NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. 50 LETNICO obhaja letos "Amerikanski Slovenec" AMERIKANSKI SLOVENEC PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmaget GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI "iN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian Organizations) ——————^^^_CHICAGO, ILL., SOBOTA 15. NOVEMBRA — SATURDAY, NOVEMBER 15, 1941. LETNIK (VOL.) U Voditelji premogarjev in družb v Beli hiši Spopad z Ameriko! se zdi možen Vesti o domovini Paveličevi vstaši v "neodvisni" pridno pomagali bogatim Židom, katere so za določene svote s policijskim avtom prepeljali čez mejo. — Razne vesti o Jugoslaviji iz ameriških virov. Predsednik sklical k sebi na konferenco zastopnike obeh strank, da prepreči stavko premogarjev. — S silo bo nastopil najbrže le v skrajnem slučaju. Washington, D. C. — Da prepreči obnovitev stavke v premogovnikih, ki jih lastujejo velike jeklarske družbe, je predsednik Roosevelt sam prevzel vlogo posredovalca med premogarsko CIO unijo in med družbami. V to svrho je poklical k sebi v Belo hišo na konferenco za ta petek zastopnike« obeh strank. Kakor znano, je bila v. omenjenih premogovnikih že proglašena stavka, in sicer koncem oktobra. Vendar pa je na apel Roosevelta vršila tedaj konferenca med Johnom Lewisom in predstavnikom družb, katere uspeh je bil; da je Lewis suspendiral stavko do 15. novembra, da se bodo med tem čaaom lahko vraO* končna pogajanja. Premogarji zahtevajo, da se morajo rudniki unijonizirati. Od tedaj naprej je imel stvar v roki vladni obrambni posredovalni odbor, ki pa je pred par dnevi izrekel za u-nijo neugodno odločitev, namreč da premogarji niso upravičeni do 'zavrte delavnice' v teh rudnikih. To je povzročilo velik vihar v CIO vrstah in v protest proti izreku sta izstopila iz tega odbora dva visoka u-radnika premogarpke unije, namreč Ph. Murray, podpredsednik, in Th. Kennedy, taj-nik-blagajnik, na kar je bilo razvidno, da se stavka ne bo mogla preprečiti, ako ne bo kaka "višja sila" posegla vmes. In to vlogo je zdaj sprejel na se predsednik Roosevelt. Da je njemu osebno toliko le- i žeče na tem, da ne pride do stavke, je vzrok v tem, ker bi zaradi pomanjkanja premoga utegnila zastati vsa jeklarska industrija in z njo takorekoč vse obrambno delo. Dočim se je živahno ugibalo, kak bo rezultat konference pri predsedniku, vendar pa se je tudi v naprej vedelo, da predsednikovo delo posredovanja ne bo lahko. Gotovo je namreč, da se Lewis ne bo zlepa podal jn popustil, ne da bi se njegove zahteve po unijoniziranju rudnikov ugodile. Napovedovalo se je zato, da zna biti ta konferenca nekaka borba med predsednikom in Lewisom. Res je sicer, da bi predsednik lahko s silo nastopil proti Lewisu, namreč s tem, da zaseže in spravi rudnike in jih postavi pod vladno kontrolo, ali pa, da pošlje kongresu kake protistavkarske zakonske predloge, katere bi ta bržkone tudi odobril. Enako pa je tudi resnica, da se predsednik ogib-lje take sile in, da jo bo uporabil v skrajnem slučaju, kajti ve, da bi bila s tem zadeva le napol rešena. Premogarji bi namerč tak nastop skrajno za- NEVTRALNOST PREKLICANA Kongres dcvolil ladjam plovbo v vojne pasove. Washington, D. C. — Poslanska zbornica je v četrtek glasovala glede predloga, sprejetega od senata zadnji teden, po katerem se imajo oborožiti ameriške trgovske ladje in dalje, da se dovoli ameriškim ladjam plovba skozi vojno pasove in v pristanišča držav, ki stoje v vojni. Do zadnjega trenotka se ni moglo vedeti, kak bo izid glasovanja, kajti obe struji ste na&eli skrajne sile, da pridobite glasove na svojo stran, ker šlo je v resnici za zgodovinsko važen predlog. Vladna struja pa je končno zmagala in odobrila predlog z večino 212 glasov proti 194. S tem je nevtralnost Amerike takorekoč docela preklicana, kajti od nevtralnostnega zakona o-stane v veljavi le še par manj pomembnih točk. I 1919. Izgoni se nadaljujejo r velikem obsegu. Ženeva, 30. okt. (JCO.) — V zvezi z močnim odporom slovenskega naroda proti za-sednim oblastim se poroča, da je bil vnovič porušen most pri Ecrovnici. To je bil razlog, zakaj italijanski trgovski 'minister ni prišel k otvoritvi ljubljanskega jesenske, a velesej-ma, čeprav se je njegov nameravani prihod objavil; zaradi tega in vsled vednih poškodb železniških prog so Italijani uvedli strožje kazni in v Ljubljani meščanstvu prepovedali pohajanje po ulicah po devoti uri zvečer. Bern, 29. okt. (AP). — Dvesto srbskih upornikov je padlo v bojih z rednimi zasednimi p^&JMv*"*"' OlJfcU Vasi JjciallO' sta "Novo Vreme" pravi, da so nemške čete obkolile upornike in ko se je razvila bitka, dobile pomoč. Ob zoii so se boji prenehali, večji del upornikov je bil pobit, samo nekoliko 'komunistov' je pobegnilo. Vest ne poroča o izgubah Nemcev. Rim, 29. okt. (AP.) — Italijanske oblasti so ustrelile danes Jugoslovana Miloša Kne-ževiča. Obsojen je bil na smrt, ker je letos v februarju skril bombo v italijansko, trgovsko ladjo, ki se je zato potopila, ter zato, ker je "pomagal sovražnikom". Kneževičev sokrivec je bil obsojen na trideset let ječe in njegov pomočnik na šest in dvajset let. - Rim, 29. okt. (AP.) — Štefani poroča iz Zagreba, da je Ante Pavelič izjavil, da postaja "sodelovanje z Italijo težavno". Dodal je, da bo želja za sodelovanje te težave premagala. Pavelič je uradno o-biskal italijanskega poslanika ob obletnici fašistovskega vhoda v Rim. Angora, 29. oktobra. (NYT) — Italija je začela s terorjem v jugoslovanski Dalmaciji. Od trideset oseb, ki so jih prijeli prejšnji teden, so jih v Splitu in v Sfbeniku obsodili na smrt, — vojaška sodišča, — osemnajst. Ustrelili so jih, češ da so sodelovali pri četniškem gibanju. ICratkovalna postaja sporoča, da upor po vsej Dal-jnaciji raste, da se bojev udeležuje mnogo Dalmatincev. Bojev se udeležujejo zlasti dalmatinski mornarji in ribiči v Kotorskem zalivu :»r ob črno-goFski in hereegovs d obali. V Zagrebu so oblasti dale porušiti židovsko sinagogo. V Srbiji, kjer so odprti boji mejd nemškimi. edinicami in četniki, so predeli okrog Užica. Zvornika in Sabca spremenjeni v prava bojišča. Nemci so poostrili kazni, da zaustavijo odpor in nemire v okolici prestolnice. V Beogradu samem so Nemci zajeli še 1500 oseb (Dalje na 4. strani) ŽELEZNIČARJI SE ODLOČILI ZA STAVKO Chicago, HI. — Pet železniških unij, namreč strojevodij, kurjačev% sprevodnikov, zavU račev in kretničarjev, po številu skupaj okrog 350,000, je zadnjo sredo proglasilo stavko, ki se ima otvoriti v nedeljo, 7. decembra. Pričakovati je, da se bodo pridružile še druge železničarske unije, ki Imajo okrog 900,000 članov. Po objavljenem načrtu se ima ustaviti delo prvi dan na eni tretjini železnic, drugi dan, v ponedeljek, na drugi tretjini, v torek pa še na ostali tretji tretjini. — Stavka je bila proglašena kot zadnji čin, ko so se vsi posredovalni koraki izjalovili, vendar pa se pričaku je, da bo predsednik Roosevelt sam pričel posredovati, da stavko prepreči. Železničarji zahtevajo 30 odstotkov poviš-ka v plačah. NAZIJI SE POSLUŽUJEJO TUDI KONJ ANGLIJA ČESTITALA ITALIJANSKEMU KRALJU London, Anglija. — Potom britanskega radio so se zadnjo sredo izrekle čestitke italijanskemu kralju Viktorju Emanu-elu ob njegovem rojstnem dnevu. merili ter bi se utegnil njih odpor razširiti na celo premogarsko polje. Premogovniki bi bili sicer odprti pod vladnim pritiskom in pod vojaško stražo, toda kake znatne produkcije bi ne bilo. Zato skuša predsednik na lep način spraviti obe stranki do pobotanja. Vesti o Jugoslaviji iz Ameriških virov Rim, 30. okt. (JCO.)—Nemci so izdali ukaz, da se morajo izseliti iz Hrvatske vsi Srbi, ki so prišli tja po letu Nazijska armada je sicer takorekoč do popolnosti mehanizirana, vendar pa ji ob raznih prilikah tudi konji Se dobro »lužijo. Tako se vidi na gornji slilri, ko neki vojaški jezdec brede na enem konju preko neke reke v Rusiji, dočim vodi drugega poleg sebe na uzdi PERIODICAL DtV. STEV. (NO.) 221. --—---^ -■ -- ■ -'- *- PLAČA DRŽ. USLUŽBENCEM UTEGNE BITI ZADRŽANA , Chicago, 111. — Ako se prej položaj ne razčisti, bodo to soboto vse osebe, ki so na plačilni listi države Illinois, brez polmesečne plače, in to bo zadelo vse, od governerja do zadnjega uslužbenca. General ni pravnik Barrett je namreč izdal tozadevni ukaz zadnje sredo večer in sicer zato, ker je neki Chicažan vložil tožbo, da je večje število državnih uslužbencev, katerih je skupno okrog 26,000, bilo nezakonito imenovanih in, da zato nimajo pravice do plače. Izdana je bila sodna odredba, da se tem uslužbencem plače začasno za-drže, toda Barret se je izrazil, da se v tako kratkem času ne more ugotoviti, kdo je prizadet od sodne odredbe, in kdo ne, ter je zato ukrenil, da se zadrže sploh vse plače. Pripomnil pa je, da bo obenem vzel stvar v pretres z vrhovnim sodiščem. -n- ZAHTEVA OD PREDSEDNI- KA, N4J UKINE STRELJANJE Boston, Mass. — Med tem, ko se je_ v poslanski zbornici razpravljal predlog, po katerem se lahko pošljejo ameriške ladje na bojno pozornico, pa so razni govorniki širom dežele pozivali, naj se končajo koraki, ki vodijo deželo v vojno. Eden govornikov je bil senator Walsh iz Mass., ki je apeliral na predsednika, naj prekliče ukaz, da morajo ameriške ladje streljati. Ker je predsednik izdal ta ukaz bre2 odobritve kongresa, ga lahko vsak čas na , enak način tudi prekliče, je dejal senator in dostavil priporočilo, naj bi se predsednik obrnil na papeža in na verske voditelje vseh religij, naj prično gibanje, da pride do mirovnih razgovorov -IJ- INTERNIRANCI IZPUŠČENI Sidney, Avstralija. — 400 nemških državljanov, ki so bili internirani tukaj ob izbruhu vojne, so bili zdaj izpuščeni in poslani v Anglijo. Baje bodo tamkaj služili v angleški armadi kot inženirji. Od razgovorov med japonskim odposlancem in ameriško via. do od vise odnosa ji med obema deželama. — V slučaju, da se pogajanja razbijejo, je Japonska pripravljena na skrajnost. KRATKE VESTI — Rim, Italija. — Hrvaški vojaki, ki so bili ujeti tekom napacfa na Jugoslavijo v aprilu, so se na ukaz Mussolinija izpustili, kot se je zadnjo sredo objavilo. Teh vojakov je oilo skupno 2,48Cr ter so bili zaprti v raznih koncentracijskih taboriščih. — Ottawa, Ont. — Min. predsednik Mackenzie King je v sredo v parlamentu namignil, da bo Kanada stopila v vojno proti Japonski, ako bi se zadnja spopadla z Zed. državami. Dejal je, da bo Kanada v tem oziru sledila zgledu Anglije" - ^ — Kairo, Egipt.