Slovenski Sokol QLflSILO SLOVENSKE SOKOLSKE ZVEZE. Štev. 2. V Ljubljani, 25. februarja 1908. Leto V. DR. MIROSLAV TYRŠ. Telovadba v estetičnem oziru. (Dalje.) II. Razdelitev. Rekli smo, da so estetični zahtevki, vztrajanje, se s tem že odločno pri- tudi kolikor se tičejo telovadbe, dokaj poroča. številni. Tem bolj je treba, da jih po 3. K jasnosti ravno tako prispeva notranji sorodnosti razdelimo v sku- razdelitev celote na gotove in raz- pine in si razdelitev samo zapomnimo, ločno odločene dele, kar imenujemo da dobimo določen in jasen pregled členkovitost; s tem z ene strani o celoti. prispevamo tudi k oživljajoči razno- Ta-le razvrstitev pa mislimo da vrstnosti, ki se izpopolnjuje s tu zadostuje za naš namen: stvarjanjem tudi resničnih nasprot- 1. Vse, kar je svojemu namenu kov; pri vsem tem pa nikakor ne neprimerno in narobe, ali kar se ne- smeta po zlu iti enota in celovitost, primerno in narobe izvaja, ne prija . Na razvod, sredek in svod razdeljeni niti neučiščeni, nezreli misli. V tem raji, z raznovrstnimi in vendar nase zmislu nam je primernost v izvedbi se nanašajočimi svojimi obrazci so in izvajanju nekako najprimitivnejši nam že iz prejšnjih razprav*) znani in temeljni zahtevek, kateremu je tudi kot primeri razčlembe, umetniške ce- pri telesnih vajah treba docela ustreči, lovitosti in završenosti (zaokroženosti) Neprisiljenost, lahkost, natančnost v ter je seveda tudi na druge izvedbe vsem izvajanju so povse ž njim v mogoče navesti podobno merilo, zvezi, to pa moramo seveda podrobno 4. K členkovitosti se družita dalje določiti in razsnovati. somernost in razmernost delov, 2. S primernostjo v sorodu je tako nastalih, kakor tudi njih vza- jasnost naših izvedb. Vse, kar dela jemno ravnovesje. pri telovadbi nedoločen vtisk, met Vsi ti zahtevki se nanašajo tudi na pr., ki ne bi bil niti odbočka niti na razvoj telesa samega in je na pr. prednožka, po pravici docela zametamo splošno veljavno, da se more le so- kot nelepo; vse, kar prispeva k jas- merno zraslo in razvito telo nazvati nosti, kakor natančnost in korektnost ! krasno. Toda te pojme je treba toč-izvedbe in v zloženih položajih daljše ' neje opredeliti ter treba iztakniti *) „0 vefejnych cvičenich mistnich" v „Sokolu“, letnik 1872, št. 8. in sled. določene številke, in to ne le za dele telesa, temveč tudi za obmere vsake celote pri večjih skupnih izvedbah, da, tudi pri uredbi in zgradbi naših prostorov. Je to motrišče posebno važno za vso telovadno stroko. 5. To, da izpolnimo vse pogoje, ki pripadajo zgoraj navedenim štirim skupinam, pa ne zadostuje, ako se jim ne pridružita sklad in lik, in tako torej naposled v peto in zadnjo skupino skupljamo vse, kar jezik nazna-čuje s pojmom in nazivom „ličnosti“. Kar se ujema, kar more biti spojeno, — naj se stvar tiče že oblike ali barve —, se mora tu na pretres vzeti in določiti. S tem se obenem dovrši in konča naša razprava. Njen obseg seveda se pokaže mnogo širši in bogatejši, kakor se je moglo naznačiti tukaj, kjer gre samo za naprejšnji pregled. Telovadba sicer ne učinkuje z besedo kakor pesništvo ali s tonom kakor glasba, vendar pa zaporednost in postopnost izvedb in