Leto V., šiev. 108. V Celju, lorek dne 25. sepiem&ra 1923. Foštnlno plaEono u gotenl. fpjT:TjJt-»-I?"55?» fl^^^B JP*^> ^I^^b ^^^^^L ^HflHF ^^^^m ^^RBh * ^^^^B ^^^^^A ^^^^M ^^^^B ^^^^^^^^^^fl^^^v w^^^M «H^B 3>v':':.¦ ¦ ' *&/H|B^B B.^ ^"* n^B mKBm a^^B VBB ^^H ^^^B-'^IH ^^H ^^^^^^^^^^ ^^K ^^H Stane letno 60 Din, mesečno 5 Din, za Inozemstvo 240 Din. Ogiasi ram/77 viSine stolpca 50 p. Reklame med tekstom 1 Din Posamezna Stevillta stane 1 Din. Izba? a vssK loreK, ceirtek In sotoolo. Urednlštvo : Strossmayerjeva ul. St. 1,1. pritlicje. Teles. 65. Upravništvo: Strossmayerjeva u. St.!, pritličje. Teles. 65. Račun kr. poštnega čekovnega urada št. 10.666. Proslava 15-letnice septembershih dogodko» v Celju. »Mislim, dn sein ga nckjc viitei in seni se razjokal.<-- (Srcčanje Ivana Cankarja s Pe- troin Klepcem.) (»ospod phü. <>nič Franjo jr ptipo- vcdoval na proslavi septeniberskih je zadobM lnoč. A Cankar jo nadaljiiije in prav», ua Peter ni znal rabhi svoje moči in io Je porazdejil moil druge. »Misjiin. da scm ga nekje vide! in scm se razjokal.« To je povedal g. Ouič in Peter Kle- pee nui je ploskal. Ploskali smo niu z bolostjo v sreu, zakaj povedal nam je povcst Petra Klepca, povcst slovenske- ga naroda, povcst nas sainjh . . Črno O'brobljeni lepaki so naznanja- |i. üa proslav.« »Klub naprednili sloven- skili akadeiiiikov v Celju« 15-Ietnico scptemberskih dogodkov hi sicer v čc- trtek. d,ne 20. septembra z nabiraiijem kniiiC za koroško mladino in razprodajo kolkov v prld •obmejnfm ljudskini knjiz- nicam, v soboto, due 22. sept, pa s pro- slavo v Narodiiem donm. V čctrtek so hodili akademiki od hiše do hiše. nabi- rali knjiKe «n prodaja|i koleke. »Nismo vedeH«. — I-1 tlni se je naznanja!« po časopisju in lepakih —, »imam« memia jiekaj na podstrešju, pa sc nam ne l.jubi iskati«. polnrno zabavljanje čcz vlctao, •državo. stranke, predno je kupil polo kolkov za 5 dinarjev. ali pa celo: »Pri- dite popoldan, si bom premislM«, kot Je rekel nek trffovec, tako prazniijem-o Slovenci 15-Ietnico septemberskih d,o- krodkov. Proslava v Narodnem donm jc bi.Ia zamisljena kot maiiifcstacija narodnc misli in akademiki so v svojeni idealiz- iriii i— Boig.daj liorcem pamet — bill uverjeni, da bo casti'tljivi celjski narou- ni hram. kakor pred \5 let» tudi sedaj /družil pod svojo streho vsc eeljske na- rodnjake brcz razlrkc strankarske pri- padii-osti. Dvorana pa je bila v začetkn napol, prazna. Pristaši SLS So priredi- tev bojkotirali. Sedaiiji liejslovenci so pijuuMI na svoje slovenstvo, obniili svoje liejslüvenske suknje in prikazala se je barva papežka. Ta bo nieivda tudi pristnejSa in (rpežnejša od one. Zaman pa smo pričakovali tudi dru^e, o katc- rih smo bili prepricani, da pridejo. Kjc ste bili solza'vi rodoljubi, ki ste narodnl »od kvedra do kupme, od kučme na- zaj«, kie leporečniki in prvaki-sanio- zvani? Revija je bila v soboto, revija riarodnifi čct celjskih — a vas ni büo. Žalostno je brio tudi to. da je bilo CPD naprošeiTo za sodelovanje, a so bili' pev- ci tako indolentni, da kljnb pozivu Kosp. Prcjjelja nis« prihajali k vajani ter ta- ko . na- še zasu/.njene brate mora mo osvobodl- ti! Naš veliki dan ni 20. sept., ko sta o- Hialuiili v grob dvc nedolžni slovenski žrtvi, temveč 10. oktober, dan plebisel- va \- Koroški. Koroški Slovence do in. oktobra še živel ni; na dan plebisdta le sole pokazal, da živi in da je zaveden. Poi'az na Koroskem je naša prva zma- ga; 15-000 Korošcev je iz prepričaiija glasovalo za slovensko, za jugoslovan- sko ideoiogijo. Teh 15.000 pa je sedaj posvečeno narodni smrti. Kaj so v pri- nieri s to tragedijo septemberski do- godki? Slovenec zna trpeti in umiratl; v tem je velik. Nemci so nam pravifi »Windisclie Heilande«. Psovka naj bl to bila, a koliko resnicc 'n tragikc lez! v njcj! Zakaj naš narod na Koroskem je podoba onega, ki je unirl na križu. Tudi nas narod bieajo,. s trnjem ga kronajo in tudi on umira. Vkljub temu pa Koro- šec šc ni izgubil upanja v svobod'o. Po- .s'ljajo nam obupne prošnje;. ne zahteva- j<: orozja, knjig prosijo. Pokier Pa bo Korošec čital, dokler se bo opajal lua ie- potah materinega jezika, tako dolgo nc bo 'zgiibljen za nas- Tn zato proslavimo spomin Adamiča in Lnndra. spomrn septenrbcrsjvjjj doKodkov v znameujn: Slava našim licodrešcnirn bratom! — Tempcramentni govornik je žcl za svo- ja izvajanja navdušeno in bur no odobra- vanje in g. Mejak se mu je v imenn »Kluba« najprisrčneje zahvalil, da je prišel kot 'odposlanec »Qosposvctskcga. zvona« na celjsko proslavo. Prosi 1 ga je, naj pove odbornikom v Ljubljani. da bo našel »Gosposvetski zvon« eeljske akademi'ke vedno pripravljene, kadar j'h bo Potreboval'. Zadnji je govoril g. Phil. Onič Franjo. H govorniški mizi je stopil mlad Stn- dent-pesnik in povedal bajko o Klcpcn, o slabotnem Petru, ki je zadobll moč, pa je ni znal rabiti. Samo to je poveda!. se priklonil in nmolknil. Pa ie zaskelelo i" zapeklo. Nato je g. Milan Košič krasno t!e- klamiral Albrechtov epilog k BezruCc- viin »Slezknji pesiriinv«. Po deklamaciji je predsednik »Klu- ba« prečital sledečo udanostno brzo- javko kralju: Narodnjaki mesta Celiii In okolice, zbrani v Narodnem domu \ Celjuv dne 22. sept. 1923 na proslavi spomina 15-letnice septemberskih do- godkov, se z največjo hvaležiiostjo spo- minjajo vseh onih bratov,, ki so