—Na vzhod-jnem bojišču utegne biti kmalu Ido 150,000 poljskihi vojakov, kot se. je izrazil tukaj zadnjo sredo poljski min. predsednik I Sikorski. Kako hitro bo ta armada nastopila, odvisi od prevozne možnosti v Rusiji, je dejal. — London, Anglija. — Eden tukajšnjih listov se je v četrtek izrazil, da utegne Anglija kmalu ugoditi zahtevi Rusije ter napovedati vojno Finski, ako ta ne bo izpremenila svoje sedanje politike. -o- V AEROPLANU BOMB ZA CELO GARAŽO London, Anglija. — Kot je zračno ministerstvo razodelo zadnjo sredo, je že od avgusta naprej na delu, da siplje bombe na nemška mesta, neki o-gromni angleški aeroplan, ki je najnovejša iznajdba. Njegov ofoseg je tolikšen, da lahko vzame s seboj toliko bomb, kakor jih gre v kako garažo za dva avtomobila. [Tokio, Japonska. — Za slučaj, da bi razgovori, ki jih bo vodil posebni japonski odposlanec Kurusu z ameriško vlado, ne omilili napetega stanja, ki vlada točasno med obema deželama, se pripravlja Japonska na skrajne korake, ki utegnejo voditi do spopada z Ameriko. Omenjeni odposlanec je na svojem potu v Zed. države dosegel v sredo Honolulu, Havaji, na kar je takoj nadaljeval svojo pot. Trdi se, ima Kurusu poverilo, da v imenu svoje vlade izpregovori z Ameriko zadnjo besedo. Kakor znano, zahteva Japonska od Amerike, da se ta ne vmešava v 'Wr-fred"; ki ga orra-AtttŠ« upostaviti na zapadnem Pacifiku. Ako Kurusu ne bo uspel v Ameriki, ima japonska vlada j že sestavljene zakonske predloge, ki jih bo stavila izrednemu zasedanju parlamenta, s katerimi se bo pripravila za morebitni nastop. Trdi se tudi, da se dejansko pripravlja ter, da pošlja bojne ladje ob o-brežje Indo-Kitajske. -o- V RIMU NE MARAJO NEBOTIČNIKOV Rim, Italija. — Poslopje novega Bristol hotela se je moralo podvreči nenavadni predelavi: Odrezati se morate od njega vrhnji dve nastropji. Poslopje je bilo namreč previsoko, da je žalilo umetniški čut prebivalcev, češ, da je podobno modernemu nebotičniku, kar se ni skladalo z ostalo okolico, kjer so same starinske, umetniške zgradbe. Oblasti s končno odredile, da se mora poslopje prilagoditi„ soseščini. Vstaši pomagajo Židom ! Še drug način, med tolikimi fco si izmislili "mali doglavniki". Za dober denar, dvesto do tristo tisoč, so žide pretihotapili čez mejo "neodvisne**. To je šlo pa tako-le: Zagrebška policija ima nekoliko zaprtih avtomobilov za prevoz kaznjencev. Tisti "mali doglavniki", ki so prilezli malo višje, so na tiskani papir napisali, da "v imenu 'poglav-nika' ukazuje policijski 'minister' Artukovič, da mora določeno število vstaške straže v Sušak (ali kam drugam za mejo), ker se tam skrivajo neke sumljive osebe." Vstaške straže tako niso imele pravice ustaviti avto, za Italijane so imeli pripravljene pa spet dru- straže so bili v policijskem avtomobilu židje, ki so mastno plačali, da jih na ta način iz-j tihotapijo iz "neodvisne". V| tej obrti sta %ila zlasti prebri-* sana "detektiva vstaške policije" Jurek in Celovški. Jurek! je dobil v dar za "usluge" zagrebško podružnico sarajevske tovarne preprog. Mimo teh pa je še mnogo drugih načinov, kako se ljudstvo skubi, tak je primer "Častnega državljana neodvisne". Maceljski-ja, ki se je prej pisal Deutsch in bil lastnik znane lesne industrije Robert Deutsch & Sinovi v Zagrebu. Prej je vsako leto dajal «to in sto vagonov drv narodnim, človekoljubnim in dobrodelnim društvom in mestni občini za pomoč revežem. Ko je Pavelič prevzel oblast v Hrvatski, je Deutsch-Maceljslci pohitel in podaril "neodvisni" 97 hiš od 98, kolikor jih je imel v Zagrebu. Za to svojo "plemenito potezo" je dobil častni naziv in diplomo častnega in zaslužnega državljana neodvisne" ter so njega in rodbino )pTostili od nošenja židovske-ra znaka. Ni preteklo mnigo :asa in Deutsch-Maceljski-ja so odpeljali v — taborišče. Da jih je prevaral in da je veliko denarja obdržal za se. "Diplomatski uradniki neodvisne" so za masten denar prenašali denar in blago čez mejo vsakemu, ki je plačal. Ce pa jim kdo ni hotel plačati cene, ki so se zanjo domenili, so ga prijavili italijanskim oblastim in te so mu potem pobrale vse, do prstana na roki. Čim več je denarja, tem več je ropanja. Pavelič pa govori, kakor da v "neodvisni" ni "korupcije in kakor bi on in njegovi "doglavniki" bili sami angeli ... Vesti o Jugoslaviji iz Ameriških virov Rim, 30. okt. (JCO.)—Nemci so izdali ukaz, da se morajo izseliti iz Hrvatske vsi I r_u: i.:____.-n • ... , . * Stran 2 AMOUKAlf3K1 SlJgygMEC Sobota, 15. novembra, 1941 Amerikanski Slovenec Prvi in najstarejH slovenski The first and the Oldest Slovene liet v Ameriki. . Newspaper in America. Uftmnorfen kta 1891. Ettabliahed 1891. UhtmOfk dan razun nedelj, pooe- Iisued daily, except Sunday, lion, deljhov^dnevov po praznikih. day and the day after holiday«. Iadaja in tUka: Published by: EDINOST PUBUSHING CO. EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago. 1849 W. Cermak Rd., Chicago. Telefon: CANAL 5544 Phone: CANAL 5544 Naročnina: Subscription: Za celo leto--$5.00 For one year__$5.00 Za pol leu-----2.50 For half a year _ 2.50 Za četrt l«ta-------1.50 For three months______1.50 Zk Chicago, Kanado in Evropo: Chicago, Canada and Europe: Za cel* leto -_$6.00 For one year___$6.00 Za pol leta--------- 3.00 For half a year__3.00 Za četrt leta-------1.75 For three months ______1.75 Posamezna številka —........... Jc Single copy__-_______3c ■ Dopisi važnega pomena ca hitro objavo morajo biti podani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do Četrtka dopoldne. — Ne dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter, November 10, 1925 at the post office at Chicago. Illinois, under the Act of March 3, 1879. Boj za Kavkaz Zdaj divja v polnem zamahu boj za Kavkaz. Tu se nahajajo ruski glavni petrolejski vrelci. Obenem pa tvori Kavkaz izborno teritorijaino zvezo z Malo in Prednjo Azijo. Ako Nemci v tem boju za Kavkaz zmagajo, bodo dobili prvič zaželjeno olje, in drugič se jim bo odprl most do poti proti Perziji, Bagdadu in Indiji. Od tod je samo korak do Sueza. • Kaj bi taka zmaga na nemški strani pomenila za Anglijo, si lahko vsak sam predstavlja. Strategična stran te borbe je pa tudi ta, da z zavzet-• jem Kavkaza in s prodorom do BagdacKi, je vsaka zveza z Rusijo v indijskem morju odrezana. Z zavzetjem Mur-manska na severu v arktičnem morju in v Belem morju nekaterih pristanov, je odrezana vsaka severna zveza z Kusijo. Rusija brez Ukrajine, brez bogate industrije v dtnskih nižavah, brez Črnega morja, bi bila odrezana od vsake dobre zveze s svetom. Rusija kljub vsej svoji sibirski obsežnosti bi v takem položaju le životarila. Angležem bi bila najbrže taka v kletko zakovana Rusija kar po volji, ko bi ne šlo zraven tega tudi za življenje Anglije same. Ampak Nemec sili doli na Bagdad in v Suez in v Afriko, to je pa nekaj, kar je nevarno za Angleža in za to se zdaj zavzema za pomoč Rusiji. Ta pomoč pa prihaja pozno in bo težkp>kaj izdala, ker prihaja od Angležev, kakor navadmfv^vBakem slučaju, kadar teče že voda v grlo. Rusi bodo morali voditi svojo obrambo le z lastnimi silami, pomoč od zunaj bo le bolj skromna. Sicer pa kakor zgleda, Rusi tudi niso želeli angleške pomoči na ruskih tleh. Angleži so sicer ponujali neko pomoč za Kavkaz, ker tam je olje, in če bi angleška pomoč kaj izdala, bi bilo nazadnje težko spraviti iz Kavkaza morda celo Angleže same. Teh misli so bili najbrže Rusi. So pa Rusi namigavali Angležem: če ste za pomoč, udarite na kontinent, ustanoviti kje zapadno fronto, da odvrnete težo nemške pozornosti od vzhodne fronte. Te sugestije pa Angležem niso bile dobrodošle, najbrže, ker žerjavica je za Angleže še prevroča, drugih na zapadu pa ni, da bi šli za nje po kostanj v žerjavico. Tako je svet tam kjer je bil. Angleške pomoči Rusom ni dosti. Bila je le na jeziku in na papirju, v dejanjih je ni nič, ali prav malo. Tako je, kjer zavezništvo ni popolnoma iskreno in bratsko. Kjer pri "zavezništvu" sodeluje tudi kramarstvo, drugače biti ne more. *'f W' Kaka odločitev pride v tej borbi za Kavkaz se bo kmalu pokazalo. Od izida te borbe bo mogoče šele spoznati točno nemške namene na zapadu. Svet ugiba vse mogoče stvari in razpravlja o vseh mogočih vprašanjih. Zanimivo je, da nekateri modrujejo o zadevah, ki še niti na vidiku niso. Tako je te dni neki lizbonski dopisnik omenjal, da je John Buli zmagal v tej nemško-ruski borbi nad Hitlerjem in Stalinom. Pravi: "Stalin kot zvit komunist je brezdvomno mislil in tudi sodeloval v tem, da sta se Hitler in John Buli čimbolj davila med seboj. Ko bi bila oba izmučena, bi s svojimi velikimi armadami lahko vzel vso Evropo. Zdaj pa se je obrnilo. Hitler je po nekih sugestijah napadel Stalina in zdaj sta Že Stalin in Hitler oba izmučena, dočim je John Buli še močan in svež. John Bullu še nista dorastla niti Hitler, ne Stalin." Ugibanje ob političnih potih je to, pa je v njfti le večkrat nekaj resnice zadete. Bomo videli, kako bo ob kcvicu. Zmagovalec bo, kdor bo zadnji zmagal. . Značilno je tudi to, da je svet dosedaj Nemčijo preveč podcenjeval. Podcenjevati sovražnika preveč ni dobro. Opreznbst in pravilno poznavanje sovražnika je najboljše stališče v vsaki vojski. Kdor preveč podcenjuje, je le premnogokrat razočaran. Francozi to danes najbolj ve-Angleži čutijo. O Nemčiji so v začetku govorili, da je gospodarsko na robu propada. To vprašanje so Nemci bistroumno rešili. Za tem so govorili o Nemčiji, da nima olja in drugih zalog. Prazna domneva. Nemci raztresajo vojni material v takih množinah že sko-ro pet mesecev v Rusiji, da se niti predstavljati ne da. Zalog^ ne zmanjka. Olja je dovolj, nemška "luftvafa" brni noč in dan in ne v malem številu. In še to, Nemci ne govorijo in ne debatirajo o vsakem kanonu in puški, molčijo in delajo, ne izdajajo vsake male iznajdbe, ampak skrivajo, kar imajo novega in tako presenečajo svet. Demokratični svet bo moral tudi na to pot, če noče, da bo sovražnik že v naprej o vsem informiran, kaj ima in kako bo nastopal jutri. Nikjer bolj, kakor bas v vojni je previdtiOBt nadvse potrebna. Najmanj pa je pametno kazati karte svojemu nasprotniku. NAS A POT NA JUG Joiiet, III. Naj mi bo dovoljeno, da na kratko opišem naše potovanje doli v Georgio. v deželo orehov, smrek in velikih gozdov. — Ze dolgo smo nameravali obiskati naše sorodnike Mr. in Mrs. Louis Bencina in hčer Zofijo, kateri žive v Dublinu, 160 milj severno od Floride. Omenjeno naj bo tudi, da so že dolgo let naročniki Amer. Slovenca. — Tako smo se po Jali z doma moj brat Matija, njegova soproga in sinček, Mr. Louis Zlogar in podpisani. V Kankakee smo videli, kako so dekleta vrele v tovarno še pred šesto uro zjutraj. Pred enim letom bi gotovo kaj takega ne videli. Tako smo prevozili vse ravnine Illinoisa in Indiana. V. Kentucky in Tennessee je bilo pa vse bolj hribovito. Končno smo okolu osme ure zvečer dospeli v Chattanoogo. Je to ja-ko lepo mesto in izgleda, kot bi bilo vloženo sredi med hribe. Krasen razgled se nudi zlasti ponoči, ko vidiš vse na-okolu raztresene luči, ki sijejo iz bornih koč in razkošnih letovišč. — Naslednje jutro smo si ogledali zgodovinski Lookout Mt., kjer so se vršile krvave bitke za časa civilne vojne. Tukaj so krasni spomeniki v počast padlim vojakom. Tudi država Illinois ima tukaj svoj spomenik. Tod je v resnici krasna vožnja z avtom, ko se cesta vije vedno navzgor, globoko doli se pa vidi reka Tennessee in pa mesto. Popoldne smo jo mahnili zopet