Foitntnn Dlafana t gtrtovtnJ Uto LXXH., št. 3a LfaUfaaa, sreda 4* |aaaag|a I939 Cena Din i.— Izhaja vsaJt dan popoldne izvzemal nedelje in praznike. — inseratl do 80 petit vrst a o\d 2. do 100 vrst A Din 250 od 100 do 300 vrat a Din 3. već jI inaeratl petit vrsta Dm 4. - Popuat po dogovoru, InseratnJ davek posebej. — >Sioveaskl Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. za Inozemstvo Din 25.—. Rokopisi ae ne vračajo. UREDNIŠTVO D9 UPBA VN1STVO LJUBLJANA, Knafljeva nlica štev. 5 Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 ln 31-26 Podružnice: MARIBOR, Grajski trg št. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon št. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon št. 65; podružnica uprave: Kocenova ul. 2. telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5. — Poštna hranilnica v Ljubljani št. 10.351 ranjn po severni Afriki: Velik govor Daladiera Mi Na slavnostnem banketa v Tunisu je Daladier podčrtal Zeljo Francije po složnem sodelovanju vsega imperija ter pozval Tunižane, da prispevajo svoj delež za veličino Francije Tunis, 4. januarja. AA. Havas. Predsednik francoske vlade Daladier je imel na banketu, ki se je vršil snoči v njegovo čast v hotelu »Majestic« govor, ki ga je prenašal francoski radio. Daladier je v svojem govoru naglasih da je Francija bila vedno lojalna in da je to dokazala tudi napram domačemu prebivalstvu v Tunisu, Alžiru in Maroku. Tunis, Alžir in Maroko predstavljajo močne osnove francoskega imperija. Mi Francozi, je nadaljeval Daladier, nimamo navade upirati poglede p.eko mej, ki jdh je določila zgodovina. Iz tega mesta vidimo celo severno Afriko do Agadirja. z njenimi 18 milijoni prebivalcev, ki so popolnoma duhovno in materialno zedinjeni z nami To je najboljši dokaz edinstva in lojalnosti francoskega impeiija, ki ga je v današnjih časih mogoče ugotoviti. Vidim istotako kakor vsi oni, ki so v mojem spremstvu, da je naše edinstvo stvarno, močno in nerazrusl jivo. Mi smo drug drugemu vdani. Mi smo odločni svobodni ljudje, ki smo že večkrat dokazali svojo požrtvovalnost braniti neodvisnost in svobodo. Nas navdaja duh bratstva, svobode in sodelovanja, ki na veličasten način prikazuje edinstvo francoskega imperija Imeti moramo zaupanje ljudi, ki s skupnimi napori v okviru nedvomljive svobode ustvarjajo in bodo ustvarili nov družabni red. Ta dolžnost pada na vas Prišli so dnevi, ko bo nujno treba na energičen način potrditi { edinstvo francoskega imperija Francoska j vlada ima nalogo, da v vseh francoskih prekomorskih deželah vrši 6vojo vlogo zedi- njenja, kakor se je to vedno godi'o v naši zgodovini ter je meni kot sedanjemu pred« sedniku francoske vlade dolžnost vam povedati, da morate vi na vseh poljih delati z največjimi napori in najhitreje izkoristiti vse svoje individualne sile in vsr. svoja naravna bogastva. Francija bo neumorno delala v tej smeri ter vas poziva, da s svojim požrtvovanjem doprinesete k velikemu cilju ter se pokažete odločni proti vsaki brutalnosti in tiraniji. Vi morale vsak dan in povsod dokazati naša splošna načela bratstva in svobode. Na silo odgovarjajte s svojo mirno močjo v zavesti varnosti. Ta del govora predsednika francoske vlade so vsn prisotni burno pozdravili. Nato je Daladier nadaljeval: Vi Tuniža-ni morate vedeti, da so vaši očetje in vaši bratje dali življenje na bojnem polju, da s tem dokažejo odločnost Francije. Vi Tu-nižani morate vedeti, da je Francija miroljubna zemlja in da je ona doživela toliko slave, da bodo morale nove generacije zelo požrtvovalno delati, ako bodo hotele tej nesmrtni francoski slavi dodati še svoj del. Toda vi morate pri tem tudi vedeti, da je miroljubna Francija popolnoma prepričana, da je dovolj močna ter se ne bo ustrašila nikogar, ki bi ji hotel ovirati njeno zgo- dovinsko nalogo. Francija je v stanju, da se upre vsem napadom, pa če pridejo s katerekoli strani. Nikoh Francija ne bo dovolila, da bi se pod kakršnimkoli izgovorom uničilo delo njenih prednikov v francoskem Tunisu. Potrebno je, da se na tej afriški zemlji ustvari skupnost, podobna francoski državni skupnosti, ki jo bo vedno navdajal ideal človečanstva in ki nikdar ne bo dovolila, da bi sile človečanstva prišle v sužnost. Konec govora Daladierja je bil ponovno burno pozdravljen. Po tej slavnosti je Daladier odpotoval v Gabes. Pariz, 4. jan. AA. Havas. »Pariš Soir« poudarja, da je Daladierjevo potovanje eklatantno potrdilo realnosti francoskega imperija. Korzika je del Franciic, ki je ves prežet s francoskim duhom. Ta nauk smo včeraj doživeli v Ajacciu in Bastiji. Tudi Tunis je francoski, to se je danes videlo iz vzklikov v Bizerti in Tunisu v navzočnosti šefa vlade. Gallus pa piše v »Intransigeantu«: Branili bomo naša tla in naš imperij, če nam ga bo hotel kdo vzeti, ga bomo branili. Če to rečemo, povemo vse. Domovina je prav tako na Korziki, kakor v Tunisu, v Alžiru in Maroku, in tu bo tudi ostala. Sestanek Litvinova in grofa Ciana na obisku v Varšavi? Poljska si skuša zagotoviti podporo Rima in Moskve — Ozadje Ribbentroppovega obiska PARIZ, 4. jan. br. Po zanesljivih poročilih iz Varšave se potrjujejo kljub dosedanjim demantijem vesti. da bo v drugi polovici januarja obiskal Varšavo sovjetski komisar za zunanje zadeve Litvinov. Istočasno bo prispel v Varšavo tudi italijanski zunanji minister grof Ciano. V prvi polovici januarja, verjetno okrog 10. pa bo obiskal Varšavo nemški zunanji minister