselo vse polno že debelih sadežev, ki so se pričeli že na lahko rdečiti. To staro drevo je pri Munku najprej dozorelo. (Dalje prihodnjič)
Ves+i IZ življenja ameriških Slovencev
Miners Mills, Pa. — Dne 21. aprila je naglo umrl John Kogoj, star 56 let, doma iz Podbr-da, Slovenija, član in predsednik društva št. 432 SNPJ, kakor tudi tajnik vzhodne penn-sylvanske federacije jednote, v kateri se je udejstvoval. Tukaj zapušča ženo, dve hčeri in tri sinove, ki so bili vsi v vojaški službi.
Moon Run, Pa. — Po dolgi bolezni je umrl George Osvold, star 70 let, doma iz Novega kota, občina Draga pri Kočevju, član SNPJ in tukajšnjega samostojnega društva. Živel je v West Parku (McKeesrocksu) # Zapušča ženo, štiri sinove in dve hčeri.
Canton, O. — Anton Hvala iz starega kraja bi rad izvedel za svojega brata Josepha Hvalo, doma iz Reke pri Cerknem, Primorsko. Ako kdo ve zanj ali za kakega člana njegove družine, naj piše na naslov: Peter Chu-far, 1037 Rowland Ave., N. E., Canton, Ohio.
Waukegan, 111. — Tony Kan-cilja ml., veteran zadnje svetovne vojne, je bil izvoljen za direktorja tukajšnjega Slovenske ga hranilnega in posojilnega društva za tri leta.
zaživelo novo življenje in delo na polju.
Pozdrav od vseh vsem!
Jože.
* * $
Pokojni dr .Pran Šabec je po končanih medicinskih študijah nastopil službo sekunda-rija v ljubljanski splošni bolnici, nakar je po dveh letih odšel na Vrhniko, kjer je bil zdravnik do druge svetovne vojne, ko je zaradi homatij prišel v svoj domači kraj Slavino, kjer je ordiniral v domači hiši. Za časa balkanske vojne proti Turkom je odšel kot zaveden Slovan prostovoljno k bratom Bolgarom, kjer je lečil bolgarske in srbske ranjence v Plevni in Varni pri črnem morju. — Za časa prve svetovne vojne ga je avstrijska vlada kot rezervnega častnika poklicala v vojno službo, kjer je kot štabni zdravnik-stotnik lečil ranjence na soški fronti, potem pa vodil vojaški lazaret na Vrhniki, kamor so prihajali ranjenci s soške fronte.
Pokojnik je bil vesel družabnik in dober pevec, član ljubljanske Glasbene matice, vrl narodnjak, starosta vrhniškega Sokola in blag človek, ki je zastonj lečil vrhniške in okoliške siromake. Bil je intimen
OBRAVNAVA PROTI DIREKTORJEM NEMŠKE FAR ^EN INDUSTRIJE
NUERNBERG, 3. maja—Danes se je pričela obravnava za yojne zločine proti 24 direktorjem znane nemške I. G. Farben industrije.
Zavezniška obtožba dolži direktorje, da 30 pripravljali agre-siVpo vojno, pomagali pri za-sužnjevanju milijonov tujih delavcev in sodelovali pri ropu v državah, ki so se nahajale pod nacistično okupacijo.
ALEMAN GOVORI PRED ZBORNICO ZN
NEW YORK, 3. maja. — Me-hikanski predsednik Miguel Ale man je danes pred zbornico Združenih narodov izjavil, da je sodelovanje med narodi edina pot, ako se hoče človeštvo izogniti novi vojni, katera bi prinesla pogin sedanji obliki civilizacije.
v Slavini je umrl dr. Franc Šabec
V ponedeljek sem prejel od svojega nečaka Jožejta Šabca iz Slavine pri Postojni pismp, v katerem mi naznanja smrt mojega brata, zdravnika dr. Frana Šabca, ki je umrl dne 12. aprila t. 1. v Slavini, svojem rojstnem kraju, kam,or se je zatekel med strašno svetovno vihro z Vrhnike.