bolj južno in sicer v At-lanto, kjer smo nameravali prisostvovati znani nogometni igri "football" med N šel naprej in sicer z velikim nožem v roki kot kak turški paša. Prvo vprašanje je bilo, Če je kaj kač. Včasih je pritrdil, včasih je pa kar naprej mahal po gozdu, mi pa korajžno? —. škripali za njim. In tako smo našli Uncle Benove slavne gozdarje. Najprej sem zagledal Jožeta Intiljarja, ki je izgledal kot pravi Tarzan. Z njim je pa bil njegov tovariš.. Tukaj smo videli in se naučili, kako se doge delajo. Drugi dan smo zopet obiskali drugo kempo, ki je 30 tnilj v nasprot- JEREMIJA SE SKUŠA REŠITI P. Bernard Ambrožič OFM. 1. BOŽIDAR JAKAC PRAVI: "Z bolestjo sem opazoval te smešne in lažnive borbe med strančicami že itak majhne skupine Slovencev. Znova sem spoznal, da niti v tujini ne moremo i veti brez strastnega medsebojnega pobijanja. Ali mar s tem razodevamo svojo narodno in kulturno bitnost ? Drug drugemu podiramo, ker ne moremo živeti brez zaničevanja svojcev in brez spoštovanja tujčevega biča." Ti, ki si se lotil branja tega-le nesrečnega Jeremije v tretji izdaji, ne beri prehitro naprej. Postoj nekoliko, pomisli malo, potem beri gornje besede še enkrat. In ko jih boš še enkrat prebral ali prebrala, niti potem še ne beri naprej. Vrni se nazaj k gornim besedam in se jih nauči na pamet. Ko jih boš znal dvakrat, trikrat zapovrstjo na pamet povedati, najprej z zaprtimi očmi in potem tudi z odprtimi — tedaj šele čitaj dalje te vrstice in jih skušaj razumeti. Te važne in zelo pomenljive besede je zapisal slovenski umetnik slikar Božidar Jakac, ki je pred leti prišel pogledat v Ameriko in je z bistrim očesom opazoval dejanje in nehanje ameriških Slovencev. Slikar Božidar Jakac gotovo še ni popolnoma pozabljen med nami. Mislim, da je marsikdo bral njegovo knjigo o Ameriki, ki je izšla pred skoraj desetimi leti v Ljubljani pod naslovom: Odmevi rdeče zemlje. Iz tiste knjige sem prepisal zgornje besede, kjer sem jih našel na strani 214, druga knjiga. Ce si me ubogal, rojak, če si me ubogala, rojakinja, in sta res Jakceve besede vsaj dvakrat prebrala, ali pa sta se jih res morda celo na pamet naučila . .. sta najbrž kar sama od sebe spoznala, kako zelo so na mestu in kako zelo so resnične. Ce so bile resnične pred desetimi leti, kako so šele v naših dneh ! Res! Najrajši bi človek dejal: Tu imaš šopek globokih misli, dragi rojak, vzemi si jih za svoje, pojdi svojo pot in sam tuhtaj dalje. Ne sili vame, naj ti začnem drobtinčiti besedo za besedo in jih morebiti še žvečiti in prežvekovati zate! So jedi, ki gredo skozi usta kar naravnost na svoj cilj — brez grizenja in žvečenja in prežvekovanja. Odpreš usta, pa je sladka stvar že v želodcu. Tudi duševna hrana je včasih taka. Odpreš knjigo m Čitaš. Pobiraš besedo za besedo in nič ni maš zoper. Vendar ti ne seže vsaka beseda enako naravnost do srca. Kar naenkrat naletiš na nekaj stavkov, ki so čudno dru- gačni od drugih. Začutiš, da se niso nič ustavili v tvojih mislih — kakor se lemontski med nič ne ustavi v ustih — iz oči so skočili naravnost v tvoje srce! Tako se ti godi, ko bereš knjigo Božidarja Jakca in nenadoma zadeneš na besede, ki jih — upam — zdaj že resnično na pamet znaš. Potemtakem bi jaz najbolje naredil, če bi zdajle nehal ropotati po pisalnem stroju. Do zdaj se nisem še nič pregrešil, ker sem te samo na Jakčeve besede opozoril. Slam pri sebi sem kar prepričan, da bi najbolje naredil. Vendar se zdi, da sem med tistimi, ki so obsojeni, da morajo dostikrat narediti iz medu — chewing gum . . . Prizanašajte! Nerodna reč je to, pa je že tako na svetu, da mora na njem živeti vsakovrstno čudaštvo. Vsega pa tudi nisem sam kriv. Včasih pišem sam od sebe, včasih po naročilu. In v temle trenutku si domišljam, da pišem — po naročilu. Ne mislim na tista naročila, ki jih včasih kje na cesti mimogrede dobim. Ta ali oni me sreča in pravi: Kdaj bomo pa spet kaj od Jeremijata brali? Posmejeva se in greva vsak svojo pot. Naj po pravici povem, čemu bi skrival? Ko sem se poslavljal od seje JPO, SS v Chicagi, so mi "naročili", preden sem napravil med vrati poslednji poklon na račun slavne zbornice, da naj še pišem. Niso ravno dejali, da naj pišem o Jeremiju, samo to so dejali, da naj pišem "take članke". 2daj boste seveda dejali, da sem malo otročji, malo pa domišljav. Nič za to, saj je lahko oboje res. Saj bi ne bilo nič flet-no na svetu, če bi ne bilo med nami te sorte ljudi. Vendar si domišljujem — domišljujem torej ! — da sem povedal tisto reč iz drugega razloga. Zato sem jo povedal, da ne bom le jaz sam vsega kriv, da bo še kdo drug nosil soodgovornost za tega — tretjega — "Jeremija"! Saj res! 2e naslov sam se bo komu upiral. Sit bo že Jeremijev in jeremijad. Ali bi se ne dal najti drugačen titel? Lahko bi dejal to, lahko bi zapisal ono. Pa ne bom ne tega ne -onega. Saj smo domači in lahko se med svojimi na domačnost sklicujem. Nekaj zelo našega in domačega je, če kdo prepričevalno prikima in reče: Ja, ja — v tretje gre rado . . . Opravičila torej — več ko dovolj ! (Dalje prihodnjič) Dogodki Med Slovenci p* Ameriki no smer, kjer smd zopet srečali Slovence in Hrvate, katerih imen si pa žalibog nisem zapomnil. Po teh krajih je tudi moj oče sekal pred 50. leti, toda vseeno meni sekira kar nič kaj ne prija, toliko kot -mački "žajfa". — Nazaj grede smo se ustavili v tovarni za izdelavo "ply-wood". Iz vrele vode so izvlekli hlod, ga potisnili k stroju, kjer se je hlod vrtil, oziroma lupil, na drugi strani so pa šnite padale, kakor bi platno razvijal. Na drugem koncu tovarne se pa vidi lepo izdelan "ply-wood" v različnih merah. Tako smo videli marsikaj zanimivega po Southu. — Ena stvar, ki nas je posebno zanimala, je' poslušati te ljudi govoriti. Žnablajo besede kakor črnci, dasiravno se jih ne more obdolžiti, da imajo "šro-ka ujsta"; ali so pa morda sami "Rajbenčanje", pa ne tisti iz Ribnice. Ker se je moj dopis že precej zavlekel, naj skončam in Obletnica poroke , Cleveland, O. — Zadnjo nedeljo 9. novembra sta slavila 38. obletnico poroke Mr. in Mrs. Joseph Lovšin iz East 69th Street. — Prijatelji jima žele še mnogo let zdravja in' srečnega zakonskega življenja ! Zahvala ; ^ Chicago, 111. — Zelo sem bila presenečena, ko sem dobila prvo nagrado na radio postajf Morris B. Sachs, in to z vašo pomočjo cenjeni rpjaki in rojakinje, ker ste volili za me potom dopisnice in telefona. Zato se vsem prav lepo zahvalen, ki ste oddali glasove za »ene. V slučaju, da bosie potrebovali, kar bom jaz mogla storiti za vas, sem vam na razpolago. — Zato še enkrat hvala lepa in Bog plačaj! — Justina Kosmach (Ciemblin-ski). • Na dopustu Cleveland, O. — Za dva tedna je zadnji teden prišel na dopust vojak Herman J. Sta-vanja iz taborišča, Mississippi. — Omenjeni je sin Mr. in Mr. Louis Stavanja iz East 63rd Street. Mr. Frank Pri j ate! umrl Oglesby, 111. — Tukaj je v torek 11. novembra umrl znani rojak Mr. Frank Prijatel, ki je imel preje več let gostilno v Oglesby. V Ameriki je bival nad 45 let. Doma je bil iz fare Mirna peč na Dolenjskem. Umrl je v starosti 70 let. — Pogreb se je vršil v petek 14. novembra. — Pokojnik je bil stric od^-JSfrs. Johanna Mer-var, iz Clevelanda, Ohio. Zapušča žalujočo ženo, dva sina in dve hčeri. Mlajši sin je očesni zdravnik, ki ima svoj urad v La Salle, 111. — Vsem žalujočim sorodnikom naše soz£-Ije, pokojnik naj pa počiva v miru! Ncv grob v Minnesoti Chisholm, Minn. — V bolnišnici v Ironwood, Michigan -je že 30. septembra umrl rojak Anton Kotnik, v starosti 52 let. Rojen je bil v vasi Lož na Notranjskem. — Bil je samski in zapušča tukaj sestro ter več sorodnikov, v starem kraju pa mater in brata. — Ko sedamo k zajutreku, kosilu ali večerji, naj nam stopijo pred oci ubogi reveži v atari domovini. Bog vezali imajo oni, kako skorjico kruha, da bi jo zavzili? Pomagajmo jim, zbivajmo za nje prispevke? ob enem izrečem srčno zahvalo Mr. in Mrs. Benchina in hčerki Zofiji za vso njih iskreno gostoljubnost in za vse, kar so za nas storili. — Drugo poletje pa pridite vi k nam na "north" pogledat. — S pozdra- ' vom — P. Laurich. SKRIVNOSTNI NOSAtt (329) (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice Burroughs ftl ^™l*[?0(:ToR WHtSPERED 7b who ha© hurried away on'h/5 SECRET mission while tarzan wsnt from uut tb hut, searching carefully. Ko je Tarzan vprašal, če je Tommy tukaj, je čarovnik Kraga skomizgnil in rekel: "Ce rečem da ne, mi veliki Bwana ne bo verjel*' suddenly he caught sight of TWO butawas stealthily CARRY-in® Some covered object from A hut. "Boni sam pogk Sai," odvrne Tarzan. — To je l>ilo, česar je Kroga upal. Tedaj je čarovnik poŠepetal svojemu vajencu nekaj na uho. nakar je oni pohitel izpolniti povelje, dočim je Tarzan pregledoval kočo ?a ki Čo, Kmalu je Tarzan zapazil dva Birta-\va divjaka, ki sta nesla i.ekuj zavitega iz koče. Sobota, 15. novembra, 1941 TRAGEDIJA JUNAŠKEGA SRBSKEGA NARODA Stran 3 NORVEŠKI MORNARJI V SLUŽBI NA ATLANTIKU Težko, če je zadela v sodobni zmedeni Evropi hujša tragedija katerikoli narod, kakor je zadela junaški srbski narod in naš slovenski narod. Oba je zajela strašna Gol-gota trpljenja, ki bo ostala v zgodovini obeh bratskih narodov, kakor tudi v zgodovini skupne Jugoslavije, najbolj tragična dogodba. Kakor mi prejemamo iz Slovenije po raznih virih strašna žalostna poročila, kako tamkaj naziji izganjajo naš narod, pobijajo in izganjajo slovenske kulturne delavce, duhovnike in lajike, tako te dni objavljajo preža-lostna poročila bratje Srbi. "Ameriški Srbobran", ki izhaja v Pittsburghu, Pa., prinaša od dne 4. novembra 1.1 prežalostno poročilo v črnem žalnem okvirju čez celo prvo stran. Tragično je to poročilo, najbolj zato, ker govori o preganjanju, mučenju in pobijanju Srbov v "Neodvisni Paveličevi Hrvatski". List piše, da je poročilo prišlo od anglikanskega nadškofa iz Kanteberija Ha Angleškem, ki jila taka ali taka, zavedajoč se, da vsaka taka propaganda je sovražna, nam v pogubo in smrt. Iz tega razloga apeliramo že danes na vse Slovence, Hrvate in Srbe, da rezervirajo nedeljo 80. novembra in pridejo na proslavo jugoslovanskega ujedinjenja. Vstopnice so že na prodaj. Dobijo se pri Mr. Jožefu Kuk-manu, 1837 W. Cermak Road v Chicagi. Kupite vstopnice v naprej, ker zgleda, da jih bo kmalu zmanjkalo, v * Letos zgleda, da se bodo zlasti ^Slovenci dobro izkazali na pro- nja enega duha in ene misli. Le-' slavL Sodelovala bodo naša pev tos, ko doma naš narod naziji in]gka društva in nastopile bodr išisti razdvajajo na vse mogo-j tudi Slovenke v narodnih noša če načine in sejejo med nje raz-(v imenu Kluba "Ljubljane". Pc dor, sovraštvo in neslogo, smo leg nadvse pestrega program" ameriški Jugoslovani prav resno poklicani, da svetu pokažemo in s svojim navdušenjem manifestiramo ujedinjeno Jugoslavijo, ter če jo doma naziji in fašisti deva j o na mrtvaški oder, mi pa pokažimo, da kjerkoli po svetu Srb, Hrvat ali Slovenec diha svobodo in prostost, tam živi jugoslovanska misel in ujedinjena Jugoslavija. bo na proslavi tudi obilo zabave, tako da bo to res velik jugoslovanski narodni dan, na katere.:i se bodo zopet sešli Srbi, Hrva'i Slovenci, da se spoznajo bclt med seboj in da zunanjemu sv -tu pokažejo svojo edinost nn n - -tazrušljivost jugoslovanske nr.