151. številka.
Ljubljana* petek 4. julija.
XII. leto, 1879.
LOVENSKBNAROD
Uhaja vsak dan, isviseaisi ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po p o Stl *projt>inan zh a v s t r o - og t* ra ke dežele za celo leto Iti »rld., za pol 1 ta s gfc, na četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto      piti., za četrt leta 8 gbl. 80 kr., za en meaee 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje na doia se raćuna 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje M ljudskih š.»lah in ta dijake velja znižan a cena iu aicer: Za L i ubij a no za četrt leta 2 gM, f»0 kr., po pošti prejema« za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiristopne petit-vrsto ti kr., če se oznanilo enkrat tisku, 5 kr., če ae dvakrat, iti 4 kr., če Be tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj ae izvole trankirati. — KokopiBi ae ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 3 „aledališka itolb*". Opravniltvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodnei tiskarni" v Kolmanovej hiši.
Po volitvah na slovenskem Štajerskem.
Vredni nasledniki v volitvah so hili pred-včeranjem Kranjcem njih vrli bratje Štajerci Tudi oni, kakor suio včeraj poročali, so zmagali z vsemi tremi narodnimi kandidati in sicer tako, da sta voljena di. V oš n jak in Herman jednoglasno, a tretji kandidat v mariborskem, novopridobljenem okraji, baron Godi z veliko častno večino 73 glasov.
Na Slovenskem Kranjskem in Štajerskem smo torej imeli mej o s m e m i volitvami na kmetih Sest enoglasnih: Pfeifer, Obreza, dr. Vošnjak, K lun, Hohen-\vart, Herman (poslednjima sta manjkala le po dva glasa do jednoglasnosti), a dva druga okraja, kočevsko-trebanjski in mari borski smo Slovenci z ogromno večino sovražniku iz rok izpulili.
Dve tretjini slovenskih kmetskih okrajev je volilo jednoglasno! V tem se ne more glede discipline noben naroi in nobena dežela cele zdaj voleče Avstrije meriti z nami Slovenci! Mi moremo ponosni biti na svoj narod!
Nemci v Avstriji nam zm.roui trobentajo, da so le oni politično zreli, da le oni bo za rolo političnega vodsta. Ali le poglejte raz cepljenost, zmešnjavo njih volitev, njih pro gramov, njih volilne discipline, kako razmršeno je pri njih skoraj povsod. Vodja njih stranke Herbst je propadel celo v tistem okraji, po katerem se kot poslanec imenuje in le Bovoleci drugi okraj mu je do revne zmage pripomogel, a na Dunaji samem je drug vodja ustavoverne stranke m i n i ste r G laser čisto propadel!
Iu kaj je slovenski prosti narod tako di-
scipliniralo, tako k jedno lu.šiiosti dovelo? Mir naši vspehi? Ne! S praznimi rokami se naSi slovenski zastopniki motajo vračati iz zborov, nič jim v narodnem oziru do/, lan,e vlade nijso hotele dovoliti, a na tožbe o materijaluem zlu se nij odgovarjalo ni našim ni drugim zastop nikom. L<±hko je narod navdušiti, če se mu gotovi vspehi njegove politične borbe pokažejo. Da pa borba brez Vidnih vBpehov v 18 letih ne opeši, temuč vedno bolj svoje moči koncentrira, kakor pri nas Slovencih — kaj je temu uzrok?
Pač le narodovo prepričanje, da se dela od naše strani za pravično in naturno reč, da gre za pošteno in narodno stvar, di nam gre, kar govorimo, iz srca in iz pameti. Narod vidi instinktivno, kdo mu je prijatelj, in zato gine število oaih, ki so se v svojej last nej domovini ponudili, udali in prodali tujcu ali potujčencu v službo in družbo!
Ta sijajni narodni volitveni izid, to narodovo neutrujenje za sveto našo narodno i -te jo (od katere nečemo nikdar odstopiti, dokler ae njene terjatve v dejansko javno življenje pri nas ne uvedo) — to more vse požrtvovne de lavce za narodno misel, posebno pa 6 ie naše narodne veter&ne, ki so v pretečenih le tih mnogo za narod delali in trpeli, ki so v svojem trpljenji in navidezno ali momen tanno brezvspešnem delovanji celo včasih obu pavali, neizmerno veseliti in jih z velik m zadostenjem napolnjevati. Taki volitveni vsot h , celo po političnih in narodnih nevspehih, morajo pa tudi našo izobraženo mladino, podrast aj za prihodujost, z onim delazmožnim idealizmom navdati, ki bode  dozdaj te živuo dovršeno Uuiapolno narodno delo dalje in višje dognal na čast in slavo Slovenstva
kot dela velicega Slavjanstva, in Slavjanstvu pravične Avstrije!
Program viteza Berksa
kandidata za južao- štajerska mesta se glasi: „Ker stopam pred vas za m mi lat V državni zbor potezajoč se, to mi j i dolžnost, označiti vam jasno c lje, katere imam pred očmi.
„Meni se dozdeva, da je došel čas, ko se stranke ne bodo ločevale po narodnostih, ampak po gospodarstvenih in svobodnostnih načelih, — ker se bode obrnilo delovanje državnega zbora neivomno tikoj h gospodarstve-neiiiu razvijanju tako men i m, da se more to mirovno delo pospeševati samo s t< m, ako vsa velika politiska vprašanja mirujejo vsaj do okreplienja v notranjem
„ Radostno pon >sno imenujem se državljana velike domovine Avstrije, one iste Avstrije, katere pojem je jedno s pojmom vseh svojih narodov skupaj, imajočih iednake pravice ter jeduaLe dolžuosti, katere morajo i zunrom imeti. — Denes, ko navduje najfinejši duh sprave in porazumljenja vse ljudi, denes, ko so naši češki sodržavljani ua t m, da stopijo v državui zbor, denes ne zdi Be mi pravi č.is, postavljati osobito interese jedne same narod.i osf.i v prvo vrsto. Ampak silno potrebno mislim da je denes to, da poiščemo ouo široko podlogo, na katere j se moreto vse narod u osti zbrati. Ta podloga zdi se mi liberalizem, oni liberalizem, kije se svojimi poimovi svobode, jednakosti in bratimstva občna last vseh narodov na svetu; oni liberalizem, ki je popolnem pravičen tudi onim, ki drugače govoru, drugače misli' in drugače ve rje j o.
