Štev, 44. ¥ Trstu, v sredo, 10. marca 1915. LetniK i'. Uhaja vsak dan. izvzemšl nedelje in ponedeljka ob 5 popoldne. Uftdm&vo: Lh«a Sv. FiK'ćifta Asiškett* » 20. t na leto.......K ?£Z r<4 let«.................£ » tri r .......... . ......... Za nedeljsko iidajo ta celo teta........ojgJ zi r se bo za to, a se to postopanje ožigosa pred vsem svetom. m na morja med flneliio in Umi!jo. BEROLIN, 9. (Kor.) Wolffova pisarna iavija:Na vest, da je neka angleška parna jahta 1. marca v Jurjevem kanalu s topovi napadla neki nemški podvodni čoln, se odgovarja z angleške strani s tem, da je ona streljajoča ladja v miru res zabavna jahta, v vojni pa da je patruljska ladja angleške mornarice. Angleška mornarica ima seveda pravico, da tudi trgovska vozila priteguje po potrebi v vojno službo. Dolžna pa je, da tako vozilo z vojno zastavo označa, kot vojno ladjo, čim izvršuje vojna dejanja. HAAG, 9. (K). ,Nieuwe Courant" poro- Krlžarka Zedlnjentta držav »Tacoma, odposlana v Veracruz. WACHIGTONf 9. (Kor.) Mornariški tajnik je odposlal križarko »Tac ma" Iz Port au Prince v Veracruz; dozdevno se odpošljejo še druge vojne ladje tam. Žrebanje avstrijske razredne loterije. DUNAJ, 9. (Kor.) Srečka štev. 156.988 je zadela 100.000 srečka štev. 131.168 40.000 kron, po 10.000 kron pa so zadele srečke štev. 11.442, 68.195, 74.848, 88.085, 148.551 in 154.846. Zltnl trg. DUNAJ, 9. (Kor.) Glede postranskih pridelkov je bila kupčija danes nekoliko živahnejša. Cene so ostale neizpremenjene. Suhe češplje in povidel in pa debeli pšenični otrobi so se celo drago plačeva i. Vreme: mrzlo. laname v Veracruz. ftaierikcnsKi odgovor na angleško-francosko noto. PARIZ, 9. (Kor.) „Echo c!e Pariš" poroča, da je vlada Z-dinjen h držav izročila fran-co ki vladi noto odgovo om na fr; nc« sko-angleško noto od 1. marca Amerikanska nota p-osi za nekatere podatke o načinu, kako mislijo zavezniki uporabljati zadi je sklepe Eksplozija v Aniutrpnu. BRUSELJ, 9. (Kor.) V Antwerpnu se je dogodil* včeraj p' poldne v šoli za umetni ogenj ekspozja, pri kat ri so bili tr je možje ub ti, sedem pa ranjen h. Nesreča se je zgo-d la v neki lopi, kjer so vojaki pod nadzorstvi m nekega cgnj ta ja pospravljali. Prodaja otrobi. ti _ b________ ______ r DUNAJ, 10. (K). „Wiener Zeitung" ob- a dTje bi a na holandsk-i obrežje' pri i javita naredbo skupnega mmstrst.a od 8. p!, vi ena n ka steklen ca s poro ilorn da je marca o uravnavi prodaje otrobi. ZLSTS .i^i: Danega^na POdOBjC CCB žita DO IngkttM. irskem obrež u torped niran. ; LONDON, 9. (Kor.) Cene žita so padle ROTTERD A M, 9. {K). Po ang'ešk? admi-, v zac|njem tednu za 1—2 šilinga. LVkn^T^ftrŽI^ Carine na Izvoz in prepoved izvoza na „Bethoven", ki je bil na potu iz Newcastle v Gibraltar, se je potopil. Možtvo, razun dveh, ie bilo rešeno. Lauja je ali naletela na mino, ali je b n torped ni rana. Turčija proti trosporazumi GMftljevanie Darcaud CARIGRAD. 9. (Kor.) Glasom poročil iz zanesljivega privatnega vira je ruska križarka »AskokU včeraj obstreljevala Romunskem. BUKAREŠT, 8. (Kor.) Finančni minister Costinescu je predložil zbornici zakonski načrt, s katerim se nalagajo carine na izvoz fižola, koruze in koruzne moke, ter se prepoveduje izvoz rži in ovsa. Sanitarne bdredbe na Bolgarskem. SOFIJA, 9. (Kor.) Agence Tel. Bulga-re javlja: Vsled nevarnega širjenje epide- --------------mičnih bolzni na Srbskem je železniško Vurla, južno od Smirne. 1 ekoin predv- ravnateljstvo zahvalo od najvišjih zdrav- sov-proti čerajšnjega in včerajšnjega dne je raž no brodovje oddalo 2.