Od »bencinskega turizma« imajo koristi tudi kmetje Tržaška Sissa in umetna fotosinteza Prepričljiva opera Macbeth KUPON-30% popuitd n,H VÏC storitve Primorski Št. 60 (20.688) leto LXIX. Pretorijarn branijo svojega vladarja Dušan Udovič Ni pretirano reči, da je bil bučni pohod parlamentarcev Ljudstva svobode na milansko sodišče na meji prevratniškega dejanja. Hkrati je mogoče razumeti, da »pretorijanci« branijo svojega vladarja-gospo-darja pred kazenskim pregonom sodnikov, saj so vsi po spisku odvisni od njega. Vsem je jasno, da če pade Berlusconi, bi to pomenilo razkroj njegove politične kreature, ki je dejansko po njegovi zaslugi vstala iz pepela in nepričakovano dosegla na volitvah tolikšen uspeh, da še vedno lahko pogojuje življenje v tej državi, kot vidimo. Še enkrat je treba priznati, da je cavaliere izvrsten igralec, obenem pa scenarist, da mu ni para. On iz bolnišnice poskuša vzbujati pieteto, ko miri svoje privržence, naj bodo korektni in spoštljivi do institucij, a ti v zanosu zvestobe kršijo njegovo direktivo in ob prepevanju državne himne uprizorijo hajko na sodišče. Sodniki so prikazani kot psi preganjalci, ki mu ne dajo miru in ga hočejo »s sodnimi metodami izriniti iz politike«. Žal je na to finto v dvajsetih letih, odkar je Berlusconi na sceni, nasedlo veliko ljudi. Uspelo mu je do kraja očrniti italijanski sodni sistem in je imel pri tem od vsega začetka jasen cilj: reševati samega sebe in svoje osebne probleme s sodstvom, zaradi katerih je sploh stopil v politiko. Spomnili se bomo, koliko sramotno parcialnih zakonov »ad perso-nam« so njegove vlade spravile skozi, da bi sodstvu čim bolj pristrigle peruti in, glej slučaj, vedno se je to dogajalo, ko se mu je približeval kašen proces. Po vsem tem, kar je brez najmanjšega obzira naredil sodnikom (On trdi, da gre za »del spolitiziranega sodstva«) se ni čuditi, če je v mnogih izmed njih samo okrepil odločnost, da ne podležejo napadu na neodvisnost sodstva, ki bi bil za demokratični sistem lahko usoden. Italijanska desnica, ali desna sredina, če jo hočemo tako imenovati, ima veliko smolo, da ima na čelu tako obremenjenega človeka. Dokler bo on njen vodja nima nobene možnosti, da dozori v »normalno desnico« evropskega formata. To je tudi razlog, ki onemogoča sprejem njene sedanje ponudbe o nekakšni koaliciji narodne rešitve skupaj z Demokratsko stranko. dnevnik PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 fUl GM Shilom Kiita 1 Etudw lupoln in Ohn*Lj kh ^--.jiJíhJ-j Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu SREDA, 13. MARCA 2013 POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,20 € 9 , , I I t-, uuuuu , ITALIJA - Prvi stik med demokrati in Grillovim gibanjem v parlamentu Napolitano noče »vojne« med sodstvom in politiko Berlusconiju omogočiti udeležbo v politiki ob spoštovanju sodstva KATOLIŠKA CERKEV - Kardinali elektorji volijo novega papeža Včerajšnji prvi dan konklava se je sklenil s črnim dimom VATIKAN - Kardinali na včerajšnji prvi dan konklava še niso izbrali novega papeža. Po dobrih dveh urah in prvega kroga volitev se je iz dimnika Sikstinske kapele v Vatikanu pokadil gost črn dim. Konklave se bo nadaljeval danes in nato vsak dan do izvolitve papeža. Kardinali naj bi imeli do štiri glasovanja dnevno, lističe pa bodo sežiga-li ob 12. in ob 19. uri. Voli 115 kardinalov elektorjev, med njimi tudi prvič Slovenec Franc Rode. Za izvolitev novega papeža je potrebna dvotretjinska večina, v tem primeru 77 glasov. Ko bo ta dosežena, se bo iz dimnika na strehi Sikstinske kapele pokadil bel dim. Na 3. strani GORICA - Vpisi Prvošolčkov manj, v vrtcih več otrok GORICA - V prihodnjem šolskem letu bo v osnovnih šolah s slovenskim učnim jezikom v goriški pokrajini manj prvošolčkov kot letos, populacija otrok v slovenskih vrtcih pa bo ponovno narasla. Tako kažejo podatki, ki sta nam jih posredovali Večstopenjska šola s slovenskim učnim jezikom v Gorici in Večstopenjska šola Doberdob, kjer se je konec februarja zaključilo obdobje vpisovanj. Ravnateljici pravita, da sta nižje število učencev v prvih razredih pričakovali, saj je v zadnjem letniku vrtcev nekaj manj otrok kot v minulih letih. Na 10. strani ZAHODNI KRAS - Nove table v Križu Dvojezičnost, a Trst ostaja žal le Trieste y »f»1 rf3 prosek «¿■M TRIESTE 9 RIM - Voditelju ljudstva svobode Silviu Berlusconiju je treba omogočiti udeležbo v političnem življenju, vendar nihče ne sme postavljati pod vprašaj avtonomije sodstva. To stališče je zavzel predsednik republike Giorgio Napolitano, potem ko je včeraj sprejel delegacijo Ljudstva svobode, ki se mu je prišla pritožit, češ da je Berlusconi žrtev preganjanja sodstva na procesu Ruby in v drugih primerih. Po drugi strani pa je Napolitano opozoril Berlusconijevo stranko, da mora spoštovati avtonomijo sodstva, in je obžaloval njeno ponedeljkovo demonstracijo na milanskem sodišču. Medtem je včeraj v parlamentu prišlo do prvega uradnega stika med predstavniki Demokratske stranke in Gibanja petih zvezd. Na 3. strani Velika čistka v Severni ligi naše dežele Na 2. strani Nabrežina: »črički« so se javno predstavili Na 4. strani Trst: na spletni strani prometni načrt v živo Na 5. strani Prijeli roparja masažnega salona Na 11. strani Obvestilo bralcem Celotno osebje založniške hiše Primorskega dnevnika se je moralo včeraj udeležiti obveznega tečaja o varnosti na delu, ki ga predpisuje zakon. Zaradi tega je dnevnik danes izšel v okrnjeni obliki. Podoben tečaj, ki vključuje vse uslužbence tržaške in goriške redkcije, je na sporedu tudi v petek. Cenjene bralce časopisa prosimo za razumevanje. 9771124666007 2 Sreda, 13. marca 2013 ALPE-JADRAN / LJUBLJANA - Mandatarka se pogovarja s strankami Danes verjetno dogovor o vladi LJUBLJANA - Mandatarka Alenka Bratušek se je včeraj sestala s predsedniki vseh strank morebitne koalicije, po besedah vodje poslanske skupine PS Janja Mo-derndorferja pa pogovori še niso končani. Medtem ko je DeSUS že parafirala koalicijsko pogodbo, težko pričakovana še vedno ostaja današnja odločitev stranke DL glede vstopa v koalicijo. Po Modernorfer-jevih besedah se je Bratuškova, ki vodi PS, včeraj sestala s predsednikom DeSUS Karlom Erjavcem, predsednikom SD Igorjem Lukšičem in predsednikom DL Gregorjem Virantom. Pogovori, ki so potekali ves dan, pa se bodo še odvijali, je v izjavi za medije pojasnil vodja poslancev PS. Modern-dorfer sicer verjame, da bo danes ta zgodba pozitivno končana. Zagotovil je tudi, da bo Virant danes do poznega večera dobil odgovore Bratu-škove na svoje zahteve zahteve v pisni obliki. Po poročanju medijev je v dopisu Bra-tuškovi med drugim zahteval, da mora Bra-tuškova odstopiti, če se njega magistrska naloga izkaže za plagiat, ter da področje energetike ostane pod ministrstvom za infrastrukturo. Te odgovore, za katere po Modern-dorferjevih besedah ni potrebno, da jih predstavijo tudi javnosti, bo lahko Virant danes predstavil tudi na seji sveta stranke DL, na kateri bodo odločali o vstopu v koalicijo. Medtem ko je Virant še prejšnji teden poudaril, da vstopa v koalicijo niso obljubili, naj bi po včerajšnjem poročanju medijev na današnji seji sveta stranke članom predlagal vstop v koalicijo. Vodja poslanske skupine DL Rihard Braniselj je včeraj napovedal, da bo na današnji seji sveta stranke glasoval za vstop v koalicijo. Kot je pojasnil v izjavi za medije, sam po pretehtanju vseh argumentov ta trenutek ne najde argumenta proti vstopu v novo vlado. Sicer pa si želi čim bolj Mandatarka Alenka Bratušek soglasne odločitve, »kakršna koli že bo«. Podpredsednik stranke in nekdanji finančni minister Janez Šušteršič medtem še vedno meni, da je premalo razumevanja za pomembne projekte z njegovega področja, torej za slabo banko, državni holding in privatizacijo. Po njegovem prepričanju tako ni pametno, da gre DL v vlado Alenke Bratušek, ker da ni dovolj zagotovil, da bo vlada dobro delala. »Boljše, da imamo volitve kot pa slabo vlado, s katero ljudje ne bodo zadovoljni,« je Šušteršič povedal za STA. Tudi na seji sveta stranke, ki bo v sredo, bo pojasnil, zakaj tako misli, čeprav hkrati dodaja, da ne napoveduje, kako bo glasoval. To je po njegovih besedah odvisno od razprave na seji, od tega pa bo, kot pravi, odvisna tudi njegova nadaljnja vloga v stranki. Po poročanju nekaterih medijev naj bi sicer DL v pogajanjih o novi vladi predstavila nov predlog ministrskih kandidatov DL, po katerem bi Virant namesto notranjega ministrstva prevzel ministrstvo za infrastrukturo in prostor, notranje ministrstvo bi vodila zdajšnja glavna tržna inšpektorica Andrejka Grlic, ministrstvo za pravosodje pa naj bi tudi v prihodnje vodil Senko Pličanič. Mesto državnega sekretarja za energetiko na ministrstvu za infrastrukturo in prostor naj bi prevzel Klemen Grošelj, ne- kdanji vodja kabineta bivše Zaresove gospodarske ministrice Darje Radic. Po poročanju Kanala A pa naj bi bil Grošelj kandidat za obrambnega ministra. Po njihovih neuradnih informacijah je ponudbo za finančni resor potrdila Helena Kamnar, nekdanja generalna sekretarka Pahorjeve vlade, a odgovorila še ni. Gospodarstvo naj bi vodil pomurski podjetnik Roman Fe-renčak. Z zamejci pa naj bi se ukvarjal poslanec PS Roman Jakič. Stranka DeSUS je medtem že parafirala koalicijsko pogodbo, vstop v vlado Alenke Bratušek pa je včeraj soglasno potrdil tudi svet stranke. V tej vladi bi svoji funkciji obdržala tudi oba ministra iz vrst DeSUS - predsednik stranke Karl Erjavec kot zunanji minister in Tomaž Gantar kot minister za zdravje. Kot je včeraj pojasnil Erjavec, so njihove zahteve glede vstopa v vlado upoštevane. Pokojnine po dogovoru potencialnih koalicijskih partneric v prihodnje ne bodo zamrznjene, 143. člen zakona za uravnoteženje javnih financ se bo črtal, posebno skrb pa bi DeSUS namenila gradnji in obnovi domov za starejše, je povedal Erjavec. Erjavec pričakuje, da bo v vlado vstopila tudi DL, sicer pa bo DeSUS v vladi sodeloval, tudi če bo ta manjšinska. Potencialne partnerice bodo namreč vlado verjetno oblikovale tudi v primeru, da DL v njej ne bo sodelovala. V primeru manjšinske vlade bi bile predčasne volitve verjetno jeseni, je ocenil Erjavec. Bratuškova rezervni scenarij glede oblikovanja vlade brez DL že pripravlja in je povabila nekatere možne kandidate. Med temi je bila tudi informacijska pooblaš-čenka Nataša Pirc