delova- l1 in onih, kj so žrtvovaM svoje žtvljenjc za osvobojenje in združitev Srbov, Hr- vatov in Slovencev v eno državo. Po- z Jravljamo svojeiga vladarja, cigar za- slu.y;e za našo lepo, svobodno domov'no so lievenIjivc. Njega prosimo. da ne po- zabi tudi onih naših bratov, ki bivajo zasužnjeni onstran naših mej. —- V dvo- rani so zaorili navdušeni živio:k]ici kralju in državi. S tem je bil oficijelni del proslave konean. Nastopili so še sokoli, vihariio pozdravijeni s trcnii skupinaini. Ko pa so nastopile sokoUce z umetniskimi va- jaini s sneženimi kepami, se vihar na- vdušenja ni hotel poleči in morale so vaje ponavljati- Ena najlcpših točk programa pa so bili dve alegoriji, katere je aranžiral znani strokovnjak g. Bencan. Posebno druga alegorija, pri kateri so nastopili tudi vojaki v polni bojni opremi in so- koli-akademiki s sulicami, naperjenimi J?roti nasim sovraziiikoni, je vzbiKtfla višek navdušenja. Spontano s0 vsi vsta- li in mogočno je zadouelo pj> dvorani »Bože pravde« in »Hej Slovani«. Mar- si katero oko se je porosilo. no.sto.jno so proslavili celjski aka- deiniki 15. obletnieo. Ne toHko dan 7a- losti. ampak dan veselia bi naj bil ta dan. Sai je po septemberskih dogodkili zavel med Slovenci nov, svež dull hi narod filovenski je opustil svojo pasiv- nost tfr prešel v napad. Spoznali smo. da nam v Avstriji ni resitve in obiacalt smo poglecl v srbski, sedaj tudi uaS jn- goslovanski IBeograd. VeselHi naj bi se ob 15-letnici septemberskih dogodkov. veselili. ker smo svobodni. ker se nam ui več bari neinške driihali, ki bi razbl- jala slovensko imetje, nas pretepavala, opljuvala in pa nemške soldateske. ki bi nas streljala. Veseliti bl1 se inorali — pa sc nismo. Nt-'kaksna resigniranost In trpkost je izzvenevala iz besed govor- nikov. Kar smo vsi podzavestno č»tM*. pa nam je jasno in naravnost povedal g Onič ... »Misliiii. da scm ga nekje videl In sem se razjokal.« /y\. H. TEKMA ŽENSKOG NARAŠTAJA. Natjeca se u viSem i nižem raz- djelu na brvnu, skoku u vis, u dalj, u prostim, vrste i u redovnim vežbama. U višem razdjelu natjecaju 3 vrste iz Celja, 1 iz Šoštanja, 5 poedinka iz Za- gorja i jedna iz Celja, ü nižem 1 vrsta iz Celja i 5 poedinka iz Trbovelj. Po- stigljivih bodova ima n vsakom raz- djelu za vrste 260. za poedinke 40. Diplome za bar 75 posto bez obzira na razdjel ili vigak nad 75%. Tekmom ravna s. Ela Horvatova iz ŠoStanja, načelnica ženskog odelenja žup. tenn! odbora; sudačice ss.: Černejeva, De- belakova, Dereanijeva. Erhartičeva, Hrašovčeva (Celje), Mulejeva (Šmarje) i Trdinova (Celje). Kod prostih vežbi izždrebana je baš naiteža : četvrta ; u ostalom je uz lake uvete i marljivu spremu uspoh naravski, naime': V i š i r a z d j e I. Vrste : Celje I. 246 bod. 94.62 odst. Celje II. 243 » 93.46 » Celje 111. 226 » 86.92 » Šoštanj 216 » 83-08 » Poedinke : Aram Ana, Šoštanj 40 bod. 100.— odst. Jošt Zvonimira, Celje 40 » 100.— » Jug Mira, Celje 40 » 100.— » Kovač Anka, Celje 40 » 100.— » Krajnc Malči, Celje 40 » 100.— » Luznik Zorana, Celje 40 » 100.— » Modic Milena, Celje 40 » 100.— » Stepančič Milena, Celje 40 » 100.— > Bajde Zora, Celje 39 » 97.50 » Lipold Ema, Celje 39 » 97.50 » Presinger Ana Celje 39 » 97.50 » Stanič Olga, Šoštanj 39 » 97.50» VizjakDragica, Celje 39 » 97.50» Černej Vida, Celje 38 » 95.— » Druškovic Adela, Celje 38 » 95.— » Kanka Kobi, Zagorje 38 » 95.-— » Poljšak Darinka, Zagorje 38 » 95.— » Schwab Marta, Celje 38 » 95.— » Volk Milica, ŠoStanj 38 » 95.— » Rak Justi, Zagorje 37 » 92.50 > Blažič Minka, Zagorje 36 » 90.— » Zupan Greti, Šo2tanj 36 » 90.— » Dragar Malči, Zagorje 31 » 77.50 » Fink Anica, Celje 30 » 75.— » Jelen Mila, Šoštanj 30 » 75.— » Schwab Jelka, Celje 30 » 75.— » Križmanič Marija, Celje 29 » 72.50 » Modic Lea, Celje 29 » 72,50 » >tran 2. » N O V A DOB A Stev. 10:-: Sonc Zora, Celje 29 bod. 95 odst. Lužnik Ana, Šoštanj 17 » 42.50 » N iži razd je 1. Vrsta: Celje 226 bod. 86.93 odst. Poedinke : Tavčar Ad., Celje 40 bod. 100.—odst. Paradiž lvanka, Trbovlje 39 » 97.50 » Cukjati Anica, Trbovlje 38 » 95.— » Jelen Krist., Celje 38 » 95.— » Naglav Ivanka, Trbovlje 38 » 95.— » Koren Zd., Celje 37 » 92.50 » Perme Anica, Trbovlje 37 » 92.50 » Železnikar liedviga, Celje 36 » 90.— » RojcPav., Trbovlje 31 » 77.50 » Vrabič Pav., Celje 29 » 72.50 » Zorman St., Celje 29 ». 72.50 » U neStasici inih podataka razpo- redjene su natjecateljice sa jednakim brojem postignutih bodova u alfabet- skom redu. Dok je kod ženskog na- raštaja za ocenjivanje ponašanja vrsta uzeta u oslonu na propise tekmovalnog reda za članstvo prosječna svota po- stignutih bodova u račun, uzeta je kod muškog naraštaja ukupna svota. P o v o r k a. Nakon završenih pokusa za javnu vežbu krene tačno u odredjeno vreme povorka glavnim u)icama grada. Pored župnog starešinstva, članskih oddelka i glazbe učestvuju u povorci postro- jeni u četveroredne zbore : 15 nara- štajnika u sletskoj odori sa naraštaj- skim praporom iz Zagorja i 60 na- raštajnika u vežbenom kroju, 40 na- raštajnica u odori, 94 ženske dece u odori i 24 u belim haljima te 126 muške dece u odori ; ukupno 359. Po- vorka se zaustavi pred Narodnim do- mom, župni starešina stupa na balkon, pozdravlja sakupljenu omladinu, sječa je lanskih naraStajskih dana i bodri k daljem radu. U? burno klicanje, kralju prestolonasledniku, otačbini