*9 strelov io rtom Smirne. . CARIGRAD, 9. (Kor.) Kakor je izvedela »Agence Tel. Milli». so turške čete po bitki v Mezopotamiji, javljeni včeraj po glavnem stanu, zasedle mesti Ah vaz in IJtaz. Sovražnik, ki je bil popolnoma pognan v beg, se je utrdil v okolici Sna- bic. „ . CARIGRAD, 9. (Kor.) iz Smime se poroda. da je morje nao'avilo na obredje mornarske čepice in različne dru kje, od sovražnih tedij priha ajoče predmete, kakor tu ii ladij^Ve ruševine. Misli se, da ti predmeti prihajajo od i-k?lca min, ki je prljadal sovražnemu brod ju n se je potopil pri bom-bar»1 iramu sir.irenskth ut»deb. Zo ovckovetrnle padlih Junakov. Dl NAJ. 9. (Kor.)V »Neue Freic Prese« rrioocuieta bivši vojui minister baron stvenih oblasti, naj se ukrenejo odredbe, da ne bo mogel noben bolgarski voz pasirati srbskega in noben srbski voz bolgarskega ozemlja. Potniki bodo morali v Ca-ribrodu prestopati. Zvezno zborovanje delavskih posredovalnic v Avstriji. DUNAJ, 9. (Kor.) Na današnjem zveznem zborovanju delavskih posredovalnih zavodov Avstrije so vsi govorniki priporočali, naj se povodom vojne ustanovljena organizacija delavskih posredovalnic o-hrani tudi v mirovnem času in izrabi " smislu mirovnih potrebščin. Pegasti legar v Avstriji. DUNAJ. 9. (Kor.) Iz zdravstvenega oddelka ministrstva za notranje zadeve se poroča: Od 2H. februarja do 6. marca je bilo prijavljenih v avstrijskem državnem 0 spomin nodporot Gnbrijelciča. Napi-al po očnik F. B. Bilo je proti koncu mesecv kimavca. Naš 97. polk je bil zasedel goznato višino v kar-patskem gorovju. Toiiko moštvo k Ukor častniki smo bili po večdnevnih bojih vsled mraza, prečutih noči in naoornih maršev izmučeni do skrajnosti. A komaj smo dospeli v novo postojanko, je bilo treba pozabiti vse težave. Misel, da si moramo p i-piaviti vsak svoj prostorček, kjer si ponoči spočijemo izmučene ude, nas je naganjala k delu. Treba je bilo izkopati podzemeljska kritji, postlati jih s smrečjem, da se koli-kortoliko obvarujemo pred hudim mrazom. Zapadel je bil namreč debel sneg, iz katerega so segala mogočna, stoletna debla z ogoljenimi, prepletajočimi se vejami proti mračnemu sivemu nebu. V tih t m pragozdu, kjer se najbrž še nikdar ni oglašala smrtna pesem ostre sekire, je hipoma vse oživelo. Hreščeč so padala debla, odletavale so veje, da nam, posvečene poginu, pomorejo do novih življenskih sil. Ni tra aio dcigo in vsaik je še imel svoj mali dom, ki mu je nudil varstva in udobnosti, ki jih vojak v takih okolnostih sploh more doseči. V tem se je bilo že zvečerilo. Delo nas je ogrelo, a ko je bilo končano, nam je za-če: ledeni hlad prodirati v kosti. Tudi tu je bilo ueba odpomoči. V hipu so zaplap< lah po samotnem gozdu neštevilni ogn i. Okoli vsakega je posedla gruča, tu moštva tam čast nikov. Dasi so bile posa nežne gruče v tem o-ziru ločene, ni bilo opaziti one ločilne, strouo odmerjene discipline, k ustvarja v normalnih, mirnih časih skoraj nepremes ljivo vrže nn d preprostim možem in oficirjem. Brez zadrege je nagovoril mimoidoči infanterist častnika : Gos, od poročnik, le ne priblizu ognja, ka ti četudi vpliva njegevo gorkota blagodejno, ima vendar svoje muhe 1 Če se mu preveč približajo zamrzle noge s podplati, uiegnete biti v par dneh bos, Če mu približate hrbet, se pa lotijo nehvaležne uši tiepri-■e ne molže." Pritrjujoč smeh je sledil dobrohotnemu opomina, kal dobre volje je bi a s tem že vsajena ter je tudi neverjetno hitro za ela poganjati in oživlja i doslei puste in mračne obraze, kar je provzročilo, da se je začel razvijati živahen pogovor o najnovej ih doživljajih. Bil sem v naši gruči edini Slo-ven c, seveda pa se je vršit ves naš pogovor v ntmskem jeziku. Bili smo popolnoma zatopljeni v svoje pogovore, ko začutim nenadoma, kako mi nekdo položi obe roki na ramena in obenem z lepo donečim glasom zapoje: „Tiho, oj tiho lunica____* Ozrem se, in k j zagledam? Ljubi, s kuštrasto brado zarastli oftraz našega, vsem priljubljenega nadptročnizdu, lazlivajoč v temno noč nad pla olajočimi ognji. Ne morem «pisati občutkov, ki so mi v tem hipu prevevali dušo. Temu čaru se niso mogli odtegniti tudi drugort dni navzoči tovariši, ki so pri pe vanju naslednje kitice vpadli z