Ribben-trop. Vsi ti obiski dokazujejo, da se pripravljajo v Varšavi zelo važni dogodki. V tukajšnjih diplomatskih krogih opozarjajo v zvezi s tem na razgovore, ki jih je imel med božičnimi prazniki poljski zunanji minister Beck, ki se je mudil na francoski Rivieri. Opaženo je bilo, da so ga večkrat obiskali kurirji | italijanskega zunanjega ministrstva, dolge razgovore pa je imel tudi s poljskim poslanikom v Rimu. | Kakor se zatrjuje, je bilo na teb sestankih govora o možnosti sestanka Litvinova in Ciana v Varšavi. Poljska^ polaga največjo važnost na to, da bi svojo politiko spravila v sklad na eni strani s prijateljstvom z Italijo, na drugi strani pa z obnovljenim prijateljstvom s Sovjetsko Rusijo. Poljska si želi na ta način zagotoviti obojestransko podporo za primer, da bi bila ogrožena njena neodvisnost. V tukajšnjih diplomatskih krogih sodijo, da so varšavski načrti naleteli v Rimu na dober odmev in s tem večjo napetostjo pričakujejo napovedane obiske v Varšavi. V zvezi s tem je tudi obisk nemškega zunanjega ministra Ribbentropa. Nemčiji je predvsem na tem, da se podaljša nenapadalna pogodba med Poljsko in Rusijo za nadaljnjih 10 let. Zadnji dogodki v Evropi so poljsko-nemško prijateljstvo precej ohladili. Zahteve Slovakov na Madžarskem* Osnuje naj se Slovaška ljudska stranka kot edina predstavnica Slovakov na Madžarskem Bratislava, % jan. e. Poročajo iz Budimpešte, da je včeraj slovaška manjšina madžarskemu ministru Gorosu in državnemu tajniku Tiborju Patakyu, ki zastopata predsednika vlade Imredva, predložila spomenico, v kateri slovaška manjšina na Madžarskem stavlja svoje zahteve. Slovaki zahtevajo dovoljenje za ustanovitev Hlinkove slovaške ljudske stranke v Madžarski, ki bo izključna predstavnica politične volje slovaške manjšine na Madžarskem. Ravno tako tudi zahteva i o ustanovitev tednika »Slovak«, ki bi bil službeno glasilo slovaške ljudske stranke, naposled pa je treba odpraviti tudi vse nesporazume, ki so nastali zaradi stališča, ki so ga zavzele administrativne in vojaške madžarske oblasti napram Slovakom. Slovaški delegaciji je bilo obljubljeno, da bo njenim zahtevam ugodeno. V slovaških političnih krogih v Bratislavi izjavljajo, da je treba v najkrajšem času pričakovati ustanovitev Hlinkove stranke na Madžarskem in da bo tudi v Budimpešti v kratkem začel izhajati -Slovak« kot glasilo slovaške manjšine. Spremembe režima na Japonskem Vlada kneza Konoye je odstopila — Novo vlado je sestavil baron Hiromuna Obisk angleškega kralja v Ameriki Odpotoval bo 3* maja in ostane v Ameriki do 15. junija LONDON, 4. jan e. Danes je bilo službeno objavljeno in po vsej kraljevini razglašeno, da bosta Nj- Vel. angleški kralj Jurij VI. in kraljica Elizabeta odpotovana na službeni obisk v Kanado. Odpotovala bosta iz Ports-moutha na vojni ladji »Repould« 8. maja in dospeta v Quebec 15. Tam bosta prenočila, nato pa odideta v Mon~ treal in Ottavvo, kjer ostaneta tri dni. Potem bosta prepotovala vso Kanado od obale Atlantskega morja do Tihega Oceana. Obiskala bosta Kingston, BeV leville, Toronto, VVinnipeg, Calgarvo, Vancouver in Victorio. Na povratku bosta obiskala Jasperpark, Elmonten, Sascatum, Hamilton in znamenite slapove Niagare. Dalje časa bosta ostala edino v Banhu, v Vic tori ji in Jasper-parku. V času od 8. do 11. junija se bosta na povabilo predsednika Roose-velta na povratku ustavila v US.\, nato pa bosta nadaljevala potovanje po Kanadi, kjer bosta obiskala še več kanadskih mest, med njimi tudi Halifax, od koder kreneta z vojno ladjo na Novo Funlandijo, kamor dospeta 15. junija. Še istega dne bosta obiskala St. John, nato pa se vrneta v Portsmouth. Tokio, 4. jan. AA. Po dolgih posvetovanjih med knezom Konoyem in cesarjevo okolico je Konove danes podal ostavko svoje vlade. Politični krogi smatrajo, da knez Konove ne bo prevzel sestave nove vlade. Mandat za sestavo nove vlade je dobil baron Hironuma. Politični krogi računajo, da bo nova japonska vlada sestavljena približno takole: predsedništvo prevzame Hironuma. zunanje zadeve Aritagaki, mornarico Hasigava, notranje zadeve Shione, poljedelstvo Sakaj. Admiral Nasigava. ki bo prevzel mindstr-stvo mornarice, je zdaj komandant pomor- | ske baze v Jokosuki, preje pa je bil glav- ! ni zapovednik japonske mornarice, ki je f operirala v kitajskih vodah. Novi minister za notranje zadeve Shione je bil v dosedanji vladi pravosodni minister ter vzdržuje zelo ozke zveze z baronom Hiranumom. Obveščeni krogi trdijo, da je do krize kabineta kneza Konoje prišlo zaradi stran karskih borb v sedanjem parlamentu. Posebno so se stranke borile proti novemu političnemu pokretu »nacionalne mobilizacije*. Gotovi krogi so zaradi tega poskušali doseči razpust parlamenta. Dosedanji minister notranjih zadev admiral Svo-chugo je bil vodja teli krogov. Novi predsednik vlade Hiramuna je imel zelo ozke zveze z zgoraj omenienirri krosi Hudi vihar)! na črnem morju Mnogo ladij se je potopilo — Številne smrtne žrtve Organizacija „fronte narodne obnove" v Romuniji Fronta bo državna, ne pa strankarsko-politična organizacija ter bo iznad vlade in parlamenta Bukarešta, 4. jan. br. V poučenih političnih krogih zatrjujejo, da bo že jutri objavljen v uradnem listu dekret kralja, s katerim bo potrjen pravilnik nove politične organizacije Rumunije, ki se naziva »fronta narodne obnove«. Pravilnik obsega 36 členov. Med drugim določa, da je fronta narodne obnove državna, ne pa