Musar, ki bi v primeru manjšinske vlade utegnila prevzeti notranje ali pravosodno ministrstvo. Erjavec je pojasnil, da bi bila za DeSUS sprejemljiva kandidatka. (STA) CELOVEC - Po velikem porazu na volitvah Šefi svobodnjakov mrknili iz javnosti CELOVEC - Medtem ko so veliki zmagovalci deželnih volitev na Koroškem, socialdemokrati (SPÖ), začeli uradne pogovore o oblikovanju nove vladne koalicije iz socialdemokratov, ljudske stranke (ÖVP) in Zelenimi, se v taboru velikega poraženca volitev, svobodnjakov (FPK), dogajajo prav neverjetne, skrivnostne stvari. Deželni glavar Gerhard Dörfler v odstopu in deželni svetnik Do-bernig (oba FPK), ki se morata - skupaj z Kurtom Scheuchom (FPK) - posloviti iz deželne vlade, se od sredine preteklega tedna nista več pojavila v javnosti. Od obeh ni duha ne sluha, od konca preteklega tedna pa je »izginil« tudi še deželni svetnik Christian Ragger, ki naj bi v bodoče vodil koroške svobodnjake, ki so na volitvah izgubili kar 28 odstotkov glasov in s samo še šestimi poslanci v deželnem zboru (prej 17) in enim članom v deželni vladi (prej štiri!) postali povsem nepomembni v deželni politiki. Doerfler kot tudi Dobernig se v zadnjih dneh nista več pojavila v njunih pisarnah, prav tako ne dvigujeta telefona in tudi ne odgovarjata na sms sporočila. Razlog zato je očitno hud spor v stranki sami, saj nov šef stranke Ragger od obeh zahteva, da se odpovesta poslanskemu mandatu v deželnem zboru in se popolnoma umakneta iz političnega prizorišča. Oba se temu očitno upirata in če drži, da skušata Dörfler in Dobernig celo oblikovati lastno poslansko skupino, potem se lahko zgodi, da se bodo svobodnjaki sami uničili in izbrisali iz strankarsko-političnega zemljevida na Koroškem z hudimi posledicami tudi za avstrijsko svobodnjaško stranko (FPÖ) skrajnega desničarja Heinza-Christiana Stracheja. Medtem postaja na Koroškem vse verjetnejša široka koalicija treh strank, ki bo imela celo ustavno večino. Na koalicijo z Zelenimi in ljudsko stranko je namignil sam predsednik koroških socialdemokratov in bodoči deželni glavar Peter Kaiser, ki je še pred začetkom koalicijskih pogajanj včeraj popoldne v Celovcu izjavil, da Koroška takšno koalicijo potrebuje. Glede na sodelovanje omenjenih treh strank od lanskega poletja naprej, ko so skupno zahtevali predčasne volitve na Koroškem, so pričakovanja o hitri tvorbi nove deželne vlade velika. Po mnenju Kaiserja bi lahko nova vlada začela z delom še pred Veliko nočjo. V novem deželnem zboru pa bosta sedala tudi dva člana slovenske narodne skupnosti, izvoljena na listah večinskih strank: Zalka Kuchling, ki je bila izvoljena na listi Zelenih, in Lojze Dolinar, kandidat na listi »Team Stro-nach«. V koroški deželni zbor je bila izvoljena tudi zvezna svetnica Ano Blatnik (SPÖ), toda socialdemokrati jo bodo po zadnjih informacijah vnovič imenovali za zvezni svet, torej zbornico zveznih dežel avstrijskega parlamenta. Pri tem se ji - po rotacijskem sistemu - za pol leta obeta celo prevzem funkcije predsednice zveznega sveta. DEŽELNE VOLITVE - Presenetljiva odločitev Čistka v Ligi: vsi svetniki domov! Brez kandidature tudi predsednik sveta Franz in kmetijski odbornik Violino - Finančni stražniki včeraj znova v deželni palači DEŽELNE VOLITVE - Mnenje Stojana Spetiča (SIK) Koliko Slovencev lahko pravzaprav izvolimo? Roberto Maroni TRST -Preiskava o zlorabah pri porabi denarja svetniških skupin je povzročila pravo čistko v Severni ligi. Iz kandidatnih list za aprilske deželne volitve so namreč izločili vse dosedanje deželne svetnike, tudi tiste, ki niso vpleteni v sodno preiskavo. Brez kandidature so tako med drugim ostali predsednik deželnega sveta Maurizio Franz, kmetijski odbornik Claudio Violino in vodja svetniške skupine Danilo Narduzzi. Pod vprašajem je kandidatura odbornice Federice Seganti, ki sicer na zadnjih volitvah ni bila izvoljena v deželni svet. Izključitev vseh dosedanjih svetnikov je osebno zahteval in dosegel vodja Lige Roberto Maroni ob privoljenju deželnih predstavnikov stranke, seveda z izjemo izločenih. Nekateri od njih so že sprejeli izključitev, drugi pa ne nameravajo kloniti »ukazu« iz Milana, čeprav je njihova usoda dejansko že zapečatena. Z izločitvijo iz volilne tekme sta se sprijaznila Federico Razzini in Enore Picco, ki sta na seznamu preiskovanih s strani tržaškega tožilstva. Deželni tajnik Matteo Piasente je včeraj popoldne že posredoval imena nekaterih novih kandidatov Lige. V Trstu se bosta za de- Maurizio Franz želni mandat potegovala nekdanji deželni svetnik Paolo Polidori in tajnik mestne sekcije Marco Klemse, na Goriškem pa Diego Bernardis in Franco Zotti. Finančni stražniki so medtem včeraj znova bili v palači deželnega sveta in spet proučili ter pregledali vrsto dokumentov, računov in faktur svetniških skupin. Finančna straža je že nekaj tednov stalni gost v deželni palači, kar pomeni, da je preiskava vse prej kot končana, tako da se število preiskovanih politikov lahko še poveča. Trenutno naj bi jih bilo 19 na skupnih 59. Ta številka se pojavlja v medijih, tožilstvo javnosti pa o preiskavi še ni posredovalo nobene uradne novice. Predsednik Dežele Tondo je medtem pozval deželni svet, naj na zadnji seji pred volitvami z zakonskim ukrepom zamrzne t.i. reprezentančne stroške svetniških skupin. Predsednikova namera je doživela splošno odobravanje, v levosredinski opoziciji pa se sprašujejo, kje je bila deželna vlada, ko so deželni svetniki (ne vsi) po svoje »razlagali« zakonodajo ter med reprezentančne stroške uvrščali stvari, ki z njimi nimajo prav nobene zveze. Prejeli smo: Med nedavno volilno kampanjo se je veliko pisalo o „koristnem glasovanju". Vsi vemo, kaj to pomeni. Da pač volilec pomaga drugi stranki, čeprav ni njen pristaš. Običajno stoji za tako odločitvijo želja doseči nek cilj, neko korist. Na tokratnih deželnih volitvah je cilj Slovencev, da v čimvečji meri obnovijo svoje predstavništvo, čeprav je bil deželni parlament skrčen za petino svetovalcev, kar škoduje predvsem naši manjšini. DS in SSk sta dosegli sporazum, ki bo Igorju Gabrovcu potrdil mesto v deželnem parlamentu na osnovi posebnega zakonskega določila. Vendar to ni še vse. Slovenci imamo še eno možnost, da pošljemo v deželni parlament vsaj še enega Slovenca. S „koristnim glasom" za levičarsko listo, ki jo predlagata Stranka komunistične prenove in Stranka italijanskih in slovenskih komunistov. Kako doseči ta cilj? Prvi korak je podpis za predstavitev levičarske liste. Deželna volilna zakonodaja je tako restriktivna, da mora celo levica, ki je bila že zastopana v deželnem parlamentu s skupino, ki jo je vodil Igor Kocijančič, zbrati v vsakem volilnem okrožju tisoč podpisov, ker stari simbol Mavrične levice ni več na raz- polago. Recimo, da je nekakšen „copyright". Drugim strankam, ki so že zastopane, tega ni treba. Tako ne zbirajo podpise demokrati, Ljudstvo svobode, Liga, sredinci UDC in tako naprej. Drugi korak je informacija, da levičarska lista združenih komunistov postavlja na prvi mesti na Tržaškem Iztoka Furlaniča in Vesno Bukavec. Z množično podporo slovenskih volilcev, ki se zavedajo, da v primerjavi z Goriško na Tržaškem le stežka utegne prodreti drug Slovenec, posebno še po znanih sporih glede kandidatur v DS. Tretji korak je široka podpora levičarski listi, da bo presegla krivični vstopni prag 4 odst. glasov in s tem izvolila svoje predstavnike v deželni parlament. Četrti korak so preferenčni glasovi, ki odločajo o tem, kdo bo izvoljen. Na levičarski listi je povsem jasno, da imajo slovenski kandidati največ možnosti. V preteklosti so Slovenci znali inteligentno in koristno usmeriti svoje glasove tako, da smo bili dostojno zastopani in učinkoviti. V eni izmed prejšnjih mandatnih dob celo neponovljivih pet svetovalcev. Tokrat pa koristno usmerjeni glasovi in preference lahko Slovencem zagotovijo vsaj tri izvoljene svetovalce: enega na Goriškem in dva na Tržaškem. Stojan Spetič / VATIKAN, ITALIJA Sreda, 13. marca 2013 3 KATOLIŠKA CERKEV - Med favoriti sta milanski nadškof Angelo Scola in Brazilec Odilo Pedro Scherer Kardinali v Sikstinski kapeli začeli volitve novega papeža VATIKAN - Kardinali na včerajšnji prvi dan konklava še niso izbrali novega papeža. Po dobrih dveh urah in prvega kroga volitev se je iz dimnika Sik-stinske kapele v Vatikanu pokadil gost črn dim. Konklave se bo nadaljeval danes in nato vsak dan do izvolitve papeža. Kardinali naj bi imeli do štiri glasovanja dnevno, lističe pa bodo sežigali ob 12. in ob 19. uri. Tokrat je bil dim iz dimnika Sik-stinske kapele gost in jasno črn. Na zadnjem konklavu leta 2005 so imeli na začetku namreč kar nekaj težav, ko ni bilo povsem jasno, ali je dim črn ali bel, kar bi nakazovalo, da je bil papež izvoljen. Med zbranimi na Trgu svetega Petra je tako tedaj nastalo kar precej zmede. Tudi tokrat se je na Trgu svetega Petra zbralo veliko število ljudi, ki so črn dim pospremili z izrazi razočaranja, nekateri pa tudi navdušenja, da se je prvi krog začel. Volitve novega papeža za tesno zaprtimi vrati Sikstinske kapele so sicer v živo spremljale tudi svetovne televizijske mreže, ki so v svet prenesle tudi posnetke črnega dima iz dimnika. Kardinali so konklave v Sikstinski kapeli začeli okoli 17.30, dobri dve uri pozneje pa se je iz dimnika pokadilo. Črn dim je bil pričakovan, saj se v zadnjih 700 letih še ni zgodilo, da bi bil papež izvoljen že v prvem krogu. Kljub temu pa naj bi bil konklave po pričakovanjih kratek in naj bi trajal le nekaj dni. V naslednjih dneh so predvidena do štiri glasovanja dnevno. Voli 115 kardinalov elektorjev, Kardinali elektorji prihajajo v Sikstinsko kapelo ansa med njimi tudi prvič Slovenec Franc Rode. Za izvolitev novega papeža je potrebna dvotretjinska večina, v tem primeru 77 glasov. Ko bo ta dosežena, se bo iz dimnika na strehi Sikstinske kapele pokadil bel dim. Italijanski časniki so tudi včeraj ugibali o možnostih posameznih kardinalov, da zasedejo apostolski sedež. Med favoriti sta med drugim milanski nadškof Angelo Scola in Brazilec Odilo Pe- dro Scherer. Največ možnosti jima napovedujejo tudi stavnice, na katerih sicer vodi Scola. Dobre možnosti naj bi imel tudi kanadski kardinal Marc Ouel-let. Kardinali so v Sikstinsko kapelo prišli v slovesni procesiji ob prepevanju litanij vseh svetnikov. V kapeli so zasedli svoja vnaprej določena mesta. Kardinali so naprej vsi skupaj prisegli, da bodo molčali tako o glasovanju kot o razpra- ITALIJA - Včeraj prvi stik med demokrati in Grillovimi pristaši Napolitano pozval k spoštovanju avtonomije politike in sodstva RIM - »Predsednik republike živo obžaluje ponoven izbruh napetosti in napadov med politiko in sodstvom, še zlasti pa ponedeljkove dogodke, ki so dosegli vrhunec s politično demonstracijo v milanski sodni palači.