Dr Fran Sabec
Ker je tu mnogo mojih ožjih rojakov kakor tudi Vrhničanov ki so pokojnika dobro poznali kot zdravnika na Vrhniki, naj objavi Im v izčrpku nečakovo pisnuo:
Dragi stric!
V zadnjem pismu sem Ti o-menil, da je stric France resno bolan, zdaj pa prihajam z žalostno vestjo, da je v soboto, 12, aprila — umrl.
Kakor Ti je znano, je pred leti prebolel na Vrhniki hudo pljučnico, ki.pa mu je zapustila azmo (naduho), ki je stop-njevaje delovala ter posebno pritiskala na srce. Po preselitvi z Vrhnike v Slavino mu je tu zelo ugajalo in mu je bilo žal, da se ni preselil vsaj nekaj let poprej. Radi ostrega zraka in hude zime pa ae mu je stanje poslabšalo, tako da je bil prikovan vso zimo na stanovanje in si je zelo želel bližajoče se pomiladi, katere pa žal ne more uživati.
Pred štirinajstimi dnevi je kot velik ljubitelj narave in vrta šel z menoj na vrt, kjer sva delala načrte za letošnje delo na vrtu. Odredi je, naj vrtnic ne obrezujem, češ, da bo to delo opravil on, ker ga to zelo veseli, Žal, da je to delo ostalo meni.
Doma je po navadi. Napočila je pomJad in po dolgi ter hudi zimi, kateri je sledilo dolgotrajno deževje, imamo zdaj krasno vreme, vsled cesar je
osebni prijatelj pisatelja Ivana Cankarja kakor tudi našega clevelandskega zdravnika dr. Kerna ter velik demokrat, ki se je tikal z vsemi vrhniškimi fanti-čolnarji. Naj mu bo rahla domača gruda in ohranjen mu bodi blag spomin!
Anton Šabec,
urednik "Glasa" SDZ.

Dela za moške Dela za ženske


Moški z avlom za razvažanje; delni čas. Euclid Cleaners, 14016 Lake Shore Blvd., KE 4383.
Težaki
Posluga
Zehiljišča
GOSTILNA.
ZDS LICENCO
restavracija, gasolinska postaja, 22 kabin; "showers" in stranišča, se proda. Nahaja se v slovenski naselbini, na najboljšem vogalu glavne ceste Route 20 v North Madison, O. Pišite na ANCHOR INN. Box 85, ali pokličite Madison 2573.
POZOR, MESARJI IN TRGOVCI!
Zaradi bolezni želi lastnik prodati niesnico in grocerijo s poslopjem; zidano z opeko; poleg sta dva majhna stanovanja za malo družino. Vse pripravno in v najboljšem stanju. Sedanji dohodki so jamčeni na $2,000 tedensko in več. To je eden najboljših prostorov za podjetnega Slovenca. Cena je $32,000. Proda se na lahka odplačila lastniku ali potom bančnim pogojem. Za vsa nadaljna pojasnila pokličite vsak čas.
" MR. JELARCIČ di 1046
Dober nakup in investicija
Poslopje s ■ trgovinskimi lokali in stanovanji, na prometnemu križ-potu na St. Clair Ave. Letni dohodek znaša $5,400 in edine stroške l^ate z davki $459. letno in zavarovalnina. Cena $38,500.
SAM SCHULTZ—GA 2550
Razno
sea
1938 LINCOLN ZEPHYR AVTO
naprodaj za $250. KE 4383—ob večerih pokličite RE 0551.
