92. številka. V Trstu, v sredo 18. novembra 1891. Tećaj XVI. „EDINOST" 'shaja dvakrat na teden, vsako sredo in soboto ob 1. ari popoludne „Edinost" stane: 2» vse leto jI. 8. — ; izven A vat. 8.— gl. la polu leta „ 3.—: „ « 4.50 „ za četrt leta „ 1.50; , „ 2.25 , Posamične Atevilke se dobivajo v pro-dajalnicah tobaka ▼ Tratil po & nor., T O-orioi in v Ajdovščini po 41 no*. Na naročje brez priložena naročnina M •ipravniitvo na ozira. EDINOST Oglaai in oznanila se račune po 8 nov vrtnica t petitu ; 7.a naalova i debeliasl črkami se plačuje prostor, kolikor bi ga obseglo navadnih vrstic. Poslana, javne zahvala, osmrtnica itd. i« račune po pogodbi. Vsi dopisi ne pošiljajo uredništvu Piazia Catterma nt. 2. Vsako piHmo naoru biti Irankovano ker nefrankovana se ne sprejemajo. Rokopini »e ne vračajo. Naročnino, ruklnnutcije tu inserate prc-jema npravnlitvo Piazia CaRerma it. 2. Odprte reklamam je o proste poštnine. Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko. »V rdion.t J» m 1 „In mi vsprejmemo usiljeni nam boj"! čitatelji naši ne še spominjajo člankov, v kojih smo pisali o naših poslancih, o njih taktiki gledč naših teženj, gledć vlade in gledč drugih slovanskih zastopnikov. Mi v „naši kratkovidnosti* nismo se bali povedati našim čitateljem, da naši poslanci niso na pravem potu, ako podpirajo ono vlado, kojo naši čitatelji že poznajo, ako so le količkaj pazljivo čitali in zraven lc nekoliko mislili; da naši poslanci niso na pravem potu, ako nasprotujejo zastopnikom češkega naroda, koji jedini se niso zbali na vsa usta povedati gospodom v veliki palači želje svojih vo-lilcev, in v obče: želje avstrijskih Slovanov. V „naših robatih in zlikov-nih napadih" drznili smo se trditi, da Hohenwartov klub je ona vez, katera veže naSe poslance na rokah in nogah in videli smo v naši „pri pr ob ti kratkovidnosti", da ostanejo naši poslanci le tedaj poslanci naroda, ako zapustć Ilohen-wartov klub, koji jih veže na vse strani, in ako uapuejo vse moči v dosego naših pravic. To smo pričakovali v „svoji kratkovidnosti*. In v tej „priprosti kratkovidnosti" smo se le čudili, kako je možno našim poslancem podpirati zistem, ki nam je povodom zadnjih isterskih volitev tako odločno povedal, kaka načela so mu Todilna. Čudili smo se, da se naši poslanci pustč tako za nos voditi, ko vender baš oni morajo najbolj poznati ves politični položaj, ko so vender le videli, kako se vlada polagoma oddaljuje od njih. In mi v svoji „priprosti kratkovidnosti" smo davno že slutili, da g. Taaffe ne potrebuje več naših poslancev, temveč da je že poklonil srce in dušo nemški levici: razna vladna glasila naznanjala so strmečemu svetu prepoved o blagih lastnostih nemške levice. Vsaka PODLISTEK. Izlet na Krn. Iz popotne torbice Josipa Podhumskega. (Dalje.) Velika skala, na koji sem stal se mi je utrgala. Tako visečemu nekaj trenotkov med prepadom in nebom, začelo mi je, srce glasno biti, vsak njega udarec bil mi je nož v prsa; noge bo mi tolkle ob steno, tako, da so me začela stegna boleti. Visel sem tako v največji nevarnosti. Pod mano zijal je prepad, kakih dve sto metrov nad mano plavala sta orla, pozdravljajoča se strašnim gladom novi plen, na kojega se izvest.no vržeta in daleč na okoli razlegal se je votli grom utrgane skalo. Leva roka mi je že skorom obnemogla in ni kazalo druzega, nogo, ali spustiti so v prepad, kjer bode koj vsemu konec, ali pa zgrabiti za travo, ki je rastla nad menoj ter »e potegniti, če se mi ne utrže, iz prepada. Oe so mi pa utrže, izgubljen sem za VBelej. V tem obupnem boju za živenje, zgrabim krčevito za travo, z levico pa, koja mi je Že skoro otrpnila, spustim hitro skalo. Kako sem se potegnil iz žrela, ne vem, le toliko se še spominjam, da sem osobna prememba v ministerstvu Taaffe-a prinesla nam je nov dokaz, kako osnovane so bile naše Blutnje. Zato Brno pa tudi pričakovali od naših poslancev, da podajo g. Taaffe-ju roko t slovo, ker za naš narod