i narodnom jedinstvu odpeva se Bože pravde. Ne možemo baS tvrditi, da bi publika osim čestitih iznimaka posvečivala povorci naročitu pažnju. Poznajemo prilike tuj i tamo pa smo uvereni, da to neče smetati našoj omladini, štaviše podstrekavače je. Napred nagom so- kolskom 1 Kaho Mi Italija ubiti polmi- lijona Slovcncen in HfvqIou. Pod naslovom »Kaj se nam P''1- pravlja« priobčujemo v orientacijo na- ši kivnosti po tržaški »Edinosti« sle- deče: Te dhi se je zaključilo september- sko zasedanje niinistrskega sveta. Ob- segalo jc nekoHko nenavadno plodovi- lih sej, na katcrili so niinistri sklenili mnogo važnih odlokov, ki imajo postaU v kratkem občeveljavni in pravomocni zakoni. Sedanja via da ima, kakor zna- no, popoinoma proste roke, kajti že v prvem svojem zasedanju ji je izglaso- vala poslanska zbornica neomejeno po- oblastilo. dai sme ukrepat* brez vsakc- ga sodelovanja paruynenta. na svpjo roko in po svoji lastni prevdarnosti o naivažnejšUi vprašanjih, ki se tičejo države in njenega astroja. V začetku se je zdelo, da bo rabilo to pooblastilo vlad'} predvsem zato. da bi se mogla neovirano posvetiü delu za gospodar- stvcno in finančno obnovUev države. Praksa pa je pokazala, da ga vlada iz- rablja z jicpričakovano vnemo na vseh poljih iti v vseh področjih zakonodajne- ga dcla. Odloki in naredbe sc kujejo noč In dan iv tej priclni kovačnici ministrskega sveta pod brez-obzirnim vodstvom moj- stTa Mussdinija. Kakor že omenjeno so ministri na svoji'h zadnjih |)ar seiah posebno prkl- no kovali. Med dnrgim je ministrski svet odoibril pair odlokov, ki se tičejfo novih pokrajin. Naučni minister Genti- le j€ predložil in mitiistrskf svet je odo- bri} velevažni odlok o preurcdbi LjircT- skošolskega pouka, ki vsebuje daleko- sežnc določbei. tudi ^ledO drugorodnüi šcvl. Gre tore] za vprašanje,, .ki je kot takšno^ zWijensko vprašanjc za has na- rod. Ljudska 5aia je ono svetišče. kjer se polagajo prvi in vsled tega odločilni temelii duševnemu in kuiturnemu živ- Ijenju narodnih množic. Vsi civilizirani narOdi se globoko zavedajo neprecen- ljivega pomena ljudske sole ter jo do- stedno smatrajo za nedotakljivo svetl- njo in istovetijo njeu obstoj in njeno bodočnost s svojini obstojeni in. s svojo bodocnostjo. Narod brez šol' je narotl brez botločnosti! Ta zav-est o pomenu ljudske sole icr ponkn in vzgoje, ki jo daje otroKu na pudlagi mater»nega .iczika, je poseb- no živa meet našini slovenskim ljucl- stv'om. Primalokaiorem drugeni naToUu se goji do sole toUko neznega spošto- vanja kakor ravno pri nas Slovenciti- Zdi se, da je sedanja vlada dobro po- nčena o tej naši lastnosti. da je donro vedela, da smo v solsküi stvareli naj- občutliivejši in da nam je kakor nalašč prizadjala nov ndarec tain, kjer je bUa gotova.. da nas najglioblje zadene. F^re- uredba ljtidskosolskega ponka. kakor Jo je niviiokar odobril ministrski svet, po- nieni iianireč strašen, naravnost smrteu iidarcc za vse naše ljudsko šolstvo. Natančna vsebina tozadevnega oü- loka nam ni še znana in bo treba po- čakati, da dobimo njega besedib v cc- loti, prodno si bo inogoče napraviti končno sDdibo o njem in o njegovem pravem b«stvn. Kliub teiini pa so na podl'agi uradnili poročil o vsebini posa- meznili ukrepo-v že sedaj jasno razvidni immeni naučnega ministra. Ministrski svet je kratkomalo'sklenil, da se imajo vse nase slovenske in hrvatske ljudske sole brezobzirno poitalijančiti P°d Plaščem »novega nčnega načrta« za ljudske sole se namerava — v nasprotju z vsemi pedagoškimi načeli — popoino- ma izpodriniti materinski jezik iz sole in uvesti itaiijanščino ko,t nčn' jezik. Kako naj se drugače tolmači čl. 4. no- vega učnega reda na podlagi urad'nega poročila o njega vsebini. ki pravi do- besedno. da »se s čl. 4. ustvarja oni po- ložaj absolutnega prvenstva, ki, piipaüa pouku državiiega jezika, s tem, da se pouk drugili jczikov, ki se navadno so- vorijio v nekaterih pokrajinah kralje- stva, omeU na posebne dodatne ure«V V solan, y katerih so se razni prodmeti potičeval' dosedaj v slovenskem aü hr- vatskem jeziku, se bo moral vršiti po- uk v bodočc, ko se bo izvajat »novi pro- gram«, v italijansc'ni. medtem ko bt> materinšoini šolskiii otrok odmerjano ]>o par nr na koiicu šolskcga pouka all ceJo popoldne izven prograina. To je praktieni pomen novega nčnega progra- ma, ki ga je skoval ministrski svet. ^ Kakor bo naše ljudstvo z veseljem pozdravilo uvedbo veronauka. ki jo tu- di vsebuje novi »učni program«, tako ga bo ta najneobzirnejši in najhujši uda- rec proti niegovi narodni šoli napohul z nepopisnim ogorcenjem proti taki šolskipolitiki, ki ji je qciten^ namen, da popoinoma Taznarodi' našo Ijudsko solo — to našo svetinjo in naš ponos. Nase ljuidstvo je preiximetno, da bi se upira- lo proti pouku državncga jezika po na- ših ljudskih šolah. Stoletna skušnja nas uLi. da ni znanje drugih jezikov samo dragocen pripomoček v težki borbi /a obstanck, temvcč tudi izborno orožje v narodni borbi. Priznava tudi načelo, t'a so narodnci manjšine dolžne državnenu; jcziku spostovanje. ki mil gre. Toda ravno sedanji strastno nacijonalist>čnf vladni krogi bi moral'i najbolje razume- ti, da to spostovanje ne more iti nikdar tako dalec, da bi se tako zavedna na- rodna manjšma. kakor je naše ljudstvo, odrekla svojemu jeziku in svoji sol1- Vslod