strankarsko politična organizacija. Vodstvo te fronte bo poverjeno vrhovnemu svetu, ki bo štel 150 članov Ta vrhovni svet bo odgovoren samo kralju in bo v svoji funkciji iznad parlamenta in vlade. Nadzorstvo nad vso organizacijo in skrb za disciplino v stranki bo poverjena 24-član-skemu direktoriju. Vrhovni svet bo imel iffrijtiEnn pravico postavljati kandidate za J parlamentarne volitve. Fronto narodne obnove bodo vodili trije generalni tajniki in sicer deljeno po stanovih. Za generalne taj nike bodo imenovani notranji minister Calinescu, Jamandi in George Bratianu. Izgon Nemcev iz Rusije Berlin, 4. jan. e. Povodom vesti o izgonu nemških državljanov iz Sovjetske Rusije v nemških službenih krogih poudarjajo, da jim o tem dozdaj ni znanega nič konkretnega. V Sovjetski Rusiji živi okrog 1000 nemških državljanov, ki so kot specialisti zaposleni v Baznih industrijskih podjetjih. Carigrad, 4. jan. br. Na Črnem morju besni že od ponedeljka snežni vihar, ki se je razširil sedaj rudi na Anatolijo. Ker so vse brzojavne in telefonske zveze prekinjene, podrobnosti še niso znane. Splošno ugotavljajo, da takega neurja ne pomnijo že 30 let. Deset turtikih parnikov, ki so bila zasidrani v ereglijski luki in dva grška pa mika je vihar odtrgal ter jih treščil na pečine, kjer so se razbili. Posebno tragična je usoda 2000-tonskega potniškega pa mika »Milet«, ki ga je vihar treščil na razbitine nekega drugega parnika. »Milet« se je dobesedno razklal na dvoje in se takoj potopil. Rešila sta se samo dva mornarja. Pet večjih potniških parnikov se bon na odprtem morju z viharjem, a jim ne morejo priskočiti na pomoč. Nad 100 manjših ladij je vihar odplavil in so se razbile. Računajo, da je neurje že dosedaj zahtevalo zelo številne smrtne žrtve. V Anatoliji se je pod težo snega porušilo več hiš in je tudi tu bilo obilo smrtnih žrtev. Epidemija hripe na Poljskem V par dneh je obolelo na stotisoče ljudi — VARŠAVA, 4. jan. br. Po naravnost sibirski zimi je zavladalo sedaj na Poljskem južno vreme, ki pa je prineslo drugo nevšečnost. Razpasla se je namreč hripa, ki je v par dneh zavzela značaj resne epidemije. Samo ▼ Varšavi je obolele zadnje tri dni nad 100.000 ljudi V Krakom je prijavljenih nad 50.000 obolenj. Gledališča so zaprta, ker je vse osebje zbolelo na hripL Tudi v državnih uradih manjki polovica gradnikov. Vsi zdravniki so mobilizirani ter as noč ia prenapolnjene. Hripa pa poteka za enkrat zelo lahko in so smrtni primeri redki. Stavka šoferjev v New Torkn NEW YORK 4. januarja. AA. Reuter: V sporazumu a prometnimi delavci je danes stopilo v stavko 11.000 šoferjev. V prometu je ostalo se 5 000 taksi-anrtomobi-lov, ki jm vozijo lastniki sami. Kralj Jurij VI. vladar britanskega imperija, ki bo v spremstvu kraljice meseca maja odpotoval na svoj prvi uradni obisk v Ameriko. Dalje časa se bo mudil v Kanadi, obiskal pa bo tudi Zedinjene države. Temu obisku pripisujejo izreden političen pomen Edouard Daladier Nov mrzli val v Romuniji Bukarešta, 4. jan. br. Rumunijo je po južnem vremenu zadnjih dni zaje! nov mrzli val. V Bukarešti je bilo davi 18. v He-sarabiji pa 25 do 30 stopenj pod ničlo. Zaradi snežnih žametov je promet zelo oviran in so ga morali na nekaterih progah popolnoma ustavili. V Argentini se pote Bucnos Aires, 4 jan. A A. D\B. V vsej ATjjentini vlada žc neka., dni nenavadna vročina. V prestolnici je poskočila toplota na 37 stopinj Celzija, v severnih pokrajinah, kakor v Tucuvanu, pa celo na 46 stopinj Celzija. Veliki izgredi na Jamaiki Kiiig!»to\vii, 3. jan. V ant^eških rudnikih na Jamajki so nastali velik] delavski nemiri, po zborovanju, ki so ga priredili stavkujoči rudarji, je prišlo do krvavega spopada s policijo, pri čemer je bilo več delavcev ubitih, mnogo pa ran.ienih. Posebna preiskovalna komisija vodi sedaj preiskavo o vzrokih teh nemirov. Snežne razmere Uradno poročilo Tujskoprometnih /vez v Ljubljani in Mariboru, JZSS in SPD z dne 4. I. 1939 Bled 501 m: —1, oblačno, 52 cm snega, osrenjen, Bohinj »Zlatorog« 530 m: 0, oblačno, 90 cm snega, južen, mirno, Bohinj Sv. Janez 580 m: 0, oblačno, 90 cm snega, južen. mimo. Pot do Zlatoroga neuporabna, Bistrica Boh. jez. 510 m: —2, oblačno 80 cm snega, osrenjen, Jesenice 584 m: —2, oblačno, 65 cm snega, osrenjen, Jezersko 890 m: —4. oblačno. 20 cm prai- ča. 50 cm podlage, Sodražica: 1, oblačno. 46 cm snega, južen, Trojane: —2, oblačno, 10 cm snega, Senjorjev dom 1522 m: —5, oblačno. 100 cm snega, Ribnica na Pohorju 715 m: 2, oblačno, 40 cm snega, južen, Mrzlica 1344 m: —3, oblačno. 50 cm snega, južen. Peca 1654 m: —3, 100 cm snega, južen, V vsej Sloveniji je snežilo ter je v nižinskih legah deloma južen sneg deloma osrenjen, v višinskih pršič. Barometer se dviga, postaja hladneje, izgledi na bolje. Dr. Euvve: Pire remis! Hastings, 3. januarja. V četrtem kolu sta se sestala bivši svetovni prvak dr. Euwe in jugoslovanski velemojster Pire. Po raznih poizkusih doseči kako odločilno prednost sta se morala zadovoljiti z remijem. Szabo ni mogel proti šibkemu Golombeku ponoviti svoje izvrstne igre iz prejšnjih kol. Golombek si je zgradil že močno napadalno postojanko, iz katere se je madžarski prvak reši! le z žrtvijo kmeta, tako da je v 36. potezi le dosegel remis. Klein m Tvlor sta morala svojo igro prekinriti. Millner-Barrv in Landau kakor tudi Thomas' in Sergeant so končali svoje podvige z remiji. Stanje po četrtem kolu: Landau in Szabo 3 točke, dr. Euwe 