je vender boljše, da se prej ko prej zavemo resnosti položaja, nego da se zopet in zopet damo mamiti po — fantomih. V tem smo pa bili res tako „priprosto kratkovidni", da nismo v vsej dobi sedanjega državnozborskega zasedanja mogli pogoditi, so-li naši poslanci tako hudobni, da se družijo i istimi, ki nam povsod le nasprotujejo, ali pa so tako kratkovidni, da ne vidijo, kaj se ž njimi godi in kako Blabo se jim plačuje lojalno njihovo postopanje nasproti vladi. Srce nas je bolelo, ko smo čitali v listih, kaj se vse ne godi z našimi zastopniki. Mi ubogi Slovenci poslali smo v državni zbor cvet naših mož, izbrali smo najboljše zagovornike, in mi, koji smo bili vedno ponosni na svoje zastopnike, gledati smo morali, kako jih polagoma odmikajo od mize, pri koji se drugimdobro godi. Iz začetka smo jih v naših srcih pomilovali in tolažili smo se, da se menda boje strmoglaviti vlado iz ozirov, koji so nam morda nepoznani. Pozneje polastil se nas je strah, do so se zastopniki naši toliko izpozabili, da mislijo najpoprej na-se in potem še le na svoje volilce. Zato pa se nismo bali povedati, da se mi za take poslance ne bi mogli nikakor ogrevati, in pazljivo smo po liatih iskali, kaj in kako mislijo naši zastopniki. In ker so se poslanci naši — vzlic temu, da so jih dosledno vedno bolj oddaljevali od vladne .mize in so se prezirale zahteve naše — z vsemi štirimi tiščali v bodočo držav-nozborsko večino, mislili smo že v svoji „priprosti kratkovidnosti", da bi se nam znali poslanci slednjič še izneveriti, pozabivši svoje volilce, samo da jim g, Taaffe ostane milostljiv. se ves tresel in da nisem mogel niti na nogah stati. Ležal sem dlje časa tukaj na travi, kar prilazi k meni g. K., sluteč nevarnost po kričanju orlov. Dolgo časa nisem mogel priti toliko k sebi, da bi mu bil mogel povedati, kaj se mi je pripetilo. Ko se nekoliko pomirim, izpustim vse očnice in po vseh štirih ležem k ostalim izletnikom, ki so bili ostali pri stanu; g. K. pa je lezel po strmini vedno višje. Kozarček žganja me je še-le toliko okrepčal, da ne mi je vsaj nekoliko povrnil prejšnji humor in da sem mogel pripovedovati, kaj se mi je bilo prigodilo. Resnici na ljubo mi je priznati, da še sedaj, ko ae spomnim onega strašnega trenotka, se mi ustavi kri po žilah, nek mraz mi preleta vse ude in pero mi zaostaja. hoteČemu zapisati, kako tesno mi je bilo pri srcu, borečemu so s smrtjo. Da, da, hudo je bilo, napeti je bilo treba vse sile — niti toliko časa nisem imel, da bi bil izgovoril one tri sladke besede, ali pa zaklical na pomoč. A čudno, kakor malo otroče, kedar se mu kaj pripeti, začne mamo klicati in so zateče v nje zavetje, tako je bilo tudi takrat z mano, ker oni hip, ko sem za travo grabil, izdahnil sem : Mama ! mama ! Bal sem se ves popoludne, da ne bo- „Stojte!" vzkliknili smo slednjič in povzdignili smo svoj in volilcev glas proti našim zastopnikom, zahtevajoči od njih, naj vender dobro gledajo kaj delajo. To storiti bila nam je sveta dolžnost, vsaj volilec ni več mrtvo orodje, s kojim naj bi se visoke glave igrale. In kaj smo dobili v odgovor, mi „konfuzni radikalci" od onih, koji so zagovarjali poslance naše in njih delovanje P Evo vam : „Edinosti" na njene robate, pr&v zli-kovske napade na kranjske poslance odgovarjamo samo to-le : „Kdo so je potegoval za slovenske šole in urade na Primorskem? Kdo je po* jašnjeval rovanje iredentistov v Trstu in Primorji P Pistin dotičnoga Članka v zadnji „Edinosti" naj ne sedi doma za pečjo, naj pride marveč na Dunaj, naj opazujo delavnost slovenskih poslancev, potem naj Bodi, in gotovo se bode njegova sodba glasila vse drugače, kakor sedaj. Kranjskim slovenskim poslancem se ni treba bati nobene primere, zlasti ne h poslanci, s katerimi se v priprosti nevednosti svoji ponaia „Edinost"! To so nam dali v odgovor oni, koji so vedno hvalili naše zastopnike. Mi smo bili „pisuni", mi smo bili „robati nevedni" in bogsigavedi kaj še vse, in