tega bo zadela nova uredba ljud- skošolskega pouka pri ju'lijskih Slova- nih na nepomirljiv protest ter bo iz- zvala trajno in nepomirljivo ogorčenje vseh sloiev našega naroda. Smatramo za svojo dolžnost. da kot glasniki našega javnega mnenja opo- zorimo rvlado na zle posledice take šul- ske politike, ki ne more dovesti do .toll naglasenega pomirjenja drugorod'eev r. novim položajem. Za dosego tesa uspe- ha so potrebni ukrepi. s katcrimi sc kulturni in gmotui položaj prizadetega ljudstva krepi in boljša, ne pa slabša. Naglašamo vsled tega, da se julijski Slovani zayedamo lega najnovejšega uda.rca, ^i ga predstavlja nova uredba z našo1 sbvansko šolo. Ne samo to, temveč. je tudi jasno vsakomur, da t)o nctsa iliudska sola pahnjena z novo ured- bo nazaj za več ko 50 let. Padla bo na stopnjo ljudske sole pri aostkih Pranco- zilu kjer veljajo ure-d'be, stare nad 70 let in proti katerinr je omenjena narodna manjsina ponovno in upravičeno pro- testirala. Tudi se ne da tajiti, da bo do s to reformo pogažene najel'ementarnejSe praviee narodnih manjsin. kakor jih predvidevajo mirovnc pogüdbe, ki pred- pisujejo obvezen ponk državnega Jc/J- ka po drugorodnih solah. vendar pa brez kvari za nj'h narodni značaj. Nase ljudstvo stoji torej pred nai- iczjim iidarcem, kar jih je inoralo do- sedaj prcirpeti. AU ga bo niogoče ocl- vrniti? Ali bo mogoče rešiti- naso na- rcdno šolo? To- je ono veleresno vpra- sanje, ki se nam vsiljuje v sedanjem hi- pti. Naj bo kakorkoli v tern pogledu, res- nost zadeve zahtevja' ž ministrskimi predsedniki nemskih dežel, se bo raz- pravljalo o ukinjenju pasivnega odpora. Vc'jeü nas, da stopajo naši bratje na Koroškem v volilni boj združeni v »Koro-ški slovenski stranki«. Dne 2\. oktobra lx>d'o koroski Slovenes pokazn- li. da niso neinška dežela. anipak hočc- jo omosočiti za vsako ceno izvolitev slovenskih kandidatov. Radič y Londonu. V mesto republi- ke posilja iz Londona pismu- V -/adnji številki »Slobodnega doma« je priwbc'il že svoje d'eveto pismo. Ta pisma imajo veli'ko besedi, a nič vsebine. Štipica pi- se kak-or bi mlatil prazno slamo, kaKo lHj'e čaj 7, ženami rannih novinarjev in šolskih nadzornikov. Zato vendar ni bilo treba iti v London, to bi mogel tudi v Zagrebu delati. Kot svoj uspeli nava- ja Radič članek v listu »Oaily News«. Toda slaba niu je tudi tu hvala in uteha, ker zakliučujc ta članek: »V današnjem metežu rivrope. bodo tez'ko dosegli Hr- vati nezavisno svojo republiko.« Dru- za. stvar, s katero se RacUč hvali je, da je za svojo propagando za'mteresiral Noela Bukstona. ki da potuje v Sofijo in da nato razgleda stanje v Hrvatski in Jugoslavs. Res je došel Bakston v Jugoslavijo, a ni posetil radičeveev in bl'okasev, pač pa je posetil socialista Koiača in Divca, da mu onadva opišeta pril»ke v naši držav'. Tudi to je uspeii- V zadnjih pismili belježi Radio Kpt uspeh tudi to, kar mu ie »neki angleški prijatelj'c rekel: »Vi bodete ču\i od nic- ne tudi take stvari, katere Vain ne bo- do pogodu!« Tudi to je uspeh! Nam se !>a zdi, da bo Radio od teh svojih nspe- hov poffinil,. kakor oscl. ki čaka, da tra- va zraste. Revolucija na Bolgariskjem. Na Bol- garskem je izbrii'linMa kmečka revolu- cija. V Radomiru in oko.lici se vrse borbe med vladnimi četami in kmeti. Na obeh straneh je vee sto mrtvih. k\ raujenili. Jednako lijutc borbe se vrše okol-i Samokova in v Tarnovii. Vlada Cankova se nahaja v zelo kritičnem po- 1-ožaju, ker imajo zemljoradniki tr} o- kro/.jn v rokaii. Pod orožjem je 50.000 ¦/. cm! Kvr a dnik ov. MESTNO GLEDALIŠCE V CELJU. R e pe rt o ar: 25. torek »Charlejeva tetka«. B. 28. petek »Marija Stuart.« B. Celiske novice. Doživcli smo v Celju boljse case. Po vseh ulicah nasega mesta so nal'ep- Ijeiii lepaki, na kojih sporocajo naši tne- sarji probivalstvu veliko in veselo o- znanUo, da bodo sekali od sobote 22. t. in. naprej prvovrstno goveje meso po 15 Din (petnajst dinarjev za 1 kg). Ver- jeti nismo niogli lastnim očem, da Je kaj takega tnogoče, in vendar je resnie- no tako, in vsak se lahko prepriča na stojnicah na Glaiv. trgu in po nekate- rih mesnicah. Vse se vprašuje, od'kod vendar naenkrat ta sreča in dob rota za vse tiste, ki morajo tudi živeti, pa te- žko plačujejo previsoke cene mesa. V sporazumu z radničko nabavljačko za- drugo Samopomoč m organizacijo jav- nili nameščcncev je mestni magistrat v Celju in okrajno glavarstvo podelifo koneesi>o za sekanje mesa mesarju We- herju na GFavnem trgu, kojemu dobav- Ija zK'ino iz Srbije izvozna tvrdka vc- lctrgovina z ziivi'iio Dimitrij Marko vie iz Beograda, ki v velikih množinah do- važa živino iz južnih dclovr naše drža- ve ter zafega z mesom velik del voja- skih garnizij in tudi garnizijo v Celju. Ko je imenovana tvrdka dobila v CeHu dobavo mesa za celjsko garnizijo, je bilo slišati mnogo nevolje iv naših do- mačUi mesarskih krogih. .ki pa se kljub dane mcžnosti in opozoritvam iz mero- dajne strani niso mogU in nišo hotel! odločiti za nakup in dobavo živiue od tarn, ki omdgoča toliko nizje'prodajne cene mesa. Naval prebivaistya na stoj- nico cenega mesa je bil vse te diU na- ravnost ogrome'h, in tako smo doživeli boj in konkurenco, ki jo oznanjajo ceU- skemu prebivalstvu, že omenjeni lepakt. Vesel pojav, in le zeleti je, da bi ga ne vzela prva jesetiska s|ana, v'tem po- gledit lahko innogo