deloma sprem-ljevanje s petjem in godbo gotovo tudi tu kažejo nekako naličnost pravil. Elementi ostalih umetnosti pa so gotovo za nas jako važni. Predmet našega delovanja je človeško telo, ki je obenem skoro izključni predmet kiparja, in smelo smemo reči, da grško kiparstvo, doslej daleko prekašajoče vse poznejše poskuse, ne bi bilo brez grške telovadbe nikdar dospelo do svoje najvišje dovršenosti; zakaj telovadba je bila, ki je grška telesa venomer plemenitila, in telovadnice so bile, ki so umetnikom vedno nudile žive krasne vzore za njih stvarjanje. S svojim telesom pa bodisi kot posamezniki, bodisi kot členi večje celote izvajamo gibe in zavzemamo položaje in pazimo pri tem gotovo zmerom tudi na njih mičnost, pod-vrgavamo jih torej estetični svoji sodbi in potem, kakor je ta sodba, jih odobravamo ali pa tudi zametamo. Naposled hočemo tudi, da naše orodje in naši prostori, čeprav preprosti, vendar v ničemer ne žalijo našega krasočutja in da nasprotno vsaj s primernostjo") in harmonijo svojih obmerov že prijajo očesu; in ravno tako si pri kroju želimo kakor glede oblike, tako glede sestave barv zadovoljivo in skladno celoto. Izkratka je to oblika in v drugi vrsti tudi barva, za katero gre; oblika in barva pa sta obenem edini in izključni predmet obrazilnih umetnosti. Iz tega izvira, da moramo vse elementarne zakone, po katerih se ravnajo te umetnosti, tudi tu v njih splošnosti razjasniti in jih potem kot merilo navesti na posameznosti, tičoče se naše stroke; tako se obenem naša sodba iz temnega in negotovega okoliša samega čuta dvigne v jasno svetlobo določenega zavedanja. Izvedemo torej praviloma zahtevek in zakon z gotovih in vsakomur znanih umetniških predmetov in potem razložimo in utemeljimo njegovo veljavo tudi v naši stroki. Iz tega bo obenem razvidno, v koliko in kako je naše delovanje v zvezi s splošnim umetniškim poljem, in pokaže se širše in določeno, kar smo že večkrat poudarili, v koliko je namreč „naša telovadba v svoji dovršenosti v resnici tudi umetnost". *) Lepota, umevana v pravem zmislu, ni nikdar praktičnosti na kvar, ker predvsem primernost pripomore predmetu k njegovemu namenu. Samo po sebi se ume, da vse razložimo na vsakomur pristopen in umljiv način. Na vprašanje pa: »Kaj torej je v resnici lepo?" moremo že sedaj tu odgovoriti: Lepota ne obstoji iz- ključno niti v sami primernosti, niti v sami jasnosti, niti v sami členkovi-tosti in enoti v naših izvedbah, niti v katerikoli drugi posamezni lastnosti, kakor smo jih zgoraj naznačili — izvedba, ki bi enemu izmed teh zakonov ustrezala, kateregakoli drugega pa kršila, bi ostala vedno nelepa; ampak najnižja stopnja mičnosti bo tam, kjer ne grešimo proti nobenemu izmed njih, in najvišja, kjer vsem obenem kar najbolj ustrezamo. Med tema najkrajnejšima primeroma pa so za nas vse ostale stopnje krasote, in vidimo, da je tudi v stvari — katero nejasne in četudi učene glave rade prepuščajo zgolj „čutu“ — določeno merilo. Zakaj je kaj lepo in zakaj je ena stvar lepša nego druga, to, mislimo, je vprašanje, katerega rešitev je tudi s splošnega stališča zanimivo za vsakega mislečega človeka. Presoja telovadnega sestava in njega izčiščenje z najvišjega tega mo-trišča je zadnji korak k njegovi udo-vršitvi; in vse, kar v tem zmislu za izpopolnitev naše stvari započenjamo, je gotovo najpovznesenejši kras in najlepša posvetitev naše delavnosti. (Dalje prih.) Telovadba na zletu v Pragi. (Dalje.)