Dopisi Stanka Vraza.
(Poslovenil A. P. Fčkonja.) II.
(Daljo.)
Dne 11. zopet sem zapustil Ribnico, ako-ravno s težkim srcem in sem se povrnil sem. Ko, premishvši, da mati I liri j a ima še mnogo Otrok, katere moram obiskati in pozdraviti, pretrpel sem tudi to ločitvo. Čas leti biez obzira. Nabralo Be je uže zopet 14 dnij tega meseca, a jaz sem Se zmirom v Ljubljani. Imam pred seboj celo Gorenjsko iu slovensko Koroško obhoditi. Za dva tedna dnij bode seje in (žeguauje, cerkvauje) na Bistrici na Ziljskem, kder bode i plesa i pesem i diugih na Olvmpične in Eleusinske igre spouiinjajocih zabav. Tam moram tudi jaz biti, šlo kakor mu drago. Ako Rog da in Breča junaška, to čem te prihodnji krat, dragi prijatelj, izpod Zilj-
skih lip pozdraviti prvega lipnja (juni)a) I > obhodite zdravi, zdrav ti, zdravi i ostali braci Zagrebčani. Vaš Stanko Vraz.
III.*)
V Jesenicah na Gorenjskem dne IG. junija 1841.
Dragi Vekoslav! Zopet sem se k Vam Zigrebianoin malo bliže primakuol. Včeraj sem bil še na lii-netskem, a dene i sem, hvala Bjgu, zopet na brežinah zelene Save. V dveh dneh presti sem pot od osem post, a to, brate, vse peš razen poslednje pošte. — A kateri bes je mene na D-netsto odnesel? to bi ti, Vekoslav rad znal. Eto ti na kratkem, kde iu kako. — Uže v Trbižu sem se bil pošlo/il z idejo, udariti v Rusko (aakor svet misli) t. j. v Reiijo.   No, snidši se na Breeo z Rezijansko
*) To pismo, kakor tudi brez dvojbe prejšuje, pisano je Vekoal. Bibukieu, kateri ju je priobčil v „Danici ilirskej", bivši takrat nje urednik.
Prevoditelj.
jedno rodbino, katero sem bil vprašal, od Kod |e in kam ure? na cdgovor: da >o lle-ziiani. Zičel sem uh takoj pragmatički i'.pra-sevati, ter sem ti se, eto Čudo, zač I čudli čudom nad tem čudnim jezikom, od katerega ti jaz, psmoučeni Slavja'i malo da olj dem razumel besede. To ti mi se je preohrnoU glava, iu jaz sem odloMl odpotit' se prek dre«ia in kamenja v Rezijo, do katere je bilo od onod se dobrih deset ur hoda. Zaupajoe na Bo«a in uiegovo pomoč, otidem z,utra dan igra pičim srcem proti Poutebi. Zottjofi samo nekoliko ital )an-iki, prebil nem se vendar zni'roiu vpra-š*loč, Furlane, kamo vodi pot v Rez |0. — 1'urlan* so mi rekali: „Siguor parla po lito!" Jaz ti nečem opisovati, kako sem prijel iu kaj sem delal, to bodeš izvedr-1 iz pisma, katero sem pisal priiateliu Ljud. Vukounov ću on ti ga bode priobčil.*) Toliko ti samo Se o Reziji  pišem,  česar v Vukotinovic vem liBtu
•j Vidi sledeči (IV.) dopis Ljud. Vukotinoviću, priobčen isto tako v „Danici". Prov.
„Na tej pollogi   anide se lehko velika
avstrijska stranka narorlov, samo ta bode mogla doseči velikih uspehov ia odpraviti ono zlo, ki ga običajno imenujemo magjarstvo, in Bicer na uspešnejši način, nego s kako pre-ustrojitvo delegacij. Nesložni in razcepljeni pak bojujemo takov boj, Čegar izid si lehko mislimo po izkustvih miooHi let. Brezobzirno retem, da se moramo samo v iskrenoj z»ezi — Neraci in Slovani — uspešno obrniti zoper magjarstvo. Skoraj vii čleai državnega ustavnega osnovnega zakona so objasneni 8 posebnimi zakoni, s a m o člen 19. n e. Da se odprave tudi zadnje dvomljivosti, osnuti mora se o tem tudi zakon za izvrševanje, z odkritim pri-zadetjem, da se da vsem narodnostim polna jednakopravnost.
„Da se vstavne državne naredbe bolj priljubijo, mora volilna doba šest let znižati se na tri leta. Živahneje občevanje mej volilci in izvoljenimi, hitreje delovanje parlamenta koristilo bode celoti. A tudi demoralizujoč inst-tut sistema volilnih mož mora izogniti se načelu. „Vsem jednako pravo !"
„Ustavno zavest v narodu bodemo ukrepih, ako tudi tu naredimo d'rektno volilno pravo odvisno od pravične razsojitve o plačevanju in oliki.