DELO NA FARMI
Išče se delavca za delo na farmi; dobro stanovanje, hrana in dobra plača po dogbvoru. Zglasite se med 3.30 in 4.30 popoldne na HABAT'S SERVICE STATION 18027 Waterloo Rd. Cleveland, Ohio
HIŠA NAPRODAJ
Dvojna hiša na 5600 in 5611 Prosser Ave. se proda. 6 sob spodaj in 4 zgoraj na vsaki strani; 4 garaže; lota 80x135. Lastnik mora prodati. Zglasite se na omenjenemu naslovu.
DELO ZA STREŽAJKE
Za polni ali delni čas.
Tudi za pomoč v kuhinji. Zglasite se osebno v
SORN'S RESTAURANT 6036 St. Clair Ave,
Odbor. podr. št. 14 Slovenske ženske zveze
za leto 1947:
Frances Rupert, častna predsednica, Jennie Puncoh, predsednica, Antonia Svetek, podpredsednica, Mary Unetič, 922 E. 209 St,, tajnica, Antonia Sterlekar, blagajničarka, Mary Štrukel, zapisnikarica. — Nadzorni odbor: Frances Globokar, pred., Frances Grčman, Agata Zaje,
Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. ob 8. uri.
STREHE IN HIŠE POPRAVIMO
Prvovrstno delo in najboljši material. Napravimo nove ali popravimo stare strehe. Pokličite nas za brezplačni pregled.
MA 5590 Fidelity Const. Co,, Erie Bldg.
SEDAJ JE ČAS PRENOVITI VAŠ DOM: napraviti podstrešja, popraviti žlebove in strehe ter druga popravila. Nobenega predvplačila. 3 do 7 let za odplačenvanje. Za podatke in informacije pokličite
JOHNSON BUILDERS 13432 St, Clair*Ave.. GL 8431-8432
ASFALTNI DOVOZI
ZA PRVOVRSTNO DELO Z ASFALTOM POKLIČITE YE 5164
Weaver Asphalt Paving Co.
2333 GRANDVIEW
Cementni in asfaltni dovozi—Hodniki; Ready Mix Concrete' Slag Drives. Izvršimo vsa zidarska dela; jamčeno delo in prosti proračuni. RA 9472—YE 7060.
POPRAVIMO STREHE IN ŽLEBOVE
Točna postrežba. ME 2714
BARVANJE HIS
Umetniško dekoriranje znotraj. Unijski delavci.
Perrin Decorating Co. — OR 3652
Za prvovrstno umivanje sten. pa-
piranje in čiščenje stenskega papirja ter za barvanje .znotraj, po zmernih cenah, pokličite nas. Prosti
proračuni. — Craft Decorators _
EN 5329.
Merjenje in cementna dela Kopljemo in spodzidamo pod starimi hišami DINATO CONSTRUCTION CE 8025 — WA 2281
Cementirani ali asfaltni dovozi.—
Cone zmerne. Na odplačila 18 mesecev. Pokličite EV 4300.
Popravimo stare strehe, žlebove in izvršimo vsa kleparska dela. Prosti proračuni. Lindale Roofing & Heating Co., WO 6721—ob večerih: AT 9155.
Splošno stavbinsko delo in prenovljen je; lahko komercijalno, industrijsko in stanovanjsko delo.— MU 8236.
MIZARSKO in splošno kontraktor-sko delo. Prenovinio domove in trgovske prostore. Lahka odplačila —prosti proračuni RA 5634.
PAPIRAMO in barvan^o znotraj.
Prvovrstno delo in zmerne cene. EX 1651.
Green Beverage
256 e. 156 Street
med Grovewood in Corsica Ave.
imamo 25 različnih vrst pive kakor tudi različna Vina in likerje
ANTON IN PAULINE JANŠA
Pripeljemo tudi na dom POKLIČITE KE 2570
AUGUST KOLLANDER
V Slov. Nar. Domu,
6419 St. Clair Ave. •
POŠILJA DENAR v Jugoslavijo, Trst, Gorico, Avstrijo, Italijo in druge kraje; vsaka pošilja-tev je jamčena;
PRODAJA ZABOJE za
pošiljanje hrane in obleke v staro domovino in sprejema tudi zaboje za odpošiljanje v stari kraj.