2 in pol, Golombek, Pire in Thomas 2. Klein in Millner-Bany 1 in pol, Sergeant 1, Tvlor pol točke. Sorzna poročila* Curin, 4. januarja. Beograd 10. Pariz 11.60, London 20.47, New York 442.625, Bruselj 74.65, Milan 23.28, Amsterdam 240.62, Berlin 177^0, Praga 15.175, Var-šaiva 83.75, Bukaredta 3.25. »SLOVENSKI VARODc, Razširjesije in povečanje mariborske bolnice Načrti so že pripravljeni in tudi pogajanfe s SUZOBfcm Slede posojila so—M miHjonov Maribor, 3. januarja Mariborska bolnica komaj zmaguje naval bolnikov. Nič čudnega, saj je bila Zgrajena v povsem drugih prilikah, ko zdravstvene potrebe niso bile tako velike in tako pereče. Zdaj pa se pogosto dogaja, da leže oolniki po hodnikih, kjer primanjkuje po posameznih bolniških sobah prostora, saj morajo bolniki v primeru pre napolnjenosti posameznih oddelkov leža:i po bolniških sobah tudi na tleh. V zvezi s taksnim stanjem je pričela uprava tukajšnje splošne bolnice misliti na primerno zboljšanje zdravstvenih pogojev in zdravstvenih prilik. Posamezne dograditve in dopolnitve zadnjih desetletij zdaleka ne ustrezajo več zahtevam sodobnosti. Primeren izhod iz te stiske so našli z gradnjo novega štirinadstropnega, paviljona ob Tržaški cesti Surova zgradba je bila postav le jua pred poldrugim letom, pa je še danes v tem stanju, ker manjka pet milijonov dinarjev, ki bi bili potrebni za popolno dograditev in notranjo opremo Pojavile so se nekatere težkoče tako, da ni bilo mogoče misliti na dograditev pred nastopom letošnje zime. Naši bolniški strokovnjaki pa so pričeli računati in so prišli do zaključka, da tudi novi paviljon, kamor naj bi prišli oddelki za kožne, vratne, očesne in ušesne bolezni ter poseben opazovalni oddelek za umobolne, ne bo povsem zadoščal in da je treba misliti na širokopoteznejšo zasnovo. Zato je bila sprožena misel oograditve in izpopolnitve sedanjih bolniških stavb. Poleg novega štiri nadstropnega paviljona ob Tržaški cesti naj bi se postavil še en nov paviljon v ozadju obsežnega bolniškega kompleksa. Posamezni kompleksi naj bi se nadzidali ter dopolnili. Vhodno enonadstropno poslopje s pročeljem naj bi se povsem prenovilo in preuredilo tako. da bi bila, zunanja slika impozantna in primerna bolnici večjega obsega. V tem smislu načrtov naj bi bile te dograditve končane do leta 1940. Zadevni načrti so že izdelani. Realizaciji pa se bliža tudi načrt finansiranja tega velikopoteznega projekta. V svrho kritja ogromnih stroškov so se namreč pričela pogajanja s SUZORjem za posojilo 50 do 60 milijonov din. s katerimi naj bi se izvedel ves ta dvoletni gradbena program. Nedavno se je mudila v Mariboru posebna komisija, ki si je ogledala teren na mestu in tudi proučila jamstvene pogoje za posojilo. Komisija se je prepričala o povsem realnih pogojih za raz-Prjenje in povečanje mariborske sf>k>š- bodo ne bolnice. Pogajanja so tik prod nim zaključkom. Računati Je, da i Jela pričela takoj spomladi. V svezi s celotno preureditvijo se naglasa jo predvsem trije važni momenti: 1. Preselitev porodnišnice iz dosedanjih prostorov v kompleks povečane bokuoe. 2. Ustanovitev posebnega opazovalnega oddelka za umobolne. 3. Gradnja posebnega namescenskega sanatorija. Problem mariborske porodnišnice Je znan in ne kade o njem mnogo raspravljati. Po načrtu o naJBodobnejsem povečanju bolnice, ki bo imela 1200 postelj in 8 do 9 oddelkov, se bo tudi porodnišnica preselila v drugi nov bolniški paviljon. Dosedanja stavba, v kateri je porodnišnica, bo na prodaj. Vključitev poroolnisnice v bolniški kompleks predstavlja v orga-nizatorično zdravstvenem pogledu priporočljivo racionalizacijo. Tudi pcseben opazovalni oddelek za umobolne dobi mariborska splošna bolnica. Ta potreba se Čuti že dolgo vrsto let. Znani so nešteti primeri, ko slaboumnih na Studencu zaradi manjše stopnje slabo* umnosti ter pomanjkanja prostora niso mogfli sprejeti. Tako so se ti ry?veJLl M čali domen- sebi in drugim v nadlego. V nujnih primerih pa se Je celo dogajalo, da so te siromake v taki bolnici zaradi tega, ker ni posebnih prostorov za te vrste bolezni, odklanjali. Morali so jih za prve trenutke navala bolezni spraviti v policijske zapore Načrt velikopotezneea povečanja splošne bolnice predvideva prostore tudi za poseben opazovalni oddelek za umobolne, ki se bodo lahko v primerih lažjega značaja semkaj zatekali. K vsemu temu pride Še načrt gradnje posebnega namešč»en»kega sanatorija v Mariboru Na zadnji skupščini TBPD v Ljubljani so izposlovali mariborski delegati načelen sk2ep. da se tudi v Mariboru zgradi primeren nameščenski sanatorij po vzoru šlajmarjevega sanatorija v Ljubljani. Načrtov je bilo v tem pogledu več. V zadnjem času pa se obravnava nov nacrt po katerem naj bi se zgradil nasproti splošne bolnice ob Tržaški cesti poseben nameščenski paviljon, lei naj bi bil orga-nizatorično in zdravstveno v sklopu splošne bolnice. Seveda so pogajanja se v teku in je zadevna vloga pri banski upravi v Ljubljana. Upamo, da se bo posrečilo odstraniti razne ovire ter doseči vsestranski sporazum, ki naj bi prinese] našim zasebnim nameščencem že dolgo zaželeno lastno zdravstveno ustanovo. V POČASTITEV ROJSTNEGA DNE S J. VEL. KRALJICE MARIJE PRIREDIJO SOKOLSKA DRUŠTVA V MARIBORU IO. SOKOLSKI PLES v soboto dne 14. januarja 1989. v vseh prostorih Sokolskoga doma. Morilec Petra Korošca pred sodiščem Danes se je pričela pred mariborskim sodiščem ©brav nava proti Silvestra Kranjcu, njegovi