« Tako piše v sporočilu za javnost, ki ga je državni poglavar objavil včeraj takoj po sprejemu delegacije Ljudstva svobode s sekretarjem Angelinom Alfa-nom na čelu, ki se mu je prišla pritožit, češ da je njihov prvak Silvio Berlusconi žrtev preganjanja sodstva na procesu Ruby in v drugih primerih. Ta isti razlog je botroval tudi ponedeljkovi demonstraciji v Milanu. A, kot rečeno, delegacija Ljudstva svobode pri Napolitanu najbrž ni dosegla tega, kar je želela. Državni poglavar je Berlusconijevo stranko odločno, pa čeprav obzirno opozoril, naj spoštuje avtonomijo sodstva. Bivši premier s tem ni bil zadovoljen. Popoldne je objavil noto za tisk, v kateri je poudaril, da prihodnji predsednik republike ne sme biti levičar (kot Napolitano). Res pa je predsednik republike zvečer ob sprejemu predstavnikov Višjega sodnega sveta sodnike pozval k uravnovešenemu ukrepanju in poudaril, da je treba Berlusconiju omogočiti udeležbo v političnem življenju. Medtem sta se včeraj v prostorih senata srečali delegaciji parlamentar- Vodja skupine Gibanja petih zvezd v poslanski zbornici Roberta Lombardi prihaja v senat na razgovor s predstavniki Demokratske stranke ansa nih skupin Demokratske stranke in Gibanja petih zvezd. Šlo je za prvi uradni stik med političnima formacijama po volitvah. Predmet pogovora je bil zagon delovanja novega parlamenta, ki se bo v petek prvič zbral in bo imel na dnevnem redu izvolitev svojih predsednikov. Kot so pojasnili Grillovi privrženci po sestanku, se na njem niso nič dogovorili. Pristavili pa so, da bodo danes objavili svoje kandidate. Voditelj demokratov Pier Luigi Bersani je medtem včeraj potrdil, da njegova stranka namerava predstaviti v parlamentu program za »spremembo Italije«. Ponovno je pozval Gibanje petih zvezd, naj se odgovorno odzove. vah v okviru volitev. Zatem je še vsak kardinal posebej na Bibliji prisegel molčečnost. Če jo prekršijo, jim grozi izobčenje. Sledil je odhod vseh razen kardinalov iz kapele, vrata katere so se zatem zaprla, poročajo tuje tiskovne agencije. Uvod v včerajšnji začetek konkla-va je bila jutranja maša "pro eligendo Romano Pontifice", pri kateri se je v baziliki svetega Petra zbralo 115 kardinalov elektorjev. Pri njej so z molitvijo prosili za božjo pomoč pri izbiri novega papeža in molili za enotnost Cerkve. Mašo je vodil kardinal dekan Angelo Sodano, ki je imel tudi pridigo. So-dano se je zavzel za enotnost Cerkve, za katero si mora po njegovih besedah prizadevati vsak kristjan. "Vsak od nas je zato poklican k sodelovanju z naslednikom svetega Petra, vidnim temeljem takšne duhovne enotnosti," je poudaril. Sicer pa je Sodano spomnil na številne pobude zadnjih papežev, ki so bile pozitivne tako za ljudi kot za mednarodno skupnost, ki so spodbujale pravičnost in mir. "Molimo, da bo bodoči papež nadaljeval to nenehno delo na svetovni ravni," je dejal. Sodano je v pridigi tudi pohvalil "briljanten pontifikat" papeža Benedikta XVI., ob čemer so kardinali, duhovniki in drugi navzoči v baziliki izbruhnili v glasen aplavz, ki je trajal skoraj celo minuto. Navzoči so sicer prek spletnega družbenega omrežja Twitter sporočili, da se je nad baziliko sv. Petra v času pridige razbesnela huda nevihta, poročajo celo o toči. Gre še za en vremenski pojav, ki ga nekateri razumejo kot "znamenje z neba". Le nekaj ur za tem, ko je papež Benedikt XVI. kardinalom v Vatikanu sporočil svojo odločitev, da bo 28. februarja odstopil, je namreč v baziliko svetega Petra udarila strela. (STA) CERKEV Naj... konklavi v zgodovini VATIKAN - Nove poglavarje Rimskokatoliške cerkve kardinali elektorji volijo na konklavih, ki jih od leta 1878 prirejajo v Sik-stinski kapeli. Za prvi konklave velja tisti iz leta 1241, najdaljši je trajal skoraj tri leta, najkrajši se je zaključil že po nekaj urah, najbolj dramatičnega pa je zaznamoval požar. Prvi konklave - Izvolitev Celestina IV. za novega papeža leta 1241 v Rimu velja za prvi konklave v zgodovini Rimskokatoliške cerkve. Po nekaterih virih pa naj bi prvi konklave potekal še prej, in sicer leta 1216 v mestu Perugia, kjer naj bi kardinali izvolili papeža Honorija III. Najdaljši konklave - Začel se je leta 1268 v mestu Viterbo okoli 100 kilometrov severozahodno od Rima in je trajal kar dve leti, devet mesecev in dva dni. Kardinali, ki se o novem papežu niso mogli poenotiti niti ob hudem pomanjkanju hrane, so Gregorja X. izvolili šele septembra 1271, ko so meščani odstranili streho nad prostorom, kjer je potekal konklave, tako da so bili izpostavljeni jesenskemu deževju. Zadnji posebno dolg konklave je potekal leta 1831, ko so kardinali po 50 dneh izvolili papeža Gregorja XVI. Najkrajši konklave - Potekal je 1. novembra 1503 v Rimu, ko so papeža Julija II. izvolili že po nekaj urah. Točno trajanje tega konklava sicer ni znano, do hitre izvolitve pa naj bi prišlo zaradi podkupovanja kardinalov. Zelo kratka sta bila tudi konklave leta 1939, ko so po 20 urah izvolili Pija XII., ter leta 2005, ko je papež po 26 urah postal nedavno upokojeni Benedikt XVI. Najbolj dramatičen konklave - V kraju Carpentras na jugu Francije je leta 1314 nestrpna množica, ki je čakala na izvolitev novega poglavarja Cerkve, zažgala škofovsko palačo, v kateri je potekal konklave, zaradi česar so se kardinali morali umakniti. Konklave se je nato nadaljeval leta 1316 v dominikanskem samostanu v francoskem Lyonu, kjer so po 40 dnevih 7. avgusta končno izvolili papeža Janeza XXII. (STA) e blox Italia S.p.A. Išče sodelavce za naslednja področja v razvoju: - Razvoj programske opreme - Razvoj strojne opreme - Nadzor, upravljanje proizvodnje - Meritve, ugotavljanje skladnosti z mednarodnimi standardi Za podrobnosti: www.u-blox.com/en/careers/jobs.html Življenjepis in vlogo poslati na: fadm-team-sgonico@u-blox.com ŠPORT Sreda, 13. marca 2013 4 APrimorski r dnevnik Trst Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu KRIŽ - Občina postavila nove smerokaze Dvojezičnost, Trst pa ostaja le Trieste Tržaška Občina je v Križu postavila več novih dvojezičnih smerokazov (foto Kroma). Dobrodošla pobuda, a z grenkim priokusom, saj je tudi na novih tablah Trst še vedno le Trieste. Za mestno levosredinsko upravo očitno še »niso dozoreli časi in pogoji« za dvojezično ime Trsta in to tudi v vaseh vzhodnega in zahodnega Krasa, kjer bi morali biti vsi smerokazi dvojezični. To določa tudi drugi odlok predsednika Fur-lanije-Julijske krajine Renza Tonda o t.z. vidni dvojezičnosti, ki dopolnjuje ukrep iz časa županovanja Roberta Dipiazze. Slednji je svoj čas sicer pristal na dvo-jezičnost, a le na tablah ob vhodih oziroma izhodih vasi, smerokazi znotraj vaških jeder pa naj bi bili le enojezični. Uprava župana Cosolinija je doslej nove dvojezične smerokaze postavila le v Križu, ne pa v drugih krajih zahodnega in vzhodnega Krasa, kar je precej nenavadno. Predsednik vzhodnokraškega sosveta Marco Milkovic je od Občine večkrat zahteval dvojezičnost, vse njegove prošnje in pozivi pa so naleteli na molk. V Križu so občinski delavci pred nekaj meseci namestili prvi dvojezični smerokaz za obalno cesto v bližini cerkvice Sv. Roka, sedaj so postavili nove dvojezične table, a - kot rečeno - le z italijanskim imenom Trsta. Očitno gre za politično izbiro mestne uprave, drugače si ne razlagamo, da je Pokrajina na skoraj vseh svojih novih smerokazih na pokrajinskih cestah (tudi na ozemlju tržaške občine) namestila table z napisoma Trieste-Trst. V obeh javnih ustanovah je na oblasti leva sredina, ki ima očitno različno mnenje o enojezičnem oziroma dvojezičnem nazivu mesta. Dvojna merila torej, ki so v tem času popolnoma nerazumljiva in brezpredmetna. Tudi zato, ker je deželno cestno podjetje na nekdanji državni cesti pri Štivanu pred nekaj mesecih postavilo dvojezično tablo Venezia-Be-netke... S.T. DZP doo-PRAE srl 2013 © Vse pravice pridržane strada c osti era , mi. , f 2 obalna cesta AURISINA NABREŽINA ZKB - Za večje sodelovanje s člani in skupnostjo Območna srečanja za člane V Narodnem domu, v Nabrežini, pri Domju in na Opčinah - Predstavitev finančnega stanja, načrtov in strateških izbir Člani Zadružne kraške banke predstavljajo gonilno silo slovenskega bančnega zavoda, ki si prizadeva za njihovo zadovoljstvo in hkrati za zadovoljstvo vseh strank in teritorija, saj banka deluje za razvoj lokalne ekonomije, družin in skupnosti. Upravni odbor ZKB je mnenja, da je potrebno to bogastvo razvijati še z večjo participacijo članov kot tudi z utrjevanjem banke v prostoru. S tem namenom bodo tudi letos poskrbeli za organizacijo območnih sestankov, s pomočjo katerih bodo člane še bolj vključili v ekonomsko in socialno življenje kreditne zadruge in v načrtovanje njenega razvoja. Vodilni organi banke bodo na srečanjih predstavili dosežene rezultate, sedanje finančno stanje ustanove, prihodnje načrte in strateške izbire banke. Program predvideva poseg Stefana Plahute, ki je pri deželni federaciji FJK odgovoren za stike z jamstvenimi skladi. Zadružne banke so zlasti v zadnjih letih večkrat pokazale, da lahko ponudijo učinkovite instrumente samoupravljanja in samozaščite ter nove in učinkovitejše instrumente za jamčenje stabilnosti in sol- ventnosti celotnega sistema zadružnih bank. V drugem delu pa se bo lahko razpravljalo o vseh že omenjenih temah in o ostalih problemih našega ozemlja, predvsem pa bodo člani lahko predlagali kako novo zamisel za ovrednotenje našega prostora. Kot je izjavil predsednik Sergij Stancich, želijo s temi srečanji dodatno dvigniti občutek pripadnosti kreditni zadrugi in s tem navezanost članstva do bančne ustanove. Da bi omogočili čim številnejšo udeležbo članstva, bodo območna srečanja potekala v štirih terminih: jutri ob 20. uri v razstavni dvorani Narodnega doma v Trstu, v petek ob 20. uri na sedežu SKD Igo Gruden v Nabrežini, v četrtek, 21. marca, ob 20.uri v hotelu-resta-vraciji Sonia pri Domju in v petek, 22. marca, ob 20. uri na