Odgovori na vprašanja volivcev
Bralcem Tribune se opravičujemo, ker zaradi obsega odgovorov in vprašanj ne moremo obja-viti vseh istočasno, zaradi tega bomo objavljali odgovore v več številkah Javne tribune.
KRAJEVNA  SKUPNOST
»MILAN MAJCEN« in »HINKO SMREKAR«
Preimenovanje Lepodvorske, Tržne in Gasil-ske ulice.
O d govor:
Glede preimenovanja Lepodvorske ulice bi bil postopek enak kot za KS Hinko Smrekar. Pri-pominjamo pri tem le še to, da smo v letu 1969 imenovali neko ulico v Sentvidu oziroma Viž-marjih z imenom borca NOV Flander Boga — Kljusovega Jože, pa ne bi mogli sedaj, ko so že na tej ulici nabite hišne številke z nazivom Flandrova ulica, premeščati te ulice iz tamoš-njega območja v območje vaše krajevne skup-nosti, to je na Lepodvorsko ulico. Glede izbire imena za novo ime Lepodvorske ulice bi se bilo povezati z občinskim odborom ZZB NOV, ki je že pri dosedanjem imenovanju ulic v letu 1969 in 1970 ves čas sodeloval s tukajšnjim pristoj-nim referentom za imenovanje ulic, pa bi vam občinski odbor dal mogoče na razpolago še raz-položljiva primerna imena.
Vsekakor bi bilo treba o nameravanem no-vem imenu sklepati na vaših zborih volivcev in predlog pismeno posredovati naši strokovni službi.
KRAJEVNA SKUPNOST »LITOSTROJ«
Vprašanje barak v Korotanskem naselju. Kdo je lastnik teh barak, ali TZ Htostroj, ali občina Ljubljana-Šiška.
O dg ovor:
Oddelek za družbene službe in splošne zadeve je poslal dopis št. 2/1 — z dne 19. 3. 1970 KS Litostroj s prošnjo, da bi se pri načelniku od-delka Branku Lamutu zglasil predstavnik KS, kateremu je navedeno območje poznano, da bi lahko pri strokovni službi ugotovili na katastr-skih mapah lego teh barak in katastrske šte-vilke parcel zaradi nadaljnjega postopka ugoto-vitve lastništva zemljišča oz. zgradb.
KRAJEVNA SKVPNOST »VIZMARJE—BROD«
Vprašanje imenovanja ulic in oštevilčenja hiš v naseljih na območju Vižmarje—Brod.
Odgovor:
Ze v začetku leta 1970 smo dostavili posebni komisiji pri Skupščini mesta Ljubljana izdelan osnutek predloga za imenovanje 83 novih ulic. Glede na pripombe te komisije je glede teh imen ulic ponovno razpravljal tukajšnji svet za splošne in notranje zadeve dne 17. 3. 1970, zato bo sedaj poslan Skupščini mesta Ljubljane do-polnjen predlog za preimenovanje ulic, Priča-kujemo, da bo Skupščina mesta Ljubljana o tem predlogu razpravljala na prvi ali drugi prihod-nji seji ter sprejela odlok o spremembi odloka iz leta 1968 o preimenovanju ulic, v katerem bo zajeto tudi teh 83 novoimenovanih ulic.
KRAJEVNA SKUPNOST »VODICE«
Na zboru volivcev je bilo postavljeno vpra-šanje razširitve pokopališča v Vodicah, ki je že prenapolnjeno.
O dgovor:
V zvezi s tem se je že dne 16. 3. 1970 zglasil predsednik KS Vodice na oddelku za družbene službe in splošne zadeve in sporočil, da je pri Ljubljanskem urbanističnem zavodu že naročil urbanistično dokumentacijo. Naši strokovni službi je dal konkretni predlog, naj bi se poko-pališče razširilo na parcelo 47 k. o. Vodice. To parcelo bo naša strokovna služba dala oceniti po sodno zapriseženem cenilcu, nato pa bomo
stopili v stik z lastnikom zemljišča glede everi-tualnega odkupa. Oddelek za družbene službe in splošne zadeve bo naročil tudi tozadevni de-lilni načrt, ker bi od parcele 47 k. o. Vodice pri-šlo za razširitev pokopališča v poštev navedeno zemljišče le delno.