stori'zreilost. vztraj- nost in d-isciplina konsumentskih kro- gov. Vsakenm p-oštenemu zaslužku mo- rajo biti stavtjjene tudi gotove meje. Mi prav doibro verrto, da se pri nakup- Stev. 108 »NOVA D O 3 A * ^l*' yiT'lTT1 'IW1'1" Stran 3. uih-eenah na$e živirje, nicso ne da pro- dajati danes do 14—16 Din per kg, stvar in liolžuost pridohrtnili kroguv pa je. clu spravljajo- na trg živila po ceni, ki uc bo omogočala življenje samo najboga- tejSim, ainpak. twdi tistini, iki ninnajo druzega kot roke in .razum. pa hočeio še tnüi žlvcti. Koncert Sanc'n. Koncert vijolfn- ükega \ htuoza prof. Karel .Sancin-a sc vrši tine 4. oktobra tl. v niali ¦dvorani hoteia Union v Celju. — Ta koncert obeta prvovrsten umetniški u/Jtck Mi zato že sedaj opozarjamo celjsko obein- stvo na spored, kateri vsebujc skladbe: Dvoraka, Bacha, Pagnanija, Griega, Krcislcrja, Dittersd'orfa, D'Ambrosio ;n Smetane. Za mestncniu ubožiicniu skladu cetyikemii pripadli delež od ci'stega do- bička godbeiie vescHce prostovoljne- pozanie hrambe v znesku Din 125.— se dnistvu izrcka najsrčnejša zahvala. — Mestni magistrat celjski, Obcni zbor celjskega pododibora profesorskega društva. sekcija Ljublja- na se je vršil due 21. tm. v posvetoval- jiicf državn-e reahie gimnazi'je v Celju. Iz odborovega poročHa je posncti mar- ljivo delovanje pododbora, ki se je ba- \il predvsem s vprašanjemi. kako b' bi- lo mogoec doseči izboljšanje gmotnegn položaja srednješolskih nastavnikov. Stavilo se je vcč inicijativnih prcdio- gov sekciji v Ljubljana. Obcni zbor je skk-pal tudi o dvoprocen.tnem prspev- kn v skupni fond, ki bi naj materijelno podprl borbo za špecijelno službeno pragmatiko srednješolskih profcsorjev, uadaljc o prispevku za posmrtnmo. iz katere bi se podpirale .vdove in otroci umiiili tovarišev. Poročalo se jc med drugim tudi o sklepih IV. profesorskega kangresa v Sarajevu.. Pododbor je štel v pretecenetn poslovnem letu 1*8 čla- nov. Pri volitvah se jc izvoli] starj oci- bor. Kot predsednik fungira že šcsto leto g. prof. Matcj Sitfiač. Lepe razmere. Pri brzovjaku v so- bpto zjutraj ni bi|o na tnkajšnjem kolo- dvoTu službujočega carinskega organa, radi česar iz mozcmstva došli potniki v Celiu niso snieli izstopfti, ampak so se moral] peljati do Zagreba. Stroški in zamuda časa strank so morda malen- kostni — za cariiiske organe. Upamo, da bo uvedena preiskava napravila red. O priliki fantovskega večera brata Emerika I>rofenika se jc nabralo za ccljskega Sokola 92 Din. — Najlepsa hvala! - * ' Poiasnilo. Mladinska rgra »Cude^- ne gosli«. katero je nameravala nprizn- nii niladij« obeh mestnih osnovnih šol, se je mpraJa, žal dcfinitivno Kjpustit-I. Ker pa nam je znano. da je javnost, zla- sti pa, da so starši sodtlujočUi otrolv zahiteresiräni na vzrokih tej odpovedl, naj služi v pojasnib sicdcče: Prvotna uiprizoritev je bila določena na Vidov dan in so se vršile inesece prej vaje za petje. pies in see no. Tikoma pred uprl- zoritvJjo jc pa izšla prcpoved iste radi razširjanja otročjih epidemičnih bolez- iii. K<^r se ni vedelo, kedaj bo ta prepo- ved1 ukinjena, so oitroci odšli brez toč- ni'h obvesUl gledc prihodnje uprizoritvc tia rxjcitnice. Z vajami se je pricelo zo- pet začctkom Sol. leta, da se igra vsaj do 15. septembra' spravi na oder, to pa z ozirom na okokiost ker je veUko n- eencev in učenk med tem že prestopüo na gimnaziio in mcščansko šolo in se jlh do 15. septembru ni hotelo ovirati pn LičCTJu. 2al narn je jelo fa nerazumeva- n|a iuišega pol'ozaja Udruženje igralcev oziroma predstavnik istega delati te^- kocc s tem. da naiir je oder mest. gle- dališča ^abranilo za vaje in za uprizo- rbtev. Nasvet, da se naj igra uprizori v Nar. domu, je Ml brezpredmeten, ker je oder tain premajhen in scenično nc- dostatcn. Dramatično drustvo je sčaso- ¦ma ra/.umelo nas položaj in nam dovo- 3ib oder, a žal prcpozno. ker ne more- mo prevzetr na se krivde, da se je uCen- ce meS&mskih in sred. sol odtegova- Io od tičenja. In tako je večmesečno dc- lo postalo brezplodttu, varanc so lepc nade mladih igralcev in star.ih ter mla- d^h gledatCev, ki bi s,e navdusevali ob tej igri, ki bi po.vajah sodeč, izredno iigajala. Te vrstic-e imajo namen, spra- yiti nekoliko iuči v javnost o vžrokih odpovedi te igre in niniajo namen za- deti nikogar. Če bode treba, smo pa tudi PTipravlfeni; o tej stvari več izpre- govoriti. — Vodstvo obeh osnovnih šol. Narodnogospodarstvo. j Dncvna kronika. HMEL J. XXV. porocilo HmeLiarskega dru- štvii za Slovenijjo: Žatec Č. S. R., dnc 19. <). 1923. Kakor vedno, tako se je tu- di scdaj po obilnem nakupovanju in po visokili cenah ininiilega tediia kupčija limirila. Cene za prima hmclj so nespre- invjnjene. inedtem ko so cene za sedaj na trg pripeljani, nutnj lepi limelj sretl- nje kakovosti padle. Sedaj kupujejo tr- govci za pivovarje, koirüsijonarji.. nein- ški knpci in Ui7.emski in švicarski pl- \ovarji vsak dan Po več sto oentov iunelja. Včeraj se je na kmetih plače- valo za prima" hinelj 3200 do 3300, za srednje-lepo blago 3000, za slabejse blago po 2900 g K z,a 50 kg in še pro- inetni davek poscbej. Po naši cenitvi je trctjina vsega pridelka že prodaiia. Našini pivovarjern bi priporočali, da1 bl si scdaj nakupiH potrebno množino limelja. ker bo mala letina kmalu raz- prodana — in ker se eksportiranje lime- lja v inozemstvo ne bo