sedežu ZKB na Opčinah. Iz organizacijskih razlogov upravni odbor ZKB vabi vse člane, da potrdijo svojo udeležbo uradu za člane in teritorij (tel. št. 040-2149278/263), v katerikoli podružnici ali po elektronski pošti na naslov clanisoci@bcccarso.it. Srečanje z dobitnikom nagrade Marisa Giorgietti Izraelski pisatelj Yishai Sarid, avtor knjige »II poeta di Gaza«, ki je sinoči v gledališču Miela prejel 1. nagrado Marisa Giorgietti za najboljše literarno delo na temo dialoga in sožitja med kulturami, bo danes gost oddelka za humanistične študije na Tržaški univerzi. Srečanje z njim bo ob 11. uri v avli B na Androna Ba-ciocchi (stranska ulica pri Ul. Lazzaretto Vecchio). Marko Sosič o odnosih med avtorjem in publiko Slovenski pisatelj in režiser Marko Sosič bo v Studiu Tommaseo (Ul. del Monte 2/1) jutri ob 18. uri prvi gost niza treh srečanj z naslovom Ključna beseda: publika. Cilj vsakega avtorja je stopiti v stik s publiko. Kakšen je ta odnos danes, se je razdalja med avtorjem in publiko povečala ali zmanjšala, kako jo pogojujejo novi tehnološki pripomočki? Na ta in podobna vprašanja bo odgovarjal Sosič, Sara Alzetta pa bo brala odlomke del avtorjev, ki so prav tako iskali podobne odgovore. Možnost dela na voliščih Občinski svetnik Iztok Furlanič vabi brezposelne, študente, prekerno zaposlene, ki bi želeli biti člani volilnih komisij na deželnih volitvah 21. in 22. aprila, naj se mu javijo na e-mail iztokfurla-nic@comune.trieste.it. Na nedavnih političnih volitvah je več kot dvajset oseb tako dobilo začasno delo na volišču. Podpisi za listo Levice Lista Levica, ki povezuje SKP in SIK, nadaljuje z akcijo zbiranja podpisov za predstavitev kandidatne liste za deželne volitve. Podpise bodo zbirali: danes od 9. do 13. na tržnici v Naselju Sv. Sergija in od 16. do 18.30 v Baru Luxa na Proseku; jutri od 9. do 13. pred cerkvijo v Bazovici. Danes in jutri tudi od 8.30 do 18.30 na pokrajinskem sedežu SKP - Ul. Tara-bochia 3, 1. nadstropje. Film Quartet v izvirniku V okviru niza Film outlet bodo danes v gledališču Miela vrteli film Dustina Hoff-mana Quartet. Film v izvirniku bodo predvajali ob 19.oo in 21.30. Gre za režijski prvenec slavnega igralca, ki se je po oceni kritikov odlično odrezal tudi za filmsko kamero. DEVIN-NABREŽINA - Prva javna pobuda Gibanja 5 zvezd Nabrežinski »črički» so se predstavili Kritika občinski upravi glede Sesljana, Rilkejeve poti in prihodnosti Botanjeka - Navzoč tudi kandidat za predsednika Dežele Saverio Galluccio Gibanje 5 zvezd se po odmevnem volilnem rezultatu čedalje bolj obrača do številnih novih volivcev na teritoriju. V devinsko-nabrežinski občini je Grillovo gibanje poželo nezanemarljiv uspeh, zaradi česar so se tamkajšnji »črički« odločili za sklic predstavitvenega večera. Srečanje, ki se je v ponedeljek odvijalo v nabrežinski pivnici Bunker, je sicer privabilo več kot trideset radovednežev, katerim so se predstavili glavni lokalni pobudniki gibanja in tudi predsedniški kandidat na aprilskih deželnih volitvah Saverio Galluccio. Večer sta vodila kandidata za deželni svet Paola Sabrina Saba in Iacopo Zanardi, v imenu tržaškega odbora Gibanja 5 zvezd pa je pozdravil tržaški občinski svetnik Paolo Menis. V svojem uvodnem nagovoru je Menis predstavil delovanje gibanja v tržaški pokrajini in izpostavil potrebo po čim širšem vključevanju in podpori novih predstavnikov v posameznih občinah. Poudaril pa je predvsem pomen takih srečanj, ki ob značilni virtualni diskusiji gibanja lahko obrodijo še boljše rezultate. V pomen kakovostne komunikacije med Srečanje v Nabrežini je uvedel tržaški občinski svet Paolo Menis kroma podporniki Beppeja Grilla je prepričana tudi Sa-biova. »Informativni virtualni pristop in debata sta nam zelo pomembna, sedaj pa je nujno tudi fizično nastopanje,« je dejala mlada kandidatka, ki je nato prepustila besedo Gallucciu. Trenutno najbolj poznan predstavnik Gibanja 5 zvezd v naši deželi in kandidat za predsedniško mesto na aprilskih volitvah je priznal, da se zanimanje za gibanje širi predvsem pod lučjo številnih reflektorjev, ki so usmerjeni v dejavnost trenutnega družbeno-političnega pojava. Galuccio je med drugim dejal, da bo največja zmaga Grillovega gibanja nadaljevanje tovrstnih srečanj in pobud v sklopu občinske stvarnosti, le tako bodo lahko razpravljali o resničnih problemih prebivalcev. Publika se je v debati najbolj ogrela , ko so številni izrazili ogorčenje nad problematiko Se-sljanskega zaliva in načrtovana prodajo Rilkeje-ve pešpoti, katere koncesija zapade 13. aprila letos. Nekaj kritik je bilo slišati tudi na račun domače občinske uprave, ki naj bi z novim urbanističnim načrtom Botanjeka (Costa dei barbari) popolnoma izneverila podobo tamkajšnjega nabrežja. Nabrežinski podporniki Gibanja 5 zvezd še vedno računajo na sodelovanje novih pristašev in krepitvi lokalnega odbora, saj si v prihodnjem želijo večjo vidljivost. Po prvem predstavitvenemu večeru napovedujejo še druga srečanja, kjer bodo nadaljevali s pogovori o občutnejših težavah znotraj občinskega ozemlja. (mar) / TRST Četrtek, 14. marca 2013 5 OBČINA TRST - Predstavili obogateno spletno stran Prometni načrt v živo Na tržaškem županstvu so včeraj predstavili nekatere novosti glede štirih novih sekcij, ki so obogatile spletno stran Občine Trst www.retecivi-ca.trieste.it. Na portalu so namreč med raznimi povezavami tudi tiste na spletne strani, namenjene za informacije glede mobilnosti in prometa, sociale, okolja in enakih možnosti. Med glavnimi novosti je nadgradnja strani Mobilnost in promet, na kateri so stalno ažurirane informacije glede splošnega prometnega načrta (PGTU), o katerem bo kmalu razpravljal občinski svet. Poleg tega so bogate informacije o glavnih značilnostih mesta in dokumenti, namenjeni tudi nepoznavalcem tega področja. Namen te spletne strani je nuditi čim več informacij občanom o dogajanju s prometnim načrtom. Na socialnem področju je mnogo informacij o občinskih storitvah za šibkejše in za priletne, občinska uprava pa je skušala izboljšati stran, ki je zdaj bolj pregledna. Poleg informacij o projektih SV. JUST - Ob 20.30 Drevi srečanje s za priletne, o finančnih prispevkih in o področnih načrtih je tudi posebna sekcija, posvečena lekarnam. Na spletni strani, ki je namenjena okolju, se prepletajo informacije o prometu, sociali in upoštevanju okolja. Na razpolago so tudi akti, ki zadevajo okolj-ska vprašanja in na katerih slonijo stališča in izbire tržaške občinske uprave glede pomembnih vprašanj, kot so načrt za gradnjo plinskega terminala v Ža- vljah, škedenjska železarna, ločeno zbiranje odpadkov, energija in tako naprej. Sekcija za enake možnosti je nenazadnje namenjena informiranju glede delovanja občinske komisije za enake možnosti. Toda glavni poudarek je na tem, da je nujno omogočiti vsem, da so lahko aktivni na gospodarskem, političnem in socialnem področju ne glede na vero, etnijo, starost ali spolno usmerjenost. skupnostjo V stolnici pri Sv. Justu bo danes ob 20.30 javno srečanje s članom Tai-zéjske skupnosti Frèrejem Johnom, ki bo predaval na temo Vprašanja življenja, odgovori vere. To je četrto srečanje katedra sv. Justa, pobuda pa bo zaključila dve srečanji na temo Mladi, kje biva vaše srce? Frère John se je rodil v Združenih državah Amerike leta 1950 in je član Taizéjske skupnosti v Franciji vse od leta 1974, kjer se še posebej posveča mladim in jim pomaga spoznavati in prebirati Biblijo. V 80. letih je bil član manjše skupnosti v Man-hattnu. Frère John je danes zelo aktiven tudi v ZDA in v Italiji, kjer se posveča srečanjem z mladimi. Napisal je tudi več knjig, ki so jih prevedli v več kot deset jezikov. SLOVIK - Predaval bo prof. Fulvio Ferrario Seminar o kalvinizmu in etiki kapitalizma Slovenski izobraževalni konzorcij (Slov.I.K) prireja v okviru ciklusa seminarjev z naslovom Religija in ekonomija drugi seminar, bo na sporedu jutri, 14. marca, ob 18.30 v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. San Francesco 20, 2. nadstropje). Na temo Kalvinizem - etika kapitalizma? bo predaval profesor Fulvio Ferrario, teolog in prodekan Valdeške teološke fakultete v Rimu. Predavanje bo v italijanščini. Ciklus seminarjev Religija in ekonomija prirejajo v sodelovanju s Slovenskim deželnim gospodarskim združenjem, Zadružno kraško banko in drugimi partnerji. Z imenom kalvinizem mislimo na teološko doktrino, ki jo je utemeljil Jean Kalvin v 16. stoletju, v obdobju protestantizma. Kalvin je uvedel nauk o predesti-naciji, ki predstavlja eno pomembnejših in zanimivejših načel kalvinizma. Če so katoliki verjeli, da se lahko z dobrimi deli in vero odkupijo za svoje grehe, so bili kalvinisti prepričani, da je ljudem že ob rojstvu določeno, ali so zveličani ali pogubljeni. Eden od znakov zveličanja je (bil) po mnenju kalvinistov uspeh. Od tod so mnogi teoretiki videli povezavo z rojstvom kapitalizma, ki se je takrat začel razvijati prav v protestantskih deželah. Ali kalvinizem še danes predstavlja etiko (zahodnega) kapitalizma? Je res ravno ta religija pripomogla k razvoju zgodnjega kapitalizma v nekaterih državah? Kakšna je vloga kalvinizma danes? Kakšen je njegov odnos z drugimi religioznimi okolji? O teh vprašanjih bo razmišljal gost Slov.I.K.