*-sli. Na dan Jugoslovani za svo." lepo Jugoslavijo! X. ZDRUŽENE DRŽAVE PRIZNAVAJO POPOLNO NEDOTAKLJIVOST OZEMLJA KRALJEVINE JUGOSLAVIJE Washington, D. C. 22. oktobra \ Na ti spomenici je držav: (JCO). — V zvezi z uradno iz- pod tajnik g. Sumner Welles javo ameriške vlade, ki smo jo priobčili v številki 23 dne 20. ok- imenu vlade Združenih držav II razil jugoslovanski Kraljev tobra, prinašamo besedilo še vladi stališče Združenih držav ;i druge vlada "RELIGIJA NA POHODU" Dubuque, Ia. — Tukajšnji nadškof Beckman je imel v sredo po radio gwror, v katerem je rotil kongresnike, naj ne glasujejo za preklic nev-tralnostnega zakona, češ, da si bodo nakopali jezo prebivalstva. Pri tem gibanju, je dejal, bo vera poskrbela za voditelje in njegov nastop je prvi korak k temu. "Religija je na pohodu," je povdaril. POSETNIKI IZ JUŽNE AMERIKE Na prijateljskem obisku so bili nedavno v Zed. državah trije častniki is južne Amerike. Na levi in na desni sta dva mornariika častnika iz Peruja, v sredi pa neki armadni častnik iz Čile. e uradne izjave, s katero Združenih drŽav priznava popolno nedotakljivost ozemlja Kraljevine Jugoslavije, ter kratek pregled vsebine obeh prejšnjih spomenic, ki jihr je jugoslovanska Kraljeva vlada izročila vladi Združenih drŽav. Po nalogu jugoslovanske Kraljeve vlade je jugoslovanski poslanik v Washingtonu, g. Konstantin Fotič, vložil pri vladi Združenih držav dve protestni spomenici: prvo proti ustanov-Ijenju "neodvisne hrvatske države", drugo proti razglašen ju "hrvatskega kraljestva". Prvo spomenico je predal poslanik g. Fotič državnemu tajniku g. Cordell-u Hull-u 12. maji 1941. Z njo vlada Kraljevine Jugoslavije odločno protestira proti ustanavljanju "neodvisne hrvatske države" in opozarja na" protizakonitost, neveljavnost in ničnost tega dejanja Nemčije. Druga spomenica je bila predana 24. maja 1941. Poslanik g. Konstantin Fotič je v tej spomenici, ki jo je izročil državhe-mu podtajniku g. Sumner Wel-les-u v imenu vlade Kraljevine Jugoslavije, vloži! protest proti ustanavljanju "hrvatskega kraljestva", ki je bilo razglašeno v Rimu 18. maja, poudarjajoč, da to pomeni prekršftev načelne nedotakljivosti ozemlja Kraljevine Jugoslavije in protizakonsko od-dvojitev hrvatskega naroda od Kraljevine Jugoslavije. V prvi in v drugi spomenici je jasno naglašeno, da hrvatski narod predstavljajo v vladi generala g. Dušana Simoviča njegovi zakoniti predstavniki, ki se skupno s Srbi in Slovenci naprej bore za osvobojenje Jugoslavije, ki je vključena v njej vsa hrvatska zemlja, in daljte, da Srbi, Hrvati in Slovenci nadaljujejo boj za oatvarjenje ovojih te$epj in združenja pod žezlom Kralja Petra II. Karadžordževiča, ld ga CoUstantin Fotitch priznavajo Srbi, Hrvati in Slovenci za svojega zakonitega vladarja. sledečo poslanico, izročeno jugoslovanskemu poslaniku g. Kon-stantihu Fotiču: ' - "Gospod, čast imam potrdit: prejem Vaše spomenice z dnt 12. maja 1914, ki se nanaša na ustanavljanje "neodvisne hrvatske države". Sprejemam k znanju, da jugoslovanska Kraljeva vlada želi izraziti svoj najodloč-rlejli protest proti takemu nezakonitemu dejanju Nemčije in da smatra neveljavna in nična vsa dela v zvezi z ustanavljanjem .'^neodvisne hrvatske države", pri tfemer ji je edini cilj razkosanje izrednega ozemlja Kraljevine Jugoslavije." "Želim prav tako potrditi prejem Vaše spomenice z dne 24. maja, 1941, poslane v zvezi z reci dogovorom, podpisanem v Rimu 18. maja 1941, s katerim se odstopajo Italiji nedotakljivi deli ozemlja Kraljevine Jugoslavije. Sprejemam k znanju, da jugoslovanska Kraljeva vlada protestira proti tej novi poškodbi nedotakljivosti njenega narodnega ozemlja in proti od dva j a-nju hrvatskega naroda, ki s svojimi zakonitimi predstavniki v Kraljevi vladi nadaljuje borbo za osvoboditev Jugoslavije, v kateri je vključeno tudi ozemlje Hrvatske in ki priznavajo Nj. Vel. Kralja Petra II. za svojega edinega zakonitega vladarja." "Dovolite, da se Vam zahvalim za ljubeznivost, s katero ste mi blagovolili izraziti svoje stališče; hkratu želim znova poudariti globoko užaljenost vlade in ameriškega ljudstva spričo vpada in razkosanja Jugoslavije, povzročenih po raznih državah, podpisnicah trojnega sporazuma." "Blagovolite, E k s c e lenca, sprejeti ponovne izraze mojega najglobljega spoštovanja." Tfce honorable Minister of Yugoslavia 1 za državnega tajnika: Sumner Welles, s. r. AMERIKANSKI slovenec ==s==s ft»>. ČETN1KI IN VOJNA V >1,.,; JUGOSLAVIJI Sobota, 15. novembra, 1941 Washingtonski "Evening Star" je v svoji številki dne 15. oktobra priobčil članek jugo slovanskega vojnega odposlanca v Združenih državah, podpolkovnika g. 2. Radojčiča: Po svoji zemljepisni legi lež) Srbija ob poteh, ki vodijo iz Srednje Evrope na Bližnji Vzhod. Po njenem ozemlju teče najkrajša in najboljša zveza med zahodom in vzhodom in obrnjeno. Zato je vsa zgodovina Srbije izpolnjena z neprestanimi boji za obrambo pred mnogoštevilnimi vpadi, s katerimi so si sovražniki skozi njeno ozemlje skušali priboriti pot dalje. Srbski narod je po svoji naravi miren, pobožen, nadvse pošten in priden, a silna je njegova ljubezen do svobode. Večni boji so iz njega napravili odličnega vojaka in skovali žilav in odporen narod. Ko so v srednjem veku Turki s silnimi vojskami hoteli preplaviti vso Evropo, je bil srbski narod prvi, ki se je u stavil tej .poplavi. Po krvavi bitki na - Kosovem polju, 28 junija 1389, kjer je padel srbski car Lazar in večina srbskih plemičev, je srbski narod izgubil svojo svobodo. Prišel je v turško suženjstvo, ki je trajalo malone pet stoletij. Vendar se nikdar ni nehal bo-;*iti. Po svojem porazu na Ko-iovem polju si je ustvaril duh, ki mu je pomagal, da se je rao-rrel ohraniti navzlic suženjstvu Ja je obvaroval svojo vero in Arojo narodno zavest in da se je končno osvobodil. Čeprav je v bitki na Kosovem polju izgubil svojo držav-lo samostojnost in svojo vojaš-co moč, se je boril še naprej / obliki uporov proti krutim oblastim, maščujoč kri, ki jo je prelival osvojitelj. Po vseh različnih pokrajinah Srbije, fe trepet za Turke in Bolgare, zlasti v planinskih in gozdnatih predolih, so mladeniči in možje oboroženi odhajali v lozdove in na skrita mesta, se organizirali in potem v skupinah napadali Turke, da bi maščevali krivice in zverin-stva, ki so se dogajala. Na tak način so prisiljevali: zasedne oblasti, da so bolj po človeško ravnale z narodom. Njihovo gibanje in delovanje je bilo vezano na čas, ko 30 gozdovi bili listnati, da so v njih mogli najti zavetje. Zbirati so se začeli vsako leto na Jurjev dan, ko se je začela spomlad. Ta dan je bil določen za splošne zborovanje. Takrat se je odločevalo, kaj je treba storiti v tistem letu. To so bili slavni srbski "hajduki". O njih prepevajo mnoge srbske narodne pesmi. Te pesmi so bodrile ves srbski narod, prešle v njegovo dušo; učili so se jih učenci po vseh jugoslovanskih šolah. V teh pesmih se ponavljajo besede "Jurjev dan, hajduki na plan". Kako je velik njegov pomen za srbski narod in seda) za ves jugoslovanski narod, se vidi po tem, da je v narodu vse polno starih običajev,- izročil in posebnosti, ki so vezane na proslavitev tega dneva. Ti sta-1 ri običaji so še danes v navadi. V zvezi s tem je navada, da na "Jurjev dan" vsa jugoslovanska vojska odhaja zgodaj zjutraj iz svojih vojašnic v gozdove in prosto naravo, častniki in vojaki, tam potem zajtrku je j o in se vesele. Tega dne odhajajo na prosto tudi vse Šole in vsi, ki prebivajo v mestih. Ti hajduki, ki smo o njih govorili, so predniki današnjih četnikov. Borbe v Jugoslaviji, ki o njih danes čitamo sleherni dan, označujejo žilavost jugoslovanskega naroda in iz njih odseva duh starih narodnih pesmi in običajev, povezanih na čase srbskih hajdukov. Črni Jurij a četniki-hajduki oavobodi Srbijo 1804 se je pod prvim ICa-radžorževičem, Črnim Jurijem, pradedom sedanjega jugoslovanskega Kralja Petra II. Srbija osvobodila izpod turškega suženjstva in postala samo stojna država. Po enem stoletju zdravega in samostojnega življenja v svobodni državi se je Srbija čutila dovolj močno, da postane branik in trdna o-pora vseh Srbov, ki so še vedno bili pod tujim jarmom, pod Turčijo in pod Avstro-Ogrsko. S svojim Kraljem, Petrom I. Karadžordževičem, dedom mladega Kralja Petra II., se je Srbija 1. 19S4 naglo pripravila za to svojo vlogo. Najprej je bilo treba osvoboditi Srbe, gi so žveli pod turško peto v Južni Srbiji in v Makedoniji. Njih življenje je bilo silno težko. Po eni strani so jih tlačili nasilni in qkrutni turški begi, po drugi strani pa bolgarski revolucionarni "komite", znani pod imenom "makedonstvu-jušči". Za zaščito srbskega živi j a pred temi nasilneži so se začeli zbirati četniki. To so čili dobroVoljci, mladi ljudje, navdušeni narodnjaki iz vrst mlajših Častnikov, zdrave kmečke mladine, dijakov z gimnazij in univerz, pa tudi rz vseh drugih slojev prebivalstva. Oboroženi in posebej izurjeni za samostojno borbo v malih skupinah, so organizirali krdela od 20 do 30 mož in jih imenovali "čete". Odtod ime "četniki". Njihov vodja se je imenoval' "vojvoda". — Slavni vojvode so bili Sokolo-tič, Tankosič, vojvoda Brana in Vojin Popovič-Vuk (—Volk, zaradi njegove velike osebne hrabrosti in iznajdljivosti, s katero se je znal rešiti iz nevarnosti). Te čete so bile strah SOVJETSKI TOVORNI PARNIK ZADIjT v benetkah pobijajo nazije Stockholm, Sveds. (ONA.) — Nekateri nemški krogi govore o Benetkah kot o nekakem "Južnem Amsterdamu", zlasti, odkar so si Benečani nekako prisvojili nizozemski način, '.'razkazovati" nazijskim vojakom in gestapovcem pot v čudovite beneške kanale. — U-radno nemško poročilo govori o samomorih, in za mesec ok^ tober navajajo da je bilo nad 50 takih "samomorov" med Nemci v Benetkah. — Nemci eo bili že večkrat posvarjeni, naj v Benetkah ne hodijo v nočnih urah posamezni po me- stu. Naziji raje poročajo o u-morih, ne pa da so to samomori, ker ako bi pa poročali resnico, bf tako dali ljudstvu v Nemčiji vedeti, kakšno nasprotje vlada v Italiji proti Nemcem. PRODAM Dva "flata" stanovanjsko hišo po 4 sobe. Hiša je zidana in ima centralno kurjavo. Cena samo ^,000.00. Samo $1,-000.00 na plačila, ostalo na odplačila. ANTON JORDAN 2622 So. Harding Avenue Tel. Lawndale 7182. Chicago, III. ZAHVALA Neki ruski tovorni parnik, ko je bil napaden od nemških bomb na Črnem morju ter je eksplozija vzročila na njem požar. Slika je bila poslana i* Berlina. W po- ki so srbski narod hoteli po-turčiti in pobolgariti. Napak je, če te četnike zamenjujemo s "komitaši". Komitaši so bolgarski anarhisti-razbojniki, ki so za denar iz tujine počenjali grozodejstva med srbskim narodom in trosili strup med bolgarskim. V tem času, okrog 1904 in dalje, so četniki nadaljevali z delovanjem in gibanjem hajdukov iz srednjega veka in junakov, ki so pod vodstvom Črnega Jurija osvobodili Srbijo. ' -P V balkanski vojni 1912-13 in v svetovni vojni so četniki dobili nov ustroj, njihove edi-nice so bile močnejše in številnejše, bili so četniški "bataljo- ni"'. Dvema sta poveljevala vojvoda Vuk in vojvoda Tankosič. Ves čas vojne so bili ti četniški "bataljoni" pod vrhovnim poveljstvom srbskega glavnega povelj ništva. Uporabljali so jih za posebej težavne udarce in drzne napade. Poleti 1917 je prispel z letalom v Srbijo s solunskega bojišča četniški vojvoda Kosta Pečanec in dvignil vstajo, ki je trajala vse do osvoboditve Srbije. Dolgo po svetovni vojni v Jugoslaviji ni bilo četnikov. Ni jih bilo treoa. Pač pa ste mogli videti četnike-veterane, stale borce, ki so ob svečanih priložnostih oblekli' svoje slavne "uniforme". Četniki, današnja jugoslovanska vojska Sele 1. 