ženi Amaliji in Ivanu Kolar ju Maribor, 4. januarja Kriminalnost na področju mariborskega okrožnega sodišča je razmeroma zelo velika, zlasti kar se tiče težjih zločinov. To velja predvsem za mariborsko okolico, za Dravsko in ptujsko polje ter Slovenske gorice. Zelo redki pa so težji zločini v Dravski dolini in na Pohorju sploh, de izvzamemo gnusen dvojni umor Goru pove in Delničarja pri Bolfenku. Pa tudi v se-verozapadnem kotu naše domovine, na področju preva'ijskega sreskega sodišča *e v zadnjih letih ni pripetil težji zločin. Tem bolj pa je dne 25. septembra 1938 osup-, nila javnost vest, da so na Vollnjaku pri Mežici našli umorjenega in izropanega daleč naokoli znanega 73Ietnega posestnika Petra Korošca. Peter Korošec, ki je stanoval s svojo ženo pri Libniku v Volinjaku, se je bavfl predvsem s prekupčevanjem živine. Bilo je sp otno znano, da je premožen in da nosi s seboj zmerom ves denar. Tudi je bil Korošec zelo pobožen in je vsako nedeljo šel k maši v tri četrt ure oddaljeno Mežico. Tako se je napotil tudi v nedeljo 25. septembra ob 5.30 v Mežico k maši, ki se je pričela ob 6.30 in končala ob 7.30. Ker so mrtvega Korošca našli ob 9. zjutraj, je moral biti zločin storjen med 8.30 in 9. uro. Ob poti, kjer so našli truplo pokojnega Korošca, je ležal pokojnikov klobuk kake 4 m proč od poti, že v gozdu pod grmom je ležal Korošec sam in mrtev. Oči vi dno mu je morilec prizadejal težke poškodbe po glavi in drugih delih telesa s palico, ki so jo našli poleg trupla, najbrž pa tudi s kamnom, ki 1e ležal v bližini trupla in ki je bil poškropljen s krvjo. Tudi so opazili na truplu rane na prsih, prizadejane z majhnim nožem. Poleg trupla so našli prazno listnico, ki je bila pokojnikova last. O groznem zločinu so bili takoj obveščeni mežiški orožniki, ki so pod vodstvom poveljnika orožniške postaje g. J- Zagorja takoj odšli na kraj zločina in pričeli z energičnim poizvedovanjem za zločincem. Kmalu po najdbi trupla pokojnega Petra Korošca so izsledili monica. Pastirčki, ki so pasli v bližini krave, so sMsali udarce in tudi videli nekega moškega, ki je bežal in ki je bil gologlav. Na pod'agi opisa dotičnega moškega je sum takoj padel na 291etnega brezposelnega radarja Silvestra Krajnca is žerjava, ki je bil med maso v Mežici v gostilni Franca Senice in kjer je popil tri četrt litra vina. Ko je sedel v gostilni, je ves Čas gledal skozi okno, kakor M na nekoga čakal. Prodno pa se je masa končala, je ««c*"" iz gostilne — sel je čakat svoje žrtev. Na podlagi teh ugotovitev so orožniki Silvestra Krajnca aretirali. Napravili so tudi hišno preiskavo in našli 2000 din, o katerih je zatrjeval, da si jih je prihranil, dasi je bilo splošno znano, da je živel v slabih gospodarskih razmerah, pri zaslišanju je Krajne trdovratno zanikal vsako krivdo, pod težo raznih okoliščin pa se je končno u dal in odkrito priznal, da je izvršil roparski umor nad Petrom Korošcem. Dejal je, da je vedel, da hodi pokojni Korošec k rani masi v Mežico, vedel pa je tudi, da ima mnogo denarja Potem je podrobno opisal, kako je v gostilni prežal na svojo žrtev, kako je odrezal leskovo palico in kako se je skril za grmom. Ko je prispel mimo skrivališča pokojni Korošec, ga je od zadaj parkrat udaril s palico na vso moč po glavi, tako da se je starček zgrudil. Nato ga je zavlekel s ceste in mu vzel denar, dočim je listnico vrgel proč. Trdil je, da je bilo v listnici le 2000 din, dasi sta dve priči, ki sta bili na predvečer roparskega umora pri Korošcu, izpovedali, da je imel pokojni pri sebi najmanj 7000 dinarjev. Na predvečer je namreč posestnik Perš Franc izročil pokojnemu Korošcu 1300 din are za kupljene vole in je ob tej priliki videl, da je imel starček pet bankovcev po tisoč din in dva po 500 din. zena Silvestra Krajnca, 321etna Amalija Krajne, pa je orožnikom izpovedala, da jI je mož izročil 2000 din, Češ da je neki Ivan Kolar našel večjo vsoto denarja, od katere mu je dal 2000 din, ki naj jih hrani. Pri nadaljnjem zasliševanju je morilec Krajne trdil, da je zločin zasnoval 4Uetni rudar Ivan Kolar iz Mežice in da js zločin storil na njegovo pobudo in po njegovih načrtih. Prvotno je imel Krajne, tako je dejal orožnikom, namen starčka le omamiti in izropati. Kolar pa ga je nagovar-jal, naj Korošca ubije, da ne bo mogel pričati. Preiskava je dognala, da je bil Silvester Krajne pred umorom in po njem skupaj z Ivanom Kolarjem, ki so ga orožniki potem aretirali. Toda Kolar je pri zaslišanju dosledno tajil vsako soudeležbo pri zločinu in tudi »w»nr»i da M bil Krajnca nagovarjal k zločinu. Obdukcija trupla pokojnega Petra Korošca je dognala, da nobena poškodba ni bila trenutno smrtonosna, pač pa vse salo težke. Smrt ni nastopila takoj, ampak počasi in sicer radi ohromenja centralnih življenjskih organov. Tudi takojšnja zdrav niska pomoč hi bila zaman. Na truplu petra Korošca so opazili 16 udarcev s palico ali kamnom po glavi ter 8 udarcev po hrbtu. Morilca Krajnca, njegovo ženo Amalijo in Ivana Kolarja so najprej oddali v zapore prevaljskega sreskega sodttra, kjer se je Krajne v svoji celici pozaba val s tem, da je na stenah risal ktjussste križa. rodom iz Nemčije, kjer je živel dosje vrsta let m ss je sem lani vrnil is Nam rije, ker Js ne* državljan. Tudi sta Kra^e in Kolar osamljena, da sta jeseni leta 1937 izsilila rop pri Pratne-karjevih v Mežici ter posflils neko žensko. Krajne sam pa še rasen tega, da js ukradel leta 1987 Cirilu