„Orijentnega vprašanja nijsmo mi spra vili na dnevni red, drugi so je. Kako se mora naša  drŽava  proti njemu postaviti, osobito glede Bosne in Hercegovine, da ne bode stala samo na stališču  prostega  negiranja, ampak mora jasnega pogleda in  dejanisko poseči v bodočnost, to vedelo je prebivalstvo uže 8 početka, in denes vsi priznavajo dovršena uže dejanja. A dovoljeno je vprašanje, ali bi ne bilo mogoče za izpeljavo okupacije izvoliti druzega časa, ako bi bil državni zbor v pravem (asu pretehtal uzroke, ker  s  tem prihranjenih bi nam bilo veliko tisoč Življenj, ve liko milijonov novcev,  berlinski dogovor in konvencija?!   Naš nalog je za bodoftnost, da teško pridobljeno last ohranimo s kolikor mogoče majhenimi troškovi. Ta cilj mislim jaz da se lehko doseže v bodočnosti, ako se Bpojo politiške, sodniške iu fijkalske oblastni.e.
se mej velikim vtisom katastrofe leta 1873, gotovo s trdnim preverjenjem, da bodo izvoljeni vso svojo moč zastavili za odpravljenje krize. A nij prišlo tako, mesto dovršenih dejanj, dajejo nam programi denes več dobrih — nakazov za bodočnost.
„V prvo vrsto postavljam jaz povzdigo produkcije in zagotovljenje trgovinskih potov, v prvo vrsto gojenje in razvoj industrije in kmetijstvu. Ako obema tema pomagamo, oživeli bomo trgovino ter občen je, in utemeljili blagostanje meščanstvu.
„Bolj kakor vse drugo teži nas obvladanje prodaje žita skozi Ogersko. In vsled najnoveje čolne politike v nemškej državi bode se veliko potov za izvožnjo žita ogerske in ruske velike produkcije zaprlo. Vsled tega bodo naš trg s tujimi izdelki prenapolnili in pretili našim zemeljskim pridelkom njihovej eksistenci. To isto velja zaradi istih uzrokov o našej industriji, ki se bode hudo morala boriti z angleško konkurenco.
Zato zdi se meni ukazana pred vsem stroga represivna naredba zoper najnovejšo nemško eolno politiko.
Reforma obrtskega reda zagotovila bode obrtu ono mirno razvijanje, katero je ta visoko važni stan izgubil vsled popolne obrtske svobode.
„Da bode pak moglo kmetijstvo, obrt ter industrija napredovati, skrbeti mora se, da se bodo v množini nakopičene glavnice obrnile zopet k izdelkom. In da se temu pot ogladi, je dolžnost državi postavljati v prvo vr-to bolj produktivne interese kmetijskih posojilnic in jednakih zavodov, nego fiskalne, in to tembolj, ker so taki zavodi najuspešnejša sredstva zoper razširjevanje oderuštva. Samo ob sebi se razume, da se mora uvesti največja štedljivost in odstraniti deficit. Ali ko bi Be hotelo štediti tam, kjer gre za povzdigo pridelka, zapravljalo bi se državne moči.
„Pri posvetovanju brambovskega zakona bode gotovo mogoče dospeti velikih prihranitev. Jaz ne verujem, da bi mi moglo moje znanje in moja izkustva na polju vojaštva škoditi pri posvetovanju brambovskega zakona.
kone reševal bode bodoči državni zbor, tako: izpeljava nalaganja davkov na podlogi novih vcenitvih zemljišč, zakon za zaprenje meje, da se goveja kuga ne zavleče, zakon o ribarstvu in gozdarstvu; gotovo, da tudi jeden zakon za zloženje raztresenih zemljišč, tudi subven-c'jske in Btvari za oboljšavanje. Dozdanje moje javno delovanje v interesu kmetijstva spodnjega Štajerja umirilo bo gotovo <5oe o mojej sposobnosti in volji, ki se žive* od kmetijstva; in 6ni mestjanski volilci, ki ne Ptoje v dotiki a kmetijstvom, mi bndo pak pritrdili, da pri nas stvarno odvisi blagostanje mestov in trgov od blagostanja kmeta.
„ Ako hočete možu zaupati, ki sicer v tej podobi Btopi prvikrat pred vas, ki pak prebiva mej vami in nosi z vami jednaka bremena, potem prosim, da »prejmete zagotovil en je, da si tudi jaz ničesa druzega ne prizadevam, nego opravičiti zaupanje svojih volivcev, ter da bodem vselej tačas, kadar ne bedo zadostovale moje slabe moči, poiskal si moči in poduka v volji narodovej, Bredi mojih volilcev.
„Na tak način mislim, da bo posrečilo trudno delo, in združiti se čemo vsi v neraz-ruši j i ve j veri na boljšo bodočnost naše srečne in krasne domovine, združiti v klicu: Avstrija črez v!>e!
V Rifensteinu poleg Sv. Jurja meseca junija 1879.
Hngon vitez Berks."
S tem mislim, da sem označil svoje sta-' Ako bi nastali kedaj v meni premisleki o dol-
lišče glede velikih politiških vprašanj, ali vsa pozornost bodočega državnega zbora mora obr niti bo v prihodnje gospodarstvenim reformam. „Zadnje volitve v državni zbor so vršile
žnostih ljudskega zastopnika in onih ula c. kr. armade, to izjavim, da izstopim takoj iz c. kr. armade, kar uže zdaj smem storiti in vselej. „Jako važne, kmetijstvo zadevajoče za-
nij, da sem prinesel tudi jeden evangelij: „Duo discipuli ibant ad castellum," katerega mi je prevel prečastni g. O d o r i k o Buttolo, župnik Rezijanski,  Slavjan z dušo in telom, Btarec česti vreden, kateri je vedno govoril: j, M i smo v Bi brati", a na odhodu mojem malo da se nij razjokal vedno me objemajoč in poljubljajoč. — Obečal mi je, da če i ostalo evangelje prevesti in meni v Zigreb poslati. — Vekoslav 1 ti bo bodeš čudil, kadar ti jaz prinesem epimetra jezika od  te slavjanske „terrae ineognitae". — Čudil se bode tudi gospod Safarik nad to čudno čorbo od jezika.