•
Pri Kollanderju boste vedno dobro postreženL
Dobra plača od ure in nadurno delo. Stalno delo; prijetne delovne razmere.
Adressograph-Multigraph
1200 BABBITT RD.
LIVARJI
za pre-mold oddelek Samo izurjeni Dobra plača od ure in bonus
Mohawk Foundries, Inc. 4758 Warner Rd.
Stenografka izurjena — nekaj knjigovodstva. Stalno delo. Plača od ure. — FL 8010.
stenografka. Splošno pisarniško delo; mora biti vešča "shorthand"; dobra plača in delovne razmere. ^ ROTBARTS, 515 Euclid.__
Strojepiska. Prednost ima izurjeno dekle, toda izkušnja ni potrebna; za mednarodni oddelek. Izvrstna prilika za napredek. Dobra plača poleg bonusa. Ferro Enamel Corp.. MI 8580—Line 257.
delo dobi moški
ZA ČIŠČENJE GOSTILNIŠKIH PROSTOROV.
Dvakrat na teden Za podrobnosti se zglasite na
6220 si. Clair Ave.
Punch Press operatorji
IZURJENI za 3. šift dobijo tudi "incentive" plačo
Stalno delo GEOMETRIC STAMPING COMPANY nil E. 200 St.
Posluga
Zidarsko delo. Točna in izurjena postrežba; delamo stopnjice, kleti in garaže. Pokličite kadarkoli. — SK 8255.
^ivši vojak sčisti preproge v vašemu domu. Zmerne cene. Točna in izurjena postrežba. Prosti proračuni. WA 4245—ob večerih HE 0381.
DIMNIKE
popravimo, prenovimo in popravimo škrilnate strehe
KILMER-SMITH AT 4819
PREPROGE sčistimo na vaših podih. Jamčeno in zavarovano delo; 3-dnevna posluga. — EAST END CARPET CLEANING CO.. 4313-19 Payne Ave.. HE 0967.
SPLOŠNA popravila na domovih.
Popravimo strehe in žlebove ter naredimo dove STAN RATKOW-SKI—WO 2123.
Iz tovarne do vas—Prihranite 50% na vsemu pohištvu. Tudi nanovo tapetiramo in popravimo pohištvo. Damo $25 popusta za staro pohištvo. Mordus Furniture, 7020 St. Clair Ave.
Dovolite, da vam sčistimo vaša okna, stene in stenski papir. Prehitite pomladanski naval. — Bragg Janitor Service Co. — EX 3474.
Ekspertno odstranjevanje papirja.
Točnp postrežba. Moderna oprema. — HE 6757 — HE 2781.
GRAZIANO CONSTRUCTION
Hodnike in dovoze in vsakovrstna lementna dela popravimo in nanovo naredimo. Posebnost so barvane teraze. ON 0159.
IZVRŠIMO VSAKOVRSTNA POPRAVILA IN MIZARSKA DELA
Anderson — SW 7565
SPLOŠNI KONTRAKTOR—Zidamo podstavke, kleti, dovoze ih izvršimo vsakovrstna cementna dela,—JIM RUGIERO. KE 5613.
Scandia Window Cleaning Co. SNAŽENJE OKEN
Umivanje sten in čiščenje stenskega papira, trgovin in uradov. Prosti proračuni. CE 2502—S. Horvath
Za najboljše delo v barvanju znotraj z ."pristnim Eagle Lead in oljem," pokličite R. R. HILL. Unijski kontraktor, OR 2295.
Marinski veterani izvršijo dobro!