zgoli zato, ker sta nam bili na srcu slovenski tlačeni narod in njega nemila usoda — naroda, kojemu nočejo privoščiti niti drobtinio — da ne govorimo o dobri tečni hrani ? Odgovorilo se nam je, da bo se poslanci naši krepko potezali za slovenske šole in urade na Primorskem in Koroškem. Dobro, hvala jim na tem, ali gospdda: kakov je odgovor, kojega ste pred par dnevi prejeli od gosp. GautsohaP! Navajali ste čestokrati grda rovanja tržaških iredentistov, da ozdravite goapddo na Dunaji nesrečnih iluzij — vašim dobrim namenom odgovoril je gosp. Gautch po svoje. Gospod Gautsch je odgovoril na vaše jerimijade, mi pa, ki sedimo „doma za pečjo", smo dem mogel naprej radi prejšnjega strahu. Najraje bi bil doma. Rad bi bil šel nazaj, a ker nisem znal krajšega pota proti domu, ostati sem moral. Sicer pa mi jo bil ta strah dobro svarilo, da sem bil pri vseh kas-nejih izletih jako previden in nisem bil več tako ponosen, če Betu srečno prelazil najnevarniše strmine. Vsi nekako bolj tihi čakali smo pred stanom mraka, ker o mraku smo mislili na aeno spat ter ustati o polunoči, da bi nam bilo mogoče vrhu hriba opazovati solnčni vzhod. Mrak smo pričakali, a g. K. ni še bilo nazaj. Tesno je bilo vsem pri srcu, ker bali smo so, da bi se inu ne bila pripetila kaka nesreča. Noč postajala je vedno bolj temna in nokateri pastirji odšli ao v kako dve uri pod nami ležečo vas k svojim dekletam, le g. K. ni hetel priti od nikjer. Tolažili smo se jeden dru-zega, češ, najbržo je kje zaspal, ali pa jo v mraku pot izgubil in čaka jutra, da se zopet povrne. Kličemo v temno noč, a g. K. se no oglasi ; zakurimo ogenj na prostem, da bi videl, kje smo — a vse zaman. Grlo nas je že bolelo samega klicanja. Pošljemo pastirje k prepadom, da ču-jejo, ako morda kje vzdihujo ali na pomoč kliče. Pastirji se vrnejo žalostni, meneči, da jo najbržo kje ponesrečil, še vedno priča krivicam, ki si gode našemu rodu. — G. Gautscha odgovora se izvestno ne razvesele naši nesrečni bratje na Koroškem, gosp. Gautsch P ft j e član kabineta: zaključek storite si sami. Čitatelj, ki imaš le količkaj razuma, vzorni nastopni izgled : Ti imaš prijatelja ; ti storiš zanj vse, kar je le v tvojih močeh. Pride pa dan, ko tudi ti potrebuješ neke malenkosti. Ti veš, da ti tvoj prijatelj lahko pomaga, ne da bi pri tem trpel kako škodo. Obrneš se torej do njega, v trdni veri, da ti ne odreče : vsaj veš, da si tudi ti njemu vsikdar rad pomagal. A zgodi se nepričakovano: nedolžne tvoje prošnje mož ne u s 1 i š i. Kaj storiš ti, ga bodcš-li še prijateljem prišteval? O ne, prepričan sem, da mu obrneš hrbet in se mu za vsolej zahvališ na njegovem prijateljstvu. Taka je bila z našimi poslanci. Obe* čali so jim vedno, a sedaj, ko je prišel čas, da izvrše to, kar so obečali, oglasil ee je g. Gautsch, ter povedal nam je — da nam nič ne dajo! To so toraj vspehi taktike naših poslancev. Take vspehe bi bili lehko dosegli, ako bi bili v zvezi ne vem s kom, ali pa da bi bili, kakor mi, „doma za pečjo" sedeli. In da pride do tega, vidili in vedeli smo že dlje časa v svoji „priprosti kratkovidnosti". Čitali Brno besede ministra Gauča, čitali smo, kako mu je ploskala nemška levica, katera bi avstrijsko Slovano rada utopila v žlici vode, in strmeli smo, da naši poslanci dobe tak odgovor na skromne zahtevo, izražene v vsej ponižnosti, in oslanjajoče se na državne osnovne zakone. Da mora taka kriza nastati, vedeli smo; od naših zastopnikov vender ne smemo pričakovati, da so nam kar Čez noč pobratijo z našimi najhujšimi nasprotniki. In v tej „svoji kratkovidnosti* doživeli smo, da je mož, o katerem ni Šo konservativna stranka nikdar rekla, da je Vsi obupani gremo v kuhinjo in sklenemo tamkaj čakati poludne, ker do takrat so že vrne, če je šo živ, ali pa nam pastirji povejo kaj o njem, kajti vsi so obljubili, da ga pojdejo na vso zgodaj iskat. Mlekar je že vsakemu odkazal pot, po kateri se mu morda posreči, da najde ponesrečenca