KRAJEVNA  SKVPNOST »TRNOVEC—TOPOL«
Predlog, da se naselji Trnovec in Topol pre-imenujeta, in sicer naselje Trnovec v Ločnico in naselje Topol v Katarino.
Odgovor:
KS Trnovec Topol je načelnik oddelka za družbene službe in splošne zadeve poslal dopis št. 2/9-015-143/69 z dne 18. 3. 1970 z naslednjo vsebino:
Preimenovanje teh dveh naselij ne moremo iz-vesti takoj, ker moramo predhodno ugotoviti dejstva, ki naj opravičijo preimenovanje. Poleg tega pa moramo ugotoviti, zakaj sta bili ti dve naselji že enkrat preimenovani. Kot je znano sta že nosili imeni, kakršni zahtevate sedaj.
O vašem predlogu smo seznanili svet za sploš^ ne in notranje zadeve Skupščine občine Ljub-ljana—Siška na njegovi 4. redni seji dne 17. 3. 1970.
Vašo vlogo pa bo navedeni svet obravnaval, ko bo dostavljena vsa dokumentacija. Zato vas prosimo, da vašo zahtevo o preimenovanju na-vedenih naselij obširno pismeno utemeljite in jo pošljete na naš naslov, pri čemer vas prosi-mo, da tudi sami po možnosti zberete vso raz-položljivo dokumentacijo oziroma podatke o tem, ob kakšni priliki in kdaj je nastalo pre-imenovanje obeh naselij.
KRAJEVNA SKUPNOST »MEDVODE«
ZA NASELJA LADJA, ZG. SENICA IN SP.
SENICA
Kako je z ureditvijo zemljišč na kopališču ob Sori?
O dgovor:
Poslan je bil dopist št. 2/1 — z dne 19. 3. 1970 KS Medvode s predlogom, da se pri načelniku za družbene službe in splošne zadeve Lamut Branku zglasi predstavnik KS, kateremu je na-vedeno območje znano, da bi na katastrski ma-pi ugotovili številke parcel, ki so last Košenina Adolfa in Jamnika. Glede na ugotovljeno po-trebo bi potem upravni organ pokrenil posto-pek za eventualno pridobitev zemljišč pogodbe-nim potom, ali pa mogoče tudi potom razlastit-
ZBOR VOLIVCEV OSNOVNE SOLE FRANCA ROZMANA V ŠENTVIDU
Volivci zahtevajo od pristojnih organov skup-ščine, da preprečijo kršenje kupnih pogodb za nakup stanovanj na račun nenadnih podražitev novih stanovanj.
Odgovor:
Pogodba je sporazumno izražena in zapisana volja pogodbenih strank in spada v področje civilno-pravnega razmerja, takšna razmerja pa po zakonu urejajo sodišča. V kolikor je pogod-ba sklenjena npr. med gradbenim podjetjem in kupcem stanovanja, potem o sporu med stran-kama zaradi kršenja pogodbe razpravlja edino-le pristojno občinsko ali okrožno sodišče, pri-stojnost med obema pa je razdeljena glede na višino same kupnine. Darektnega posredovanja glede eventualne razveljavitve pogodb skup-ščina občine kot taka napram sodišču nima. Glede na prakso, ki jo je zavzelo Vrhovno so-dišče, pa v kupni pogodbi določena cena, ki je bila glede na prejšnjo zakonodajo obvezna za obe stranki, ni več po novi praksi nespremen-ljiva, ampak se glede na spremenjene razmere, zlasti glede na podražitev, lahko spreminja. Več o tem je možno zvedeti potom organov pravo-sodja.
22. volilna enota — zasebna obrt
Sprejmejo se informacije o razvoju obrti na našem terenu. Čimpreje pa se naj uredijo na-slednja vprašanja:
—  davčna politika in vodenje knjig
—  priznajo   naj   se   stroški,   ki so v zvezi z opravljenim prometom
—  uredi   naj   se vprašanje, kako zavarovati svojce   obrtnikov   pod   pogoji,   kot so za ostale zaposlene v obrti.
OdgovOf:
Smernice za vodenje davčne politike so bile sprejete v letu 1968 in je zaradi tega skupščina SR Slovenije izdala priporočilo za vodenje in izvajanje politike prispevkov, davkov in taks. Ta priporočila je sprejela tudi naša občinska skupščina.