*) Vstopajo učenci, šolski naraščaj, v starosti 7—14 let. Okoli 1500 jih je nastopilo k prostim vajam, ki so jih stale dosti pridnosti in pa truda. In zopet ta brezprimerni kalejdoskop izmen gibov — tu seveda mnogo odločnejših in reznejših kakor pri deklicah — in premen barv: črne črnogorske čepice z rdečim dnom, rdeče srajce, bele hlačice, črne nogavice in čevlji. — Dobro so se držali So-kolčki! Živo vpliva na starejšega Sokola pogled na drobna ta telesca, na obri-sujoče se miniaturno mišičevje učenstva, dobrovoljno ob svojih prostih trenutkih hitečega v sokolske telovadnice in pokoravajočega se z veseljem sokolski disciplini. — In za dokaz discipliniranosti je bilo tudi učencem določeno plačilo: *) Glej štev. 11. in 12. lanskega letnika šaljive tekme. Obstajale so večinoma iz teka, skoka, z ovirami, s šaljivimi vložki (kozolci i. t. d.). Nisi se mogel vzdržati smeha, ko so pri šaljivi dirki v najhitrejšem teku tekmovalci preobračali tri kozolce. Med tem je počelo dosti močno pršeti. Vzlic temu se je spored nadaljeval. Sledila je telovadba obrtniškega naraščaja, 500 dečkov v starosti 14—18 let, torej členstvu najbližjih . . . Jako lepo so uspele skupine naših „kadetov“, ki so dale strokovnjaku slutiti, koliko vztrajnosti je bilo potreba posvetiti njih izvež-banju. Discipliniranost, ki jo je naraščaj pokazal pri svojem nastopu, je dajala najboljše izpričevalo sokolski šoli. Dečki, ki pridno obiskujejo telovadbo naraščaja, so po soglasni sodbi »Slovenskega Sokola". mojstrov med najboljšimi in najsposobnejšimi vajenci! Več v tej smeri ni treba reči. — Nato so bile tekme naraščaja v pretezanju vrvi, v teku prostem in z zaprekami, v skoku v daljino in v metanju usnjene žoge v daljino.— Nato seje naraščaj umaknil. Kakor vkljub vedno hujšemu dežju so pritekli na telovadišče v belih platnenih oblekah bratje ameriški Sokoli, ki so prvi izmed odličnih gostov došli v Prago in spored današnjega dne obogatili s kombinirano igro z žogo J n door-base-balle“. Za igro je treba popolne pozornosti in okretnosti. Konstatirati moramo, da so ameriški bratje pokazali ne samo kabinetni košek svoje izurjenosti, temveč tudi igro, karakteristično značaju ameriškega življenja. Dan se je završil s tretjo predstavo šahovega turnirja, ne manj uspešno kakor obe prejšnji nedelji. Dež je med tem že prenehal in tih večer se je ulegel na letensko plan, na katero je ta čas že vpiralo svoje hrepeneče misli do 20.000 bratov in sester. Že za 5 dni! Iz koliko ust so izšle te besede, spremljane z vzkliki radosti! Da, že čez pet dni se razvije tu življenje sile in dela in discipline, se odigra igra, ki nima sebi enake, ki se bo tisočem za vedno v srce vsadila, vernim novih moči dala k delu, nevernim vero in nasprotnikom spoštovanje vsilila. Energija je nakopičena, napetost se mora sprožiti, da se za novo silo oprosti mesto. — Pristopamo k popisu telovadnega