donečimi basi spremljali so pesem, ne poznava oč napeva niti besedila — a šlo je! Vrstila se je nato pesem za pesmijo. Kakor povzr ča v mirno vodo padli kamen valovenje. ki zavzema vedno širje kroge, tako je vplivala n ila slovenska pesem na okolico. Od bližnjih ognjev in sosednjih kritij so se začeli oglašati pevajoči in spremljajoči glasovi, izvirajoč iz grl naših junaških tantov. Kmalu je peval skoraj ves polk naše globokočutne pesmi, v katerih se izraža hrepenjenje po domu, ženi, otrocih, sestri, ljubici 1 Videl si tu razprostrto dušo slovenskega vojaka-ju-naka. Tak je bil naš Egoa kot družabnfc. Njemu se imamo zahvaliti za redko, pretresujočo sliko, ki jo je nudila nam vsem ona nepozabna noč, v veličastnem gozdu, med pla- nesll do prve pomožne postaje, odkoder so ga poslali v bolnišnico. Kam, ni vedel nihče. Vsi smo žalovali za njim, mi, njegovi tovariši, a nič manj njegova stotnija, ki ga je ljubila, kakor ljubijo otroci dragega jim očeta. Gojila je do njega neizmerno zaupanje, kajti ni ji bil le skrben oče, ampak tudi neustrašen, odločen in v vsakem oziru zmožen poveljnik. Vsi smo bili mnenja, da ga je zgrabila pljučnica in da ga vidimo morda šele čez nekoliko mesecev ali pa nikoli več. A k sreči smo se motili! Njegova krepka konštitucija ni podlegla zavratni bolezni. Ozdravel je. V dvanajstih dneh je že bil zopet na bojišču. Malo, preden je bil zbolel, mu je bilo podeljeno najvišje priznanje za hrabro veden;e pred sovražnikom „Signum laudis". Lahko bi bil izkoristil svojo bolezen in vzel da jši dopust, a Gabrijelčič ni hotel tega storiti, da bi mu mogel kdo očitati : „Sedaj, ko ga je dohitelo od ikovanje, hoče počivati na lavorikah!" Ne, vrnil se je in živel nadalje svoji odgovornosti in nevar-no^tipolni službi. B lo je v noči med 8. in 9. dnein meseca svečana. Bil je naš Gabrijelčič tedaj odJelni poveljnik treh stotnij našega polka in pol stotniji nekega domobranskega polka. V teku noči je bil odbil tri ruske napade. Vendar se je bilo Rusom posrečilo, da so zavzeli del n^ših okopov. Treba jih je bilo od tu pregnati. Odloči se je, da nask či vdrle Ruse. Okoli 5. u e zjutraj je dal tozadevni povelja in kot prvi prodiral proti sovražnim ok )pom. A sovražnik je bil čuječ. Začel je bil bruhati iz svojih pušk peklenski uničujoč ogenj. In tu se je zgo ila nesreča. Ena kro-glja je hrabremu Egonu p estrelila glavo, druga mu je prodrla prsi. Padel je — hrabri junak. P stnjanka je bila zelo važn i, Ostali poveljnik četrte stotmje, nadporočnik Rodegli ki je tudi eden enih redkih, ki vztrajajo tu skoraj od začeti a je prosi ojačen a, ki ga je doseg'a naše krogi je, se je vdalo. Ujel je prifT /no 200 vojakov s tremi častniki in tam s tem osigural za nns zelo važno postojanko, rsjemu gre za ta čin v resnici čast in hvala, a da ni bil Gabri-jelčiča, bi bil težko dosecel tak uspeh. Mož zl tega srca, ki se je o krito zavedal svojega rodu, neustrašen n p>>gi men ji;na<, naš dia.;i Egon, je mrtev, žr.ev svojega polt lica. Nepopi n • težko občutimo vsi n egovo izgubo. Po smrti je bil po pol^ovnem poveljništvu p edlagan v vi^je odlikovanje s sledečo ut,-meljtvijo: „Padel je najhiabjejši častnik na šega p* -Ika. Njegovi enerž ji gre hva!a, da Rusi niso zavzeli naših okopov, da o naši ueli čez 20'» Rusov ter da ostane 9. dan svečana časten dan v zgodovini našega olk-t." Pokopali smo G brijelčiča na pokopališču bližnje vasi. Pijrnr.i so mu bili napn.v li priprost-« krsto in ga rahlo polo ili vanjo. Gromerje topov in pokanje f ušk po bližnjih višinah je nadomes:ova!o p g ebno zvon e-nje. Izročili smo materi z< ml i, ki je sp'ejela v svoje n iročje že ni tisoče naših junakov, zemeljske » stanke enega najbolji ih, na^h a-br< jših. Marsikat ri tržaški rl »venec je poznal n »šega blagega Gabrijelčiča. Ohranimo ga v častnem spominu. Rahla mu bodi daljna, tuja zemljica! Hcpoleonoun