Kaj vi delate moji dragi ? — Jaz uže hrepenim po Hrvatskej in po pokoju. Potovanje ti, brate, nij za moje čudno srce. Žil mi je ločiti se, prvo: od bratov, b katerimi sem navajen šaliti se in živeti vsak dan; drugo: ločiti se od dobrih du-, b katerimi se spoznavam na potu. Jaz sem ti, brate, v večnej muki pri tem. Z druge strani zopet hlepenim zaneBti se v raj domišljij,  kar mi
pri tem neprestanem premenjavanju mest mo goče nij.
Zjutraj pojdem, ako Bog da (posebno Juppiter Pluvius, kateri me je uže dene3 trikrat pral, ne gledeč na to, da sem se uže o šestej uri dobro umil) — zjutraj pojdem, pravim, v Bled in Bistrico, a za dva dni črez gore zopet v Koroško v Celovec, a od onod s prečast. in visokoučenim rodoljubom Jar-nikom v Velikovec na granico Štajersko, kder bodeva čitala jeden stari napis, kateri je visoko v gori na velikanskem obtesanem kamenu in kateri je po mnenju g. Jarnika glagoljski.
Ako bode kaj znamenitega, to bodem vam uže od onod objavil.   A od tam le pojdem Štajer, prehodeč gore mej Koroško in Mariborom,  da Še tam naberem nekaj za mojo drugo knjigo narodnih pesem.
Vaša verna duša
Stanko.
(Dalja prih.)
Politični razgled.
\olriiii|4k €te£ele.
V Ljubljani 3. julija. Pri volitvah 30. junija bo nemški usta-voverci izgubili poleg vseh treh kranjskih mest tudi drugod še dozianjegs terena, namreč: v okraji VVela - Gmunden je padel dr. Gross, star njih parlamentarec, in voljen je bil konservativec Falkenhayn. Dalje bil v Lincu poleg jed nega liberalca voljen jeden konservativec Foltz.
Po računu „N. Fr. Pr." je ustavo verna stranka izgubila s 30. junijem 20 sedežev, pridobila je pa samo en sedež. Te izgube so Be pa uže včeraj in predvčeranjem pomnožile na Štajerskem in na Moravskem.
Na zgorenifm &tfwier*keim bo liberalni Nemci izgubili 2. julija tudi en sedež na konservativce.
Na #>«##<«/# je pri ožjej volitvi mej dr. Hoff-rjem in ministrom G laserjem minister Glaner padel.
Na JMrjaviti je 1. jul. padel usta-vovsrni miniBt«rChlumetzkyin na njega mesto je voljen Čeh Nedopil v litavskom okraji. R^zen tega so bili voljeni moravski Čebi: Pra-zak, Šrom, Meznik, Kurv, VVeber, Skopalik, Mikiška. Torej nemški ustavoverci so tudi tu en sedež izgubili.
Mtusini pa so bili popolnem tepeni. Namesto 15 glasov imeli bodo kake tri, Poljaki pa namesto 44 okolo GO. Rusini so si te za nje britke zgube pač sami krivi, ker glasovali so za Lasser Auerspergovo vlado in gledali bolj za dobičke, štipendije svojim sinovom itd., kakor za politično vzgojo svojega naroda in za moževnost in samostalnost v političnem delovanji.
Vina* v!«* fl risat ve.
Iz €\tt'ifji'4tttii se piše: Ruai praznijo Rumelijo in Bolgarijo od svoje voJBke in bodo te dežele uže ta mesec izpraznene. Rusija se torej podviza berlinski dogovor izveBti. —
Poslanik grof Zicby ima milog, novo konvencijo b Turčijo doseči, po katerej se uredi nova podloga za obsedeuje Novega Pazarja po Avstriji.
M V t«n<'<»M.K, * „Gaulois" je priobčil testament, katega je naredil princ Lulu Napoleon predno je v Zuluško deželo odšel. V tem
testamentu princ postavlja za svojega naslednika bratranca prvega sina Plon-plona ali Je-roma, Viktorja Napoleona. V svojem teRta-mentu pravi mladenič, da dokler bo kak B >■ naparte, bode imela cesarska stvar prijatelje.
Dopisi.
Ib Hamilika 2. julija. [Izv. dop.] Naj bode dovoljeno priprostemu volilcu pisati — ne o politiki, ampak le o veselji, katero je nadvladalo včerajšnji dan občinstvo Kamniško. Okolo šeste ure zavihra slovenska za stava trobojnica na »Malem gradu" in mo-žnarji zagrme v znamenje sijajne naše, tako uže zaželene — slovenske zmage! S tem tre-notkom pa, kot da bilo zagorelo mesto za-hrumi vse ljudstvo vkup, in gromefi „živio"-klici stresejo zrak nad Kamnikom. Tudi mi nijsmo zadnji!
Na „Malem gradu" Be tedaj še le počne življenje: grom za gromom odmeval je z griča doli črez polje in gori v planine; grom mn žnarjev pa je spremljal burni „živio!" po vbs-cem poku, in vmes se je pevalo „Naprej zastave Slave!" — RadoBtno so vršale rakete v zrak, tako, ko bi se prožile vnetih iz src vrlih KamniČanov narodnjakov, ter se stezale proti nebu, kot zahvaljujoč se, da smejo nže enkrat o tako sijajnem trenotku dvigati se proti zvezdam.
V prostorih naše čitalnice je tudi vse živo bilo.
