Dež. zbor in ljndska šola.(Konec.) Ko ae je prišlo že tako daleč, tako veselo naprej, mislil ,je dež. šolski svet, da je čas, naj še to navado ali bolje razvado v šoli po svojih ukazik prestavi v poatavo. Jaz imam v rokah ukaz dež. šolak. sveta z dne 30 julija 1885, št. 3612, v katerem ae vpelje v enorazredno šolo na Remšniku, v okraji Marenberakern, poučevanje v nemškem jeziku. V tem se piše: ,,V 4. in 5. šolskem letu je poučevati v obeh jezicih t. j. dvojezično. Od 6. šolakega leta naprej potlej pa je učiti v nekaterih predmetik, tako poaebno pri nemškem jeziku, raounatvu in pouaameznih reonih poukih izključno nemški". — Slov. jeziku ae je pa dovolilo velikodušno par nric za podučevanje. Ediiako se je odlooilo tudi v ukazu dož. šolak. sveta z dne 24. septembra 1885, št. 4572 glede tia šolo v Makoiah, naj se v drugem oddelku 1. razreda razveu podučevanja v nemškem jeziku tudi v računstvu in zemljopisji uči vse le nemaki Ko se je po takem prelevil nemški jezik v dejanji v poučni jezik, začuti štajarski dež. zbor dobo za to, da stopi lehkoza dobro stopinjo dalje ter vzame v enem hipu vse ijudske šole na spodnjem Štajarji v alužbo za ponemoevanje. V seji dež. zbora dne 13. januvarija ly86 &e je sklenilo na predlog tedanjega poslanca za Ptujsko im>ato, dr. Aussererja to-le: ,,Na vseh ljudskih šolah štajarakih naj se uči nemški jezik v taki meri, kakor jo zaboteva javni promet, enota dežele, države in armade". Dež. šolaki svet je brž na to že prežal, kajti celo vrsto tikazov je izdal, vse iz namena, da potiane alov. jezik iz ljudske šole in porine meato njega vanjo nemški jezik. Iz ccle kopice teb ukazov. ki se mi jih je po času nabralo, naj navedem le nekatore. Tako je izšel za okraj gornjeradgonski ukaz dae 19. aept. 188G, štv. 4301. . . . Dež. glavar aeze v tem g. poslanca v beaedo: ,,Proai_, da ne berete več ukazov". Poal. dr Dečko: Jaz berem le število in dan. Dež. glavar: ,.Jaz prosim lepo, da mi ne pretrgate besede. čt» kdo hoce ukaze brati, mora to nazniti vselej poprej, da dež. zbor odloči, sme-li brati ali ne". Posl. dr. Dečko: Jaz se drznem opomniti, da jaz ne berem ukazov, amprtk aamo njih atevilo in dan. Za^*okraj Celjski, nadaljuje goap. po8lanec, izšel je tak ukaz dne 22. febr. 1887, atv. 82;i, za Laaki dne 25. febr. 1S87 št. 984, za Brežiški dne 2G. aprila 1886, stv. 1925,^ za Kozjanski dne 2. maja 1887 št 2175 itd. Človek bi mialil, da bi bilo ukazov a tem že več, kakor do voljp, kar so tiče te atvai'i, vendar pa ni bilo tako, ampak okr. šolaki nadzorniki so mislili, da jim je treba seči še višie. Ko so videli, na katero atran vleče aapa iz Gradca, izdelali so aami še nkazov ter so v njih ukazt» dež. šolsk. aveta razlagali in tnalo pa bili ponemčenje Ijudskib šol dognali do vrha. Tako imain v rokah ukaz okr. šolak. aveta v Brežicah ddo. 7. avguata 1887 ad št. 247. V tem ae prayi, da mora poučevanje v nemškem in pa v nčnem jeziku iti skupaj ; v nižjih urab ae neruški jezik sicer ni učni jezik, toda malo po maio in zmerom dalje naj aeže v poduk; v višjih šolakib letih pa se rabi poleg sloveuskega, že splob tudi nemški jezik pri podučevanji. Naravno je pa torej po takem, da to vz nemirja alov. ljudatvo prav močno, kajti uvidi ae lehko, da gre za glavo alov. ijudaki ;-o!i, ako ae dela po tem nafiinu naprej. Ali v Gradci ao se precej vkanili, ko so mpnili, da a!ov. ljudatvo nima druge želje, kakor učiti ae nempčine in brž ko brž vtopiti se v nemškem morji. Ti ukazi pa zato niao vzbudili veaelja, pač pa srd ia nevoljo ter je dobilo višje šolako oblastvo veliko število ugovorov in pritožeb zoper nje. Kmalu je biio v tem že tudi uspeha. Že leta 1888 je priaia odredba o. kr nau.:nega miniateratva z dne 15. januvarija št. 7. V njpj se je poatavila visoka vlada vendar enkrat na edino pravo staliače glede na eno šolo na Spod. Štajarji — v Šmariji — na to, da ima na ljudski šoli biti učni jezik (jezik, v katerem se otrok uči drugih atvari) edino le materinščina in da ae v amislu ustanovnih postav ne sme t(ij jezik, drug dež. jezik, tak je pa za alov. otroke nemški jezik, učiti kot obvezni učni predmet. Za to odredbo je prišla cela vrata drugib in mi lehko izrečemo zadovoljno, da smO jezikovni red, kakor odgovarja postavi, dosegli že pri veiMli, pri prav mnogih šolah. Tu se je visocemu dež. zboru in dež. šolskemu svetu pripetilo nekaj, kar že avoje dni preioku Bilejamu, ki je.bil šel, da bi Jjudatvo preklel pa ga je v resnici le blagoslovil. Vi ate sl> napotili, da bi uničili slov. Ijudako šolo, pa ste le povzročili, da bode poslej pri nas ljudaka šola še le prav slovenaka. Ko bi ae bili poatavili na pametno stališče, pa bi dali nekaj ur poduku v nemškem jeziku, tedaj bi 8e ne bil noben Slovenec vzdignil zoper to. Ko smo pa razpoznali, da so ta stvar pretira ter nam odganja celo upanje do napredovanja, do naroduega življenja, potem pa smo aklenili, da nam jo bode odriniti, potisniti jo v atran. Tako smo priali tedaj na ono stališee, ki smo Vam ga že razkrili v pritožbah in to več kratov, na to, da ae nemščina pusti na ljudakih šolah, pa ne več za obvezni, ampak aamo ae za neobvezni u?ni predmet. XVIi po takom ne moremo tega, kar je viaoki dež. odbor v tej stvari storil, odobriti. Mi ne moremo odobriti tega še s tem manj; kf>r je aatn priznal v avojem pismu. da j<; vse njegovo delo v tem prazno, bob v steno. Njetnu je bilo pa pa<": zato, da bi pokazal Slovencem svojo peat, če bi jih že tudi z njo ne vdaril. Mi se ton j postavimo zoper to odiočoo. Mi obsojamo pismo vis. dež. odbora glede na to atvar, ker nam sega v naše narodno življenje in v pravice za to, da si ga vravnamo sanii. Zato pa glasujrmo zoper tak predlog. (Živo odobravanje na desni.)