povrnitev z Elbe. pol joč mi ognji...» Vojno vrvenje nas je bilo zaneslo v druge dele gozdnatih karpatskih gora Nepopisni napori so premagali tudi Gabrijeičičevo odporno silo. Zbolel je. Silna mrzlica mu je ozenUjii'^297'slučajev obolelosti na pega- stem legar iu. Dne 26. februarja 1815 ob 9. uri zvečer je odplula v morje z otoka Elba mala es-kadra. En brig in 6 manjih ladij je ob ugodnem vetru tiho odplulo proti severu: kralj Elbe je zapustil svojo državo, da vrže kralja Ludovika XVIII. iz Francoske. Se enkrat je poskušal Napoleon, da iz neprijetne usode izsili slavo in moč. Začelo je zadnje dejanje ogromne zgodovinske drame, ki je vodila z Elbe na Sv. Heleno (kjer je Napoleon končal v prognanstvu). Napoleon je komaj dva meseca preživel v tej svoji mali državici Elbi. ali ves ta čas je bil neumorno marljiv. Utrdil je otok in je svojo telesno »gardo*. 400 grenadir-jev, ki so mu jo bili dovolili v Fontebleau, pomnožil na 1050 mož. Mati njegova Lae-titia in sestra Pavlina sti ga tolažili v njegovi samoti, ali on je neprenehoma prislu škoval proti kontinentu, kjer tudi po njegovem odstranjenju niso prenehala vrvenja in prepiri. Vlada Ludovika XVIII. je v svoji brezprimerni kratkovidnosti pripomogla k razcepljanju fancoske družbe. S starimi Napoleonovimi vojaki se je grdo postopalo in njegove častnike so zapostavljali za plemenitaši, ki so se po vspo-stavi kraljestva zopet povrnili v domovino. Na dunajskem pongresu pa so izbruhnila najusodneja nasprotstva, a Napoleon je moral štediti in svojim ljubljenim gra-nadirjem krčiti krušni obrok, ker mu njegovi nasledniki na francoskem prestolu niso izplačevali tistih dveh milijonov, ki sta mu bila določena po dogovoru. Razun tega so se neprestano kovale zarote in spletke, da bi še vedno strašnega leva odpravili na kak še bolj oddaljen otok. Iz Italije, kjer se je Murat pripravljal na vojno proti Franciji, so prihajale cesarju mamljive ponudbe. Ali Napoleon je vedel, da je njegova usoda spojena s Franocsko ter za dolgo pripravljeni odhod odločil še le tedaj, ko se je eden njegovih prejšnjih uradnikov FIeury de Chaboulon izkrcal na Elbi ter mu priobčil, da je zopet začelo oduševljenje zanj ter da se 11c more več prenašati neznosno stanje nereda in ponižanja, v katero je prišla Francozka. I11 sedaj se je Napoleon odločil, da raz-trže vrvico, ki so mu jo njegovi sovražniki hoteli vreči okoli vratu. Angleška vojna ladja, ki jej je bila naloga, da ga straži, je imela ravno odpluti v Livorno z enim njegovih čuvajev, Angležem Campbellom. Dne 26. februarja, — bila je ravno nedelja — je Napoleon izročil otok gen-eralu Lapiju in je sestro in mater priporočil pažnji in varstvu guvernerja. Cim se je zmračilo, je začel vkrcavati tistih 1050 mož, a sam se je ukrcal na brig »L' incon-stant«, ki jo je poklical iz Neapelja in j'o dal pobarvati kakor angleško ladjo. Se Ie 28. februarja so odkrili njegovi čuvaji, da je cesarski orel — odletel. Francoski vojui ladji, ki je stražila tam, se je spretno izognil. odredivši, naj njegove ladje plovejo raztrešeno. Naseverni obali Korzike ga je srečala druga francoska križarka,ki je zaklicala brigu, kako da se godi cesrju? »Izredno dobro«, je odgovoril kapitan, ker mu je ta odgovor prišepnil Napoleon, ki je stal kraj njega. Stari granadirji so imeli potem mnogo posla: morali so prepisovati proglase, s katerimi se je hotel Napoleon obrniti na francoski narod in vojsko. Otrpnenimi prsti, ali navdušenega srca so pisali te strastne spomine na cesarjeve zmage, a med njimi tudi besede, ki so imele postati misel voditeljica za prihodnje dni: »Vojaki, hitite pod zastave svojega generala. Njegovo življenje je vaše življenje, njegova prava so prava naroda in vaša, njegov interes in njegova čast vaša slava. Zmaga pride hitrimi koraki viharja. Orel z narodnim barvami poleti od stolpa do stolpa vse dt Notre Dame«. Dne 