V  zvezi z gornjimi priporočili so bili podvze-ti ukrepi za pravilnejše in doslednejše izvaja-nje davčne politike, povečanje kadra v davčnih upravah,   dodelitev   posebnih   sredstev   tako s strani federacije in republike za modernizacijo in napredek davčnih uprav.
Z novo davčno politiko se namerava podpreti delovne obrtnike, zatreti pa vsako špekulacijo in neupravičeno bogatenje.
V   letu   1970  se  je pristopilo k proučevanju novega davčnega sistema in vodenja poslovnih knjig tako, da bi zadeva zaživela v letu 1971. O uvedbi novitet in sprememb zakonitih pred-pisov bo javnost obveščena preko dnevnega ča-sopisja, radia in televizije.
Vodenje poslovnih knjig ostane v letu 1970 neizpremenjeno tako, da vsak prispevni zave-zanec, ki preseže 15.000 din čistega dohodka, mora voditi poslovne knjige v smislu Pravilni-ka o vodenju poslovnih knjig za zasebno obrt in gostinstvo.
Mnenje davčnih organov je, da naj bodo po-slovne knjige enostavne in pregledne tako, da ne bo težav za vodenje poslovnih knjig.
Stroški, ki se priznajo kot odbitna postavka pri opravljanju obrtne dejavnosti, so objavlje-ni v 88. členu zakona o prispevkih in davkih občanov (Ur. list SRS št. 7/69), sprememba tega člena pa je bila objavljena v Ur. listu SRS št. 40/69 in velja od 1. 1. 1970 dalje. Z omenjeno spremembo se priznajo kot odbitna postavka še naslednji stroški:
—  potni in drugi stroški zavezanca v zvezi z deli, opravljenimi izven poslovnega sedeža;
—  izplačila za delo v zvezi z vodenjem po-slovnih knjig;
—  davek na tujo delovno silo;
—  prispevki za strokovna združenja,
—  drugi reklamni stroški;
—  zavarovalne premije za zavarovanje delav-cev za primer obratne nezgode.
89. člen cit. zakona o prispevkih in davkih občanov našteva stroške, ki se ne upoštevajo kot stroški, med njimi tudi stroški za prispevek za socialno zavarovanje zavezanca in njegovih družinskih članov, ki niso v delovnem razmer-ju z zavezancem.
Prispevni in davčni zavezanci se pogostokrat obračajo na davčne organe glede raznih davč-nih olajšav in priznavanja stroškov. Pripomniti je, da bi se morali glede tega posluževati svo-jega stanovskega združenja in obrtne zbornice, ki bi njihovo stvarno upravičene težnje in predloge posredovale pristojnim forumom (zve-zi in federaciji). Davčni organi pa bodo vse za-konske spremembe izvajali dosledno.
KRAJEVNA SKVPNOST PODUTIK IN SKARUČNA
KS Podutik in KS Skaručna vprašujeta ozi-roma predlagata ponovno kategorizacijo kmetij-skih zemljišč.
O dgovor:
Vprašanje se lahko nanaša:
1.  na   razvrstitev   katastrskih občin v proiz-vodne skupine;
2.  na klasifikacijo kakovosti zemljišča (boni-tetni razredi).
Ce je mišljena korektura sedanje razvrstitve katastrskih občin v proizvodne skupine (odlok o prispevkih in davkih občanov Glasnik št. 26/69) bi povdarili, da je ta razvrstitev plod po-drobnega dela posebne komisije, ki je svoj predlog že v aprilu 1969 poslala v razpravo vsem krajevnim skupnostim. Pripombe na pred-log so podale naslednje krajevne skupnosti: KS Bukovica — Šinkovturn za k. o. Vesca, Buko-vica in Sinkovturn, KS Dravlje za k. o. Drav-lje, KS Vižmarje Brod za k. o. Vižmarje in KS Medvode za k. o. Studenčnice. Svet za kmetij-stvo in gozdarstvo občine Šiška je pripombe delno upošteval in sicer tako, da je predlog ko-misije korigiral pri razvrstitvi katastrskih ob-čin Vižmarje in Studenčnice, kar je sprejela tudi občinska skupščina. S tem naj bi bile raz-vrstitve dokončno urejene.