oviralo. Kakor smo ravnokar iz Niirnbcrga zvedcl», je neinška vlada prepovedala izvoz letos- njega hmslja — lc neznatna množina bo smela čez inejo. To dejstvo bo prisilUo nemške kupce,, kateri imajo obilo ino- zemskih odjemalcev, da bodo krili po- trebno množino na Češkem, kar bo go- tovo v ližijkriijšeni času oživelo vso na- šo knpčijo. — Savez hmelj. drustev. Nabava deviz za potovanje na Nemško. Po razpisu g. finančnega ministra z dne 17. jul. 1923. I. br. 27.976 sme izdajati finančna delegacija v Ljubljani trgovcem, industrijalcem in obrtnikom pooblaščenja za nakup deviz pri potovanjih v svrho posečanja inzem- skih tržišč do najvišjega iznosa 10000 francoskih frankov v valnti države, v katero se namerava potovati. Spričo izrednib valutarnih razmer v Nemčiji je generalni inšpektorat ministrstva financ v Beogradu na incijativo trgov- ske in obrtniške zbornice v Ljubljani z razpisom z dne 18. septembra 1923. I. br. 39.152 odločil, da sme finančna delegacija trgovcem, industrijalcem in obrtnikom, ki potujejo na Nemško, izdajati pooblaščenja za nakup deviz tudi v drugi nego nemški valuti. Vinogradi. V Sloveniji (Ciornia Radjcoua, Ljutomerska in Haložka oko- Jica) so iineli vinotfradi zadnji čas pre- več moče, slično je po Hrvatskt in Sla- voniji. Ako bo vreme toplo in solnčno, se bo kvaliteta zboljšala. V Sremu sto- je vinogradi dobro. Trgatev v okolici Subotice bo izpadla kvantitaUvno sla- bo, medteni ko so v okolici Tise izgledi zdo povoljui. Naj'boljsi so izgledi v oko- lici Vršca in Bele Cerkve. Letosnja vlna bodo v kvaliteti boljša od tanskih. V Uački se velike zaloge lanskih vin pro- dajaJo tvornicam konjaka. ker je prevo?: vslcd visokih c^en sodov in prevoznih stroškov nemogoč. Povpraševanje po dalmatin. vinih je živahno, vsled česar so se cene dvignile. Olavni interesent za dalmatinska vina je Italija. Izvoz nasili vin je še vedno nemogoc vslcd vi- sokih carinskih in prevoznih tarif. NemŠka marka umrla. Kljub vscj ddbri volji raznih nemških vod'ilnih dr- žavnikovje marka vedno bolj padla. ta- ko da je zadnje dni izdihnUa. Kakor per roča »Lokalanzeiger«, so razgovori med nemškim finančnim ministrom in raznimi financniki že toliko dozoreli, da se bo ustanovila banka. ki bo izdajala nov denar na podlagi zlate vcljave. Ore še za vprašanje, \ kakem razmer- ju naj je papirna marka z novo veljaivo. Nov denar se bo imenoval Bodenmar- ka ter bo s lone la- na rentnih papirjih. ki se bodo oibrestovali po 5 odstotkov >n bodo tvoriH dobro rento. Našira cen.i. nlarocnikoni »Novc Dobe« smo priložili k današnji številki izpolnjene položnice v svrho poraviiave naročnine od 1. okt. tl. vnaprej. Ob- onem prosimo vse zaostale naročnike, ki še dtorfgujejo naročninp, nekateri že po več mesecev, (ja svojjö dolzne svkvie do i» oktobra tl. pöravnati Wagovolijo. ker so naši stroški prevelikj, da bi za- inogli naročnino še nadajje odlagati. kar se naii WagovoU prl posüjanju iste upoštevati, sicer ^mo primorani s 5. oktobrom brezpogojno list vsakeniu ne- piačniku ustavit». — Upravnlstvo »No- ve Dobe«. Sokolsko društvo v Medvodah mmi poroča, da je Min'strstvo poljepr'vre de i voda na prošnjo preložJlo žrebanjc od H. avgusta na dne 20. decerubra 1923. Toliko v blagohotno vednost vscm, ki imajo stecke cfektne loterije za zgradbo Sokolskega doma v Med- vodah! Zdravo! — Odsek za zgradbo Sokolskega doma v Medvodah. Kongres ženskega Saveza. Naroti- ni ženski Savez priredi dne 29. in 30. tm. v Sarajevu kongres delegatov vseii žcnskih dništev i/. kraljev'me. Duliovniki >n vojaška dolžnost. Ker so ninogi bogoslovci prejeH mašniško posvečenje, predno so izpolniü svojo vojaško dolžnost, so prejeli vsi skofjc od pristojue oblasU dopis, v katerem sc jih opozarja, da se to v 'bodoče ne sine ponavljati- Ponarefevalci a]i lopovi. V Novem Sadu je .levrejska banka naznanMa po- liciji, da je pouujal nek ncznan gospod na prodaj 5.000 angleških fnntov štcr- lingov. Ko jc prisel omenjeni gospod v banko. so uiu rekli, da kupijo finite, istocasiio i^a jc banka obvestila poMci- jo, ker je Simula., da je denar ukraden. Policija je takoj prišla in neznanca arc- tirala. Pri zaslisaniii je povedal. da se zove Pavel Dojibijev. Pri njemsonašli fotografičcn aparat, nekaj klišejev za izdelovanje angleških noivčanic, raznt- keniikalije. barve in d-rugili priprav za ponarcjanjc bankovecv. CirkniŠko jezero usahnilo. Cirk- nlSko jezero je čez noč 16. tm. popol- noma usahnilo, milijoni zaostalih rib so poginili. Zadnjikrat je usahnilo pred sto leti. Cirkniško jezero je eden naj- čudovitejših pojavov na krasu. Jezero leži v kotlini južno od Javornika in severnovzhodno od gore Slivnice. Med rimskimi pisatelji ga omenja 'Strabo. Pri visokem stanju ima 170 km2 po- vršine, srednja globočina je 8 m in oklepa štiri otoke od katerih je naj- večji Otok. Ker obstoji Kras iz mnogo- števiinih podzemljskih jam, ima jezero veliko naravnih podzemskih odtokov, ki odvajajo v suhem vremenu vodo, v mokrem pa dovajajo, na gotovih krajih pa pride voda zopet na površje v podobi rek. Temna mesta na povr- šini kažejo take lijake. Našteli so pri- bližno 40 mest, na katerih se voda odteka ter se prikaže pri Ljubljani kot Bistrica in Borovnica. Ako pride pre- velika množina vode, jo Jijaki ne mo- rejo vse požreti, tedaj nastane povo- denj, ki preplavi polja in