1939, je jugoslovan ska vojaška uprava osnovala četniške bataljone, po vzorcu starih četniških edinic. Osnovala jih je v mirnem času in itkOt ediuice za mirni čas. V vsaki arznadni oblasti po enega, vsega skupaj jih je bilo pet. V teh bataljonih so služili svoj rok vojaki iz vseh vrst naše vojske, tisti, ki so se prostovoljno prijavili, če so bili zdravi in izdržljivi. Častniki so bili v prvi vrsti taki, ki so nekoč sami bili četniki. N^amen in naloga četniških bataljonov sta bila v glavnem in uničevanje ozadju, za sovražnikovimi oklopnimi in motoriziranimi edinicami, ki bi prebile obrambno črto. In dalje, za vsako posebno drzno junaštvo. Oprema četnikov je bila drugačna kot oprema drugih edinic. Vojaška obleka je bila podobna obleki planincev, lahka in pripravna za kraje, nadlegovanje sovražnika v NIAGARSKI MOST OTVORILI kjer ni cest in potov. Na nogah so nosili opanke. Njihov znak je bila mrtvaška glava s prekrižanima kostema. Oboro ženi so bili s kratkimi puškami, bombami, bodali in ročnimi granatami za boj proti tankom. Nad vsemi temi bataljoni "je bilo Poveljstvo četniških oddelkov s svojim generalnim štabom in ostalimi potrebnimi vodstvi. Poveljeval je divizijski general Mihajlo Mihajlovič, izbran častnik in bivši četnik. Končni izhod letos je prišel, ko so mnoge edinice bile pod orožjem, a še niso prispele na bojno črto, druge spet so bile na položajih, ki so jih težke nemške oklopne divizije že prebile, tretji v planinskih predelih, kjer jim oklopne edinice in letala niso mogli nič. Jugoslovanski vojak, ki je s silnim navdušenjem šel v boj za obrambo svoje zemlje, ni imel časa, da bi to navdušenje uporabil v borbah. Vendar se oni niso predali sv rajniku. Bila je pomlad. Gozdova so bili gosti in listnati. Vesti o neusmiljenem obstreljevanju nezavarovanih mest in ubijanju otrok, žena, starcev, o strašnem ravnanju z ljudstvom po deželi in o ropanju in divjaštvu, so vojakom vlile željo po maščevanju in samoobrambi. Tako so zdaj po vsej Srbiji, Črni gori,/ Bosni in Hercegovini manjši oddelki jugoslovanskih vojakov s svojimi častniki in podčastniki, navdušeni v svoji novi nameri, da~kot nekdaj hajduki branijo svoj narod pred nasilnežem. Z njimi so vsi četniški bataljoni, ki so za tako bojevanje izšolani. Poveljnik četniških oddelkov, general Mihajlo Mihajlovič je ostal v Jugoslaviji in zelo verjetno je, da on vodi vse njihovo gibanje. Njim se pridružijo vsi tisti, ki jih je krvoločnost osvojeval-ca vzpodbudila k uporu. Pred petimi meseci so Jugoslavijo zasedli. Odpor še ni končan. Ostal bo vedno, dokler bo sovražnik v domovini, ker jugoslovanski narod rad žrtvuje vse za svojo svobodo. Vojna v Jugoslaviji traja še naprej. --o- EKSPLOZIJA V TOVARNI POD PREISKAVO Peoria, 111. — Federalni a-genti so vzeli v roke preiskavo o eksploziji, ki se je pripetila v tovarni Western Powder Co. zadnjo sredo zjutraj. Y njej so bili ubiti štirje delavci, eden ranjen, razdejani pa dve poslopji, ko so šle v zrak štiri tone smodnike, pripravljenega za armado. Tovarna leži v Edwards, 12 milj od tukaj, toda sila eksplozije je bila taka, da so v Peoriji pokala okna. do. S slavnostnimi ceremonijami so nedavno o tvorili novi "Rainbow Bridge" mavrični most — preko Niagare, pri Niagara Falls, N. Y., ob meji s Kana-Most je stal nad tri in pol milijona dolarjev, _______^ _ KNJIGE za katoličane V zalogi imamo nekaj izvodov sledečih ;s slovenskih knjig: "SLOVENSKI GOFFINE" (Razlaganje cerkvenega leta, mehko vezane, 574 str._ $1.00 "ZGODBE SV. PfiSMA", dve velike knjigi, trdo vezane, ilustrirane, vsak del 1180 strani. I. del obsega staro zavezo, II. del obsega novo zavezo. Vsak del 7.50 oba dela________________________________$15.00 "ŽIVLJENJE SVETNIKOV", dve veliki knjigi, trdo vezani, I. del 994 strani, 2. del 1188 strani. Vsak del $2.50, oba dela_$5.00 Naroča se pri: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 West Cermak Rd., Chicago, Dlinois Sheboygan, Wis. Ne moreva najti zadosti primernih besed, da bi se mogla zadosti zahvaliti vsem najinim prijateljem in prijateljicam, ki so naju tako presenetili z "Su prajs party" za najino petin dvajset letnico zakonskega življenja. Nikdar se nisva nadejala, da imava toliko prijateljev. Presenečenje je bilo pa tako! ")ne 22. oktobra prideta k nama Mr. in Mrs. Joe Dragan, rekla sta, da bo imela od pivovarne "Kingsbury" Unija party v Standard dvorani, katere član je Mr. Dragan, in če bi tudi midva hotela z njim; seveda nič posebnega sluteč, sva takoj obljubila, da gremo. Ko pride 25. oktober pa zopet pridejo Mr. in Mrs. Joe Dragan, ^er Mr. in Mrs. Anton Grabner, da gremo na omenjeni party. Ko pa stopimo v dvorano, zaori iz vseh grl "Suprajs!" Midva gledava prestrašeno, ker se kaj takega nisva troštala, ker midva j sva bila poročena 6. novembra,; takrat je bilo pa šele 26. oktobra, in, ko nama pojasnijo, da 3e to za naju, sva se malo pomi rila, pa najbo že kakor hoče. Bil je pa res lep večer in vsi smo bili veseli. Zatoraj naj bo tukaj izrečena najprisrčnejša zahvala vsem, ka tere ste kolektale in toliko ljudi skupaj spravile, in vsem, ki ste delali za naju, to so bili sledeči: Mrs. Anna Schuster, Mrs. Peter Droll, Mrs. Joe Dragan, Mrs. Anton Graner, Mrs. Paul Valen tinčič, Mrs. John Udovich Sr.. Mrs. Franko Seiko Sr., Mrs. Frank Rafolt, Mrs. Mary Sklan der, Mr. Paul Schuster, Miss Mary Schuster, Miss Danjela Schuster, Miss Helen Valentin-cic, Miss Anna Gasser, Miss Mary Dragan in Miss Jennie Su-scha. Zahvaliva se tudi pevskemu zboru, organizacije "Ameriško Slovensko Združenje, za krasne pesmi, ki ste jih nam zapele. Zahvaliva se še za košarico, katera je bila okrašena s petindvajsetimi srebrnimi dolarji. Končno se zahvaliva vsem, kateri ste prišli na party in kaj darovali v ta namen in vsem, ki ste darovali kaj in niste mogli priti na party iz enega alix drugega vzroka. Imena so sledeča: Mr. in Mrs.: Victor Schuster, Leo Zor ko Sr., Anton Ribich, Peter Novshek, Anton Kolar, Anton Berce, Math. Kranjtz, Joe Udovich Sr., Jerry Eržen, Joe Zoran, Blaž Chuvan, Anton Brezovnik, Frank Zor, John Vertačič Sr., Anton Plantan, John Prisland, Louis Babich, Carl Mohar Sr., Frank Zavrl, Florijan Slapnik, Vide Komnikar, Frank Repen-šek Sr., Frank Šteh, James. Hay-on, Henry Udovich, Frank Na-gode, Joe Melavc, Methodius Anzich, A. Anzich, Math Kos-chak, Anton Debevec, Martin Jelene, Louis Francis, Frank Falle, Rudy Marinshek, Math Dragan, Mike Pavel, Jos. Zore, Frank Podrzay, Joe Govek, Joe Yeray, Frank Scheck, John Podrzay, Anton Sircel, Joe Golich nik, Louis Udovich, Stanley Brulla, Frank Jelovnik, Victor Turk, Anton Stiglitz, Frank Re-penshek Jr., Joe Hren, Frank Ribish, Joe Mušič, Val. Skrube. Frank Kaker, John Plesetz, John Udovich Jr., Blaž Skrube, Leo Milostnik, Cyril Kovačič, Joe Repenshek Sr., John Matičich, Frank Koroshetz, Frank Bučar, John Primozich, Martin Boer-ner, Joe Adlesich, Louis Bor-sechnik, Joe Andrejevec, Jacob Napotnik, Frank Seiko Jr., John Gersich, Peter Carek, Joe Prime, Herb. Gartman, Joe Engel, Sam Solgart, John Keksel, Curt Wagner, Fritz Sneider, Chas. Smith, B. Stroscheim, Henry Ibe, John Fleck, Louis Klancer, Anton Markeltz, Geo. C vet kovic, Joe Mehak, Frank Saye, Anton Smerke, Joe Startz, Frank Hor-zen, J. Zupančič, John Chuck, John Kotnik, Martin Dragan Sr., Martin Dragan Jr., Joe Dragan, Alex Strysik, John Smolic, Anton Sterk, F. Lange, Joe Gorenc, Anton Sircel, H. Leffin, Chas. Wendt, Jaems Op-pener, John Požun, Frank Pe-kol, W. Vatovetz, Viktor Klancer, Frank Boyance, Charles Kovačič, John Droll, Alvin Droll, Ed. Wagneer, J. Pelko, John Kovačič, Anton Casl, Anton Govek, Frank Progar, Joe Samsa, John Eezel, John Champa, Math. Bushner, Frank Rosenstein, Joe Brulla, Joe Bregar, Frank Se-galle, Frank Bpvhan, Frank Ribich, Anton Pekol, Anton Kopi-na, John Grandlič, Blaž Hlade, John Planinshek, Mike Penko, Melvin Jesinski, John Virant, Joe Suscha, Roman Majcen, Viktor Repenshek, Joe Rupar, Math. Zupančič, Anton Dragan, G. Kunstman, Joe Turk, Jerry Germ, Joe Germ, Anton Marver, Frank Jenko, Louis Melanz, Fred Melanz, Joe Casel, Frank Saje, John Hlade, John Zupančič, Joe Zupančič, John Sučič, Conrad Franzen, Frank Progar Jr., Frank Kunstman, Edward Melanz, Tony Zupanič, Louis Debelak, Joe Zaletel. Anton Cvetan, A. Groene, S. Franzen, Chas Gehrts, Joe Zagožen, Anton Sterk, Oscar Ottensmann, Joe Zaletel. Mr.: Emil Schuster, Frank Schuster, Jakob Jenko, Tony Ilren. Joe Frančič, Felix Erlach, Jakob Yenko, Anton Falle, Math Sa-vrsnik, Joe Gergisch, Ignatz Kastelic, Peter Sterk, Anton Povsich, John Miklič, Ignatz Gerdenc, Frank Blahota, Frank Gruden, John Baboshek, Viktor Sterk, Joe Kovač, John Zore, Frank Kotnik, Charles Kotnik, Donald Cvetan, Frank Bovhan, Steve Radovan Jr., Frank Radovan, Joseph Radovan. Mrs.: Mary Prime, Cecilia Mare-tich, Frances Maler, Josephine Prisland, Mary Sebanz, Johanna Suscha, Anna Modiz, Anna Kitzmiller, Rose Weiss, Agnes Erste, Mary Majcen, Clara Susch, Mary Vanic. Anna Ab-stetar, Mary Margola, Mary Rakun, Agnes Knaus, Mary Toman, Mary Bovhan. Miss: Anna Bovhan, Mary Jane Gasser, Mary Rezel, Anna Ger gisch, Olga Hlade, Amelia Jenko, Frances Suscha. Josephine Zupančič, Frances. Vanic, Josephine Klančer, Jennie Radovan. Mary Radovan. Se enkrat najlepša hvala vsem skupaj, prosiva pa oprostite, ako se je pripetila v tej zahvali kakšna pomota, ker je skoraj neizogibna pri toliko številu imen, vsi nama ostanete v trajnem spominu. Steve in Johana Radovan. _ Sobota, ", 1 15. novembra, 1941 AMERIKANSKJ SLOVENEC Stran 5 ZAPISNIK zborovanja slovenske sekcije Jugoslovanskega pomožnega odbora, ki se je vršila dne 17 oktobra 1941 ▼ Chicagu, Illinois. PRVA SEJA Predsednik Vincent Cainkar otvori sejo ob 10. uri dopoldne v konferenčni sobi SNPJ. V otvoritvenem nagovoru iskreno pozdravi vse navzoče, posebno pa goste: Gospoda Franceta Snoja, ministra jugoslovanske vlade v Londonu, doktorja Borisa Furlana, profesorja ljubljanske univerze in patra Bernarda AmbroŽiča, ki so navzoči na seji kot gostje in opazovalci. čita se imena zastopnikov; navzoči so: Vincent Cainka* za SNPJ, Joseph Zalar za KSKJ, Mrs. Marie Prisland za S2Z, Janko N. Rogelj za ABZ, Frank J. Wedic za D. sv. D, John Gornik za SDZ, Leo Jnr-jovec za ZSZ, William Rus za SSPZ in Chas. Benevol za SMZ. Nenavzoča sta John Ermenc za JPZS in Mrs. Josie Zakrajšek za PS. Za zapisnikarja je izvoljen brat Wm. Rus. Predsednik povabi navzoče goste, da se lahko izrazijo svobodno o njih težnjah in nalogah, radi katerih so prišli na to zborovanje. Prvi izrazi svoje misli gospod minister Fr. Snoj, ki v daljšem nagovoru pozdravi plemenito idejo JPO, SS ter isti želi odbilo plodonosnega u-speha. Nadalje pripoveduje o svoji misiji, radi katere je prišel v Ameriko. Pravi, da je o-biskal že precej slovenskih naselbin v Ameriki. On rad poizvedel mnenje an" n cih Slovencev o sedanji v> * situaciji ter o bodočnosti naite zasužnjene domovini.