in mi preplašeni izletniki šli smo šo enkrat pred stan klicat — a zastonj. Pri tem sem se spomnil, da sem znal v otročjih letih prav dobro vriskati in poskusiti sem hotel tudi to zopet, da bi me g. K., če jo še živ, moral slišati ter se odzvati v našo tolažbo. Napnom vse sile, a iz mojega od tobaka pokvarjenega grla ni prišel vrisk, ampak neki glas, ki ni bil podoben no človeškemu in ne živalskemu. Vzlic mučni situvaciji, posilil nas je vseh smeh, neki pastir pa mi je hotel pokazati, kako se mora zavriskati. Lehko si misli vsakdo, kaka razlika jo bila med mojim in njega vriskom. Daleč so je razlegal pastirjev glas — a er. K. se vender ni oglasil. Kar na enkrat zasliši mlokar nek šum. Poslušamo vsi, & mi ne slišimo nič. Mlekar reče: „Stavim, da je to kamen, kojega je potačal po hribu, v znamenje, da prihaja!" Drugi pastirji so temu oporekali, meneči, da jo najbrže kaka ponočna žival tak kamen odtrgala „konfuzen radikalec", da je ta mož zakli-eal v zbornici : „Mi vsprejmemo usiljeni nam boj, složno se bodemo bojevali in slovenski narod ne pogine, ker Bog bode stal na njega strani!" To je bil bojni klic poslanca Š u -kij ej a in ako ni bil ta klic le prazna fraza, tedaj se ga veselimo i mi, da-si bi bili morali kaj takega slišati že pred davnim, davnim časom; nadejamo se, da ona stranka, da oni možje, koji so privedli naše narodna zastopnike na stališče, njim toli neugodno, spoznajo svoje zmote in da se nam pii-bližajo, da nam bode možno zjedinje-nimi močmi braniti se našega nasprotnika. Ako ne nam te želje uresničijo, tedaj poneha na Kranjskem žalostni boj, tedaj se lehko postavimo nasprotniku v bran kot narod, kateri se ne vstraši nikogar v boju za svete pravice, in v svesti si, da naša pravična stvar gotovo zmaga, navduševal se bode ves narod za svoje neustrašene prvoboritelje ! Slovani-Romani-Germani. Sinovi jedne matere, starodavne Indije, razcepljeni v tridelno Evropo, bijejo boj za nadvtadarstvo v svoji domovini — bratje ! četudi po jeziku in skoro da i po krvi sorodni, različni so si po naturi značaja: jedni so nemili, drugi pohlevni in tretji lahkoživi. Nemil je German in oblasten ; kar ni od Germanstva mrzi mu brez razloga in skuša germanizovati zgolj radi tega, ker je tak po naravi, ker ne more dru* gače. Braniti mora svoj obstanek, kdor mu je sosed, ker vedno preži, kako bi iztrgal sosedu narodno last in niti se ne ozira na to, da je početje njegovo brez* pravno, in uiti skladujoče se z zahtevami moderne inteligentne družbe ; on je oblasten in oblastnost svojo naziva „junaštvom" „germanskim ponosom*1, „nemško zvestobo" in „ljubeznijo do domovine". Njemu je tlačenje tujega mu naroda koran: kolikor Slovanov, Romanov germani-zuješ toliko zaslug ti je danih v „\Valhalli", kjer se bo bliščala tvoja slava, „neizprosni Germanije junak J" Njega se je ogibati, kajti v njem deluje silni element, kateri treba prilično krotiti in ga pozorno uporabljati za svojo korist v isti meri, kolikor ga uporablja on v škodo svojega soseda. A gorje mu, komur imponuje grom istega elementa, da zdrhti in ne splazi na ia temu mnenju pridružili smo se i mi. Pastir zavriska zopet; poslušamo in v istini zaslišimo tudi mi nek šum. „To je on, to jo on !" vzklikne veselo mlekar in v rfesnici začujemo nekoliko pozneje v daljavi glas našega težko pričakovanega g. K., povračajočega se v našo sredo zdrav in vesel. Nismo se ga mogli nagledati ter izpraševali amo ga kar vsi hkratu, kaj je delal, kod je hodil, kje je bil itd. P Ko iz-pregovori z vsakim vsaj jedno besedo, začne: „Ko sem tega reveža (kazoč na me) nekoliko potolažil, lezel sem po pečini vedno višje. Kar pridem med gole stene, mogel nisem ne naprej, niti uazaj. Dolgo gledam in iščem izhoda, a ves trud je bil šaman. Le gole stene okoli mene, pod mano pa prepad ! Zapazim slednjič, da bi bilo morda mogoče iz tega kraja, ako zlezem naravnost po skali proti vrhu. In res, prijemal sem se za travo, s kolonami se