Hrasto na Poljani električni magnet, ti dan 8000 din. Oba sta na precej slabem glasa In predkazno-vana radi tatvin. Ko so orožniki zbrali dovolj obtežilnega gradiva, so vso družno, morilca Krajnca, njegovo seno Amanjo ter Ivana Kolarja prepeljali v zapore mariborskega okrožnega sodišča. Preiskovalni sodnik je obte-žilni material se dopolnil z novimi argumenti, na podlagi katerih je državno tožilstvo sestavilo obzirno obtožnico, po ka- teri se Silvester Krajne obtožuje skega umora. Ivanu Kolarja očita ni tožilec, da je Krajca k ssocmu varjaL Amattji Krajncevi pa, da je prejela od svojega moža 9000 din, za katere je vedela, da so bili pridobljeni s kaznivim dejanjem. razprava proti S. Krajncu, njegovi ženi Amaliji in Ivanu Kožarju je bila danes dopoldne pred velikim skim senatom mariborskega okroi dišca v razpravni dvorani St. 53. je bila polna radovednih poslušalcev. Razpravo je vodil s. o. s. dr. Turato. Po uvodnih formalnostih je državni tožilec dr. Hojnik precital obzirno obtožnico, nakar se je pričelo zasliševanje obtožencev, ki ob Času poročila že traja. Mariborske in okoliške novice — Tekmovanje za Maverjev pokal. Predsednik tukajšnjega Okrožnega odbora in načelnik nogometnega odseka ISSK Maribora lekarnar g. C. Maver je lani daroval krasen prehodni pokal, za katerega so prvikrat tekmovali preteklo zimo. Tekmovanje za Maverjev pokal se je kakor znano, končalo z zmago ISSK Maribora. V smislu lanskoletnih propozicij bi moralo biti tekmovanje v tfmakih mesecih. To tekmovanje ima predvsem namen, da se mariborski klubi pripravijo za prvenstveno tekmovanje oziroma da ne pridejo naši nogometu i ki Iz treninga. Kakor smo izvedeli, se ho letošnje tekmovanje pričelo sredi januarja in bosta najbrž razen mariborskih klubov sodelovala še SK Mura in čakovečki SK. V kratkem bo zadevna konferenca vseh klubov na področju mariborskega OOLNP, na kateri bodo dokončno sklepali o terminih in razporedih letošnjega tekmovanja za Maverjev pokal. — Koncert slovanske glasbe, ki ga priredi Glasbena Matica v Mariboru se bo vršil prihodnjo sredo, 11. t. m. ob 20. v veliki dvorani Sokol skega doma (Union) v Mariboru. Koncert bo dirigiral priznani kapelnik ljubljanskega radijskega orkestra Drago Mario Sijanec, ki se bo tokrat prvič predstavi] mariborski glasbeni publiki. Program bosta izvajala matični pevski zbor in društveni orkester pomnožen z godbeniki 45. pp. — SoKolsRo društvo Maribor I priredi na osnovi odloka ministrstva za kmetijstvo iz meseca oktobra 1. L na prostoru svojega letnega telovadišča dne 7. maja 1939 veliko tombolo. V primeru slabega vremena se prireditev preloži na prihodnjo nedeljo. Vsa sokolsko in nacionalna društva naprošamo, da to upoštevajo. Zdravo! Uprava Sokola Maribor I. — Nasa kola na sokoisKih plesih. Da se širši javnosti nudi možnost osvežitve svojega znanja, oziroma, da se nauči plesati nasa kola, bo med društveni odbor sokolskih društev v Mariboru 5., 9. in 12. t. m, izvajal vežbe raznih kol. Odrasli in mladin« orisrčno vabljeni. Vstop prost. — Tujci v Mariboru. Iz statistike o tujskem prometu v decembru 1938 za obmejni Maribor posnemamo sledeče podatke: iz Belgije je dopotoval 1 tujec z eno prenočnino, iz Bolgarije 5 (7), iz CSR 41 (89). Anglije 3 (9), Nizozemske 3 (5), Italije 37 (81), Madžarske 11 (24), Nemčije 314 (1020), svice 2 (5), Poljske 3 (7), Rumunije 1 (1). Turčije 2 (3), iz Vzh Evrope 0 (14), Združenih držav ameriških 1 (1), skupno 1309 tujcev s 3.568 pre-nočninamL V luči celoletne statistike pa se razmerje porazdeli po posameznih državah sledeče: Jugoslavija 11.773. bivša Avstrija 760, Belgija 24, Bolgarija 42, CSR 1074, Danska 8, Anglija 65, Francija 52, Grčija 7, Italija 640, Nizozemska 17, VBm&m&km 223, Nemčija 4319, Norveška 4. Švica 73, Švedska 22, Poljska 130, Rumunija 45, Turčija 6, ostala HrvTopa 161, USA 18, ostala Amerika 30, ostali kontinenti 12. Ce prištejemo še one tujce, ki so v Mariboru iskali službe, to je, 8.406, dobimo skupno 27.917 tujcev s 70.949 prenoeninami. — Nečedni posli. Mariborski mali kazenski senat je obsodil 351etnega hotelskega slugo Franca Spinglerja na 14 dni strogega zapora in 120 din globe, ker je od aprila do 12. junija 1938 izkoriščaj neko žensko, ki je izvrševala nečistost obrtoma s tem, da ji je dovajal moške in sprejemal od nje po prejšnjem dogovoru po 10 din od vsakega moškega, ki ji ga je pri vedel. — Iz leta v leto vedno več tožba. Lani je bilo na vseh 4 oddelkih tukajšnjega sreskega sodišča skupno 6228 tožb do zneska 12.250 din ter 4796 oponun je valnih tožb do zneska 6500 din. Skupno je bilo torej v letu 1938 pri mariborskem sre-skem sodišču 11.024 tožb. to je za okoli 850 več, kakor v letu 1937. — Gori. V Hotinji vasi je upepelil ogenj domačijo delavca Martina Vigca, ki trpi radi požara okoli 10.000 din. Ogenj je nastal najbrž radi slabega dimnika. — Iz policijske slnžbe. Z včerajšnjim dnem je nastopil shtžbo pri tukajšnjem policijskem predstojništvu policijski uradnik g. Milorad Lazarevič, ki je prevzel posle od g. C. Belsaka, ki je premeščen k banski upravi v Ljubljani. — Prejšnje uradne ure. to je od 8. do 12. in od 14. do 18. se s 5. januarjem zopet uvedejo pri oddajni blagajni mariborskega tovornega skladišča. — Mrtvaški zvon. V splošni bolnici 1« umrla vdova Alojzija BlaSuto, stara 63 let. Žalujočim naše iskreno sožalje! — Drobne novice. Na potu od Narodnega doma do Glavnega trga je izgubil dijak Ivo Vodopivec iz Stritarjeve ulice 44 moško za pes tno uro. vredno 400 din. — Na Piramidi se je ponesrečil pri sankanju 11 letni dijak Karol Ulčnik iz Aleksandrove ceste 83. Pri padcu si je zlomil levico. Zatekel se je v bolnico. — Trgovskemu vajencu Ivanu Krajncu je izginila z ročnega vozička v Aškerčevi ulici usnjena aktovka vredna 150 din .