Pozno v noč veselili smo se skupno, složni bratje narodne družine. Vse je navdajal vnet entuzijazem. Nij ga bilo srca mej nami. da bi kar ne trni'o v veselji, in kako bi tudi ne? — Z včerajšnjim dnevom odprla so se vrata v kako boljšo bodočnost. Duh miru in sprave plaval bode odslej nad prijaznim našim Kamnikom, in nij se več bati, da bi ga odgnala sovražna sapa.
Navdušene ovacije našega mesteca, katere bo trajale v pozno noč, veljale bo ob enem poleg dražega nam izvoljenca g. dr. Poklu-karia tudi velečastitemu g. vitezu Schneilu, graščaku sosednje Zaporske graščine pri Kamniku, ter nenadno novoizvoljencu za središče slovenske domovine naše bele Ljubljane. Ljubljanska zmaga nas je tako veselila, kakor sama naša. On, g. vit. Schneid, je velezaslu-Žen gOBpod za našo stvar, dasiravno imamo še malo časa čast ga poznati, ali spoštujemo ga vsi. V njem je zadobila Ljubljana, in sploh naša slovensko-kranjska domovina gotovo vrlega zastopnika v državnem zboru, od katerega imamo Slovenci le dobrega pričakovati. Zatorej Brno tudi njemu „živio" klicali.
Ik Ittfettovlji«*«* 30 junija. [Icviren dop.] Ko 8e je aoloca za oblake skrilo, ponehala je vročina. Jeli Brno ložje dihati. Spre-hajoči se v hladnem večernem zraku smo se pogovarjali o našej slavnej zmagi. Kar n;i enkrat se začuje od daleč otel grom. Kaj je to? Zopet se ponavlja. Streljalo se je namreč na starem gradu „Wallenburgu" poleg Radovljice na čast našej slavnej narodnej zmagi. Pravim na starem „VVallenburgu". Zopet se čuje pok na pok. Sova, ki je skovikala v obzidji sivih skal, plaho efrfci. Zidovje njegovo Be stresa. Zopet pok in potres. Nekaj kame-nov se odvali in pade ob obzidji na tla. Mi-Blil sem: Pač so te zidali ti stari grad pradedje naši ubogi Slovenci v času, ko so bili 8e sužnji tujcev privandrauih plemenitašev Koliko grenkih boIz je vmešano v tvojem osrčji.   Denes pa gledajo tisti pradedje doli
iz visoc!h nebes na ta sivi grad, kjer se čuje nokanje možnariev v znamenje, da njih otroci Tiijao več sužnji. Otresli so jarem sužnosti in denes se menda v prvo čuje grom možnarjev z starega grada v znamnje slavne slovenske zmage nad nemškutarskimi aovragi. Kamen za kanonom se lušči od zidov Rtarih gradov. K^lo ča^a jih uničuje. Morebiti 7gine Ša jelen nli d«a rodova in Rtarih nemških gra do v ne bode več pri nns Slovencih. Takrat bndo še le vso srečo uživali svobodni narodi in ponosno bodo v tej sreči in miru gledali tudi na vas, narodni volilci Radovljiški, kateri Rte stali za našega domačega kandidata, kakor sklila v sivem Btarem gradu. Slava vam ! Sram naj bo pa one, ki bo b tujcem držali in proti svojemu rodu glasovali.
Iz Idrije1; 1. julija. ("Izv. dop.] Po nepoštenej zmagi naših nemčurjev tu v Idriji samei, zbrale bo se te duše v tukajšniej pi-varni. in „gloria" se je pela „državnomu poslancu" Vesteneku. Okupirale ro te tuje sirote nalašč mizo, pri katerej mej druzimi na vadno tudi neki narodnjaki obedujejo, in le ti so bili potisneni v kot — kajti denes pra« znuie ae nemška zmaga Vestenekova! — Pred molitvijo naznanil je g. okrajni glavar Mahkot, katerega nepristranost se sicer mora obče priznati, naj bodo volilci o pravem čaRii skupaj, ako pride do ožje volitve (mej dr. Poklukarjem in Vestenekom). Boben da bode dal aignal. —
A celo popoludne so čakali ti zmage si svesti  apostoli Dežmanovi in Veatenekovi na telegram in boben, pa tega neče biti. Na zad-nie jim pride vendar uže preveč, da bi vedno pili in toastirali na ,, Viktorijo", presele" Re iz pivarne na glavni trg in tam  v krogu pričakujejo <5nih vrRt   katere jih bi nemško zveličale. Videvši uboge možičke tam pod pragom Rtati in gledati vedno na oni kraj, od koder mora priti Bluga b telegramom, mi pridejo na misel pesnikove besede:  „0 Gott, \vie lang ist doch der dtistern stunden  triiger gang" — kajti smilili so se mi, ker uro za uro so čakali,  in  še  potem, ko jim je naš župan, vrli g. Val. T reven, pokazal telegram posp. dr. Bleivveiaov,  da je kljubu steroriziranej ubogej Idriji zmaga narodna na vseh linijah, nijso hoteli iti narazen, tako da bo okolo sedme ure bili razpodeni po gotovej za nje strašnej novici, da je bil ves trud, vse letanje, vse pregovarjanje, vse Onderkovo puljenje volilnih listkov iz rok volilcev, vse zgod njo vstajanje,  vse obljubovanje, vse priduše-vanie, vse žuga nje s pogubo in ob službo devanje, vse sedenje na Trčkovih žakljih, vse klican;e volilcev, vse moledovanje, vse sladka-nje,  vse, vse, vse — zastonj ! — Oh, da bi bili videli vi g. urednik te naše grešnike iti po cesti proti nemčurskej gostilni necega duš-maka,  kateri je bil pri vsej svojoj strašnej budalosti  in  eminentnej nevednosti tudi pod p sal reklamacijo, po katerej  so Bi ravno ti matadorji, vzlasti zaradi tega, ker sta jo podpisala tudi dva jurista, hoteli pridobiti še dve verni duši, uecega 20letnega fantalina in necega W., kar jim je pak popolnem izpo lletelo, in so se blamirali, — vi bi bili videli, kaj se pravi: man soli den tag uicht vor dem abende loben
Glava njihova, zloglasni in pri nas glavni ščuvar, Onderka, ta arogantni človek, je kar lezel, ravno da se je premikat, govoril nij nič, videl sem ga lastnimi očmi. Koliko nasilnosti in animoznosti je storil, da je večino Veste-
nekovcev prignal na volilno bojišče, in — ohf — zastoni! — Zastonj je bilo veselje, da noidejo „zum wilden See" z godbo, cimbali iu trobentami, da tam popivajo šampanjca na slavno zmpgi Vesteneka.