1. marca se je usidrala v zalivu Jouana med Caunesom in Antibesom Conibronne je vodil garde na kopno. Sedaj je stal cesar zopet na froncoskih tleli in njegovo drzno prorokovanje: »Pridem v Pariz, ne da bi izstrelil ene same puške«, se je uresničilo, da-si niti njegovi naj-zvesteji spremljevalci niso hoteli verjeii v to. Posadka Antibesa mu je zaprla vrata; ali 011 se je brez strahu napotil preko Grassc do pred Grenoble, kjer se 11111 je v ozkem klancu pri La Mure postavil nasproti prvi sovražni bataljon. Ta znameniti, v pesmi in sliki često proslavljeni prizor je končal s svoje vrsti edinim trium-fom velike osebnosti. Kraljevi vojaki so obstali kakor pribiti, ko so uzrli medvedje kože gare. Cadstniki so jim glasno za-povedali, naj streljajo na »hajduško četo«. Naenkrat je izpadla iz vrst pojava, zamotana v siv plašč, a vsem dobro znana. »To je on, streljajte nanj!« — je kričal zapovednik. Ali ni padel niti en strel. In sedaj se je začul preko polja glas, poznan vsem: »Vojaki, jaz sem, Vaš cesar! Ah je med vami kdo, ki bi hotel ubiti cesarja — jaz sem tu!« Gromovit »Vive 1'einpe-reur!« je bil v odgovor. Omamljeni od navdušenja so se vsi vrgli pred nizkega človeka ter mu poljubljali plašč, črevlje in meč. Bataljon se je priružil Napoleonovim vojakom. Lavina se je začela gibati in je rastla in rastla. V Greneblu je prešel k njemu cel polk. 7000 mož je šel proti Lyo-nu in kmalu je imel 14.000 mož. Kakor začarani so sledili vojaki glasu starega čarovnika. Nev. ki je še malo poprej izjavil, naj bi Napoleona zaprli v železen zapor, je moral s svojimi 6000mož, ki jih je vodil proti Napoleonu, vsled njihovega pritiska preiti k njemu. Kmetje so stali v gostih vrstah ob cesti, samo da bi videli le traček njegovega plašča. Kralj in njegov dvor sta naglo pobegnila v Lille. Napoleon je hitel pred svojo vojsko, ki je neprestano rastla, v lahkem vozu in spremljan le po svojem zvestem Coulaincour-te, ter je na večer dne 20. marca dospel v Pariš! Še enkrat ie zmagal njegov genij! (Kaj se zgodilo pozneje, je znano. Med Napoleonom in zavezniki — Prusi, Angleži, Avstrijci in Rusi — je prišlo pri Waterloo do velike bitke, v kateri je bil Napoleon popolnoma poražen. Zbežal je v Pariz, kamor je dospel dne 20. junija 1915; ali razpoloženje v zbornicama mu je bilo naravnost sovražno. Dne 22. junija že se je v drugič odpovedal prestolu m sicer na korist svojega sina. Dne 3. julija Stran H. VEČERNA EDINOST" st. 44. V Trstu, dne 10. marca 1915 »rt z; n tu mu polka ter Crnovcjniki Razne politične vesti. pred sodiščem litario št. — V mestni bolnišnici dne 4. t. m.: Ticiiliii Marija, 54 let; Albanesil Adoli, 45 let; Cerkvenik Peter, 50 let; I Skilan Terezija, 71 let; Regent Ivan, 2j leti; Spazzal Jolanda, 8 mesecev. — V j mestni bolnišnici dne 5. t. m.: pl. Michielj Nikolaj, 42 let; Cedin Alojzija, 30 let; Ricci Marija, 38 let; Žitnik Anton, 45 let; Corrado Peter, 11 let. — V mestni bolnišnici dne 6. t. m.: Bazzarini Karel, 5 let; Devcscovi Magdalena, 77 let; Tavčer Marija, 38 let; Pagliarulo Ana, 9 mesecev; Omejc Alojzij, 50 let; Schofka Nelle, 16 let. Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, kakor nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavar. na doživetje in smrt z manjšaj očimi se vplačili. Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižji h <;enah. Škode cenjuje takoj in naj-kulantceje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Zavaruje tudi proti vlomu. Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občno-koristne namene. 