Komisija, ki je pripravljala predlog razvrstit-ve katastrških občin v proizvodne skupine je pri svojem delu na terenu ugotovila, da so ka-tastrske občine zelo neenotno klasirane glede na dejansko boniteto tal. Odstopanja so zelo velika, ker so nekatere k. o. (Dravlje, Šentvid,
Vižmarje, Gamelje, Smartno, Tacen) celo za eden, dva ali več razredov ostreje ocenjene, medtem ko so nekatere k. o. (Zbilje, Hraše, Za-poge, Vodice, Polje in Vesca) za eden do dva razreda nižje klasificirane, kot bi morale biti glede na dejansko kakovost zemljišč. V razvr-stitvi k. o. v proizvodne skupine je bil zato od-ločilen kriterij klasificiranje, ki je skušal ne-enotnost bonitiranja izravnati s posebnim ko-ličnikom (od 0,6—1,2). Ta količnik bi lahko od-pravili, če bi zahtevali ponovno bonitiranje kmetijskih zemljišč, seveda po enotnih kriteri-jih. Če so občani na navedenih zborih volivcev menili, da bi bila zaradi pravične obdavčitve (bonitiranje zemljišč ima na višino prispevka mnogo večji vpliv, kot pa sama razvrstitev v proizvodne skupine) potrebna ponovna klasifi-kacija zemljišč, moramo poudariti, da je to zelo drag in dolgotrajen postopek, ki bi zahteval znatna sredstva — okoli 600.000 din (60 milijo-nov starih din) in ne bi bil v enem letu oprav-ljen.
Na seji sveta za gospodarstvo je bilo izraženo mnenje, da so mnogi zasebni kmetje oškodo-vani, tudi zato, ker niso zahtevali registracije spremembe kultur pri katastru. Precej prime-rov je, da so se kulture spremenile, iz njive je na primer postal travnik, bivše kmetijske po-vršine so se že pred leti spremenile v gozdne površine, vendar, ker te spremembe niso v ka-tastru knjižene, se obračunava katastrski doho-dek kot da teh sprememb ni. Vemo pa, da je katastrski dohodek pri travnikih nižji, zato bi bil tudi prispevek sorazmerno nižji, pri gozdnih površinah pa se plačuje prispevek le od količi-ne posekanega lesa. Vse to pa ima v mnogih primerih večji pomen, kot pa sama razvrstitev v proizvodne skupine.
Sedanja razvrstitev katastrskih občin v pro-izvodne skupine je bila izvedena po principu, da se v določeno skupino razvrsti celotna ka-tastrska občina. So pa primeri, da lahko del k. o. po svojem reliefu bistveno odstopa. V Podutiku so na primer nekatere kmetije izra-zito višinske, čeprav celotna k. o. ni višinska. Zato imajo taki kmetje pravico, da bodisi sami ali prek svoje krajevne skupnosti zaprosijo za davčne olajšave, ki se individualno rešujejo. Krajevnim skupnostim ponovno priporočamo, da preverijo, katere kmetije bi prišle v poštev za davčne olajšave. Prošnje naj vložijo na Svet za finance občine Siška. Načelno je o davčnih olajšavah razpravljala tudi občinska skupščina, ki se je strinjala. da se bodo upravičeni primeri pozitivno reševali.
KRAJEVNA SKVPNOST BUKOVICA—ŠINKOVTURN
KS Bukovica—Šinkovturn predlaga gradnjo industrijskega objekta na njenem območju.
O d g ovor:
Pri odločitvi, kje naj se gradi določen indu-strijski objekt, je treba predvsem upoštevati, če so zagotovljeni osnovni pogoji in to:
—  v neposredni bližini mora biti surovinska baza (surovine potrebne za proizvodnjo);
—  delovna sila, ki je potrebna za proizvod-njo;
—  energetski   viri    (elektrika,   plin,  premog, voda) za potrebe proizvodnje;
—  prometne zveze (cesta, železnica) za dovoz surovin oziroma za prevoz izdelkov.
Seveda niso vse industrijske dejavnosti enako zahtevne. Če je potrebno mnogo surovin, mora-jo le-te biti v bližini, mnogokrat pa je lahko bolj pomembno, da so zagotovljeni energetski viri, delovna sila oziroma prometne zveze.
Konkretno bi na območju KS Bukovica— Šinkovturn lahko uspevala taka industrija, ki bi proizvajala artikle, pri katerih prevoz suro-vin iz oddaljenejših krajev ne bi predstavljal previsokih stroškov v proizvodni ceni, oziroma če bi se višji prevozni stroški kompenzirali na drug način (cenejša delovna sila, cenejša grad-nja objekta in podobno).