-a, prof Fulvio Ferrario. IN MEMORIAM Livio Albi - Zjelje Pokopali so ga v ponedeljek - Prav danes bi bil dopolnil 87 let Livio Albi bi danes praznoval 87. rojstni dan. Ko bi mu bilo dano, bi ga Zjelje - kot so ga poznali na Tržaškem in onstran meje - gotovo prebil v družbi prijateljev in znancev v svoji kantini. Nalil bi domače vino, narezal domač prigrizek, povedal kako sočno, da bi se vsi gromko zasmejali, ob slovesu bi vsi trčili še šilce šnopsa, tudi domače pridelave. Tako je bilo vsakič, domače in veselo, ko je Livio povabil prijatelje v svojo klet na Kontovelu s pogledom na morje. Na te neponovljive družabnosti se je, med drugim, v ponedeljek na kontovelskem pokopališču pred odprtim grobom spomnil predsednik zahodnokraškega rajonskega sveta Roberto Cattaruzza. Livio Al-bi je bil eden od markantnih članov kontovelske vaške skupnosti. Bil je partizan, levičar, človek pokončne drže, veseljak, ustvarjalen, ljubitelj partizanske pesmi, recitator in inovator. Kot najstnik se je pridružil partizanom Južnoprimorskega odreda. Zaupali so mu strojnico, ki je postala dolge vojne mesece njegova stalna spremljevalka v boju in mu tudi navdihnila partizansko ime - Strojničar. Kopica povojnih odlikovanj - med njimi tudi kolajna Titove vojske za hrabrost - priča o njegovem delovanju v partizanih. Po vojni se je vrnil v domači kraj, a kaj kmalu - potem ko so ga prišli iskati oboroženi neznanci - ga je pot popeljala spet v Jugoslavijo, v Slovenijo in Bosno, kar je zaznamovalo njegovo nadaljnje delo. Vrnil se je po desetih letih, sodeloval pri vaškem življenju; na proslavah je z zvesto titovko na glavi recitiral Kajuha, Konec šestdesetih in v začetku sedemdesetih let preteklega stoletja je bil med pobudniki kontovelskega sodelovanja na Kraškem pustu. Bil je poln domislic, šaljiv. Njemu se mora Kontovel v prvi vrsti zahvaliti za niz pustnih zmag. Bil je švercer ob takratni meji, s prašičjo glavo, ki je štrlela iz nahrbtnika; v namiznoteniški diplomaciji je - seveda kot Mao! - igral na vozu ping-pong s pustnim Nixonom. Vštric se je porodila zamisel o kontovel-skem pustnem pogrebu. Z Da-riom Starcem - Čado in Žarkom Prašljem -Pokerjemje prav Livio v vlogi neutolažljive vdove Neže Zjeljetove dal dušo pobudi. Tako šaljivo in pikro je - v slovenščini in italijanščini - žigosal takratno življenje, da so se mu tudi »kurbinjerji«, kot je poimenoval može postave, nasmehnili. In kontovelski pustni pogreb je postal z leti tako znan, da so celo z ljubljanskega etnografskega muzeja prišli pokukat, da bi videli, kaj se na njem dogaja, in bi nato vse to popisali in opremili tudi z zvočnimi napisi. Livio Albi pa ima še eno, veliko, čeprav morda manj znano zaslugo. Bil je prvi, ki je pekel čevapčiče. Pred njim čevapčičev na Tržaškem niso poznali. Med bivanjem v Bosni je spoznal »skrivnost« priprave mesne zmesi in začimb. Ko jih je konec šestdesetih in v začetku sedemdesetih začel peči na vaških praznikih, predhodnikih sedanjih šager, so šli takoj v slast, in dolgo let je bil Livio edini, ki je lahko na prireditvah ponujal to specialiteto. V ponedeljek je žalni sprevod krenil na kontovelsko pokopališče prav iz dvorane kontovelskega Gospodarskega društva, v kateri se je Li-vio - Neža Zjeljetova, poslavljal od pusta. Morda je sam tako hotel. Na pokopališču se je zbralo mnogo, mnogo ljudi, s Kontovela in drugih krajev na Tržaškem in onkraj meje. Ob Cattaruzzi sta se od njega poslovila Sara Ferluga in deželni svetnik Igor Kocijančič. Pevci so mu v slovo zapeli partizansko pesem. Ko je bila žara položena v zemljo, so se tudi borčevske zastave, slovenska in rdeča partijska zastava poklonile njegovemu spominu. Z njim res odhaja del kontovelske zgodovine. M.K. ČRNA KRONIKA Sledila sta ji do doma in ji pobrala pokojnino Zasledovala sta jo od poštnega urada v Ulici Pascoli vse do doma in jo naposled oropala. Do neprijetnega dogodka je prišlo v ponedeljek zjutraj, ko se je starejša Tržačanka odpravila na poštni urad, da bi dvignila pokojnino. Ko se je vračala domov, se ni zavedala, da ji ves čas sledita mlada dekle in fant, ki sta jo v veži njenega doma napadla. Fant jo je s pestjo po obrazu, tako da je padla na tla, iz rok pa ji je iztrgal torbico, v kateri je ob pokojnini imela tudi bančno knjižico, osebne dokumente in nekaj osebnih pripomočkov. Ženska, ki se je pri padcu hudo poškodovala, se je vseeno privlekla do svojega stanovanja, od koder je telefonirala policiji. Agenti mobilnega oddelka kvesture so poklicali tudi rešilca službe 118, saj je ženska potrebovala zdravstveno pomoč. Odpeljali so jo v katinarsko bolnišnico. Policija se je takoj lotila iskanja dvojice, pri čemer so sodelovali tudi forenziki. Vlomili v bar v Ul. Giulia V noči na ponedeljek so se neznanci vtihotapili v nek bar v Ulici Giulia. V prostore so vdrli skozi okno za poslopjem, potem ko so s silo izruli železne žaluzije, ki so varovale okno. Iz blagajne so odnesli tristo evrov v gotovini, hkrati pa so poškodovali tri igralne avtomate in pobrali kakih 1900 evrov. Šele v ponedeljek zjutraj se je vloma zavedala mama upravitelja bara, ki je takoj poklicala policijo. Na kraj dogodka se je pripeljala tudi ekipa mobilnega oddelka tržaške kvesture in forenziki, ki vodijo preiskavo. Kradli sta v veleblagovnici Upim Policija je v ponedeljek popoldne obiskala veleblagovnico Upim na Korzu Italia, saj je osebje opozorilo na krajo. Dve mladi kosovski državljanki, 22-letna D.K. in 29-letna K.K. sta namreč v torbo skrili nekaj artiklov iz trgovine v vrednosti 119 evrov, vendar jih je izdalo piskanje alarmnih naprav. Policija je pri njih našla tudi nekaj artiklov iz trgovine H&M, ki so bili ravno tako ukradeni (skupna vrednost 114 evrov). Ženske so prijavili na prostosti zaradi kaznivega dejanja kraje. Našli ukradena fotografski aparat in I-pod 19-letni Tržačan je pred meseci prijavil krajo fotografskega aparata in I-poda na svojem domu. Tržaški karabinjerji so v ponedeljek izsledili krivca, najstnika rojenega v Kolumbiji R.C.J., ki so ga prijavili na prostosti. BARKOVLJE - V parku ob barkovljanskem portiču Domačini so se spomnili kulturnika, duhovnika in šolnika Matije Škabarja Kljub deževnemu vremenu se je v nedeljo dopoldne ob obeležju, posvečenemu msgr. Matiji Škabarju v parku ob barkovljanskem portiču, krajše spominske slovesnosti udeležilo lepo število krajanov. Življenje in delo narodnoo-brambnega delavca, duhovnika in šolnika je v svojem priložnostnem govoru obudila mlada članica Kulturnega društva Barkovlje Roberta Chissich, ki si je v svojem razmišljanju zastavila kar nekaj iztočnic, na katerih je nato gradila svoje ugotovitve. Slišali smo, da mladi bolj malo poznajo življenje in delo duhovnika Škabarja, ki se je rodil in umrl meseca marca v Trstu (1876-1966). Govornica je poudarila, da je težko govoriti o nekomu, ki ga osebno nisi poznal, pa vendar ji je uspelo jedrnato predstaviti duhovnika, ki je pretežni del svojega življenja preživel v tržaškem šolstvu. Slišali smo tudi, da je bil msgr. Škabar zelo strog učitelj, ki je mladino vzgajal in jo moralno podpiral. Človek, ki je preživel dve svetovni vojni, ni nikoli izgubil svoje lastne narodne indentitete, je izpostavila slavnostna govornica in doda- Spominska svečanost je potekala pod dežniki kroma la, da je pomembno, da mladi čim bolj aktivno sodelujejo v krajevnem društvenem življenju in preko njega spoznavajo vaško zgodovino in običaje. Obeležje je nato blagoslovil msgr. Franc Vončina, krajša spominska slo-vesnot pa se je zaključila s polaganjem cvetja. (sč) 6 Četrtek, 14. marca 2013 TRST / ZNANOST - Raziskava Sissa za alternativne vire energije Umetni katalizatorji za proizvodnjo zelene energije Na Mednarodni visoki šoli Sissa se spet posvečajo pomembni raziskavi na področju alternativnih virov energije: snujejo namreč umetne katalizatorje za proizvodnjo »zelene« energije. V bistvu gre za novo prilagajanje molekule Ru4, ki bi posnemala oziroma celo izboljšala naravni proces fotosinteze, pri katerem rastline izrabljajo energijo svetlobe za pridelavo hrane in torej energije. Ustvariti nameravajo umetne sončne celice, ki bi proizvajale obnovljivo in zeleno energijo. Energijo, ki jo navadno proizvajajo sončni paneli v obliki elektrike oziroma toplote, je potrebno takoj uporabiti, tako da je njeno zbiranje, skladiščenje in nadaljnje prenašanje pravzaprav skorajda nemogoče. Zamisel o sončnih celicah, ki bi torej proizvajale energijo, ki bi se jo dalo tudi skladiščiti, bi pomenila revolucionaren napredek. Novost, ki jo načrtujejo raziskovalci in znanstveniki šole Sissa, bi torej znala celo izboljšati to, kar sama narava ustvarja. Pri procesu fotosinteze rastline spreminjajo sončno energijo v sladkorje, to je v realno »zeleno« gorivo. Pri tem so katalizatorji temeljnega pomena: to so molekule, ki ločujejo oz. povezujejo druge molekule ter v tem primeru ločujejo vodik od kisika. Vodik, ki je sam po sebi že gorivo, je nato potreben pri procesu spajanja atomov vodika in ogljika, ki s pomočjo sončne svetlobe ustvarja sladkor. Raziskovalci si prizadevajo, da bi umetno ustvarili isti proces z neorganskimi katalizatorji, ki bi bili hitrejši in bolj trpežni od naravnih. Z molekulo Ru4 so simulirali proces oksidacije vode. Pri raziskavi sodelujejo tudi tržaški center CNR-IOM, Univerza v Padovi ter laboratorij Elettra v bazovskem sinhrotronu. Na Opčinah v petek predstavitev knjige o tragični zgodbi Rozalije Kos Kocjan - Guličeve Kakor smo že obširno poročali, je pred kratkim izšla knjiga Ženska brez obraza -Una donna senza volto, ki pripoveduje o tragični zgodbi Rozalije Kos Kocjan -Guličeve. Rozalijo, mater šestih sinov, so nacisti 7. marca 1944 obesili na Narodni ulici na Opčinah. Tržaški pisatelj Ezio Romano, ki se rad spoprijema z zgodovinskimi dogodki in ga zanimajo zlasti manj znana poglavja iz polpretekle tržaške zgodovine, je slučajno naletel na sliko obešene Rozalije, kar ga je pritegnilo, da je začel raziskovati podrobnosti o njeni tragični usodi. Nastala je tako knjiga, ki seznanja tržaško, zlasti italijansko javnost z manj znanim, a pomenljivim dogodkom iz druge svetovne vojne, hkrati pa ob njem razglablja o nelahkih odnosih med večinsko in manjšinsko narodnostno skupnostjo na Tržaškem, o različnih tolmačenjih zgodovinskih dejstev ter o potrebi po razumevanju, medsebojnem spoštovanju in sožitju. Na pobudo Knjižnice P. Tomažič in tovariši ter sekije VZPI-ANPI za Opčine, Bane, Ferluge in Piščance bodo knjigo predstavili v openskem Prosvetnem domu v petek, 15. marca, ob 20. uri. Avtorja bo predstavil predsednik sekcije Dušan Kalc. Včeraj danes Danes, SREDA, 13. marca 2013 KRISTINA Sonce vzide ob 6.21 in zatone ob 18.08 - Dolžina dneva 11.47 - Luna vzide ob 6.45 in zatone ob 20.16 Jutri, ČETRTEK, 14. marca 2013 MATILDA VREME VČERAJ: temperatura zraka 11,5 stopinje C, zračni tlak 1.000 mb ustaljen, vlaga 90-odstotna, veter 5 km/h jugo-zahodnik, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 10 stopinj C. H Šolske vesti SINDIKAT SLOVENSKE ŠOLE organizira srečanje na Južnotirolskem s predstavniki krajevnega šolstva namenjeno učnemu in neučnemu osebju šol s slovenskim učnim jezikom v Gorici in Trstu 11. in 12. aprila; prijave po elektronski pošti na sledeči naslov: sss.gor@gmail.com. Okvirni program na spletni strani sindikata www.sindikat.it. [I] Lekarne Darujte za sklad Bubnic Magajna www.primorski.eu/bubnicmagajna/ Do sobote, 16. marca 2013 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 P.zza della Borsa 12 - 040 367967, Ul. Mascagni 2 - 040 820002, Opčine - P.le Monte Re 3/2 - 040 211001 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 P.zza della Borsa 12, Ul. Mascagni 2, Ul. Rossetti 33, Opčine - P.le Monte Re 3/2 - 040 211001 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Rossetti 33 - 040 633080. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. www.primorski.eu 1 Nasmejana in polna morbina je naša odbornica Ivina! 40 svečk bo danes ugasnila, vsa klapa se z njo bo veselila. Vse najboljše iz srca vošči ti odbor SKD TABOR-a [Ul Osmice COLJA JOŽKO IN LJUBA vabita na osmico v Samatorco 21. Tel. 040229326. DRUŽINA DEBELIS je odprla osmico na Kolonkovcu, Ul. Ventura 31/1. Tel. št.: 347-3648603. Vabljeni. OSMICO sta odprla Andrej in Ivan An-tonič, Cerovlje št. 34. Vljudno vabljeni. Tel. št.: 040-299800. OSMICO je odprl Zidarič, Praprot 23. OSMICO je v Mavhinjah 58/A odprla družina Pipan - Klarič. Toplo vabljeni! Tel. 040-2907049. V LONJERJU je odprl osmico Damjan Glavina. Tel. št.: 348-8435444. V MEDJI VASI sta odprla osmico Nadja in Walter. Vabljeni! Tel. 040-208451. V ZGONIKU je odprl osmico Janko Ko-cman. Tel. 040-229211. Ü3 Obvestila SKD VALENTIN VODNIK sklicuje danes, 13. marca, v društvenih prostorih občni zbor ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. STRANKA SEL (Svoboda Ekologija Levica) bo zbirala podpise za predstavitev svoje liste na deželnih volitvah v Furlaniji Julijski Krajini danes, 13. marca, od 17.30 do 19.30 na sedežu KD Rdeča Zvezda v Saležu. Pričakujemo vas številčne in ne pozabite osebnega dokumenta. TRŽAŠKA KNJIGARNA, ZTT IN MLADIKA vabijo na kavo s knjigo danes, 13. marca, na kateri se bomo srečali z Jolko Milič in mladimi prevajalci s tržaške univerze. SKP IN SIK obveščata, da zbirata podpise za predstavitev liste »Levica« za deželne volitve na pokrajinske sedežu v Ul. Tarabocchia 3 do četrtka, 14. marca, med 8.30 in 18.30. TREBENSKA DRUŠTVA IN ZDRUŽENJA vabijo vse vaščane na skupni sestanek o predlogu postavitve antene Tim. Sestanek bo v Ljudskem domu v Trebčah v četrtek, 14. marca, ob 20.30. Vljudno vabljeni! VEČSTOPENJSKA ŠOLA OPČINE vabi v četrtek, 14. marca, ob 17. uri v dvorano ZKB na predstavitev projekta »Sprehodi po Opčinah« srednje šole Srečka Kosovela na Opčinah. Predstavljen bo ponatis brošure s priloženim DVD-jem s pričevanji o openski zgodovini in sedanjosti, ki bo ob tej priliki tudi predvajan. ZKB vabi cenjene člane na nov ciklus območnih srečanj: v četrtek, 14. marca, ob 20. uri v konferenčni in razstavni dvorani Narodnega doma v Trstu, v petek, 15. marca, ob 20. uri na sedežu SKD Igo Gruden v Nabrežini, v četrtek 21. marca, ob 20. uri v hotelu Sonia pri Domju in v petek, 22. marca, ob 20. uri na sedežu ZKB na Opčinah. Iz organizacijskih razlogov naprošamo, da prijavijo udeležbo Uradu za člane in teritorij - tel. št. 0402149278/263, v podružnicah ali po elektronski pošti na naslov claniso-ci@bcccarso.it. ODBORNIŠTVO ZA SOCIALNO SLUŽBO OBČINE DOLINA obvešča, da v petek, 15. marca, zapade rok za prijavo k projektu »Težavno delo iskanja dela«. Projekt je namenjen ženskam, ki iščejo zaposlitev. AŠD CHEEERDANCE MILLENIUM v sodelovanju z ZSŠDI-jem vabi na ogled mednarodnega tekmovanja v cheerleadingu - »4. Millenium Cup 2013«, ki se bo odvijalo v soboto, 16. marca, od 10.00 dalje v športni palači Palachiarbola v Trstu. CCYJ - KulturniCenterYogaJnanakanda vabi na seminar »Dobro počutje sklepov z yogo, prehrano in masažo« v soboto, 16. marca, 9.30-12.30, Ul. Mazzini 30,3. nadstropje. Sledi zaključno kosilo (predčasna prijava). Info 333-4236902,040-2602395. E.F.T.V DRUŠTVU F. PREŠEREN v Boljun cu - delavnica tapkanja bo potekala v soboto, 16. marca, od 15. do 19. ure v društveni dvorani. Vodila bo izvajalka E.F.T.-ja 3. stopnje Barbara Žetko. Info: 3472787410 ali 335-8478333. KD PRIMAVERA POMLAD vabi na celo dnevno delavnico na temo »Družinske postavitve«, ki jo bo vodila dr. Silvia Miclavez, članica vsedržavne organizacije »ACLI - Associazione Liberi Co-stellatori Italia«. Delavnica se bo vršila v soboto, 16. marca, od 9.30 do 18.30 v dvorani SKD Igo Gruden v Nabrežini št. 89. Za podrobnejše informacije in prijave lahko pokličete tel. 347-4437922 ali 334-7520208. SKD LIPA iz Bazovice vabi v nedeljo, 17. marca, ob prazniku svetega Jožefa na spomladanski sprehod v Ricmanje »Kje so tiste stezice?« zbirališče ob 11. uri pred Ba-zovskim domom. Kosilo iz nahrbtnika. Med potjo igre od ambot. V slučaju slabega vremena pohod odpade. VISOKOŠOLSKI SKLAD S. TONČIČ v Trstu sklicuje redni občni zbor, ki bo v ponedeljek, 18. marca, na sedežu Sklada v Ul. Ginnastica 72 v Trstu, ob 19.00 v prvem in ob 19.30 ob drugem sklicanju. Vljudno vabljeni člani, predstavniki javnih občil in vsi, ki jim je dejavnost Sklada pri srcu. PIHALNI ORKESTER RICMANJE vabi člane na redni občni zbor, ki bo v prvem sklicanju v torek, 19. marca, ob 18.30 in v drugem sklicanju v četrtek, 21. marca, ob 20.00, v društvenem sedežu v Babni hiši, Ricmanje 64. DRUŠTVO ZA UMETNOST KONS sklicuje v sredo, 20. marca, ob 19.30 v prvem in ob 20.00 v drugem sklicanju, redni letni občni zbor, v prostorih Gregorčičeve dvorane v ulici Sv. Frančiška 20. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV Hospice Adria Onlus vabi na predavanje »Care-give in oskrba težkega bolnika na domu« v četrtek, 21. marca, ob 17.30 v dvorano Baroncini, Ul. Trento 8, v Trstu. Predaval bo dr. Gianluca Borotto, odgovorni za Hospice »Pineta del Carso« v Nabrežini. FOTOVIDEO TRST80 obvešča, da zaključni večer Video natečaja Ota Hrovatin bo 29. marca, ne pa 22. marca, kot je bilo v programu. ŠTUDIJSKI PSIHOLOŠKI CENTER vabi na predavanje dr. Ingrid Bersende, ki bo potekalo v petek, 22. marca, ob 17.30 in ima naslov Zdravo telo v veselem človeku. Med predavanjem bo govora o dobrem počutju, pozitivnem odnosu s samim sabo, s svojim telesom in drugimi. Toplo vabljeni! Za morebitne dodatne informacije in obvezen vpis na brezplačno predavanje (glede na to, da je število mest omejeno): 320-7431637, bersen-dai@gmail.com ali www.psicologo.trie-ste.it/sl. KD PRIMAVERA POMLAD vabi na delavnico »Barve in čopiči za dobro počutje-spomladanski ekvinocij«, ki bo v soboto, 23. marca, od 15.00 do 19.00 ure v prostorih SKD Igo Gruden v Nabrežini 89. Delavnico bo vodila psihologinja in psi-hoterapeutka dr. Lucia Lorenzi. Za podrobnejše informacije in prijave lahko pokličete tel. št. 347-4437922 ali 3347520208. SKD TABOR - OPČINE vabi člane, prijatelje in simpatizerje na 45. redni občni zbor, ki bo v mali dvorani Prosvetnega doma na Opčinah v nedeljo, 24. marca, ob 11. uri v prvem in v sredo, 27. marca, ob 20.30 v drugem sklicanju. SKD F. PREŠEREN - BOLJUNEC vabi vse odbornike in člane na redni občni zbor, ki bo v ponedeljek, 25. marca, ob 19.30 v prvem, ob 20.30 v drugem sklicanju, v društveni dvorani občinskega gledališča v Boljuncu. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV Hospice Adria Onlus vabi člane in prijatelje v torek, 26. marca, na redni občni zbor ob 16. uri v prvem in ob 17. uri v drugem sklicanju na sedež, Ul. Mazzini 46, v Trstu. LETNIKI 1968 POZOR! Vabljeni na skupno večerjo, ki bo v soboto, 6. aprila, v znani gostilni na Krasu. Informacije in prijave na tel.: 347-6849308 (Igor); 3392241221 (Tamara); 347-0741740 (Ervin). BIVŠI USLUŽBENCI "IRET" so vabljeni na skupno kosilo, ki bo v soboto, 6. aprila, v gostilni v Trstu, Ul. Malaspina 4. Prijavite se do četrtka, 4. aprila, po tel. št.: 040820158 ali 339-3659198. KRU.T - v soboto, 6. aprila, prihaja na društveni sedež Pika Rajnar, predavateljica AAMET, ki bo vodila 4-urno začetno praktično delavnico uporabe metode »EFT - tehnike doseganja čustvene svobode«. Delavnica je primerna za vsakogar, ki verjame, da mora obstajati način, s katerim si učinkovito lahko pomaga sam. Informacije in dodatne prijave na Kru.tu, Ul. Cicerone 8B, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. Loterija 12. marca 2013 Bari 60 72 13 21 44 Cagliari 10 24 69 84 55 Firence 15 38 75 32 1 Genova 60 40 51 71 25 Milan 38 42 80 17 69 Neapelj 60 79 54 29 16 Palermo 31 82 25 12 41 Rim 42 33 47 72 23 Turin 35 48 51 25 42 Benetke 24 59 72 48 9 Nazionale 37 32 81 41 36 Super Enalotto Št. 31 7 10 22 23 41 77 jolly49 Nagradni sklad 1.903.746,66 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 53.534.411,76 € Brez dobitnika s 5+1 točkami -- € 10 dobitnikov s 5 točkami 28.556,20 € 1.336 dobitnikov s 4 točkami 215,57€ 47.627 dobitnikov s 3 točkami 12,04 € Superstar 80 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 7 dobitnikov s 4 točkami 21.557,00 € 187 dobitnikov s 3 točkami 1.204,00 € 2.707 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 15.608 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 31.094 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / TRST Torek, 12. marca 2013 7 U Kino sklicuje danes, 13. marca 2013, v društvenih prostorih OBČNI ZBOR ob 20.00 v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju AMBASCIATORI - 15.45, 17.50, 20.00, 22.15 »II grande e potente Oz«. ARISTON - Dvorana je rezervirana. CINECITY - 16.40, 20.05, 22.10 »Edu-cazione siberiana«; 16.30, 19.00, 21.30 »Upside down«; 21.10 »Argo«; 16.20 »Il principe abusivo«; 16.20, 19.00, 21.40 »Il grande e potente Oz«; 18.30 »Il grande e potente Oz 3D«; 16.30, 19.00, 21.30 »Il lato po-sitivo«; 16.30, 20.00, 22.10 »Amiche da morire«; 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Spring breakers - Una vacanza da sballo«. FELLINI - 17.00, 20.30 »Ci vuole un gran fisico«; 18.45, 22.15 »Viva la liberta«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.45, 18.35, 20.25, 22.15 »Amiche da morire«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.45, 21.00 »Anna Karenina«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Il lato positivo«. KOPER - PLANET TUŠ - 16.30 »Ernest in Celestina«; 21.10 »Hitchcock«; 19.05 »Mama«; 17.00, 19.40 »Mogočni Oz«; 15.30, 18.05, 20.40 »Mogočni Oz 3D«; 16.00 »Nesrečniki«; 20.45 »Podkupljeno mesto«; 16.20, 18.50, 20.50 »Polnih 21«; 16.40 »Raz-bijač Ralph 3D«; 18.30 »Tatica identitete«; 18.20, 20.25 »Umri pokončno: Dober dan za smrt«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.45, 19.00, 21.15 »Il grande e potente Oz 3D«; Dvorana 2: 16.30, 20.15 »Upside down«; 18.15, 22.00 »Argo«; Dvorana 3: 16.45 »Pinocchio«; 18.20, 22.15 »Spring Breakers - Una vacanza da sballo«; 20.15 »Noi siamo infinito«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Educazione siberiana«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 19.50, 22.10 »Il grande e potente Oz«; Dvorana 2: 17.30, 19.50, 22.10 »Il lato positivo - Silver linigs playbook«; Dvorana 3: 17.00, 19.40 »Il grande e potente Oz 3D«; 22.10 »Argo«; Dvorana 4: 17.45, 20.10, 22.10 »Amiche da morire«; Dvorana 5: 18.00, 20.00, 22.10 »Educazione siberiana«. H Mali oglasi RESNA IN ZANESLJIVA GOSPA, z večletno izkušnjo, išče delo kot hišna pomočnica, tudi za likanje, 4-5 ur dnevno, v jutranjih urah. Tel.: 3334970923. IŠČEM DELO - z lastno kosilnico in motorno žago kosim travo ter obrezujem tako drevesa kot živo mejo. Tel. 333-2892869. 