3 Glavni zastopnik v Trstu § 0. CEGNAR, ulica Caserma ■ ^ TELEFON št. 21-47. i u i J"» m J Človek, ki mu je ves svet domovina. — Na zahtevo Katarine, soproge Ivana Ster-. pina, ki ie za vratarja v hiši štev. 10 v u-jll Odlikovani £ev3j&rsJci mojater lici sv. Spiridijona, je bil predsnočnjim 1 - ! Miha' 1! Se!an. Ar.ton Vazilek, Otelio Gortan, ■ aretiran na Corsu 64 letni Nikolaj Fran-v Josip Strtbtlj in Valentin Muschik. — V po-1 kovic, ki je doma iz Pazina. Že v nede- m si Uredniška tajnost Nemčiji. — „Va Dolžnost pričevanja vprašanje. Razs« kovojvodsko sod sče v Kenzingcnu v dens cm 13. kb: uarj.i t. I.. pa j r g'aša za Josip Stcpinsek, Matevž bumej, Karel No-upj. \iano, da sc je urednik Usta „Breis- vak (doma iz Ljubljane), Fran Vreček (do-ganer Nachrichtc :", ki je bil poklican pred ma iz Ljubljane), Josip Ma-er, Mihael Zu-sojine kot priča, uprl i/poveubi. Neki tr- pančič, Josip Kloučič, Nisolaj M^nnkovič govec je na ireć smatral po nekem članku, j Vincenc Sladovic (doma iz Cerovelj), Peter ki je iz el v imenovanem listu, svoje kori-, Popič, Ivan Milinkovič, Mih el Jorič, Jakob sti za oškodovane. Težil je osumljen ga : Fa bro, Nikolaj Sljak, Ivan Surlan, An on pisca članka m prm nje, d3 so izvajanja v Zenudrago, Ivan Tnemož, Simon Stupar, članku r.eu 1 a vi cen a, in je predlagal, naj se Mihael Nukić, Simon MI nko, Viktor Jurkič gaucr Nachrichten-, Teichmanr.a. Pred okraj- Mandelj od 20. pešpolka, Karel Jakomin nlm sodiščem v Emmendigenu se je ured-j od 5. domobranskega pe?polka ter črno-n k uprl izpovedbi in sodnik je spoznal to 1 vojnik Josip Marcorim. — Iz mestne bolni-za upravit no. Tožitelj se je pritožil in tako šnice so bili odpuščeni Mihael Popp od 52. se je vršila potem iaiprava v Kenzingenu. pešpolka, Josip Besednjak od 97. pešp »Ika, -r 1 . . • < 1__-1______;____1 _ ___ U'r;Ctii n Purlin n/1 ^ n(«čfir.ltfO Qoiia Ifnnm bi sploh ne mogel vršiti svojega večkrat štorih društva „Auslria" so bili odpuščeni težkega poklica, ko bi bili uredniki pri-j Štefan Lacskovics od 12. pešpolka, Josip silieni po dolžnostnem pričanju, da bi Novak od 38. pešpolka, Gverin Degrassi od imenovali pošiljatelje objavljenih član-j 97. pešpolka. Jurij Rumić od 26. honved-kov in jih tako izdajali napadom dotič-jskega pešpolka, Ivan Miniussi. od 26. c?o-nih interes;rancev. Ime zaupnikovo je mobran kega pe£p >Ika, Ivan Cesič od 3. sodba od ovar.a pop In ma javnemu prav- pešpolka, Jurij Sedinić od provijanta, Peter nenm črn-va in živi.enskemu inKresu ča- Zio od 87. pe?polka, Fran Strnad od 27. j peSpo'ka, Ilija Bud mir od 2. bosansko-her-.. .. ' cegovskeca pešp< Ika. Josip Čepar od 5. do- O onih, ki T nič nf rt^l&^Z l™ ranskega pešpolka ter črn^vojnik Peter Zeitui g je prinesla tako-Ie zatrkacijo: j p . b v v * rTako je pametno, sedaj so zopet en tran- j sport čet potopili Angležem!« Te dni smo 1 v i v- i.rat Čuti ta človekoljubni vsklik. lovskemu Miru - pišejo z dežele: Sledeče vrste smo prejeli z dežele in jim dajemo prostora, ker je vladi pač gotovo na tem ležeče, da izve, kakšno razpoloženje da g Viktor Schenk« M nalaMtall .knv. 1 m m k« M mM niftfat«iJ »IitiII kr. Ui m »rtltlik««! y*Ml]alr» u veto uro s palico razbil šipo veznih vrat hiše, v kateri je on za vratarja, ter tako napravil za 10 kron škode upravitelju hiše, .lakobu Bortolizio, ki stanuje v ulici sv. Ivana št. 4. Predsnočnjim je pa — kakor že rečeno — Katarina Sterpinova sama na Korzu naletela na dotičnega razbi-jalca s pohabljenima rokama ter ga dala aretirati. — Na policijskem komisarijatu v ulici di Torre bianca je aretirani Fran-kovič tajil, da bi bil 011 stri šipo. Na vprašanje, odkod da je doma, je Frankovič rekel: — Moja domovina je ves svet. — Kje pa stanujete? — so ga nadalje vprašali, nakar je Frankovič odgovoril: Nikjer in povsod! O svojem življenju ni hotel dati nobenih pojasnil ter je na dotična vprašanja odgovarjal le: Vsak naj skrbi zase. bog pa za vse! Ko so mu preiskali žepe, so našli pri njem K 31.15 denarja, več nemških in angleških spisov in nemški molitvenik. Nudil se je, kakor je bil že temperament govornika, v različnih retoričnih oblikah. Seda i je zvenel tri um tirajoče in zasmehlji-vo, sedaj škodoželjno in