„Wer nur diese 10 Slnvenen Bind", ie mož, špielianja vaien. pred nekoliko ur dejal, da bi se lehko maščeval nad njimi. In zdaj srer-uie Ooderka tega ali onega deseterih poštenjakov, ki ponosno glavo po konci nese in si misli na tihem: Sram te bodi človek in celo tvojo gardo. — zdaj vidiš, da z volilno goljufijo, kakor jo Onderka tira pri nas, se ne pride daleč. Pfui! — V Idriji ne bo miru. dokler ie Onderka tu. On se briga le za nemškutarsko - politično ščuvanje. Reši nas od njega, o gosnod!
Ik liovrst« fiioslia 1. juliia. [Izv. dop.] Zmaga je naša! Ta klic se je razlegal včeraj po vsej Kranjskej. Tudi za Dolenjsko stran je bil ta dan najlepši dan. Mi Novo-me^čani sicer 8 svojim kandidatom grofom Margherijem sami nijsmo tukaj v večini, kajti tu se pri največjem trudu nij dalo necega ukoreninjenega pritiska — ki je ta pot imel 33, piSera: tri in trideset, hofratu Kromerju preprijaznih glav — zatreti, osobito, ker je prišlo še osemnajst meščanskih in druzih p rivan dr a nih mamelukov našim tuicem na pomoč. Pa česar nam 39terim nij bilo mogoče, to bo nam pripomogli naSi slovenski bratie iz druzih dolenjskih meat in trgov, da je tudi tu, hvala Bogu, nemškutarija ob tla. Odslej bo, Če Boer d i, tudi pri nas bolje.
Naj mi bode dovoljeno, da bo ohranijo zdanje volitve zgodovini, zabilježiti, kako se je tu pri nas od nemškutarske strani za Kromerja agitiralo. Zvonec Bta noHila ritmajster „hofgarde" Dejak in „hofadvokat" dr. Skedel. Kdo bi se temu čudil, ako jeden „hofJ dela za druzega nhoftt — in naša „bof"- Janeza vse žile napenjata za „hof" - Franceta, še celo, ko jima korajžo dajeta naš „Cene" in naš „Pepe", ki tudi mislita, da nijsta pod nič. Nemčurji imajo na svoje j strani pa še druge vrste človeških bitii, — celo krasno-nežni (?) spol je nekoliko gorel in kopernel za starega ribniškega „hofrata" in renegata Kromerja.
Dan volitev je prišel. Dasiravno se je toliko slišalo o uradniškej nevtraliteti, se vendar ista pri nas nikjer nij pokazala. Vsakateri šef je imel okolo Bebe krdelo svojih zvestih, le štirje od tukajšnjega uradništva se volitve nijso udeležili. Pred volitvijo se je po pravilih konstituirala komisija, katera je bila po očetovskej skrbi našega nemčurskega mestnega odbora in vsled ravnanja g. c. kr. okr. glavarja — nemška. Od g. c. kr. okr. glavarja bi bili vsaj toliko takta pričakovali, da bi bil najmenj jeden ud narodne stranke v volilno komisijo poklican. — Šestero nem-čurskih možakarjev Bi je še sedmega nem-furja v osobi „von Lehmana" i/volilo — in ta je bil komisije predsednik. — Dalje jutri poročam.
Domače stvari.
— (Volitev v kranjskem velikem posestvu) se je vrnila včeraj Izvoljena sta baron Š ve gel, posestnik GrinišČevega dvora pri Bledu in baron Tuuierer. Kot slovenskega kmeta sin, slovenščine zmožen in celo nekdanji slovenski dopisnik „Nov c" iz Egipta, Švegtl, nij našej insvojejslovenskej narodnosti nikakor sovražen, i učinimo celo da je prijazen.   Torej smo s tem
poslancem za zdanje razmere lehko zadovoljni. Kar se tiče drugega iz volje ur i, barona Taufererja, ima le to zoper sebe, da je znanec in protežiranec Vestenekov bil. Ali ker Vestenek tako iz naše dežele, kjer je toliko zdražbe delal, skoro Otide kam drugam mej Nemce, in ker bode v rajbsratu uajbrž lepo z vlado glasoval, nu, ne ijutinio se tuli baš nič zarad njegovega izbora. Ou nij Uosti ali pa nič slabši, pa tudi nič boljši (kar se tiče našega n a ro d n e g a stališča), kakor je bi protikandidat mu, minister Ilorst, ki je propadel. — Če prav Hoheuwart nij zmagal (imel je le 33 glasov proti CO, ker nekateri naši veliko-posestmki so si dali od protivnikov pred nosom pooblastnice pobrati, drugi so se dali od fanatično 81 rastne ga Nemca barona Apfaltrerna steroriz rati) nas vendar silno veseli, da so oni veiikoposestniški fanatiki propali, ki so hoteli kandidirati Dež m a na in Vesteneka. Zbali so se lastne stranke, ki je žugala v protivni Ilohenvvartov tabor preiti, če ee postavita tako radikalna zagnzenca za kandidata, kakor sta Dežman in Vestenek, katera sta vrhu vsega še tudi v mestih propala, a prvi, Dežman, je celo propal prav za prav tudi uže na kmetih, ker si na Dolenjskem niti upal nij več kandidirati! Torej glavni vodja dozdaijega nemčurstva na Kranjskem, Dežman, je letos propal prav za prav v vseh treh volilnih kurijah: na kmetih, v mestih in velikem posestvu! Na zadnje se vendar vsi grehi maščujejo! S tem rezultatom bodimo za zdaj Slovenci zadovoljni. Stvar pa bode napredovala. Začetki so dobri. Pogum in podvojeno delo naj živi!