38-LETNI FANT z večletno izkušnjo v industrijskem področju, išče kakršnokoli resno zaposlitev, tudi v kmetijskem sektorju. Tel. št.: 040-200882 ali 328-1740877. AKACIJEVE KOLE za vinograd prodamo, možnost prevoza. Tel.: 040420604 ob večernih urah. BOLNIČARKA s slovenskega Krasa išče delo za nego starejših oseb ali za varstvo otrok; tel. 00386-40-272290. DAJEM V NAJEM komaj prenovljeno malo stanovanje na Kozini. Za informacije 392-2225821. DAJEM V NAJEM pokrito garažo za avto v Ul. Donadoni, v kateri je prostora za shrambo in motorno kolo. Tel. 040-213385. PODARIM avto citroen ax še v voznem stanju, možnost vpisa v seznam sta-rodobnih vozil. Za informacije pokličite tel. št.: 339-6084148. PRODAJAMO stanovanje v Divači, 70 kv.m. Za informacije kličite na tel. št.: 392-2225821. PRODAM vrstno hišico (Girandole): velika kuhinja, dnevna soba z lončeno pečjo, velika spalnica, enoposteljna soba, kopalnica z oknom, shram-ba-pralnica, majhno podstrešje, 300m vrta s shrambo za orodje. Prenovljena, lastno ogrevanje, klima. Tel.: 3474599511. PRODAM GORILNIK (bruciatore) na plin znamke unigas cib, malo uporabljen, po ugodni ceni - tel. 3382105138. PRODAM VOZIČEK, štirikolesni, velika napihljiva kolesa, skupaj s torbo za prenašanje dojenčka, ki se spremeni v zimsko vrečo, vse po zelo ugodni ceni - tel. 338-2105138. PRODAM avto mitsubishi colt, cz3 1.100, tri vrata, rdeče barve, letnik 2007, 35.500 prevoženih kilometrov, lepo držan, zimske gume vključene v ceno: 3.500 evrov, tel. 040-214412. Prireditve DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM vabi na filmski večer z dr. Oskarjem Volpijem. Predvajal nam bo utrinke iz Lhase v Tibetu, Burme, Peruja, Na-mibije in še marsikaj. Večer bo v Marijinem domu v Rojanu (Ul. Cordaroli 29) danes, 13. marca, ob 20.30. VČERAJŠNJA DEKLETA vabijo na ogled razstave ročnih del Prihod pomladi v dvorano ZKB na Opčinah danes, 13. marca, od 10. do 17. ure. OB IZIDU nove pesniške zbirke »Sol na jezik« Marka Kravosa Založništvo tržaškega tiska vabi na aperitiv z avtorjem, v Tržaško knjigarno v četrtek, 14. marca, ob 11. uri. RICMANJSKI TEDEN: v četrtek, 14. marca, ob 20.30 v prireditveni dvorani komedija v tržaškem narečju »Pacchi dAmerica, virgola...«, dramska skupina Proposte teatrali, režija Luciano Volpi; 15. marca, ob 20.30 v galeriji Babna hiša »Čestitke, profesor!«, pogovor s pisateljem Borisom Pahorjem, vodi Mairim Cheber, glasbeni poklon Tamara Avdejchik; 17. marca, ob 15.00 na dvorišču hotela La Fontana (v primeru slabega vremena v Kulturnem domu) koncert PO Ricmanje, vodi Aljoša Tavčar; 19. marca, ob 20.30 v prireditveni dvorani nastopata ZMePZ Slavec - Slovenec, vodi Danijel Grbec in gledališka skupina KD Brce, Gabro-vica pri Komnu s komedijo »Mira Gavrana vse o ženskah«, režija Sergej Verč in Minu Kjuder. SLOVENSKA VINCENCIJEVA KONFERENCA vabi v četrtek, 14. marca, na predvelikonočno srečanje, ki bo v Domu Šolskih sester pri sv. Ivanu v Trst (Ul. delle Docce 34). Ob 16. uri bo sv. maša, po maši priložnostna duhovna misel ter družabnost. Toplo vabljeni člani, dobrotniki in prijatelji. KD IVAN GRBEC, Škedenjska ul. 124, vabi v petek, 15. marca, ob 19.30 na prijetno druženje ob Dnevu žena. Pele bodo Marjetka Popovski in njene dekleta. Vabljeni člani in prijatelji! KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI in VZPI-ANPI Opčine, Bani, Fer-lugi, Piščanci vabita v Prosvetni dom na Opčinah, v petek, 15. marca, ob 20. uri na predstavitev knjige: »Ezio Romano: Una donna senza volto« - tragična zgodba Rozalije Kos Kocjan -Guličeva. Z avtorjem se bo pogovarjal Dušan Kalc. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, v sodelovanju z VZPI-ANPI vabi v petek, 15. marca, ob 20. uri na otvoritev razstave »Ko je umrl moj oče: Risbe in pričevanja otrok iz koncentracijskih taborišč na italijanski vzhodni meji«. Urnik: v soboto, 16. in v nedeljo, 17. marca, 10.00-13.00, v ponedeljek, 18. in v torek, 19. marca, 16.00-19.00. SLOVENSKI KLUB prireja v petek, 15. marca, predstavitev knjige Petra Ko-vačiča Peršina »Duh inkvizicije. Slovenski katolicizem med restavracijo in prenovo«. O delu bo ob prisotnosti avtorja spregovoril prof. Jože Pirjevec. Prireditev bo potekala v Narodnem domu, Ul. Filzi 14, s pričetkom ob 17.30. Vljudno vabljeni! SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO bo v petek, 15. marca, izročilo 26. Flajbanove nagrade in podpore ter 2. nagrado »Irena Srebotnjak«. Začetek ob 18. uri na sedežu v Ul. Mazzi-ni 46 v Trstu. SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO MAČKOLJE vabi na predavanje prof. Draga Bajca »Matematika malo drugače« - v petek, 15. marca, ob 20.00 v prostorih Srenjske hiše v Mačkoljah. ČLANSKI VEČER DRUŠTVA SKD SLOVENEC IZ BORŠTA - Društvo SKD Slovenec vabi v soboto, 16. marca, ob 20. uri v prostore Srenjske hiše v Bor-štu na članski večer v sklopu Dneva žena. Ob priliki bodo lahko člani društva poravnali članarino za leto 2013. Večer bodo popestrili fantje in dekleta skupine Rock n'bndimi . Sledila bo družabnost. Toplo vabljeni. PESEM MLADIH 2013: Zveza cerkvenih pevskih zborov vabi na revijo otroških in mladinskih pevskih zborov Pesem mladih 2013, na kateri bodo nastopili: v soboto, 16. marca, v občinskem gledališču F. Prešeren v Boljuncu ob 14. uri zbori, ki delujejo v okviru otroških vrtcev, ob 16. uri zbori, ki delujejo v okviru osnovnih šol, ob 18. uri zbori, ki delujejo v okviru nižjih in višjih srednjih šol; v nedeljo, 17. marca, v Športnem centru Zarja v Bazovici ob 16. uri in ob 18.30 zbori, ki delujejo v okviru društev in župnij. KRD DOM BRIŠČIKI vabi v nedeljo, 17. marca, ob 17. uri na ogled komedije »Zbeži od žene« v izvedbi PD Štan-drež dramski odsek, režija Jože Hro-vat. Toplo vabljeni. RADIJSKI ODER obvešča, da bo zadnja predstava Gledališkega vrtiljaka, igra Jurček, na sporedu v nedeljo, 24. marca in ne 17. marca, kot doslej napovedano. Predstava bo kot vedno v dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu, Ul. Brandesia 27. RAZSTAVA SLAŠČIC IN DOMAČEGA PECIVA ob mednarodnem dnevu žena v organizaciji SKD Primorec bo v nedeljo, 17. marca, ob 18. uri v Ljudskem domu v Trebčah. Kuharski mojstri lahko dostavijo specialitete v Ljudski dom istega dne od 16. do 17. ure. Zaželjena je predhodna prijava v večernih urah na tel. št. +39040214412 (gospa Zorka). Ob priliki bo od 16. do 18. ure potekalo včlanjeva-nje za l. 2013. S kulturno in glasbeno točko bodo večer začinili člani ansambla Domači zvoki (Tina, Stephanie in Tommy). DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV, Knjižnica Dušana Černeta in Mohorjeva založba Celovec vabijo v ponedeljek, 18. marca, v Peterlino-vo dvorano v Ul. Donizetti 3 v Trstu, ob 70-letnici spusta prvih »Primorskih padalcev«. Na sporedu bo predstavitev knjige vojaškega zgodovi- narja Blaža Torkarja »Prikriti odpor -ameriška obveščevalna služba na Slovenskem«. Poleg avtorja bosta o knjigi in o pomembni obletnici spregovorila zgodovinar Gorazd Bajc in časnikar Ivo Jevnikar. Začetek ob 20.30. SKD VIGRED vabi v ponedeljek, 18. marca, v Štalci v Šempolaju ob 20. uri na kulturni večer ob mednarodnem dnevu žena. Sodelujejo Tatjana Malalan in Irene Pahor s kabaretno točko o ženskah in pevka Laura Budal ob spremljavi Račkota. ŽUPNIJA SV. JOŽEFA iz Ricmanj vabi njegove častilce na njegov praznik 19. marca v Ricmanje. Po sv. maši bo zapel cerkveni pevski zbor iz Ricmanj in ob 17. uri popoldne, ko bo pel MePZ Združenja cerkvenih pevskih zborov, maševal pa domači župnik. Lahko boste obiskali tudi etnografski muzej. Vabljeni! OTROŠKE URICE v NŠK, Ul. Sv. Frančiška 20, ob 17. uri v četrtek, 21. marca, »Hiša čarovnic«. Pripoveduje Bi-serka Cesar. Vabljeni otroci od 3. do 7. leta! RAZSTAVA ŽENSKI LIK dijakov 3.A in 3.B razreda nižje srednje šole S. Kosovel z Opčin ter 3.A in 3.B razreda nižje srednje šole F. Levstik - s Proseka je na ogled v Prosvetnem domu na Opčinah do 23. marca, od ponedeljka do petka med 16. in 19. uro ter ob prireditvah. ZSKD IN SLOVENSKI KLUB vabita na matinejo ob svetovnem dnevu poezije, ki bo letos posvečena Marku Kravosu, v Ljudskem vrtu De Tommasini v Trstu v soboto, 23. marca, ob 10.30. Ob 11.00 bo na Ul. S. Francesco 20 Pomlad odprtih vrat - dan odprtih vrat slovenskih ustanov, ki tam delujejo: TK, NŠK, ZSKD, SKGZ, SPDT. Ogled prostorov, razstave, otroška urica v sodelovanju z ZTT, akcijske cene, glasbene točke in še marsikaj. ZSKD vabi na niz koncertov Primorske poje 2013. Prosvetni dom na Op-činah v soboto, 23. marca, ob 20.30 - v sodelovanju z vzhodno - kraškimi društvi. Kulturni center Anton Ukmar - Miro pri Domju v petek, 12. aprila, ob 20.30 - v sodelovanju z društvi dolinske občine. V društvenih prostorih KRD Dom Briščiki v Bri-ščikih v nedeljo, 14. aprila, ob 17. uri - v sodelovanju s KRD Dom Brišči-ki. V Cerkvi sv. Florijana v Zavarhu v nedeljo, 28. aprila, ob 15.30 - v so-organizaciji s Centrom za kulturne raziskave Bardo. V Cerkvi sv. Roka v Nabrežini v nedeljo, 28. aprila, ob 17. uri - v soorganizaciji SKD Igo Gruden. ZSKD IN DIJAŠKI DOM S. KOSOVEL vabita na koncert Novomeškega simfoničnega orkestra v četrtek, 28. marca, ob 20. uri v Občinskem gledališču Giuseppe Verdi v Miljah. FOTOVIDEO TS80 v sodelovanju s Kraskim pustom obvešča, da so na ogled do 29. marca v piceriji Veto na Opčinah najlepše fotografije Foto extempore 2013 Kraškega pusta. Zaprto ob torkih. Vabljeni! Prispevki V spomin na dragega Ančkota Tence-ja darujeta Dragica in Drago Košuta 20,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Križa. V