ujedljivo. V pivnicah so to vsklikali politiki okolo pivni-Škili miz, po kavarnah so nadovezali tisti nežni dovtipneži svoje satirične slike bodočnosti, a na drugih krajih je plitva radovednost, ki hoče biti vedno krmljena z rezkimi, kričečimi dejstvi, obžalovala. je med kmeti. Krušno žito in moka sta po uradnih komisijah cenjena. Namen te cenitve ni popolnoma jasen. Nekateri trdijo, da bo oboje prevzela država za vojaštvo; drugi so zopet mnenja, da velja ta cenitev za preskrbo civilnega prebivalstva na podlagi izobilja in pomanjkanja da je število potopljenih tako malo. xKaj krušnega žita pri posameznih slojih in vr-ie to: dva tisoč nni!« Sc je pač te ljudi, j stah ljudstva. A bodisi to kakor hoče; poki jim je vojna i^ra, ki jej slede brezdelno, vedati moramo z vsem povdarkom in na iz varne oddaljenosti, ves čas razvajalo, j ves glas, da človek na deželi, in niti na 1 ■ * 1 > . 'is . _ ___...1_____ _______: I ~ rsr\l nr» 1 ffro nnh mnL o Velike številke uspehov so omamile te uboge glave. Izgubili so vsa merila člo- pol odraščen otrok, pri 240 gramih moke na dan ne more živeti. V mestih, kjer je veškega in se opijanijo le na številkah, glavna hrana prebivalstva meso, tam mo-Značilnn je, da sc v malih družabnih kro-jrejo liudie pri nekolikem zadržanju izha- . -1 • . • __ ■ _ " 1. j__n L i'nt> o tiL-n mnrfTinn nmL-o ,11 flin • o no gih javnosti ni nikdar slišala beseda obžalovanja, ko je bil govor o velikem po-topljenjn čet, da ni nikdo izrazil besede sočutja. Vnanje dejstvo uspeha je tako zmedlo te ljudi, da niso nikdar pomislili na strašno vsebino tega dejstva. Lahko in enostavno se izgovarja, da se je potopilo dvatisoč mož. Ali naj bi že enkrat združili s temi besedami — misel. Naj bi se že enkrat iztrgali iz ljube brezmisel-nosti iti naj bi si predstavili potapljajočo se ladjo, iz katere odmevajo klici smrtnega strahu. Predočimo si grozni strah ljudi, ki si — izročeni pogubi — obupno prizadevajo, da bi se rešili na kakem kosu lesa, kaki pripravi z ladje, ali na kakem drugem predmetu. In če si še popolnoma predočimo tiste nesrečneže, ki jih je smrt zalotila, ne da bi bili mogli poizkusiti, da bi si rešili življenje; če pomislimo na tiste, ki si brezuspešno tišče usta in nos, da bi se ubranili prodirajoče vode; in če slednjič pomislimo na krik, rjovenje, tulenje, proklinjanje tistih, ki se končno potapljaj«/ — potem menda ne bomo mogli več izražati svoje radosti na posrečenem po-torljenja kakega transporta Čet, ki je te dni tolik rat žalila fineje organizirane duše, ki so si ohranile nekaj človeškega sočnija. Naj se le veselimo na doseženem uspehu, in izrekajmo le svoje pripoznanje, ali grdo je in brezmiselno, ako se veselimo tuje nesreče. Treba gotovega takta tudi v stvareh uspeha. Ali kje naj jemljejo tako tenkočutnost ljudje, ki ne mislijo.....P! jati s tako množino moke na dan; a na deželi, kjer ljudje po veliki večini živijo samo od močnatih jedi in poznajo meso samo ob nedeljah in praznikih in kvečjemu tu in tain tudi v četrtkih in še tedaj ne brez moke. Večina ljudi na deželi niti ne ve, kakšna množina moke da je 240 gramov, ker družiske tehtnice so pri kmetih še zelo redka prikazen. Za junaka, ki je zlezel v prve hlače in je napravil z dobrim uspehom prvo orožno vajo z žlico, zadostuje 240 gramov moke na dan; in tudi pri kriminalistih je morda ta račun pravilen. A pošten, delaven kmet, obrtnik in delavec na deželi, potrebuje vsak štirikrat toliko moke na dan, ako hoče ostati kos svojim opravkom. Od živine preskrbljeni so pri popisu žita samo konji z ovsom; ti nam pa bodo pri obdelovanju našega polja zelo manjkali, ker jih bo v vigredi Še maj, nego jih je danes. Za drugo — govejo, svinje, perutnino, ovce in koze — rnočnata krmila niso dovoljena, oziroma zanje ni preskrbljeno. Ta krmila so tudi neznosno draga, ker stanejo navadni otrobi 11. pr. na Dunaju 