Verjetno na ustanovitev novega industrijske-ga podjetja v sedanjih pogojih ne moremo ra-čunati. V poštev bi eventualno prišla gradnja ločenega obrata nekega že obstoječega indu-strijskega podjetja, ki se širi in kateremu se-danja lokacija te razširitve ne dopušča. Takemu podjetju bi se morala omogočiti primerna lo-kacija in nuditi ugodne pogoje za gradnjo ob-jekta ter zagotoviti zadostno število delovne sile. Vse to je le teoretiziranje, kajti le po-drobni ekonomski izračuni za konkretno proiz-vodnjo lahko pokažejo, če je ekonomsko upra-vičeno graditi industrijske objekte na tem ob-močju.
KRAJEVNA SKVPNOST STANEŽIČE—MEDNO
KS Stanežiče—Medno sprašuje kam gredo sredstva 4 % stanovanjskega prispevka.
O d g o v o r :
Do uvedbe reforme v avgustu 1965 so se sred-stva 4 % stanovanjskega prispevka zbirala pre-težno v občinskem stanovanjskem skladu. Le-ta je dajal stanovanjske kredite posameznikom in to običajno v razmerju 50 % interesenti in nji-hove delovne organizacije ter 50 % stanovanjski sklad. Z uvcdbo gospodarske reforme so bili stanovanjski skladi likvidirani, njihova sred-stva so prevzele banke, ki še vedno dajejo v okviru razpoložljivih sredstev stanovanjske kre-dite na podlagi stanovanjskega varčevanja, pri čemer obrestna mera ne sme biti nižja od 2 %, rok vračila pa sme trajati največ 20 let.
Od leta 1966 ostaja 4 % stanovanjski prispe-vek delovnim organizacijam, ki ga lahko ko-ristijo   za   naslednje   namene:
—  oročanje pri poslovni banki za stanovanj-ske kredite, ki jih lahko koristijo bodisi delavci te delovne organizacije ali delovna organizacija sama za gradnjo stanovanj;
—  dajanje kreditov delavcem, ki gradijo sta-novanja;
—  financiranje gradnje stanovanj  za oddajo v najem  (najemniška stanovanja).
Poleg tega pa so morale delovne organizacije od 4 % zbranega stanovanjskega prispevka iz-ločati za subvencioniranje stanarin naslednje odstotke: v letu 1966 — 34%, v letu 1967 — 25,5 %, v letu 1968 — 17 % in v letu 1969 in prvem polletju 1970 — 8,5 %. Ta sredstva so se
uporabljala za subvencioniranje stanarin zaradi prehoda na ekonomske stanarine. V letu 1968 pa je bil sprejet republiški zakon o prispevku za zgraditev stanovanj udeležencem NOV, ki določa, da morajo od 1. 8. 1968 delovne organi-zacije od prispevkov za stanovanjsko izgradnjo izločati 20 % za gradnjo stanovanj borcev. To-rej letos v drugem polletju bo veljala naslednja delitev 4 % prispevka za stanovanjsko izgrad-njo:
—  z 80 % prispevka, oziroma 3,2 % od bruto osebnih dohodkov razpolagajo delovne organi-zacije, kjer je ta prispevek obračunan;
—  20 % oziroma 0,8 % od bruto osebnih do-hodkov pa delovne organizacije izločajo na po-seben račun pri SDK za gradnjo stanovanj bor-cem NOV.
Kako delovne organizacije uporabljajo sred-stva stanovanjskega prispevka, je odvisno od njihovih samoupravnih odločitev.
KS Stanežiče—Medno sprašuje kaj je z grad-njo nove trgovine v Mednem.
Gradnja nove trgovine v Mednem se res ne-koliko preveč zavlačuje, za kar obstajajo tudi objektivni razlogi. Današnja situacija je na-slednja:
Trgovsko podjetje Prehrana je že sklenilo s skladom za komunalno urejanje zemljišč po-godbo o oddaji zemljišča, kjer bo stala nova trgovina. Standard, ki je izdelal idejni projekt je od Prehrane že prejel soglasje k projektu ter naročil Ljubljanskemu urbanističnemu zavodu (LUZ) izdelavo lokacijske dokumentacije, ki pa še ni končana. Po izjavi predstavnikov Stan-darda, le-ti pričakujejo, da bodo te težave v kratkem odpravljene in zato lahko računamo, da bo letos ta trgovina zgrajena.