— Studenški orožniki so prijeli nekega Antona Vuka, ker je izmaknil na Silvestrovo Ivanki Merken iz Studencev denarnico, v kateri je bik) 150 din. — Pri Sv. Jakobu v Slovenskih goricah je padla viničarjeva hčerka Marija Tersak s hleva in si zlomila levo nogo. Odpremih so jo v bolnico. — Pogorela je domačija posestnika Alojzija Lampreta iz Stopercev Skoda znaša 30.000 din. — V Žetalah je popila na Silvestrovo večjo množino lizola 37-letna kuharica Antonija Valentič. Kmalu je v bolnici podlegla poškodbam. — 10 letna posestnikova hčerka Angela Požar iz Popovcev je padla s stola in si zlomila levico. — Tezenski orožniki so zajeli Jožeta Mlakarja, ki je povzročil krvoprelitje na Silvestrovo v Spodnji Dobravi, ko je bilo ranjenih več oseb. Oddali 50 ga v mariborske sodne zapore. — Iz mariborskega poslovnega življenja. V trgovinski register pri tukajšnjem okrož nem sodišču je bila vpisana »Sana«, industrijska in trgovska družba z o. z. Osnovna glavnica znaša 100.000 din. Podjetje bo izdelovalo industrijske in tehnične potrebščine .tudi čokolado in bonbone, nadalje alkoholne in brezalkoholne pijače, kosme-tične preparate ter eterična olja raznih vrst. — Postne novice. V Gornjo Radgono je premeščena Berta Toplic, ki je doslej službovala pri pošti Maribor I. — PobreSke novice. Zakonca Karol in Marija S. sta zelo pretepala nezakonskega sinka Slavka tako. da so ugotovili na njegovem trupelcu krvave potplutbe. V hudem mrazu so ga poslali na prosto, da je revček zmrzoval. dokler se ga ni usmilila dobra soseda. Orožniki so zadevo prijavili državnemu tožilcu v Mariboru. Ovadenca sta pri zaslišanju dejala, da sta ravnala tako, da bi se fantek odvadil ponesnaženju. Mariborsko gledališče Sreda, 4.: Zaprto. četrtek. 5.: ob 20. Vse za šalo. Red C. Petek, 6.: ob 15. Pokojnik. Znižane cene. Ob 20. Aida. e Prodana nevesta zopet na mariborskem odru. Mariborska opera se po presledku 6 let zopet pripravlja na Smetanovo sk> večo in še najbolj priljubljeno opero >Pro-dana nevesta«:, v katere naslovni vlogi nastopi Jelka Igličeva. Janka pa poje Ma-noševski. Mariborska beležnica Dežurni lekarni: Vidmar jeva na Glavnem trgu in Savostova na Kralja Petra trgu. Slovenija bo imela zvezo z jadranskimi vlaki Velika anketa, na kateri sodelujejo zastopniki češkoslovaških, madžarskih in naših železnic Ljubljana. 4 januarja Včeraj se je pričela v posvetovalnici direkcije državnih železnic velika anketa o tako zvanih »jadranskih vlakih«, s katerimi se vozijo predvsem češkoslovaški in madžarski turisti na naš Jadran. Anketo vodi pomočnik direktorja g. Hoja, navzoči so pa tudi vsi referenti železniške direkcije. Sporazumno z našimi in češkoslovaškimi ter madžarsk-mi zastopniki se ns novo določa vozni rod in pr rga ter Število jadranskih vlazo^, ki pripeljejo v sezoni in izven nje v nsso dria\o na tisoče letovišcarjev n turistov. Svoje zastopnike so poslale tudi vso m tereni rane turist »ene organizacije. Madžarsko zao topa jo delegati turistične organizacije »Ibus«, Češkoslovaško delegati »Čedoka«, Jugoslavijo pa delegati »Putnika« Ljubljansko Zvezo sa rajski promet in •Putnika« zastopa ravnatelj dr. Žižek. Za oddelek zs vozne rede generalne direkcije železnic v Beogradu je navzoč Šef g. Vulo-*ič\ se komercialni oddelek direkcije v Zagrebu g. Horvat. Poleg številnih delegatov generalne direkcije v Beogradu io zastopnikov tnjekoprometnih organizacij sodeluje rudi referent sa tujski promet pri geoersmi direkciji t Popovič. Nadalje ste navzoča laetoprnka naših potovakiib pisarn is Prage m s Dunaja ter zastopniki intere-sirsnih organizacij iz Splita in Sušaka Vče-mi so se delegati posvetovali dopoldne m popoldne, danes zjutraj ob 9. pa so je keta nadali evala rn bo zaključena šele proti večeru Spored ankete je zelo obsežen, delegati vseh interesi ranih držav in organizacij imajo Številne predloge, katere je treba upoštevati in jih spraviti v sklad, tako da bodo zadovoljni vsi interesent!. TJtadiri je treba vprašanje števila jadranskih vlakov m zlasti voznega reda. Proga je dolga, od Prage do Splita oziroma Sušaka, zato je določevanje voznega reda zvezano z velikimi težavami. K temu vprašanju se pridružujejo še druga številna komercialna in tehnična vprašanja, za katera je treba najti primerno in vsem ustrezajočo rešitev. O tujsko-prometm važnosti te proge ni treba izgubljati besed. Lani se je pripeljalo iz Češkoslovaške z jadranskimi vlaki v Jugoslavijo nad 26.000 turistov Ako bi ne bilo v republiki krize, bi bilo potnikov še enkrat toliko. Glede odhoda jadranskega vlaka iz Prage so se delegati zedinili tako, da bo vlak zapusti] Prago v zgodnjih popoldanskih urah m bo vozil preko Bratislave do Gjoe-m in Koprivnice do Zagreba. Od Zagreba do Jadrana bo peljala proga v dveh traaah, in sicer do Sušaka in do Splita. Nt včerajšnji dopoldanski anketi je bile večina delc-gstov se predlog, da bi jadranski vlak zapustil Prago ob 15. m bi dospel ▼ Zagreb preko Koprivnice drugi dan ob 6.12. Na Sušak bi vlak dospel ob 12.18, v Split pa po drugi trasi ob 17.20. Drugi del vlaka pa bi dospel v Zagreb ob 6.36, ns Sušak ob 