— (Ljubljanski mestni zbor) ima drevi ob petih popoludne sejo. Na dnevnem redu je mej družim poročilo o novo urejenem ogledovanjl mrtvacev.
— (Iz seje „(Jlasbene Matice") dne* 2. t. m. Navzočnih je 7 odbornikov in predsednik. Na dnevnem redu je stalo: Volitev podpredsednika in tajnika, za katera sta bila izvoljena gg. Stegnar in Valenta. Temu je sledil razgovor o transskripcijah narodnih pesuij za glasovir, in je poročal g. Steguar, da on misli na g. D. Fajglja, ki bi to stvar uredil. Gospod Hlavka omenja, da mora tako važno delo dobiti strokov ujak v roke, ker „Giasbene Matice" izdaja pesni) pride vsem slovanskim rodovom v roku. Gospod Stegnar je na to povedal, da g. Fajgelj u i j svojevoljen in da pripusti, da bi se njega skladbe i po pravile v o .ločenem slučaju. S tem odgovorom se je bil odbor zadovoljil. Gosp. blagajnik je poročal, da društveno premoženje bo v 14 dneh na razpolaganje, in zato se sklene, da ima odbor v 14 dneh zopet sejo. Daljšeu raz govor prouzročile so A. Lebanove skladbe, kaiere je njega brat poslal „Matici" za tiska nje, a z določenim pogojem, ua se niurajo tipkati nespremenjene in v jednem /.veku. Gospod HlaVka stavi pri tej totki predlog, da naj se preide na dnevni red, kateri predlog ju pa bil zavržen, in je odbor sklenil, da se ima o tem artistični odbor o priliodnjej seji izraziti. Za arhivarja je bil voljen g. Oblak, v artistični odsek pak gg. Valenta, Stegnar, Majer, p. A. Hribar in Hlavka.   Seja se potem zaključi.
— (Velik požar.) Iz SOdraž c . se nam piše 1. julija: Pogorelo je 30. junija v K racal ah, vasi Sodraške fare, 10 kmetov z 21 poslopji. Ogenj se je prikazal o 7» 11. uri dopolume v ntcem Bkgdpji, in v poldrogej
L.uaLe .j in urcUiua J osip J urcic.
uri je bilo vse vpepeljeno. Rešiti nij bilo mogoče ničesa, ker nij vode blizu, vrhu tega ju e sever prav motno ogenj netil. Zavarovani so bili le štirje, a jeden izmej njih nij letoa zavarovalnine plačal. Skoda je neizrečeno velika.   Priporočajo se v podporo.
— (Iz Ljutomera) Be nam piše 1. julija, da je tam toča hudo šla, debela ko kurje jajce. Kolikor se Bliši, gorice nijso pobite, puč pa je polje od Lukavec proti Malej Nedelji in proti Muri strašno potolčeno. Mnogega kmeta up leži po toči čisto v zemljo pobit in zdrobljen na tleh.
— (Toča) je pobila 30. junija zvečer v mariborskej okolici, zlasti pri sv. Petru grozno. Trta je brez zelenja, poljski pridelki mucem.
— (Ptujska društva,) slovenska čitalnica, nemški kazino, pevsko društvo itd. narede 6. t. m. skupen islet v Slovensko Listno).
— (Kopersko učiteljišče.) Za izpit zrelosti se je oglasilo lepo število maturantov in sicer: 28 gojencev 4. leta tukajšnjega, 2 lansko leto reprobirana in 4 vnanji. Po na rodnosti jih je 18 Slovencev, 2 Hrvata in ostali Italijani. Pismene skušnje so se pričele 1. julija in ustmene bodo 15. t. m. Po zrelostnej skušnji bo skušnje treh prvih tečajev. Slovenci dobe letos mnogo dobrih učiteljskih moči. Šolsko leto končamo z 31. julijem. Težkim .srcem se bo-demo takrat poslovili od dobrih in izurjenih pevcev, ki nas letos zapustijo, upajmo pač, da se najde dober naraščaj! Vročina je tu grozna in tudi komarjev nam ne primanjkuje.