vasi. Vodna površina se dvigne 7 m čez normalo. V letih 1707 do 1714 je odtekla voda samo enkrat. Od januarja 1834 do februarja 1835 se je jezero popolnoma posušilo. To je bilo od letos zadnji- krat. Potres na Japonskem. Mali po* tresni sunki na Japonskem so vsak- danji in prebivalstvo se je temu 2e privadilo, tudi hiše so tako zidane, da kljubujejo potresu. Prava nevarnost za Japonsko pa je pri potresih voda, ki preplavi deželo, in ogenj, ki na- stane vsakokrat, ker imajo skoro vse hiše električno in plinovo razsvetljavo. Ta dva elementa povzročata grozno pustošenje. Največjo in najuspešnejšo pomoč r.udi v takih slučajih japonski vojak, ki je požrtvovalen in prijazen v največji meri. Nate^aj za barvotfek. Udruže-nje vojnih invalidov kraljevine SMS sred'is- nji odbor v Beogradu razpisuje pod §t. 5501 od 15. septembra tl. natečaj za ti- skarijc svojih diplom po že izdelanem načrtu pod sledečimi pogoji: 1. Izdela- va diplom mora biti hroino-Utografska. to je, da se rnora original reproduciratl v osmih barvah tako, da iste popolnoma odgovarjajo originalu. Načrt se sme de- tajlno izpopolniti. 2. Potreben tekst bo treba postaiviti v cir'lici in latinici in doticni stuvek predložUi na vpogled In odobrenje za reprodukcijo. 3. Format papirja biti mora v vejikosti 45/62 cm, t'lsk pa se mora izvesti tako, da bo okoli roba papiria 4 cm praznega pro- stora. 4. Papir mora biti brez ccluloze in ne sme biti lažji od 45 g pri komadu. 5. Prvi odtis (korekrura) mora biti odo- bren za tiskanje od strani Udruženja vojnih invaiUdov, katero si pridržuje pravico, da v slučaju ni-solkl-ne izdela- ve odkloni sprejem. 6. Diploma se bo tiskala v L5000 izvodih. Natančnejše po- datke daje Udruienje vojnih invalidov. Sredisnji odbor v Beogradu, kjer se mo- re pogledati tiidi načrt. Ponudbe z vzor- ci paprrja se .pošiljajo na U-cTruzeriie vojnih invalidov v Fieograd do 15. okto- bra tl. : Regiilacija Save. Ministrstv» poljo- privrcde in voda je odredilo posebno komisijo, ki naj v najkrajšein času pro- uči vse delio-.-ki se je doscdaj izvrsijo glede regulacije Save. Uprava vod v Zagrebu pripravlja naprte. kako bi se Savo niogi'O uapraviti plovno do Za- greba. I'opravek. Umrljivost abstinentov nrcd 25 in 74 letom jc mnogo manjša nego umrljivost neabstinentov. (A|ko- liol in do'lgost zivljen.ia.) UČni tečaj za babice se začne na državni babiSki šoli v Ljubljani dne 5. novembra 1923. s slovenskim ui- nim jezikom. Tečaj bo trajal do dne 31. avgusta 1924., t. j. mesecev. V ta teČaj se sprejmejo ženske, ki še niso prekoračile 40. leta starosti in ki so, ako so še neomožene, dovršile 24. leto ter so učnega jezika zmožne v besedi in pisavi. Pouk je brezplačen. Vse pro- silke morajo vložiti svojeročno spisano, pravilno kolkovano prošnjo za sprejem v babiško šolo pri pristojnem okrajnem glavarstvu, odnosno mestnem magi- stratu, do dne 10. oktobra 1923. ProŠ- nji naj prilože krstni in rojstni list, eventualno poročni list ali, če so vdove, smrtn! list svojega moža, nadalja ob- lastveno potrjeno nrastveno izpričevalo, potem izpričevalo uradnega zdravnika pristojnega političnega oblastva, da so zdrave in telesno in duševno sposobne za uk, nadalie izpričevalo, da imajo cepljene koze ali da so jim bile koze iznova cepljene, izpričevalo o Soiski izobrazbi in, če so ubožne, tudi zako- niti ubožni list. Prednost za ta tečaj imajo prosilke iz mariborske oblasti, izvzemši mesti Maribor in Celje. Učen- ke, ki so ubožne in potrebne, se sprej- mejo v internat brezplačno ; imovitejše morajo plačevati hrano v internatu, stnnujejo pa lahko zunaj internata. Vsaka učenka, sprejeta v državno ba- biško Solo, mora imeti poleg zadost- nega telesnega perila in obutve Se te- le svoje predmete : 4 rjuhe, 2 prevleki za blazine, 1 posteljno odejo (koc), 2 bela predpasnika z rokavi (po pred- pisu), 2 brisači, 2 namizna prtiča, je- dilno posodo in orodje. Dne 5. novem- bra 1923 ob osmih se morajo vse pro- silke osebno javiii pri ravnateljstvu državne babiške sole v Ljubljani, Stara pot št. 3, da opravijo predpisani spre- jemni izpit. Prosilke se sprejmejo, ako zadoste vsem predpisanim pogojem in ako opravijo sprejemni izpit z dobrim uspehom. Državna babiškašola v Ljub- ljani, dne 3. septembra 1923. Ravnatelj: prof. dr. Zalokar s. r. Cigani in mrlici. V bližini Novegči Sada v vasi ül'ozan so našli pred nekaj dnevi človeško truplo, ki je že razpada- lo. Preiskava je dognala, da je to truplo Milana Koštana, ni'liinaija iz Vukovara. Podal Se k pred 8 dnevi na pot, sa na- pil na vozu, padel z njega in se wbil. Pred par dnevi so nalet.eU na mrüca d- gani in ga oropali. Vzeli so mu 19.000 dinarjev v gotovini, zlato uro in več drugih predmetov. Cigane je oblast iz- sledila in jih zaprla. Z medvedom se je boril 18-letni kmečki fant Dantišič v Bosni. Ko Je 1h>- dil te dni po planini, je zapazil medve- da, ki je hodi'l1 vzraivjian po dveh no gah. Napadel je medveda s sekiiro, toda medved ga ic prijel1 za roke s tacami, z zobmi se mu je pa zagrizel v nogo. Fant je ostal zavesten, a sc je delai kakor mrtev, in res ga je pustil medved ter odšcl. - ,. Smodnik eksplodiral. Dne 20. tin. ob 3. nri zjutraj je eksplodirulo v sara- jcvskem skladišču 10 zabojev smodni- ka. Ljudje. ki »o inislvJi,. da jc potrcs, so v paiiičneni begu zbcžali im uLice. Tihotapstvb z vžigalicami in cica- retnim paphjem. Zadnji čas se je tiHo tapstvo z vžijgalicami in cigaretnim pa- pirjcin na nasi sevcrni meji močno raz- vilo. Avstrijski strojeivodje vtihotap- ljajo blago, skrito med premogom. Ma- riborska policija je aretirala več tHio- ta-pcev, eh emu je odvzela vžigalice, ka- tere je že Prodal! za 1000 Din. Pred nekolikimi dnevi je bila nekemu železniškemu uradniku uhradena Doberman psica, dobro rejena, precej velika, s kupiraninii uSesi in repom. Ta psica je bila v Celju yidena y spremstvu nekega moškega, koji jo je najbrže prodal, ker je drugi dan ni yec imel. Eventuelni kupec se poziva, da v izogib event, posledic zadevo prijavi poli- cijskemu uradu v Celju. StT&n 4.