upiral kakor dimnikar v dimuiku ob stene in izvlekel šem se srečno iz tega neprijetnega stališča in prišel srečno do vrha, od tukaj k jezeru, od kjer mi je bila steza tudi v temi znana. Videl sem ogenj, in ko sem ae vam bil približal, zaslišal sem vrisk, na kar sem tudi potočal skalo po hribu, v znamenje, da prihajam". (Dalje prih.) koleni — potare ga hrumeči plaz in ga porazi v nič — lavina ! Igraj ulogo kroti 1 c a , komur ti je usojeno, boriti se za svoj obstoj z Germanom ! To bodeš in moral v prvi vrsti Ti Slovan ! Tvoj sobrat, iz starodavne indije, trpi hude bolesti v svojem slavohlepne m srci, obolel je na blazni ideji, da je njegova Evropa, njegov cel vesoljni svet: — bogovi Walhalle so mu razodeli to tajnost in mu naročili, da izvede gorostasni načrt, da germanizuje planet, ki se zove Gaa, in se ne ozira prav nič na ono, kaj poreko sosedni mu bratski narodi. Krivico dela zvlasti Tebi, Slovan; na tvojih ramah bi se rad dvignil do jasnega sedeža v \ValhalIi in Tvoje ječanje ob tej priliki mu je samo sladke muzike harmonija. Krotek si, Slovan, in krotkega svet rad zatira; a ker si krotek, bćdi ob enem izboren politik, kajti krotkosti dana je po naravi zmožnost treznega prevdarka, katera nedostaja hrumečemu nasilstvu, ki z burnim navalom hoče prodreti jekleni jez, a ai utare glavo . . . Glej, tako se utegne pripetiti polno-krvnemu nasprotniku Tvojemu : on ruje in bije, no da bi kaj mislil; dela Ti krivico se svojim brezumnim, brezzavestnim obnašanjem — a Ti ga opazuj in se mu smehljaj; drži križema roke in ga pomiluj, in le tedaj, ako treba, obrni proti njemu ščit obrambe, a v najvažnejšem trenotku, kateri bodi jasen le Tvojemu treznemu očesu, odmakni se in burni naskok njegov podere ga na nos, — da se bosta razlegala jok njegov in Tvoj smeh okoli okrogle zemlje. Takov je German, takov je bil, odkar žije rod njegov — hrumeli so in ropotali, s hrumom in pokom hoteli so prepričavati svet, da ao — mogočni, a svet je ironično ploskal ropotu, a German ironije razumel ni in še bolj se je Šopiril . . . Ako se ozremo na najnovejše dogodke v Celji in v Koroški, lotiti se nas mora ironičen smeh in nehote uprašamo: kaj-li pomeni to hrumenje, ta ropot P Ima-li kakov politični pomen P Nemogoče ! Kako si more oddelček pruske armade „en civile" domišljati, da bode odločeval ▼ vesoljni evropski politiki P Čemu igra političnega Jan Hagla, ko se mu mora svet smijati P Morda cepta s podplati iz „antipatije" do vsega, kar ni — germansko P Ubožček! Kdo se v tej dobi omike briga za tako hribovsko mišljenje I Ako se meče v prsi in bahato krohoče, ako se tu in tam komur-»i-bodi posreči, zaprečiti kako slovensko veselico na Koroškem, ali prodajati svojo sitnost v Celjskih Slovenih, je to le v njegov posmeh, ker niti ne sluti, kako ai stavi past, v katero se prej ali slej vjame! Kdor si v naši dobi, v dobi opčne duševne zavesti, še domišlja, da ima njegov narod edini pravico do ob. stanka na zemlji, on je blazen in njemu se mora smijati ves omikani svet! Nekak odmev prusofilske šušmarije na Štajerskem, Koroškem in - Češkem je lahonsko bruhanje proti Slovanom ob meji slovansko-italijanski. Tudi ti bolehni italijanisimi igrajo neko loterijo; bodisi i z lastnega nagiba ali našuntani po povsodi prepir in razpor netečih p r u s o-filih si domišljajo, da stoji njihova politika na jeklenih nogah, ter da bode to, kar za trenutek spravijo na tir, ondi že za veke ostalo. Njihovo početje pak je istotako smešno in Slovan ima v očigled lahonski predrznosti baš stališče, na katerem se mu je braniti nestrpljivega nadležnika .... Ako se torej ozremo na splošno poli' tično vrenje in hrumenje, opazujemo, da nareka zavist in prirojeno zlo čutstvovanje nasprotnikom Slovana one čine, s katerimi mu hotć kolikor toliko zagreniti obstanek na zemlji. Kajti druzega povoda nima ni German in ne Italijan. Kaj hudega jima je storil Slovan F Jima je v boji odtrgal dežele kos ali drugo last