—'PrztfV, da sporočila njegove vlade v Londonu niso nič kaj naklonjena svetlejši bodočnosti Jugoslavije, zakar bo potreba Organizirati tudi politično akcijo med ameriškimi Slovenci v A-meriki. Treba bo delati za združeno Slovenijo, da se dobi zopet vse Slovence pod svoj domači krov. Zato vprašuje, ako bi mogla pomožna akcija JPO, SS zavzeti nalogo, da bi se udejstvovala tudi politično. Ako bi to ni bilo priporočljivo, potem bi se moralo ustanoviti posebno politično akcijo, ki bi šla takoj na delo za naše zasužnjene brate in sestre v domovini. Tajnik br. Jos. Zalar se strinja z izvajanji g. Snoja. Prepričan je, da je treba politične akeije, kar je imela slovenska sckcija že na razpravi, toda ni storila nobenega koraka, ker še ni bilo nobene zahteve in pojasnila od voditeljev ljudstva v domovini. Doktor Furlan v lepih besedah pozdravi zborovanje ter častita slovenskim podpornim organizacijam v Ameriki na tako enotnem delu za uboge in nesrečne Slovence v domovini. Nadalje oriše v prepričevalnih besedah sedanje stanje slovenskega naroda onkraj morja. Boji se, da naš slovenski na-lod lahko izgine potom modernih uničevalnih sredstev, katera imajo danes v rokah fašisti in naciji. Pravi nadalje, da smo mi ameriški Slovenci še svobodni in politično. dobro orientirani. Poleg tega ste tudi že organizirani - potom svojih organizacij. Ameriški Slovenci nam lahko pomagate in mi se z velikimi nadami obračamo do vas, da nam pomagate. Prosi, da naj delujemo za enotno Slovenijo in slovenstvo v okvirju svobodne in demokratične Jugoslavije. Končno apelira in prosi, da naj vsi Slovenci v Amerki delujejo skupno in nesporno, d% se popravi krivice, storjene našemu narodu v preteklih letih, ko se je kosalo našo lepo slovensko zemljo ter delilo drugim sosed li i m državam. Nagovora g. Snoja in doktorja Furlana sta bila vzeta v naznanje. Predsednik zborovanja se obema zahvali za lepe in informativne besede, ki so prišle do njih kot prošnja in ne kot zahteva. Nato govori pater B. Ambrožih Pravi, da je z zanimanjem poslušal oba p red govornika, ki sta orisala preteklost naše Jugoslavije ter skušala iz sedanjih dogodkov začrtati osnovne smernice bodočega dela. Pravi pa, da je prišel na to zborovanje z drugim namenom, katerega bo izrazil in pojasnil, ko bo predsednik prišel na točko dnevnega reda. ki se tiče njegove zadeve, oziroma zadeve njegovega odbora. Blagajnik Leo Jurjevec prosi, da bi se njegovo poročilo vzelo na dnevni red, ker se mora še pred poldnevom odstraniti radi dela. Njegovo poročilo je sledeče: Ob času konvencije SNPJ in SSPZ sem sklical v Chicagu sestanek, na katerem bi se o-snovalo lokalni* odbor JPO, SS. Radi odsotnosti članov in članic SNPJ in SSPZ ni bila udeležba zadostna. Kar je bilo navzočih, so bili vsi za skupno delo. Sklenilo se je, da se po novno skliče ustanovni sestanek, kjer se bo določilo, kje se ustanovi lokalni odbor in njegovi pododseki. Nadalje poroda, da je prejel do sedaj vsoto $1,705.15, a stroškov je imel le $12.50. za njego osebno poroštvo, katero je dobil za polovično premijo. I-mena darovalcev so bila pri-občena v raznih listih in glasilih naših organizacij. Pravi, da mu je znano, da 30 društva in organizacije od-glasovale za pomoč' stari domovini, toda prejel Še ni določenih vsot. On je mnenja, da čim večje vsote bi izkazovala slovenska sekcija JPO, tem večji bi bil njen ugled med narodom. Zato poziva vse prizadete skupine, da naj mu pošljejo nabrani ali odločeni denar. Pojasneno mu je bilo od stranih nekaterih zastopnikov, zakaj denar še ni bil poslan. Blagajnik se zadovolji- s pojasnili. Sestra Marie Prisland apelira na blagajnika, da vse raču-re priobčuje v detajlih, posebno stroške, da se ne bo sumničilo, da se sklad neopravičeno sspravlja. Slišala je govorice, da odborniki prejemejo dnevnice in vožnje stroške iz pomožnega sklada, kar seveda ni resnica, ker vsaka organizacija sama trpi stroške svojega zastopnika. Blagajnik obljubi, da bo upošteval ta nasvet v bodočnosti. Končno blagajnik pravi, da se strinja z govori navzočih gostov ter da je njegova želja, da delamo skupaj, ako je mogoče. Ako bi se kaka slična akcija hotela pridružiti naši pomožni akciji, pa je zato, da enaka sekcija dobi zastopstvo v našem odboru, kot ga imajo vse druge podporne organizacije. S tem se poslovi od navzočih ter odide. Predsednik zaključi dopoldansko zborovanje ob 12. uri ter želi, da se povrnejo vsi k zborovanju ob 2. uri popoldne. -o— — Ali sle že kaj prispevali za ubogo trpeče staro domovino? Ako Se ne, položite čimprej« mal dar, domovini na altar! TURKI NA OBISKU PRI HITLERJU Na sliki, ki j« bila poslana iz Berlina, se vidi, ko sta dva turška generala obiskala Hitlerja v njegovem glavnem stanu nekje za fronto v Rusiji. ZA NAŠE GOSPODINJE j • Zakaj gnijejo jabolka Tako za trgovino, kakor za zasebno gospodinjstvo je važno vprašanje, kako bi se sadje najbolj ohranilo preko zime. Iz tega razloga je važno, da se seznanimo z nekaterimi biokemičnimi dogajanji v zrt»-Im sadju. Nekateri sadeži, zlasti jabolka, imajo to lastnost, da dozorijo polagoma šele v shrambi, tako da dobe šele tu svoj pravi vonj in okus. . ' Vsako mesnato sadje je živo bitje, ki mora na kakšen način razpadati, ko doseže polno zrelost^ To razpadanje lahko samo zadržimo, onemogočiti ga ne moremo. To je stara resnica. A kaj je vzrok da sadje razpada? Botaniki so ugotovili, da je to dogajanje v zvezi z "dihanjem". Od določenega časa dalje, ki ga zelo značilno imenujejo "klimakterij sadja", se tvori agens, ki dozorevanje pospešuje "in sicer plin etilen. Ta etilen pospešuje tudi razpad. Ljudje so se na podlagi izkušenj že zdavnej temu primerno ravnali, ne da bi vedeli, kaj se v sadju pravzaprav dogaja. Tako jih je izkušnja učila, da se v shrambo ne sme polagati skupaj sadje, ki dozoreva v različnem času. Etilen, ki uhaja iz prej dozorevajoče-ga sadja vpliva namreč na sadje, ki dozoreva pač pozneje, in pospešuje tudi njegovo razpadanje. Etilen pa ima že med rastjo čudno vlogo; sadje namreč debeli. Dokaz za to so podali z zanimivm poizkusom. Neki raziskovalec je dal pod steklo dve zreli jabolki poleg kali sončnice. Jabolki sta izdihava-li svoj .etilen, na kar je sončnica krepko rastla v višino, a je tudi dobila otekline, prave golše. Če damo zrela jabolka v bližino sončnic, se pokažejo na teh kmalu razna razobli-Čenja. Zorilni plin je v modernih skladiščnih napravah učakal že posebno tehnično uporabo. Tako pospešujejo zoritev citron in banan, ki jih pobirajo in razpošiljajo že v zelenem stanju, z etilenskimi dozami. A ta zanimiva snov se uporcblja tudi kot strupeni plin; v žitnih skladiščih ubijajo z njim razne škodljive žuželke. Plin jim polagoma uničuje stanice, a tudi človeška pljuča ne prenesejo večjih količin etilena. Nos nas dobro svari, že hranimo zrelo sadje v zaprti sobi. Etilen nahajamo tudi v svetilnem plinu. Kjer gredo skozi kletne prostore plinske cevi, ki niso vedno dovolj tesne, se zrak napolni z etilenom in v takšnem zraku dozoreva sadje hitreje in tudi hitreje razpada. Tu je vzrok za marsikatero gnilo jabolko, čeprav smo postopali pri polaganju v shrambo z vso previdnostjo. Kleti, v katerih je sadje, naj se zato vedno dobro zračijo. — Drugič, ne polagajmo skupaj sadja, ki hitreje in počasneje dozoreva in tretjič, pazimo na to, da se ozračje v kleteh, skozi katere gredo plinske cevi, ne napolni z etilenom svetilnega plina. -o- PRIPRAVA NEKATERIH JEDI Štajerska juha Skuhaj mehko pint fižola. Posebej skuhaj štiri olupljene in na kocke zrezane krompirje. V kozo deni dve žlici masti, zarumeni v njej žlico drobno zrezane čebule in tri žlice moke, prilij malo kisa in krompirjeve vode, pa razme-šaj, da je prežganje gladko. Zdaj zmešaj fižol in krompir z vodo vred skupaj, pridem lorbarjev listič, osoli in malo popopraj. Ko še malo povre, je juha gotova. Risove klobasice Majhno glavico ohrovta o-čisti, operi in na drobno sesekljaj. V kozi segrej žlico masti ali sirovega masla, stresi na mast sesekljani ohrovt, osoli, malo popopraj, prilij žlico ali dve vode in duši četrt ure. Nato prideni skodelico iz= branega in opranega riža, prilij še malo vode in duši dalje, da postane riž mehak. Ce imaš, sesekljaj košček kuhanega mesa, ali pečenega mesa, ga primešaj k rižu in odstavi, da se malo shladi. Nato primešaj eno jajce, napravi primerno dolge in debele klobasice, jih povaljaj v drobtinah in speci na vroči masti. -o-^— Goveji zrezki z rižem Dva funta in pol govedine zmelji in osoli, prideni četrt funta s presnim maslom, čebulo in peteršiljem spraženega in ohlajenega riža in eno jajce.. Vse prav dobro z rokami pre-gneti in naredi zrezke, katere povaljaj v moki in speci v masti. Pečenim odlij mast in prideni malo juhe. Zloži jih na krožnik in daj s špinačo ali zelenim grahom na mizo. Lahko pa tudi s solato. -o- PRAKTIČNI NASVETI V posodo, v kateri se je pri-palila jed, posebno polenta, nalij vode, pridaj malo sode in odkuhaj. Nikakor pa ill pravilno da pripaljeno jed strgaš z nožem, ker se pokvari skle-nina. * * * Da se riž ne razkuht, in o- stanejo zrna cela, ga ne smeš mešati z žlico, temveč posodo, v kateri se riž kuha, le večkrat malo pretresi, po vrhu pa previdno premešaj z vilicami. Tudi če zakuhaš rit v juho, ga ne mešaj, ker se ves razčesni. • » » Prekipevanje mleka prepreči«, če na dno mlečnega lonca položiš majhen obrnjen krožnik iz debelega porcelana. MED PROPADOM /iV REŠITVIJO Piše: And. Tomec "ANGELČEK" DUHA ROŽICO iffiiw riiiPiliMi ^(111'"'" ^iuraHM ZA JUDE SAMO ENO URO ČASA Berlin, Nemčija. — Iz ru-munske prestolice Bukarešte se poroča, da je bila tamkaj izdana odredba, po kateri ima židovsko prebivalstvo samo eno ura časa na dan, da si v trgovinah nabavi svoje potrebščine; še tedaj so postrežem šele potem, ko je bilo odpravljeno rumunsko prebivalstvo. Trgovcem se grozi s koncentracijskim taboriščem, ako bi prodajali Judom izven te določene ure. -o- Katoličani so take močni (Dalje) Zato pa