sporeda na zletu samem. K telovadnemu delu zleta pripadajo: a) vse panoge tekem, b) vaje vzornih vrst na orodju, c) skupne vaje članstva, d) skupne vaje ženskih odsekov, spojene s plesnimi raji, e) narodni plesi moravskih žup, /) vaje slovanskih in tujih gostov, g) vaje sokolske konjiče. (Dalje prih.) I. zlet gorenjskih sokolskih društev v Kranju dne 15. avgusta 1908. Živa potreba, prirejati večje javne telovadbe, in neuspehi javnih telovadb posameznih sokolskih društev vsled maloštevilnosti nastopajočih telovadcev so izzvali sokolska društva na Javorniku in Jesenicah, v Kranju, Škofj‘ Loki in Tržiču do sklepa: prirediti vsako leto skupen javen nastop, kjer bi se občinstvu v večji meri in pestrosti kazalo naše sokolsko delo. Dne 1. septembra lanskega leta so se sestali v Kranju načelniki, oziroma njih na. mestniki zgoraj omenjenih društev ter sklenili predlagati društvenim odborom : 1. Gorenjska sokolska društva, ki so v ugodni prometni zvezi (kakor dosedaj Javornik, Jesenice, Kranj, Škofja Loka, Tržič) se obvežejo medsebojno prirejati vsakoletne skupne sestanke. Mesta sestanka se vrste po starosti posameznih društev. Dotično društvo pa lahko priredi sestanek po dogovoru z ostalimi društvi tudi v drugem kraju, ali pa prepusti prireditev za dotično leto društvu, ki mu sledi. Društvo, ki priredi sestanek, prevzame vse stroške; samo kadar vsled nepričakovanih ovir ni sestanka, plačajo vsa društva enako že nastale stroške. 2. Sestanki se vrše s sledečim obveznim sporedom: n) vežbanjc redovnih vaj v četi, zboru in praporu; b) tekmovalna telovadba; r) javna telovadba vseli oddelkov. Natančni program določijo načelniki in člani vad. zbora društva, ki sestanek priredi, v skupni seji, katero skliče zvezni nadzornik dotičnega okraja, kateremu tudi pripade tehnično vodstvo vsega telovadnega sporeda vseh oddelkov. V kratkem času so doposlala vsa društva izjavo, da odobravajo predlog. Prvi na vrsti je Sokol v Kranju. — Takoj po sklenjenem dogovoru so bile sestavljene vse vaje, in 8. decembra 1. 1. vidimo v kranjski telovadnici načelnike in boljše telovadce navedenih društev, kako predelujejo predložene vaje. Ob tej priliki se je tudi dogovorilo, da je tekma v nižjem oddelku za vsako društvo obvezna, ter da sme vsako društvo v tem oddelku postaviti samo po eno vrsto. Program prireditve naj bi bil naslednji: 14. avgusta zvečer prihod društev. 15. avgusta: n) ob polušestih zjutraj vežbanje redovnih vaj v četi in zboru; b) ob 7. uri: tekmovalna telovadba; c) ob polu 9. uri: skušnja naraščaja za vaje s palicami v dvojici; d) ob 9. uri: skušnja ženskih oddelkov za vaje z obroči; e) ob 10. uri: skušnja članov za proste vaje in skupine; f) ob 11. uri: izprevod in pozdrav Sokolov. Popoldne: a) Ob 3. uri javna telovadba: 1. Vaje ženskih oddelkov z obroči. 2. Vaje naraščaja s palicami. 3. Proste vaje članov. 4. Orodna telovadba: a) društev na vseh orodjih z menjavo, b) gostov in vzornih vrst, c) ženskih oddelkov, d) obrtnega in trgovskega naraščaja. 