P Jima mari krati druge pravice, kakor onadva njemu P Morda ja bode v oči, da sploh živi Slovan p Jima li-je jezik Slovanov tolikanj zoprn, da jima obrača želodec beseda slovanska P Pustita ga torej pri miru in ne občnjta i njim ! Slovan je prav lahko brez vaju, ako vidva zamoreta brez — Slovana biti P ! In kaj bi Vama bilo pomagano, ako bi Slovan zares izginil s zemlje P Mari bi bila potem zadoščena? Nikdar! Pikala in bodla bi drug druzega brez prenehanja is sa viđala si slednji grižljaj kruha — zakaj P Zato ker sta sitna in nagajiva, ker Vama menda ni d a n o v pokoji živeti. In ko-nečno bi izgrizel jeden druzega in ostali — ugonobil bi se od dolgočasja na sveti sam, kakor škorpijon, ako ga vržeš v dolgočasno olje. — Kaj torej hasne ves ta prepir in nestrpno rovanje P Prav niči Razburjajo se — a to ni zabava! — brez potrebe duhovi, kali se družinski in občni blagor, ker se razširja v vse kroge človeške bolna nervoznost in duhomorni prepir! Druzega smisla nima vse to prizadevanje za nadvlado v Evropi ! Nadvlada pomeni zatiranje nad-vladovanega in to je znak neizomike. Stoletja, ki se bližajo dosegi človeškega cilja na zemlji, to je vesoljne in najviše izomike človeškega rodu, nimajo prostora tiranstvu in gorje mu, kdor bi zaupal slepi sreči za trenutek in prijel za žezlo nadvlade nad svojima bratoma: iz njega samega bi mu VBtajali krveniki in ga sodili v smrt! Kajti Slovanu, Romanu in Germanu odmerjeno je solidarno gospodstvo v Evropi in nikogar ni mogoče za stalno zatreti ! Da bi zavladal konečno trezni razum in bi ne odeval možjan vzduh krvne strasti, zavladalo bi tudi prepričanje, da je 1e p š e, živeti složno v složni domovini, nego pa begati se v prepiru in srdu, ki ni nikomur v korist. S tem se le širi konfuzija in neti straBt in uverjeni bodite vi neprijatelji Slovenstva, ako bi sledil Slovan iigledu Vašemu in bi ae prelevil is krotkega trpina v deročega leva, gledali bi ob prilikah veselic in volitev naših slike, ka-koršnih si ne morete niti predstavljati v možganih svojih. Govor poslanca Karola Kluna v 64. seji državnega zbora dnć 6. novembra 1891. (Dalje). Drugo uprašanje, o katerem se je že vočkrat govorilo v tej visoki zbornici, in ki je za nas jednako važno, je, da se zopet ustanovi spodnja gimnazija v Kranji, katero je odpravil nesrečni ministerijalni ukaz. Verujte mi, moja gospoda, da nismo uporni, da nismo protivni proti odredbam visoke vlade, niti da hočemo po vsej sili prav imeti, nego da je nujna in neizogibna potreba, katera aili nas in deželni zaatop kranjski, da se vedno in zopet vedno obračamo do visoke vlade s peticijami iu resolucijami ter prosimo za reaktiviranje bivše kranjske gimnazije. Še le lansko leto sklenil je naš deželni zastop peticijo na visoko poslaniško zbornico kakor tudi na visoko vlado. V tej peticiji se je poudarjala potreba spodnje gimnazije v Kranji, zdrava in lepa lega mesta, dalje kako po ceni je življenje in kako nujno je, da se razbremeni višja gimnazija v Ljubljani. Namestu da bi bila visoka učna uprava uslišala to našo peticijo in reaktivirala Kranjako spodnjo gimnazijo, ustanovila je spodnjo gimnazijo v Ljubljani, ki naj bi imela dvojni namen: razbremenila naj bi višjo gimnazijo v Ljubljani, ob jednem pa nadomeščala razpuščeno gimnazijo v Kranji. Ta namen pa se je dosegel le na polovico. Pač se je po ustanovitvi nove gi-■ uinuzije v Ljubljani razbremenila tamošnja višja gimnazija, ker je štela koncem šolskega leta 1880/90 nad 800 učencev, koncem preteklega šolskega leta pa jih je bilo samo še 528. Ostalih 300 odpadlo je na novo ustanovljeno spodnjo gimnazijo. Nadomestila se pa Kranjska gimnazija ni, kajti odkar se je odpravila, raste število učencev vedno bolj in se je pomnožilo zadnje leto za kacih 200. Početkom letošnjega šolskega leta bilo je na višji gimnaziji zopet 615 učencev, spodnja gimnazija pa jih je imela 390, to je tako število, kakor je mnogo višjih gimnazij ne more