31 do 32 K ječmenovi celo 37 K sto kil. Tudi način, po katerem so cenile komisije in popisovale žito, ne odgovarja razmeram, ker ena in isu vrsta žita ne tehta v vsakem kraju enako veliko. Komisijam je bila predpisana kot podlaga popisa teža žita; mi kmeti j pa imamo za podlago v domači rabi le DMBERTO CONICi zM stMske$u muterljala, tarna cementnih plotf In cev!. TRST, Cimpo S. Giacomo 11 in V. Coacerdis 1 „ «Zadaj ctrkv« Sv. Jakoba) V zalogi vedno novo dospelo blago. Cene zmerne. Postrežba točna. K priporoC „oj. »log. rano-y vrstnega obuvala za gotpe, go* 3 spode kakor tudi za otroka« Prodaja najboljšega voščila Frcdio, Globin, cavaHer in Cir. Metodovo mazflOb IV 8 II U 0 m Tr!, klređere 32 U i li I Prvo tržtflui tovorno . Brusnih kamnov, smlrka I . m „corunta44 8 I G. Pilotti-Trst i 1 Pisana: Riva Miri 14, Tel. 15-25 ! ul. sv. Frančiška As. 20 □ im □ Izvršuje tiskarska dela v najmodernejšem slogu, bodisi v priprostem ali večbarvnem tisku in po zmernih cenah. - Vizlt-nice, vabila, memorandum, zavitke, dopisnice okrožnice, pismeni papir, trgovske cenike itd. P. n. naročnikom ugodi z izvršenjem naročila ::: v najkrajšem času ::: : D- Kommo Specijalist za sifilistične in kožne bolezni flma svoj ambulatorli X # v Trstu, v ul. S. Lazzaro št. 17,1. % ♦ — -Palazzo Diana) - ♦ + Za eerkvijo Sr. Antona novega. & Sprejema od 12. do 1: in od 6 do 7 pop. g ženske od 5 do 6 popoldne. Dr. P Dr. PETSCHN1GG TRST, m S. CATEE1M ŠTEV. 1. Zdravnik za notranje (splošne) bolezni 8 — 9 in 2 — 3 in Specijalist za kožne in vodne (sDofne) Ho'- 4 7—7Vi Dnevnik „Edinost" v Trstu ic izdal in založil naslednje knjige: 1. »VOHUN«. Spisal I. F. Cooper. — Cena K 1.60. 2. »TRI POVESTI GROFA LEVA TOLSTEGA«. — Cena 80 vin. 3. »KAZAKI«. Spisal L. N. Tolstoj. Poslovenil Josip Knaflič. — Cena K 1.60. 4. »PRVA LJUBEZEN«. Spisal I. Sjer^je-vič Turgjenjev. Poslovenil dr. Gustav Gre^orin. — Cena 1 K. 5. »POLJUB«. Povest izgorskega življenja češkega ljudstva. Spisala Karolinn Svćtla. Poslovenil F. P, — Cena fcu vin. 6. »BESEDA O SLOVANSKEM OBREDNEM JEZIKU PRI KATOL. JUGOSLOVANIH«. (Malo odgovora na škofa Nagla poslovno pastirsko pismo v pouk slov. ljudstvu.) — Cena 80 vin. 7. »IGRALEC«. Roman iz spominov mladeniča. Ruski spisal F. M. Dosto-jevskij. Poslovenil R. K. — Čemi K 1.60. 8. »JURKICA AGICEVA«. Spisal Ksa-ver Sandor-Gjalski. Prevel F. Orel. Cena K 2—. 9. »UDOVICA«. Povest ii j8. stoletja. Napisal I. E. Tomič Poslovenil Štefan Klavš. Cena K 1.60. 10. JUG«. Historičen roman. Spisal Prokop Chocholoušek. Poslovenil H. V. Cena K 3.—. 11- »VITEZ IZ RDEČE HISE«. (Le Chc-valier de Mais'm rouge.) Roman iz časov francoske revolucije. Spisal Aleks. Dumas star. Prevel Ferdo Perhavcc. - - Cena K 2.50. HiUAVfiC JU zaista ulna pa Prošeku ftev.131 {niporoea p. n. občinstvu iu gostilni-Čarjem svojo najizbornejso istrsko vino doma ega pridelka iz Vrsara (Or.-era) Cena po dogovoru izven vsake konkurence. Prodaje se od V« hektolitra naprej. iiHmMiii ■ JOSIP STRUCKEL ■ I Trst, vogal ul. Nuova-S. Caterina Nov prihod volnenega blaga za moške. I g in ženske, zefir, batist in perljiva svila g — za jopice. — Svtlenina in okraski zadnje — Iza jopice. — Svtlenina in okrasu zadnje ■ novosti, veHk izbor izgotovtjeaega pe- M rila in na metre, spodnje srajce moderci. ■ S Vezenine in drobnarije, preproge, za- — drobnarije, preproge, trtti po Izjemno nizkih cenah »■■■mini UMETNI ZOBJE PtOMBMMUE a ZOBOV. ZOBOVI hAr v. tdscher uuca časoma, is a mci. Ljubljana, Prešernova ulica št. 3. Največja slovenska hranilnica Denarnega prometa koncem leta 1914 . Vlog ....*••»•..• Rezervnega zaklada....... K 740 000.000 „ 44,500 000 1,330.000 Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje po 4 II O 2 brez odbitka. Hranilnica je pnpil&roo va?na in stoji pod kontrolo c. kr. deželno vlade. Z» Tir^eraje Ima vpeljane llčn« domače hranilnike. i