5. Skupine. b) Ljudska veselica. Vestnik slovenskega Sokolstva. Slovenska sokolska zveza. Iz X. seje vaditeljskega zbora S. S. Z. dne 2. februarja t. 1. Navzoči: načelnik brat dr. Murnik in bratje Smertnik (Celje), Majzelj (Domžale), Zadel (Gorica), Krčnik, Novak (Idrija), Ravnik, Smolej, Vilman (Javorniki, Ažman D., Ažman M., Rabič (Jesenice), Evgen in Janko Sajovic (Kranj), Bukovnik, Burgstaler, Drenik, Kostnapfel (Ljubljana), Dimic (Ljubljana I), Fuks (Metlika), Miška (Postojna), Adamič (Ribnica), Boltavzar (Šiška), Pristov (Škofja Loka), Jesih (Zagorje). 1.) Za podnačelnika S. S. Z. se izvoli brat Josip Smertnik, za sejnega zapisnikarja brat Vilko Bukovnik. 2.) Za zvezne nadzornike za leto 1908. se izvolijo bratje dr. Murnik Viktor, nam. Bukovnik Vilko za Ljubljano, Domžale, Kamnik, Šiško; Sajovic Evgen, nam. Ažman Fran, za Kranj, Javornik, Jesenice, Škofjo Loko, Tržič; Drenik Bojan, nam. dr. Šavnik Janko, za Krško, Metliko, Novo mesto, Ribnico, Zagorje; Novak Julij, nam. Krčnik Fr., za Idrijo, Ilirsko Bistrico, Postojno, Žire; Smertnik Josip, nam. Piki Fran, za Štajersko; Zadel Josip, nam. Kranjc Ludovik, za Goriško. — Pri tej točki sc je razgovarjalo o važnih vprašanjih. Zbor je storil sledeče sklepe: a) Nadzorniki naj o priliki revizije posameznih društev vestno poročajo o notranjem delovanju društev. b) Disciplina v društvih se vzgajaj v isti smeri in na enak način kakor dosedaj. Naloga načelnikov in posameznih vaditeljev bodi, telovadcem pomen discipline primerno obrazložiti. Stremimo za enotnim, dovršenim nastopom brez napak. c) Priporočati je dobre telovadske igre, ki se naj v bodoče v večji meri kakor doslej goje. Pri prihodnji seji se popoldne poskusi v telovadnici z nekaterimi igrami, d) Vprašanje glede izdajanja vadbenih večerov se prepušča tehničnemu odseku. K rešitvi tega vprašanja je povabiti tudi nadzornike. 3.) V tehnični odsek se izvolijo bratje dr. Murnik, Boltavzar, Bukovnik, Burgstaler, Drenik, Kandare, nam. Dimic, Kostnapfel, dr. Šavnik. Sklepčen je odsek, če je navzočnih o članov z načelnikom. K sejam se o važnih vprašanjih vabijo tudi nadzorniki. 4.) Gorenjska sokolska društva prirede letošnje poletje skupen zlet. Tehnično vodstvo zleta prevzame Sokol v Kranju. Proste vaje, ki jih je za ta zlet sestavil kranjski Sokol, se odobre. Na udeležbo drugih sok. društev se ne re-flektira, vendar bo dobro došel vsak Sokol. 5.) Za javne nastope v prostih vajah vseh drugih društev za letošnje in prihodnje leto se določijo proste vaje s V. praškega zleta. Z njih vadbo je v posameznih društvih pričeti takoj. 6.) Dne 15. in 16. avgusta se bo vršila v t Krškem sokolska slavnost. Krški Sokol razvije svoj prapor. Priporočati bi bilo, da se za to slavnost združijo dolenjska sokolska društva. 7.) Tehničnemu odseku je sestaviti in v prihodnji seji predložiti poslovnik zveznega vaditeljskega zbora in tehničnega odseka. — u — Društva. Ljubljanski Sokol. (Občni zbor Dalje.) Prihajam do glavne točke svojega poročila, do zleta v Pragi. Češka obec sokolska nas je vabila za 28., 29., 30. junij in 1. julij na peti svoj vsesokolski zlet v zlato, stostolpo Prago. Veliko je bilo zanimanje med slovanskim svetom za to prireditev. Priprave zanjo so segale celo leto nazaj. Tudi ljubljanski Sokol se je pridno pripravljal zanjo, posebno pa, M