izkazati. (Čujte! mej somišljeniki govornika.) A tudi ta polovični uapeh dosegel se je s tacimi žrtvami, ki niso v nobeni pravi razmeri z uspehom. Te žrtve se ne tičejo samo državne blagajnice, nego zadevajo tudi duševno ih telesno blagostanje naše šolske mladine, (Tako je !) zadevajo najdražji zaklad, ki ga imajo roditelji sploh, zadevajo njih deco. Učna uprava namreč, moja gospoda, namestila je novoustvarjeno spodnjo gimnazijo v prostorih starega gimnazijskega poslopja, ki v nobenem oziru ne zadošča potrebam, ki se smejo sploh zahtevati od gimnazijskega poslopja, (Odobravanje somišljenikov govornika.) Čuditi se moramo sploh, da je visoka učna uprava porabila te prostore, ker to poslopje ne zasluži zares druzega, nego da se prav do tal podere in na novo zgradi. (Res je!) Če že prostori višje gimnazije niso nikakor vzgledni in ne zadoščajo niti terjatvam, katere stavlja higijena, niti onim, katere zahteva znanost od šolskega poslopja (Čujte, čujte I na atrani somišljenikov govornika) mora se reči, da ao prostori spodnje gimnazije prava sramota (pritrjevanje somišljenikov govornika). Učenci nameščeni so v zdravstveno nemogočih sobah, ki so bolj podobne ječam, a ne novejega, nego starega, predpotopnega veka. Sobe v pritličji so tako vlažne, da so se morali vsi flzikalični aparati in vse naravoslovne zbirke prenesti v prvo nadstropje, da se jih je rešilo pogina. Sobe v prvem nad-stropji ao sicer suhe, a tako temne, da so otroei v nevarnosti, da izgube vid. Vrhu tega ao te sobe tako tesne, da nimajo iate obsežnosti, katero bi morale imeti po obstoječih zakonih. Praviloma se namreč zahteva, da ima šolska soba najmanj 4>/a metrov visočine in za vsacega učenoa jeden kvadratni meter prostora in 5 »/a kubičnih metrov zračnega prostora. Omenjene sobe so 3*25 do 3*9 metrov visoke, a prostor za učenca je ▼ prvem razredu le 3'9 metrov, zračni prostor pa je mej 3—5*18 kubičnih metrov. Taki prostori ao gotovo zdravju škodljivi in preverjen sem, da, če bi se jednaki nedoatatki pokazali pri kaki zasebni šoli, bi jo bili že davno zaprli. Ti prostori so posebno nezdravi v zimskem času, ko je izpuhtenje močneje in se šolske sobe ne morejo zračiti mej poukom. Ti nedostatki so se poudarjali v zadnjem zasedanji deželnega zbora kranjskega v obliki interpelacije in jih je priznal zastopnik vlade z dostavkom, da se je deželni šolski svet bavil že večkrat z njimi in si bode prizadeval, da jih odstrani. Glavno besedo pa ima učna uprava, katera ima konečno o tem odločevati. (Konec prih.) Politični pregled. Notranja dežela. Danes nam je poročati o dveh, za nas Slovence najvažniših sejah sedanjega dr-žavnozborskega zasedanja. V seji dne 13. novembra oglasil ae je poslanec K1 u n, da ožigosa postopanje naučne uprave glede na najprimitivnejše zahteve koroških Slovencev, kar ae dostaje ljudskega šolstva. Ker nam v našem časnikerskem delovanji osebna nasprotstva niso bila nikdar merodavna in ker vsekdar radi pripo« znavamo zasluge povsod tam, kjer v resnioi ■o, nam je očitno izjaviti, da amo g. posl. K 1 u n u od arca hvaležni na njega na-atopn dne 18. t. m.; prvič zat6, ker je govoril v takem tonu, kakoršen je dostojen slovenskega poslanca, drugič pa še posebej zato, ker ae je dotaknil tudi naših tržaških razmer. Ker govor g. Kluna priobčimo v njega celoti, omenjamo le danes, da je g. ministru poaluiil s fakti in konkretnimi slučaji, in da se je v tem pogledu bistveno razlikoval od nekega druzega, kojemu zadoščajo preperele fraze, dostojno morda kakega nemško-nacijonalnega burša. Da je gosp. Kluna govor zadel do živega, pričajo nam neprestano VBkliki, s kojimi so vmes posezali razni nemško-liberalni i nemško-nacijonalni srditeii in pa tudi okolnost, da se je gospod minister Gautsch takoj dvignil raz svoj sedež, da nam d& v tonu, izrazujočem skrajno nervoznost, odgovor, kakoršnega ne bi bili nikdar pričakovali ; tega odgovora zmisel je le-ta: Lasciate ogni speranza! Odgovor