glejmo, da bomo naš materin jezik v tej deželi, v kateri ga nihče ne sovraži in zatira, spoštovali in ljubili, ga poleg vere naših očetov negovali kot našo najdražjo svetinjo, nad njim čuvali in pustili, ne prizadevali si in se trudili, da bi naš lezik znali tudi naši slovenski otroci, ne da bi otroke učili slovensko, dasi bi bilo tudi to želeti, temveč samo pustiti, da se naši otroci od nas svojih staršev, sami naučijo slovensko, ko z njimi slovensko govorimo in s tem pustimo, da se naš jezik še za nekaj časa ohrani, če ne že da bi si posebej še prizadevali, da bi naš jezik še Čimdalj mogoče ohranili. Posebno pa bi se med nami ne smelo več goditi, kar se, žalibog, že v prav veliki meri godi in v tem močno greši, da bi mi Slovenci, ki smo najmanjši narod, in ki smo zato tudi siromašnejši in potrebnejši ali-vsaj ne manj potrebni, kot drugi, skrbeli t>olj za druge narode, kakor za same sebe, da bi skrbeli za tuje ljudi na škodo svojih lastnih ljudi in tako sami sebe zatirali. - Drugi narodi že dovolj skrbijo zase, so boljše preskrbljeni, kot smo mi Slovenci, in ni treba, da bi še mi zanje skrbeli; saj tudi drugi za nas ne skrbijo, posebno tako ne, da bi od tega sami imeli škodo. Naše slovenske naprave, naj bodo cerkve ali kaj drugega, ki 30 od Slovencev in za Slovence postavljene in ki imajo izključno namen Slovencem služiti, naj se rabijo samd za potrebe Slovencev, za tujce pa le toliko, da radi tega ni oškodovan niti en sam Slovenec, posebno če je tujec še kje drugje preskrbljen, naš človek pa nima nikjer drugje nobene oskrbe in postrežbe. In da bi mi Slovenci bolj skrbeli za tujca, za katerega nismo odgovorni in do katerega nimamo nobenih obveznosti in ki je že preskrbljen, pa da bi radi njega pustili svojega lastnega človeka popolnoma nepreskrbljenega, za katerega smo dolžni skrbeti — kaj takega ne boste nikjer drugje našli; cakor edino pri nas Slovencih! Te robe je v zadnjem času med nami ameriškimi Slovenci že toliko, da jo je v resnici že težko mirno in molče gledati. Ameriški Slovenci! Stroga dolžnost do našega naroda nas kliče na plan, naša narodna za vednost, naš narodni ponos, naša čast in naša ljubezen do svoje narodnosti zahtevajo od nas, da gremo na delo za svojo lastn j rešitev našega naroda, zatorej na plan! na delo! Ne bodimo še mi sami tisti rabelj, ki bi s svojo malomarnostjo in brezbrižnostjo dopustil, da bi se želja najkrvo-ločnejšega rablja, kar jih je še kdaj zemlja trpela, slovenski na- kaker je močno njihovo kato> Oftko časopisje. POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko Rs- poldne na WGES postaji 19CA *-*»_____* - - idOU KUDCJtKB. ^ Rokoborec Maurice Till« rodom Fran™, vT^TTTr^ .voie 'W KoKotorec Maurice j met, roaom francos, ki si ie zaradi svoje prikupne" zunanjosti pridobil priimek "Angelček". V«ndar pa. kakor pravijo, njeifdva zunanjost ne odfrorarja notranji naravi, češ da ; je "krotek kot Listen to * PALANDECH'S RADIOBROADCAST Featuring a Program of YUGOSLAV FOLK MUSIC Every Saturday, 1 to 2 P. M. STATION WHIP 1520 kilocycles (Top of the Dial) 2enitna PONUDBA Vdovec srednje starosti, brez otrok, se želim seznaniti z žensko v starosti 30 do 45 let v svrho ženitve. Na premoženje ne gledam in tudi vdo-vica z malim otrokom ni izvzeta. Imam hiše brez dolga, v katerih živi 12 družin. Dohodkov imam $225 na mesec. Več se pogovorimo pismeno- Ako katera resno misli, naj piše na "Vdovec," c/o Am. Slovenec. 1849 W. Cermak rd., Chicago rod uničiti, uresničila. Nikar si sami ne podpišimo smrtne obsodbe, da bi na mesto vse storiti za rešitev in obstoj sloverstva, se še na katerikoli način sami zatirali in bi bili s tem nekaki zavezniki in pomagači hitleri zma, da bi še sami delali slovenstvu škodo, kolikor jo že on ne. Posebno pa bi bilo svetovati v teh resnih in tako odločilnih časih, da bi se nekoliko zamislili eni .naši rojaki, ki so do zdaj ta? ko nezavedno in slepo ravnali, da so toliko škodo nared svojemu že itak tako malemu in že od drugih tako kruto in neusmiljeno in prav po rabeljsko zati ranemu narodu, samim sebi in svojim otrokom s tem, da' nisc pustili, da bi se isti od njih bili naučili svojega lastnega materinega jezika, da so zdaj kot mutasti Slovenci za slovenski narod brez pomena in je sloven ski narod zanje brez pomena. Svoje otroke so vkradli narodu, in otrokom so vkradli narod, di; zdaj niso eden za drugega ir. eden z drugim ne čuti. Vsaj zdaj bi naj taki spoznali koliko krivico so s tem naredili narodu in svojim otrokom, ie obžalovali in to .skušali zdaj nekoliko popraviti. G. Odkrita beseda. Za pisanje članka na tem mestu sem imel precej skrbi, težav in razmišljanja. Stvar, o kateri sem na tem mestu mislil pisati, je nekaj takega, da je še male kaj drugega, o čemur bi bilo tako potrebno in važno spregovoriti, kakor o tem in s čimer bi se moglo to primerjati. Je veliko tega in se s tem toliko greši, in se mi to zdi nekaj tako vse obsodbe in ogorčenja vrednega, da hoteč dati duška svojim čutom nikakor nisem mogel najti primernih besed za sestavo naslova tema čfemku, s katerim bi primerno označil predmet, o katerem sem hotel pisati. Je pa o tem že tako težko pisati, ker je to nekaj tako kritičnega in obenem tudi kočljivega,^ da vsled gotovih ozirov vsaj do zdaj ni kazalo o tem javno razpravljati. Toda mislim, da je zdaj tudi za to prišel primeren čas, in da če zdaj ni čas za to, da tudi nikdar ne bo. Vendar ker je pa stvar po svojem značaju taka, da bi morda preveč živo zadel, če bi prišel takoj in brez vsakega uvoda z besedo na dan, zato sem pa dal temu članku naslov: "Odkrita beseda" in ga napisal kot nekak uvod k predstoječemu članku, v katerem šele pridem k stvari, čitateljstvo na to prej nekoliko pripravim. Torej odkrita beseda! (Dalje prih.) - -o- Širite in priporočajte list *Amerikanski Slovenec!" ZLATA KNJIGA ki smo jo izdali za petdesetletnico "Amerikanskega Slovenca" je s stališča slovenske zgodovine in drugače nad* vse zanimiva knjiga. Vsaka slovenska hiša bi jo naj imela v svoji hiši. Naročite jo, 'C Ap stane samo______________________^^^ Kdor pa želi naročiti tudi Spominsko knjigo ki je bila izdana za štiridesetletnico "Amerikanskega Slovenca" pred desetimi leti, katerih imamo še nekaj na roki, tak dobi obe skupaj, to je Spominsko knjigo od 40 letnice in se-dan jo Zlato knjigo, obe za samo_______* ^^ Naročila sprejema: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois Stran-« ^uvtHtm Sobotn, 15. novembra, 1911 "NA INDIJO" — ZGODOVINSKI ROMAN — Ruski spisal G. P. Danilevski Preložil Al. Benkovič Čez pol ure sta dve kočiji v največjem diru drdrali od samostana proti severu, dvigali prašne oblake in se javljali z zvon-kljanjem in pokanjem bičev v nočni megli in tišini gozdnate okolice samostanske. Drugi dan je govoril ves.Pariz o izrednem dogodku: iz strogo zastraženega samostana Sain-Cyrskega sta ubežali isto •asno dve gojenki. Ustno sporočilo in časopisi so raznesli o tem mnogo čudnih in nedoumnih podrobnosti. Konon Zotov je zvedel o tem šele med zadnjimi. Ko so mu, pokazali listič "Le couranj," (Le courant (čitaj: 1 kuran) je nagli novičar.) ter je čital v njem, da je ena izmed ubežnic bila "lepa ruska gojen-ka", se mu je stemnilo pred očmi in malo da ni omedlel. Ni bilo več dvojbe: Dunja je ubežala. A kam, in kdo jo je odpeljal? Prva misel omeni j enega Zotova je bila ta, da bi nemudoma pričel iskati. — "Jaz sem njen očim, jaz sem prvi tukajšnji carski zaupnik" — je premišljeval. "Najprej bodo poklicali mene na odgovor. Zanemarjal jo je, bodo dejali, ni pazil nanjo ..." — "A kje naj iščem pomoči ? Kdo mi bo hotel zvesto pomagati?" Ko je prešteval v duhu svoje rojake gardemarine, se je ustavil pred vsem pri prebrisanem Alekseju Kasatkinu, ki je bil iznajdljiv bolj ko drugi. Kot prijatelj vdovca Te-kutjeva in še iz Moskve znanec Dunjin jo je obiskoval Kasatkin češče od drugih, izvrševal njena naročila, poznal njene misli ter bi utegnil dati kake migljaje glede nje. Na poti proti stanovanju Kasatkinove-mu se Zotov spomni, da je sam pred štirimi dnevi Alekseja odpustil v Haag. Poldrugi teden pred tem dogodkom je namreč holandski poslanec Kurakin obvestil Kasatkina o smrti njegove bogate tete in krstne kume v Moskvi, ki je zapustila Alekseju vse imetje. Knez Kurakin je založil na ime Kasatkinovo v Parizu znatno svoto denarja, ki so mu ga poslali iz Moskve, ter pozval Alekseja, naj sestavi za nasledstvo potrebne spise in naj zaradi podpisa in izročitve osebno pride v poslanski urad v Haag. Zotov je mislil, da se bo Aleksej, ko prejme dediščino, znova vdal prejšnjemu lahkomiselnemu življenju. A ni bilo tako; ko se je preskrbel s potrebnimi listinami, je sklenil brez odlašanja odpotovati v Ho-landijo. "Blagor mu, kdor ne hodi po potih nečistih," — se je tolažil Zofcov, videč, kako se je Kasatkin izpametoval ter postal ves drug: "Kako pomembna je smrt, ki nas kfsti, posebno, ako nam podeli dediščino." Zotov ni mogel drugače, kot da se je na tihem smejal, ko je gledal ponižen postni obraz Kasatkina, ki je bil še pred krat1.! i pravljica vseh pariških predmestij. Kasatkin je bil mnogim znan še iz domovine v Zamoskvorečji, kjer je kot deček in učenec latinske arhierejske šole delal uničujoče izlete v sosednje zelnike in vrte in se kot mladenič in gojenec novo-grajene mornarske šole v mastnem tednu (Mastni teden je predpustni teden.) s tovariši peljal v saneh, katere je vlekla šesterica grozno krulečih svinj, v goste k odličnemu buharskemu poslancu, ki je bil pred kratkim došel. Pariški zrak je še bolj razvnemal in iz-podbujal široko divjo nrav veselega ruskega gardemarina, ki je tukaj izpolnil tri in dvajseto leto. Kasatkin je bil krasno razvit, lepe rasti, širokopleč, rdečen in z golobljimi očmi, postal je kolovodja vseh neugnanih razposajencev. Napravili so mačjo godbo debelemu, napihnjenemu abbe ju; o belem dnevu prestrašili policijo s kričanjem — požar! roparji! morivci 1 — ali v polnočni tišini s spečega trga spustili v zrak snop prasketajočih, samodelnih raket — to so bila navadna dela Kasatkina in njegovih novin francoskih tovarišev. Še pred kratkim v neki temni poletni noči, ko je grozna nevihta rjula nad Parizom, šiloma odpirala vrata in okna. tei opeko metala s streh s streh, se je pre v* -nil Aleksei s prijatelji s sorbonske akademije premeniti prodajalniške napise v vsem ljudnatem predmestju. Mesto se je vzbudilo in zaječalo: nad prodajalnico izdelovavca mrtvaških rakev se je čitalo na gostilniški deski: "Zabavišče deda Piera", nad krčmo napis: "Prodaja kadila in sveč". Kabinet nekega zdravnika se je izpremenil v "mesnico" in nad vrati slovečega jezuitskega govornika in postečega se izpovednika je visela deska z napisom: "Učilnica za odrasle deklice". Poslednje nočno delo pariških navihan cev, katero je vodil Kasatkin, je bilo to, da so ugrabili majhen meden top z osamljene arzenalske bastije v predmestju Bour-donne, poleti tega leta. Odpeljali so gti pred