______________________________________________]___________»NOVA DOB A«________________________________________ gtev. 108. „LASTNI DOM" V CELJU registrovana i^redttna in stavfeeraa z&drwga z omejeno zavezo, Presernova ul. 15. Sprejema hran. vloge in Jih obr. po 6< 3°0 to ic 6 50 Din od s«o, proit odpovedk do 8 Din od sto. Prl večjlh naložbah podogovoru Renfni tinvek pl»ča zadruga ter se r»e zaračuni vlagateljem! Odgovorni urednik: Lie. Edvard Šimnic. Izdaja in tiska: Zvezna tiskarna v Ceiju. Na kakoVOSt morate paziti, a ne na ceno kadar kupujete gumi polpelnike. Zahte- vajte od Vašega erevljarja izrečno samo prave Palina kaiičuk potpetnikc in kaučuk poiplale in odklonite vsako po- narcjcnost. Reševanje Invalidskih pokojnin. Na podstavi čl. 35 zakona o budžetih dvanajstinah za juli, avgust in Septem- ber 1923 je prevzelo Deželno sodišče, odd. XIV. v Ljubljani reSevanje inva- lidskih pokojnin za vse vojne invalide in rodbine padlih, umrlih in pogrešanih vojnikov v smislu zakona o začasni pomoči tern osebam z dne 28. XII. 1923. Radi tega je z dnem 6. septembra 1923 prenehal poslovati pokojninski referat invalidskega odseka oddelka za socialno politiko pokrajinske uprave v Ljubljani. Prizadete stranke in uradi naj se odslej naprej v pokojninskih zadevah obračajo na Deželno sodišče, oddelek XIV. v Ljubljani, ki posluje začasno 5e v dosedanjih prostorih in- validskega odseka v St. Peterski vo- jašnici I. nadstropje. Gažisti-neinvalidi in njihovi svojci naj se odslei obraČajo v pokojninskih zadevah na Delegacijo ministrstva financ v Ljubljani. Vse druge vrste državne pomoči po inva- lidskem zakonu ostanejo še nadalje v delokrogu invaiidskega odse*ka, oddelka za socialno politiko. Primarij dr. Hugon Robič špecijalist za spolne in kožne bolezni ordinira x&pef ob delavnikih od 2.—4. ure popoldne. MARIBOR, Prešernova ul. Telefon 359. Učenka za prodajalno s čevlji v Celju se takoj sprejme. Obvladati mora sloven- sko in nemško v govoru in pisavi. Stanovanje in hrana v hiši, ostalo po dogovoru. Ponudbe je nasloviti pod »Učenka, Celje, čevlji« na Aloma Com- pany, Ljubljana. 1466 1 Prodam hišo primerno za eno družino, 1 oral po- sestva, 3/4 ure od Celja ali 5 minut od postaje Petrovče. V stanovanje se ku- pec takoj lahko vseli. Interesenti naj vpoSljejo svoje adrese pod »Hiša, Celje, Petrovče« na Aloma Company. 3—1 a Več mizarskih \ pomočttikov ' za pohiStvo in enega. vajenca Sprejme proti dobri plaCi in oskrbi Franjo Korun (Wagner), Št. Jurij ob Taboru. 3—2 Pridnega in poštenega tekača do 16 let starega išče Slavenska banka podružnica Celje. Predstaviti se dnevno ob šestih popoldne. 2—2 ¦IB * * HOüOSt! v vseh barvah' HDEOStg Volna prepletena z umetno svilo Smipna-preppoge, vse po- trebščine, predloge etc. Izvrševanje po naročilu. Klsca Krizanicy Specijalna trgovina ženskih ročnih del. Kontoristinja z večletno prakso se takoj sprejme. Javijo se naj samo prvovrstne moči, ki so popolnoma perfektne v steno- grafiji, strojepisju in knjigovodstvu. Ponudbe naj se pošljejo na upravo pod »Dobra moč«. 3—2 Stanovanje s tremi sobami, v eni vili, 12 minut od mesta Celja oddaljeno, se zamenja z enakim v Celju. Naslov v upravi. 1 BRE2PLAČN0 vam pošiljam cenj. dame svoje 3cnjif|e in brosuc«e ki obravnavajo vsa diskretna žen- sWa vpraaanja. Spoštovane gospe, na vsak način morate brati moje brošure, da se izognete skrbem in pomanjkanju. Na vsa diskretna vpraSanja vam odgovorim takoj in vestno. Zahtevajte takoj bro- §uro E, proti pošiljatvi 10 Din (ne znamke) od med. At. Bork—te, Frankfurt a. M., Moselstrasse 48. 20-8 Pisalni stroj (Blickensderfer), dobro ohranjen, se jako ceno proda. Na vpogled v pisarni gospoda A. Milevskega, Celje, Prešer- nova ul. št. 6. 2—2 Zanesljiv, gibčen, trezen, mlad mož najde lahko službo kot s B u Q a pri uglednem podjetju. Vojaščine prosti imajo prednost. Kratke ponudbe brez dokumentov z navedbo dosedanjega službovanja na upravo pod »Celje«. rFODSjQIRQ z večletno prakso v trg. meš. blagar želi mesto spremeniti takoj. Ponudbe pod »Zanesljiva moč« na upravo. 3-3 Jadranslja ban^a Din 60,000.000*— «llfaUU m C&O& Din 30>000*000'^ Bled, Tttlfolfimfd* Ljubljana, Cavtat, fVttF&UlHU&. IVIctrilDor», Celje, IVCetkoviö, r>i*1bx»ovjnIlK, Prevalje, Hercegnovi, Sarajevo, Jelsa, ^ Split, Jesentce, Šibenil«, Kopčula, Ti?žič, Kotop, Zabgrx>e1b. Kranj, ¦¦¦¦¦¦¦¦ HmcriKansHi oddctc^. Jfajio^ na brzojaVc: jadranj^a. ftfiliitttti za^odi: JADRANSKA BANKA: Trst, Opatija, Wien, Zadar. FRANK SAKSER STATE BANK, Cortlandt Street 82, New-York City. BANCO YUGOSLAVO DE CHILE, Valparaiso, Antofogasta, Punta Arenas, Puerto Natalos, Porvenir.