13.20, v Split pa ob 18.15. V obratni smeri nazaj iz Sušaka in ii Splita do Zagreba bi vlaka vosila tako. da bi okoli poldneva za postila Sušak in Split ter se v Zagrebu združila ter kot ena garnitura od>!a skupno iz Zagreba okro§ 16. ure proti Pragi. Na popoldanski včerajšnji anketi so predlagali deiegsti spremembo voznega reda. tako da bi jadranski vlak odšel iz Prage uro prej. Ta predlog ie večina delegatov Končno odobrila. Zs Slovenijo je važno, da dobi /vezo z iidran kimi vlaki Zastopniki slovenskih organizacij ra tujski promet, zlasti pa ravnatelj dr. £ižck, so stavili svoje tozadevne predloge in jim ic tudi uspelo vprašanje zveze Slovenije z jadranskimi vlaki z uspehom rešiti. V vseh podrobnostih še ni določen vozni red, toda zagotovljeno jc. da bo imela Slovenija avezo t jadranskim vlakom s pomočjo brzega vlaka, ki vozi \z 'Zagreba do Jesenic in obratno. Na včerajšnji popoldanski anketi so bila na sporedu številna tehnična, prometna in komercialna vprašanja, ki jih je treba skladno rešiti v zvezi m novim vodnim redom ia-dranskih vlakov. Soglasno je bil tudi sprejet predlog, naj vozi v sezoni SC drugi par vlakov po isti progi kakor vlaki pred se/o-no m po njej. Učenko je omamil in okradel Maribor, 3. januarja 10-letno Doro Vrbanič, učenko III. razreda osnovne Sole, je nagovarjal danes popoldne pred mestno klavnico neznan moški, da bi sle s njim v Ribniško selo in da bi mu pomagala nesti jabolka v mesto. Ker ji je obljubil lepo nagrado, je deklica odšla z njim. šla sta skozi mestni park proti Kalvariji, nato pa sta zavila po pešpoti mimo vinotoča g. Tkalca. Ko sta tako korakala proti Ribniškemu selu. se je moški nenadoma obrnil proti deklici ter jI podstavi! nogo. da je padla. Nato io je omamil na ta način, da ji je potlačil v usta in nos cunjo, namočeno z nekim mamilom. Deklica se je onesvestila. Ko se je zbudila, je opazila, da ji je izginila ročna tor. bi ca, v kateri je bilo 24 din gotovine O tem je obvestila Dora mariborsko mestno policijo, ki je pričela s poizvedbami. Tudi kozaški orožniki se zanimajo za dotičnega moškega, ki so mu že na sledu. Ročno blagajno je ukradel Maribor, 3. januarja Maribor ima zopet svojo senzacijo. Iz stanovanja tekstilnega mojstra v Tvomi-ški ulici 11 je izginila ročna blagajna, v kateri je bilo 35.000 din gotovine in hranilna knjižica, glaseča se na 18.000 din. Ročna blagajna je bila v spodnjem predalu umivalne mize. Poleg nje je bila tudi ročna tornica ki jo je Serova žena danes iskala, pa je pri tem opazila, da je izginila tudi ročna blagajna. Zanimivo je. da se vlomilec m dotaknil listnice z denarjem, zlate zapestne ure. uhanov in drugih predmetov, ki so bili v zgornjem predalu umivalne mize. Kdaj je bil vlom izvršen, ni točno znano. Teden dni pred prazniki je Ser vzel iz ročne blagajne 800 din in potem ni bil več pri blagajni. Vlomilec jo je spravil najbrž v aktovko in jo odnesel. O drznem vlomu obveščena policija je pričela takoj z obsežnimi poizvedbami. Da-ktiloskop Grobin je posnel prstne odtise. Varnostni organi so vztrajno na delu. da pojasnilo ozadje te velike vlomne tatvine, ki utegne biti v zvezi z nedavnim velikim, vlomom v prostore ptujske davčne uprave. Cigan vlomil v Slovenjgradcu ? Maribor, 3. januarja Poročali smo o areticiji 18 letnega cigana Aleksandra Gartnerja v Celju, ki je ponujal v nakup zlato zapestno verižico. Pripeljali so ga v Maribor, ker je obstojal sum, da izvira verižica iz vlomne tatvine pri nekem tukajšnjem zdravniku. Med zasliševanjem pa se je izkazalo, da gre za veliko tatvino v Slovenjgradcu, pri kateri je bila občutno oškodovana inže-n jer jeva soproga Angela Margaritelli. ki je spoznala zapestnico kot svojo last. pod tezo okoliščin je Aleksander Gartner priznal, da je bila zapestna verižica ukradena. Izpovedal je, da mu je izročila verižico njegova teta iz Velenja, ki mu je dejala, naj jo proda. Orožniki bodo skušali sedaj ugotoviti, če odgovarjajo ciganov© navedbe resnici. Iz Celja —c Na šahovskem brzo turnirju za prvenstvo v decembru, ki ga Je priredil Celjski šahovski klub ob udeležbi 11 igralcev, si je priboril prvo mesto g. Vladimir Diehl 8 9, drugo mesto g. inž. Sajovic z 8 in pol, tretje mesto pa g. J. Graser s 7 točkami. Drevi se bo pričelo v klubskih prostorih hotela »Evropec prvo kolo glavnega turnirja. —c Upokojeno uciteljstvo iz Celja In okolice bo imelo redni sestanek v soboto 7. t. m, ob 16. v prostorih Nabavi jalne zadruge v Celju. —c Davčna uprava v Celju razglasa, da traja rok za vlaganje davčnih prijav za rentnino od 1. do 31. t. m. Točno izpolnjene prijave naj vložijo davčni zavezanci v tem roku pri davčni upravi v Celju odnosno pri pristojni občinski upravi. Oni. ki bi vložili prijave prepozno ali bi jih sploh ne vložili, bodo kaznovani po določ;lih člena 138. zakona o neposrednih davkih. —c Dve nesreči. Te dni je padla 54-1 etn a zasebnica Marija Skončnikova z Rečice ob Savinji na zamrzli cesti in si zlomila desno roko v za pest iu. V ponedeliek je padel 13-letni Ivan Jekl, sin posestmee iz Za-dobrove pri škof ji vasi, na zamrzi ih tleh in si zlomil levo roko v ramenu. Oba ponesrečenca so oddali v celjsko bolnico. OPRAVIČLJIVO — Dejala si, da moraš opraviti samo še nekaj malenkosti, pa te čakam Že dve uri. — Saj sem se morala vendar obleči. ZAREKLO SE MU JE — Vedno U moram pisati domače naloge, — zmerja oče sina. — ua m mene, bi bil U v učiteljevih očeh največji tepec na svetu. __a*n.