nosom straži, privlekji-na most čez Seino, nabasali ter v temi dvakrat ustrelili iz njega navzdol po reki. Strah zaspanih prebivalcev je bil brezmejen. Vse te razposajenosti pa so uganjal tako spretno, da povzročiteljev niso mogli najti in jim kaj dokazati. Čez nek^j časa je Kasatkin navadno sam f>rišel k Zo-nvu ter se mu vsega izpovedal. Konon je samo zamahnil z rokami. — Oh! Ali, ali! Kaj ti je zopet prišlo na misel! — je rekel. Ko pa se je spomnil samega sebe, ga seveda ni izdal. In mahoma je postal ta Kasatkin, prvi razposajenec in navihanec v očeh Zoto ra, tiha voda, pritlična travica. Da, za poslednjega obiska v Saint-Cyru s Kono nom, ko je Dunja vnovič tožila o stiskanju, strogosti in dolgočasnosti, se spustila v iok in rekla: "umreti hočem, od žalosti bom sama sebi vtp!a življenje," ji je Igovoril Aleksej vpričo Zotova: "Oprostite, gospodična, čitajte poučne knjige, H vi j en je svetih očetov. Tukajšnje so se vam že priskutile, poiščite si slovanskih, ne zamerite, pošljem vam jih nekaj..." In poslal jih je. Ko je Zotov zvedel, da je Aleksej odšel v Haag, se je obrnil na druge gardemarine, a ti mu niso vedeli svetovati. Konon je šel h kraljevskemu prokuratorju ter stvar objavil redarstvu, obetajoč nagra-1o tistemu, ki mu pokaže sled za ubežniki. Obiskal je časnikarja, izdajatelja dnevnika, takratne "Gazette de France", od občinstva nazivane "Urad naslovov in ekstraordinarij". Cenzor ali urednik je povedal Kononu, da je francosko ubežnico bržkone odvel sorodnik mestnega vladike, poročnik kraljevske vojske; rusko gojen-';o pa je, kakor se čuje, ugrabil sorodnik prve deklice, sin plemenitnika iz Vendeje, "o veri janzenist, kršcenec markize Main-tenon. Urednik je pristavil, da je markiza silno razkačena zaradi tega dogodka in d? ;e na njeno prošnjo policija preiskala že ves samostan in okolico Saint-Cyra. (Dalje prih.) S prijateljem po svetil Dober zanimiv list, ki daje pouk, je najboljši človekov prijatelj. Dober list bogati človekovo znanje. Dober zanimiv Kst dela vam tovarištvo ob dolgih zimskih večerih. Tak list Jbote imeli, če si naročite družinski mesečnik NOVI SVET 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois VESTI O DOMOVINI (Nadaljevanje s 1. strani) in jih obdržali kot talce. Te ljudi streljajo po dvajset do dvesto naenkrat za prestopke, ki se sučejo od uboja enega nemškega častnika ali vojaka do javnih poškodb, nošenja orožja in "komunistične propagande". Menjanje denarja Iifopa se na vse mogoča načine, ^zakonite" in "protizakonit^. Med zakonito ropanje spada tudi tako-le: po radiu in z lepaki razglase, da tisočaki več ne veljajo in da jih jt treba v treh dneh zamenjati za stotake. Prvega dne je bil na banke naval, ko se je pa potem zvedelo, kako te tisočake zamenjujejo, ljudje več niso prihajali, da bi zamenjali svoj denar. Kajti za en tisočak bi izplačali deset stotakov. Dva ali tri proglase za ponarejene. Za druge daje pa prizna-nico, da se jih res prejeli. Tako da je tisti, ki je prinesel deset tisočakov, dobil nazaj enojra in priznanico so vse druge, kar jih niso razglasili kot ponarejene. Pa so iznašli še drug način ropanja. 2idom je bilo prepovedane hoditi po nekaterih ulicahj n. pr. po Ilici, po Zrin-ievcu, okrog glavnega kolodvora in drugod. Vendar so morale trgovine — ki so jih mnogi pozaprli iz strahu, da jih ne bi oropali — biti pod denarno kaznijo odprte. Ker se mnogi židje imali svoje trgovine na Ilici in po drugih ulicah, kjer niso smeli skoz, so jih najprej na njihovi poti kaznovali s petsto dinarjev globe in potem z njimi šli do trgovine in je odmrli. Vsak trgovec, naj bo ta ali drugi, ki ne bi odprt svoje trgovine, je bil lahko gotov, da je zrel za prisilno taborišče. Kajti to je bila kazen za zločin, če niste odprli trgovino. Koliko so jih lastniki zvečer še zaprli; polni blaga, zjutraj jih j~a našli prazne . . L'rl s.rajniki in dobri vstaši Greh bi bilo, Č2 bi rekli, da so vsi vstaši enaki, vsi krvoločni in vsi pripravljeni mučiti ujetnike. Med njimi so taki, ki so debri in postrežljivi, ki jim je žal za ujetnike kakor za same sebe, ker morajo nositi ,"u-niformo", ki jo sovražijo. Te sc prisilili k vstopu v vstaške vrste, ker ni bilo dosti tistih, ki so prostovoljno pristopili. Kakor med vstaši, tako je, merda še več, precej dobrih ljudi tudi med stražniki, tistimi, ki so prej bili v policijski službi. Ti se zgražajo spričo zločinov, ki jih počenjajo v Zagvebu in v Hrvatski. Ker vstaši niso imeli nobenega čleveka, ki bi ustrojil in vodil policijsko služoo v Zagrebu, so iz zapora privlekli prejšnjega policijskega poveljnika dr. liedekovlča in on ie zdaj spet na čelu zagrebški 1,-cliciji. Najhujši in najbolj pokvarjen človek v zagrebški policiji je Britvič, za njim pridejo Barakovič, Vaško, dr. Oreb in prej omenjena Cerov-ski in Jurek. Po pripovedanju stražnikov je v zagrebški policiji posebna soba za mučenje jetnikov. Sam v tej sobi nisem bil, o njej so mi pripovedovali stražniki. V tej sobi vstaši mučijo s posebnimi napravami, ki jih je s seboj prinesla "Gestapo", ki jih je tudi naučila, kako z njimi. IZREDNA PRILIKA za ljubitelje lepega povestnega berila se nudi samo za. nedoločen čas, ko je na izredni razprodaji krasna knjiga 416 strpni, ki vsebuje krasno povest 'Ena božjih Cvetk' stane po redni ceni $1.00, zdaj za nedoločen čas na razprodaji samo SO centov V zalogi je le omejeno število teh knjig, sezite.po nji takoj, zdaj, ko je vam na razpolago za polovično ceno. Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois m&mmm STANE LETNO SAMO $2.00 — NAROČITE SI GA SE DANES! 8 knjig za polovično ceno Iiriamo na roki kakih 50 izvodov vsake spodaj na'vedene knjige, katere objavljamo v razprodajo, dokler bodo na roki. Letos, ko ne bo Mohorjevih knjig iz domovine, imajo ljubitelji lepega berila lepo priliko, da si naroče te knjige, ki jih tu objavljamo za polovično ceno. Te kn jige so: 'MALI ANGLEŠKI WEBSTERJEV BESEDNJAK", ki ga uporabljajo v osnovni šoli _______________________________________ 30c "CELJE", zanimiv opis mesta Celja ih njega okolice_____________ 40c "NA NOGE V SVETI BOJ", zanimiva knjiga, ki jo je spisal pok. škof Jeglič ____________________________________________________ 30c "OB SRE3RNEM STUDENCU" (zanimiva povest) ............ 50c "OČE BUDI TVOJA VOLJA" (Povest iz Istre)___________50c "TARZANOV POVRATEK" (v sliki in povesti 2. knjiga ).„. 45c "OD SRCA DO SRCA" (1. in 2. zvezek) preje____________________ 50c "ZA DOMAČIM OGNJIŠČEM" (povest)__________ _ 25c * t V -"" Prodajna vrednost__________ $3.20 Zdaj dobite te knjige, dokler zaloga ne poide za--SAMO. $1.60 Naročila je poslati na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Rd. Chicago, Illinois J. M. Trunk i Vidim precej sarkastične o-pazke na Angleže, ker se ne zganejo, ko Rusija težko diha. Well, jaz sem v malem marsikaj doživel, ko postanejo lju dje nestipni, ker ne poznajo razmer. Politika je najmanj nesebična, in le nesebičnih -Angležev bo vrlo malo. Dokler ni tehtnih in neovrgljivih dokazov za kako nameravano in zavestno zadržanje, bi jaz pr: sodbi ne bil prenagel in niti ne preoster, ln če tudi Angleži sami postajajo nemirni. Neki ljudje mislijo, da je treba sa mole s prsti počiti, pa bi vse šlo. Zdaj prihaja na dan, da je bilo v začetku klaverno pri orožju in pri vsem. Pravo ču do je, da Dunkirk ni bil še huj-ti, ali poraz v Grčiji še večji. Nemci so se pripravljali noč in dan, pet let, in delajo zdaj še dve leti noč in dan brez vsakih debat in vsakega pomisleka na stroške. Kje drugje de-ba tirajo ža vsakcy puško. Kadar 'nastane sila, niti biljoni ne delajo prehitro. Videl sem sliko, da je imel amerikanski vojak pri zadnjih manevrih leseno strojnico (le za markiranje . . .) ker še ni dosti narejenih mašinskih pušk. Je zelo verjetno. Sadite, če imate razloge, nestrpni pa ne postajajte, ker prav sedanja vojfra ni noben špas. * Hrvaški ban dr. Šubažič, ki se zdaj mudi v Kanadi, je povedal tam merodajnim krogom, da to, kar se zdaj dela na Hrvaškem, ni delo pravih Hrvatov ali hrvaškega naroda. Upajmo vsaj in verjamemo, saj se precej dani tudi v hrvaških glavah. Vsa mizerija je v tem, da je bilo sedanje delo sploh mogoče in se med Hrvati, že prej ni zjasnilo. Potrpi-mo, tudi pred danom mora priti zarja, potem tele pride beli cian. Zdaj je, kakor je in slabo je. Morda pa zjasni tudi to, kar je danes manj dobrega, da bo bolj jasno pozneje. Precej antisemitizma je zdaj v Zagrebu, pa le Hitlerevega antisemitizma, in ta antisemitizem je najslabše vrste, rasna mržnja, ki ne spada med kolie-caj civilizirane ljudi. Sem pa tudi jaz za antisemitizem, kadar gre za potrebno omejitev prevelikega vpliva Judov, ki druge tlači kakor mora. ♦ Dozdaj je bilo med Hrvati preveč nekega semitizma, preveč judovskega vpliva, in morda je tu razlog, da je prišlo do sedanje mizerije. "Beli Zagreb", je v resnici—judovski Zagreb. Ali se cbrača? Zdaj v Zagrebu . poslušajo, kako se Herr Hitler odkašljava, in Hitler je hud na Jude, in v Zagrebu morajo biti enako hudi na Jude. To je antisemitizem tam v Zagrebu danes. Vidim, da so prepovedali vsako ženitev med kakim Judom in arijcem, in zapretili tudi, kakor je aanes v navadi, če gre tudi za glavo. Vsak uradnik bo na cesti in raje kamnje je, ako bi j s-e zatelebil v kako Judinjo. Ampak že prej sem videl t nekaj sitnosti pri ti- antisemit-ski robi. Menda je sam vodja Pavelič poročen z Judinjo in še drugi izmed sedanjih-velja-kov. Ali je res tako, ne vem, videl pa sem, da so vsaj take Judinje proglasili za "častne" Judinje in ostanejo tako lahko na svojih mestih. Pomagat si mora znat! Nekaj pametnega antisemitizma je na mestu, Hitlerov antisemitizem pa ni na mestu. DR.J0HN J. SMETANA 1 OPTOMETRIST Pregleduje oči in predpisuje očala "23 LET IZKUŠNJE 1801 So. Ashland Avenu« TeL Canal 0523 Uradne are: vsak dan od zjutraj do 8:30 z»ečer J DR. H. M. LANCASTER Dentist 2159 West Cermak Rd. (ogel Leavitt St.) Telefon Canal 3817 CHICAGO, ILL. 300 svetih maš letno v življenju in po smrti, so deležni člani "Mašne zveze za Afriko". Članarina enkrat za vedno 25c za vsako osebo, živo ali umrlo. — Naslov: DRUŽBA SV. PETRA KLAVERJA za afriške misijone, 3624 W. Pine Boulevard, Dept. A, St. Louis, Mo. PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CHICAGI Louis J. Zefran 1941 W. Cermak Rd., Chicago, Illinois Phone Canal 4611 NA RAZPOLAGO NOČ IN DAN. _ ft V i — Najboljši avtomobili za pogrebe, krste in ženitovanja — Mrtvaška kapela na" razpolago brezplačno. — CENE ZMERNE. m S Nove plačilne knjižice ZA DRUŠTVA K. S. K. J. Trpežne vezane v platno, narejene za 12 let. Velikost 4^x3 inčev, primerna velikost za žep. Tiskane na dobrem pismenem papirju s pivniki, po kakoršnih društva vedno poprašujejo. Na platnice pride tiskano ime društva, ki jih naroči. 50 knjižic____$8.50 — 100 knjižic^___$13.75 Pri višjih haročilih dodaten popust. Knjigama Amerikanski Slovenec 184^ W. Cermak Rd., Chicago, Illinois a "i S iri