gosp. naučnega ministra im v sebi toliko gorostasnosti, da bode trebalo žnjim se še posebno baviti; za sedaj pripomnimo le, da ae njemu vidi s § 19. državnih osnovnih zakonov v najlepšem soglasji, ako koroški Slovenci — tretjina vsega prebivalstva dežele — nimajo narodnih šol, kakoršne bi odgovarjale zdravim načelom pravih pedagogov, k ne germanizatorjev. Take trditve in taki govori so v ustih avstrijskega ministra naravnost nečuveni, kajti najmanje, kar se od vsakega avstrijskega ministra more zahtevati, je to, da razume bitstvo države naše — in da je tudi p o & t e v a. Kdor pa vestno pošteva bitatvo to in poleg tega vaaj nekoliko motri Avstrije razvoj v narodno-političnem obziru, ta pač ne pride nikdar do zaključkov, s kakoršnimije g. Gautsch presenetil vse slovanske poslanoe. Glede g. Gautscha ekspektoracij zanimiva naa v prvi vrsti uprašanje, je-li bil avtorizovan v to, da na tak način razburi vse avstrij-sko-slovatiske narode, ali J)a je na svoj lastni račun takć drzno skočil preko ojnic. V prvem slučaju stoje naši poalanoi pred imperativom: z vso brezobzirnostjo nastopiti pot, na kojo je naslednjega dne namignil g. prof. Š u k 1 j e: pot odločnosti, pot opozicije; v drugem slučaju pa morajo zahtevati od g. šefa našega kabineta, da dd zadoščenja žaljenim avatrijako-slo-vanskim narodom s tem, da odslovi moža, ki po svojih nazorih in svojem temperamentu ne sodi na mesto, koje zavzinilje. Govor g. naučnega ministra je silno razburil vse slovanske poslance in razburjenost je trajala skozi vso sejo. No, gospod minister je dobil v naslednji seji se slovenske Btrani odgovor, kojega si iz-vestno ne utakne v okvir. O tem pa nižje doli. Za gosp. naučnim ministrom oglasil ae je posl. B a r w i n s k i opisujoč pomanjkanje učiteljev v Galioiciji ter izrekajoč željo, da se akrbueje goji rusinski jezik in da se v Galiciji osnuje rusinski višji gimnazij. — Posl. Sokol pravi, da se z narodom češkim tako postopa, kakor da ne pripada družini arntrijskih n&rodov. „Avstrija plava sedaj, v srdu narodov, ki je v prvi vrsti naperjen proti Slovanom. V nemške otroške vrte zvabljajo se češki otrooi z obečanji, ali pa jih v te vrte silijo z grožnjami". (Kakor pri nas v italijanske. Op. ured.) — Posl. 8 w i e ž i pravi, da se v Sileziji zanemarja češko in poljsko Šolstvo. Vzro gigen Arbeiten nls : MASCHINEN, PRESSEN, PUM PEN, > OITTER, SrtULEN, ' IU HREN, grossere und klein Nacli dem Inlande zollfrei, Telefon štv. 291. 24 - 20 Grlena bol kašalj, hreputavlca, promuklost, nazeb. zadavica, rora. zapala ustijuh Itd. mogu so u kratko vrieme izliečiti rabljenjem NADARENIH 1-8 Prendinijevih sladkišah (PASTIGLIE PRENDINI) što jih gotovi Prendlni, lučbar I Ijekarnar u Trstu Veoma pomažu učiteljem, propovjednikom itd Prebdjenih kasljnć noćili, navadne jutranje hroputaviee i grlenih zapalah nestaje kao za čudo nzimanjem ovih sladkišah. Opazka. Vulja se paziti od varalicah, koji jo ponačinjaju. Zato treba uvjek zahtjevati Pren-dinijevo sladkiSe (Pastiglie Prendini) te gledati, da hudo na omotu kutijice (fikatule) moj podpis Svaki komad tih sladkišah ima ntisnuto na jednoj Strani „Pastiglie", na drugoj „Prendini". Ciena 30 nč. kutijici zajedno sa naputkom. Prodaju se u Prendinijevoj ljekarni u Trstu {Farmarcia Prendini in Trieste) i u glavnijih Ijekarnah svieta. 6 —52 FILI11LHA c. kr. priv. avstr. kreditnoga zavoda za trgovino in obrt v Trstu. Novci za vplačila. V vredn. papirjih na V napoleonih na 4-dnevni odkaz 8% 8- „ 8'/4°/O 10- , »'/,% 30-dnevni odkaz 2°/0 3-mesočtii , 2 7 o- , * 27,7, Vrednostnim papirjem, glusećim na riitpoleone, kateri se nahajajo v okrogu pripozna »u nove borestna tarifa na temelju odpovedi od 15. soptombra, 19. septembra in 11. oktobra. Okrožni oddel. V vredn. papirjih 2l/,®/0 na vsako «voto. V napoleonih brez obresti Nakaznici za Dunaj, Prago, Pešto, Brno, Lvov, Tropavo, Iteko kakor za Zagreb, A rad, Bielitz, Gablonz, Gradec, Hermanstadt. Inomont