— (Telegram gospoda Schneida), ki ga je od njega po volitvi v slovenskem jeziku prejel g. dr. J. Bleivveis, izreka volilcem ljubljanskim zahvalo tako-le: „Pn službovanju v Novomestu, v mnogovrstni poznejši dotiki in slednjič kot deželan kranjski spoznal sem Kranjo za krasen biser avstrijskega cesarstva. V src u te dežele poverjen s poslanstvom v državni zbor štejem si prečastno to zaupanje v neprecenljivo odlikovanje, za katero izrekam svojim volilcem iskreno zahvalo, — slavni naslednici Emone pa zagotovilo neutrujenega prizadevanja, v njenem smislu delovati z združenimi močmi, kakor terja to Bog, cesar, domo vina. Živela Ljubljana!       Vitez Schneid.w
— (O Peter Kozlerjevej literarnoj zapuščini) poročajo „Nov.u: da gospa vdova nepozabljenega rodoljuba je prišla dno 27. pr. m. k dr. Jan. Bleiweisu, predsedniku „Slovenske Matice", in mu prinesla zapečateno pismo. Na zavitku tega pisma stoji: besede: „Po mojej smrti odpreti!" Dr. Bleiveia odpio vpričo gospo vdove zavitek in v njem najde rokopis ranjcega rodoljuba z napisom: „Do godbe prvega zemljevida slovenske dežele, spisal izdatelj Peter Kozler". Na zavitku je g. Kozler napisal še sledeče besede: „Vložene dogodbe so bile uže leta 1863 za natis spi sune; ako bode „Sloveuska Matica" po mojej smrti spoznala, da so razširjenja po tisku vredne, naj jih natisne". Dr. Bleivveis, vesel te dragocene zapuščine, ki nam kaže, koliko je trpel naš g. Peter Kozler za to, da se je leta 1848 postopil na svitlo dati »Zemljevid Slovenije", brez premisleka zagotovi gospe, da uže v letošnji „Letopisu „Slovenske Matice" vzame ta jako zanimiv spis, ki bode njega vrednost veliko veliko povekšal, in ostane iskrenemu rodoljubu, mučeniku za narodno stvar, najlepši spomenik „aere perennius". Ob jednem je  pa ta spis tudi po uradnih doku-
mentih izpričan dokaz tadanje avstrijske cenzure, in kakošnji sužni smo leta 1848 še bili Slovenci!
Tujci.
2. julija: Kvropai Schalliueinor iz Keke.
■>     m1 s,.|,r iz Dunaja. — Kuoipret, Steuer i 'L Krškega. — \Volf iz Keke.
tu i»u: pl. Vestunek iz Logatca. — Bar. Bcrg iz Krškega. — Noumayer iz Dunaja. — Grot 1 liurn iz Radovljice. — Kluiner iz Dunaja.
Pri avstrijskem coHarjui Lukeniciz Klanjca.
Dunajska borza 3. julija.				
(Izvirno telegrafično	poročilo.)			k*.
.notni dri. uolg v bauku v uiti .	.   67 gld. 40			
..aoiui dri. dolg v srebru ,	. b9	H	10	•
	78	m	50	m
860 drž. posojilo.....	, 127		—	m
Akuij« narodne banke    .   . .	. 821	m	—	m
uredimo a k d.......	. '268	n	—	m
		TI	95	m
			—	■
iapoL ... ......	9	fl	21'/, 49	■ •
	. 56	II	90	■
Tržne cene
v F-jubljai i 2. julija t. 1. Pšenica hektoliter 6 gld. 66 kr.; — rež 4 gid. 39 kr.; — ječmen 3 gld. 25 kr.; — ovoa 2 gld. 93 cr.; — ajda 4 gld. 71 kr.; — prosti 4 gld. 55 kr.;
— koruza 4 gold. 80 kr.; krompir 100 kilogramov 3 gld. 75 kr.; — fižol hektoliter 7 gl. — kr.; masla dlograin — gl. 92 kr.; — mast —> gld. 70 kr.: — *peh trišen — gl. bi kr.; — Spoh povojen — gl. 60 k.;
— jajco po l'/T kr.; — mleka liter 8 kr.; — goveduine cilogram 58 ar.; — teletnine bi kr.; — svinjaku uoho 62 kr.; — aena 100 kilogramov 1 gld. 60 kr.
— slame 1 gold. 43 kr.; — drva trda i kv. metrov 7 gold. — kr.; — mehka 5 gld. — kr.
Todno moč,
15—20 konjskih močij silno, blizu katere žoleznice na Kranjskom, želi se kupiti, Ponudbe vpošljojo naj se z naslovom: „Vodna uioe" administraciji „SlovenBkega Naroda". (296—8)
Da izvedo tudi drugi,
naznanjam, da izdelujem vae v stroko
kleparstva
spadajoča dela po niskej ceni, ter priporočam se posobuo pročastitej duhovščini za pokrivanje
(290—3)
Miha Bele
v št. Vidu nad Ljubljano.
z dobrimi spričali, kateri bi tudi službo inožnarja opravljal, išče službo ; pisma nuj se blagovolijo pošiljati pod naslovom:
J. M. Organlst*
(300—1) Poste reatante v Idriji.
31 lin na prodaj.
Pol uro od mosta in železniško postaje Ormož jo mlin z oljarnico na prodaj. Mlin kakor tudi gospodarsko   poslopje je zidano.   Pogoji so ugodni.
Kdor želi kupiti, naj so oglasi pri J"-u.rij-u. Jesibu, posestniku v P a v I o v c i h poleg Ormoža, kjer se pogoji natančnoje poizvedo. (293—1)
Ponudbena obravnava.
Od okiajno-cestnega odbora v Krhkem se da na znanje, da bo
v nedeljo, t. J. 41. Julija |. 1.
ob 10. uri dopoludne pri c. k. okrajnem glavarstvu v Krškem obravnava o prevzetju dela za razširjenje okraj ue ceste o J Belega brega do Pristave.
Pogodbe, načrti in preudarek stroškov leži pri podpredsedniku, gosp. Franc Šabaueu v Krškem ž t. 88, vsakemu na ogled.
Cena za to delo je nastavljena na 4300 gld. Pismene ponudbe, previđene s kolekom 50 kr., morejo se do 11. ure imenovanega doc (G. julija) predložiti ali predsedniku ali pa njegovemu namestniku v KrSkem. (293—3)
Lastnin« in tisk MNarodue tiskarne".