Barvanje s Kemtone ter čiščenje stenskega papirja. Določite si dan takoj! Prosti proračuni.—EV 2596
CITY WIDE CARPET CLEANING COMPANY
Ekspertno čiščenje preprog in tape-tiranega pohištva na vašemu domu. Popolno pY OOQO Prosti jamstvo C/V JZO 7 proračuni
OB VEČERIH: RA 5435 Pridemo iskati in nazaj pripeljemo
SPLOŠNO KONTRAKTNO DELO
MODERNIZIRANJE
SIDING STREHE
MONTERSKO
ŽLEBOVI
Točna in prvovrstna postrežba
MILES CONSTRUCTION COMPANY
712 LAKE VIEW RD. LI 2770 — EX 0760
LEPOTIČARKA. Izvrstna "permanent waver" in "fingerwaver." Tedenska plača. — IV 7629.
DELAVKE
ZA ČISTILNICO OBLEK
Morajo biti izurjene.
Dobra plača in uniforme. POKLIČITE MRS. HEDKE
CARTER HOTEL—PR 7200
Hišna opravila za žensko med 20 in 35 letom; prijazen dom za ono, ki želi stalno delo; mora imeti rada otroke. Zasebna soba in kopalnica. Tedenska plača. WA 4770.
Strojepiska izurjena, da bi se izučila na "dictaphone"; plača od ure. Columbia Electric Mfg. Co.> 4519 Hamilton Ave.. EN 8060.
Splošno pisarniško delo. Nekaj "shorthand" in strojepisje ter blagajniško delo. Prijetna okolica. Tedenska plača. Fabric Centre, vogal E. 14 St. in Euclid Ave.
Kuharica in hišna. Nič pranja; izurjena in z priporočili. Izvrstna plača, lastna soba in kopalnica na 2. nadst. Poleg katoliške cerkve. —-FA 0823,
Knjigovodkinja—Stenografka, Eno
dekle v pisarni; izvrstna prilika za napredek. Tedenska plača. dni tedensko. Wise Lock Co.. 2730 Grand Ave.. Buckeye poulična. Za Intervuj pokličite CE 2060.
Splošno delo v perilnici.
Plača od ure Prijetne delovne razmere
Brookside Laundry
4408 DENISON AVE.
STENOGRAFKA
prijazne zunanjosti in zmožna nastopiti pred javnosti, za delo v Fire & Marine Insurance Co. Service uradu. Mora biti vešča tipkanja in "shorthand." Dolgo obstoječa firma. Prijetno delo, 5 dni v tedenu. Tedenska plača in izvrstna prilika za napredovanje.
1506 Williamson Bldg.—MA 5651
DVOJICA srednjih let aH oSenlen "veteran dobi službo v poletnem letovišču v bližini, v zameno za sobo in hrano. Tudi majhna plača. Mora biti zmožen splošnega dela. stalno delo skozi celo leto. Pokličite EX 6212.
MIDDLE-AGED COUPLE or married veteran to work in a nearby summer resort in exchange for room and board. Small salary given. Must be an all-around man. Steady work all year. Call EX 6212.
JR. STENOGRAFKA—Splošno pisarniško delo; 5 dni tedensko. Stalno delo. Prilika za napredovanje. Tedenska plača. — HANNA BLDG.. CH 7210.
KUHARICA
za majhno družino, ki želi izurjeno kuharico. Ima povprečno število družabnih obiskov. Zaposlena je tudi druga pomoč in zahteva se najbolj izurjeno kuharico. Dobra plača. — FA 8845.
POMOČNICE ZA URADNIŠKI LUNČ ROOM
Delajte v čistem, prijetnem ozračju.
Morate biti vešči angleščine-
Samo čedne, snažne in vešče žene v starosti 20 do 39 let • se naj priglasijo.
DOBRA PLAČA-Dobi se obede in uniforme
Zglasite se pri
THE OHIO BELL TELEPHONE CO.
Soba 901
700 Prospect Ave.
OGLAŠAJTE V-
"ENAKOPRAVNOSTI