spomin na svakinjo Fani Rebula daruje Lidia Rebula z družino 50,00 evrov za Center za rakasta obolenja v Trstu. Namesto cvetja na grob Fani Rebula darujejo Boris, Jožko in Sandra z družinami 100,00 evrov za Center za rakasta obolenja v Trstu. Namesto cvetja na grob Slave Peric vd. Mislej daruje Frančko Briščak z družino 20,00 evrov za Godbeno društvo Nabrežina. V spomin na drago sestro Elvijo darujeta Mario in Walter z družino 100,00 evrov za MePZ Lipa. V spomin na očeta Milana Amsa, umorjenega od fašistov s plinskim oljem, daruje žalujoča hči Sonja Ams Kocjan 25,00 evrov za MPZ Tabor, 25,00 evrov za SKD Tabor, 25,00 evrov za sekcijo ANPI - Opčine in 25,00 evrov za VOLOP - Onlus - Opčine. Ob priliki 8. marca darujemo uslužbenke ZKB 1.500,00 evrov za bolnico IRCCS Burlo Garofolo. Namesto cvetja na grob dragih Vide Strnad por. Ban in Ade Ban por. Pro daruje Julija Gulic 30,00 evrov za SKD Grad iz Banov. V spomin na tovariša Livia Albi daruje Willy Vorus z družino 50,00 evrov za spomenik ANPI -VZPI Kontovel. t Tiho je zaspal naš dobri, skrbni mož, oče in nono Stanko Racman Za njim žalujejo žena Marija, hčeri Nives s Frankom in Vlasta z Davidom, vnuki ter ostalo sorodstvo Od njega se bomo poslovili jutri, 14. marca 2013, od 12.30 v cerkvi na Pesku, ob 13.30 bo sledila sv. maša in pokop na domačem pokopališču. Iskrena zahvala družinskemu zdravniku Danjelu Zerjalu za pomoč. Gročana, 13. marca 2013 Nono, tvoji nasmeh, tople besede, ljubezen, zgled nas bodo spremljali v življenju. Hvala ti za vse. Fabiana, Diego in Devan s Cristino Za dragim Stankom žalujeta sestri Marija in Angelca z družinama Ob boleči izgubi dragega svaka in strica Stankota izrekamo iskreno sožalje ženi Mariji ter hčerkama Nives in Vlasti z družinama Mario z Almo Daria in Irena z družinama ter Branka in Bogdan Ob izgubi dragega Stankota se pridružujeta žalovanju Liliana in Marko Ob boleči izgubi dragega očeta izrekamo gospe Vlasti in družini iskreno sožalje vsi na šoli in vrtcu v Bazovici Ravnateljica, učno in neučno osebje večstopenjske šole Opčine izrekamo Vlasti občuteno sožalje ob boleči izgubi očeta. Ob smrti drage none MILKE sočustvujemo s Petrom in družino. Orientacijski odsek Gaja 8 Sreda, 13. marca 2013 KULTURA / OPERNO GLEDALIŠČE - Macbeth ob Verdijevi 200-letnici Prepričljiva postavitev, kakršno redko doživimo Režiser Henning Brockhaus, solisti in orkester pod taktirko G.M. Bisantija navdušili občinstvo Umetniški izid operne predstave lahko primerjamo s kompliciranim receptom, pri katerem igrajo enakovredno in med seboj tesno povezano vlogo vse sestavine, zraven pa še spretnost in fantazija kuharja. 200-letnico Verdijevega rojstva je tržaško operno gledališče letos že počastilo z zanimivo in dokaj uspelo postavitvijo Corsara, z Macbet-hom pa je doseglo res odličen nivo. Svoje zasluge ima seveda v prvi vrsti Shakespeare, ki je v Verdiju prebudil izostren dramaturški čut, ga spodbudil k novim prijemom, ga izzval h kompo-niranju, ki je začelo podirati kalupe italijanske romantične opere in se skoraj približalo ekspresionizmu. Zelo bogata dokumentacija je na razpolago tistim, ki želijo spoznati ustvarjalne postopke genialnega skladatelja, tudi bolj površni poslušalci pa brez težav zaznajo vrsto drznih novosti, ki so v takozvanih »jetniških letih« zagledale luč ob prvem stiku z opusom angleškega dramaturga. Srednjeveška zgodba, ki niha med magijo in realizmom ter ne zakrije nobenega odtenka najhujših človeških grehov - predvsem brezmejnega pohlepa in sle, ki pripeljeta do podlih zločinov -, je na tržaškem odru zaživela s pravo ustvarjalno magijo, sad sodelovanja med gledališkimi umetniki, ki znajo partituri prisluhniti z izostrenim čutom. Glavni čarodej, češki scenograf Josef Svoboda, je žal že deset let pokojen, njegov tesni sodelavec, nemški režiser Henning Brockhaus, pa je želel obuditi uspeh postavitve, ki je pred leti navdušila občinstvo in kritiko. Sivina in črnina, pa tudi peklensko strupene barve se na odru pretakajo kot vizije, projekcije notranjih tesnob, na nemirnem ozadju, ki ga luči razkrivajo in zakrivajo brez prave prelomnice med realnostjo in sanjami, ki so praviloma hude nočne more. Da bomo doživeli umetniško bogat večer, smo začutili že med uverturo, ki jo je Giampaolo Maria Bisan- Prizor iz opere Macbeth, ki bo na odru Verdijevega gledališča še do sobote parenzan ti, mlad, navdušen in podkovan dirigent, izpeljal z bogato barvno paleto, medtem ko so se na odru prikazale čarovnice, porodnice Macbethovih želja in obsesij. Beli obrazi, kot grške maske, spakedrana bitja, grozeča glasba, in tragedija se je začela odvijati s prepričljivostjo, ki jo kar redko doživljamo. Glasovi protagonistov so se predano podvrgli skladateljevim predpisom: Macbeth, argentinski baritonist Fabian Veloz, je svojo izredno zahtevno vlogo izpeljal z občutkom ter intimno ekspresivnostjo, pa tudi z vokalno suverenostjo. Morda še težja je bila naloga njegove žene, okrutne Lady Macbeth, ki je zaživela z glasom grške sopranistke Dimitre Theodos-siou: pevko smo pred leti spoznali kot odlično belkantistko, zdaj glas nima več nežne prosojnosti in homogenosti, ima pa to, kar je sam Verdi zahteval od interpretke, in sicer zdaj ostre, zdaj pridušene odtenke, pa tudi vzbur-ljivo nevrotično napetost, ko se pojavijo prvi znaki norosti, fizičnega in duševnega propada. Imeniten je bil tudi basist Paolo Battaglia kot Banco, nekoliko manj navdušujoča sta bila tenorista Arnaldo Kllogjeri in Giacomo Patti kot Macduff in Malcolm, pevsko zasedbo pa so zadovoljivo dopolnili Sharon Pierfederici, Dario Giorgele', Stefano Consolini, Francesco Musinu, Giuliano Pelizon in otroški glasovi Erica Benedetti, Emma Orsini, Irene Dussi ter Francesco Felician. Režiserju lahko očitamo samo nekoliko preveč pogoste plazeče položaje protagonistov namesto pokončne kraljevske vzvišenosti, sicer pa je svojo nalogo - ki je vključevala tudi zelo vešče upravljanje luči - izpeljal z brezpogojno pohvalo. Giampaolo Maria Bi-santi je vseskozi trepetajoče dihal s pevci in orkestrom z iskrenim spošto- vanjem do partiture, nekaj problemov je občasno imel le z zborom, ki ima v operi izredno pomembno vlogo: zborovodja Paolo Vero ansambla ni pripeljal do neoporečne ritmične skladnosti in tudi notranja kohezija glasov ni bila idealna, slišati pa je bilo dobre namene, da bi z barvnimi odtenki stregli različnim dramaturškim situacijam. Orkester je pod Bisantijevim vodstvom deloval prožno in ekspresivno ter odlično prispeval k splošnemu uspehu. Kostumi Nane Cecchi so se idealno spojili s scenografijo in tudi koreografija Marie Cristine Madau je dodala ščepec čarovnije. Koprodukcija med tržaškim gledališčem Verdi, gledališčema Pergole-si Spontini iz Jesija in Carlo Felice iz Genove je povsem upravičeno navdušila tržaško občinstvo in jo toplo priporočamo - na odru bo do 16. marca. Katja Kralj PESNIŠKA ZBIRKA Dvojezična Sol na jezik Marka Kravosa Jutri ob 11. uri bo v Tržaški knjigarni Založništvo tržaškega tiska predstavilo novo pesniško zbirko Marka Kravosa. Dvojezična knjiga Sol na jezik / Sale sulla lingua, ki izhaja ob pesnikovi okrogli obletnici, je sad sodelovanja med avtorjem, prevajalko Darjo Betocchi in pesnikom Robertom Dedenarom. Spremno besedo je napisal pesnik in pisatelj prof. Juan Octavio Prenz. Pri Kravosovi poeziji Prenz zlasti izpostavlja njegov odnos do narave, odnos, v katerem človek ne nastopa kot zunanji opazovalec, ampak kot »izkušeno notranje oko, ki naravo doživlja od znotraj in s te perspektive razbira njena čuda in čudežnost«. Drugi motivi, ki so vseskozi prisotni v Kra-vosovi poetiki, so njegov pogled na človekovo bivanje, odnosi med ljudmi, pa tudi družbeno-politične teme. Naj v tem kontekstu omenimo ciklus z naslovom Bazovica, ki ni priložnostna pesnitev, niti zgodovinska evokacija, ampak skozi jezik poezije - kot je zapisal Prenz - »obuja naš gnev do zla in kasnejšega zlorabljanja žrtev ter nas napelje do ustrezne refleksije«. Nova Kravosova pesniška zbirka razkriva še veliko tem, ki so avtorju pri srcu, ne nazdanje tudi pozornost do jezika. Če si spet sposodimo besede Juana Octavia Prenza: »Veščina pri oblikovanju, odgovorna pamet in tankočutnost pri ravnanju z besedo -s katero se v naših časih tako grdo ravna - odlikujejo človeka, ki se mu snov ob dotiku spreminja v verze. Tako upesnjuje svet Marko Kravos, samoumevno in čudežno«. Knjiga Sol na jezik /Sale sulla lingua, ki jo je oblikoval Rado Jagodic, je opremljena z manj znanimi figuralnimi grafikami Avgusta Černi-goja, kot hommage slikarju in zahvala za navdih, ki ga je Kravosu pustil za časa njunega sodelovanja v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Založba je grafike uporabila z dovoljenjem lastnika, Javnega zavoda Kobilarne Lipica, ki jepri-stopil k projektu. V knjigi je tudi prvič objavljen Černigojev črtež - Kravo-sov portret iz tistega časa. GLEDALIŠČE KOPER - Gostovanje sarajevskega Komornega gledališča 55 Kontroverzno soočanje s strahovi vojne Besedilo hrvaškega avtorja Dubravka Mihanovica v sarajevski postavitvi Elmirja Jukica - Enodejanka za štiri moške like je postala prava uspešnica Vojne je konec. Strahovi ostajajo. Trpko so prisotne tudi vojne posledice. Zunanje in notranje. Tokratna morija se je odigrala na območju bivše Jugoslavije. Lahko bi se zgodilo kjerkoli. Na katerikoli strani. Tekst je bil napisan na Hrvaškem, kjer so ga prvič uprizorili. Prenesli so ga v Sarajevo. In nastala je prava uspešnica. Sicer pa je z enodejanko Zaba hrvaški dramatik Dubravko Mihanovic (1975) dobil nagrado »Marin Držic« (2004), zagrebška postavitev Teatra&TD pa je požela več priznanj. V sezoni 2008/2009 jo je v režiji Elmirja Jukica na oder postavilo sarajevsko Komorno gledališče 55 (Kamerni teatar 55). In z enodejanko za štiri moške like je sarajevsko gledališče pobralo veliko prestižnih nagrad. Še največ jih je v raznih državah bivše federacije za odlično igro prejel Emir Hadžihafiz-begovic (Zeko). Tri ponovitve uprizoritve je gostilo Gledališče Koper, ki vzdržuje stike z različnimi gledališkimi hišami z območja bivše Jugoslavije in svojim obiskovalcem ponuja možnost, da vsaj občasno začutijo utrip gledališkega ustvarjanja v osrednjih centrih nekdanje skupne države. V svoji drami Mihanovic predstavlja štiri različne moške, ki se skušajo soočiti s povojno situacijo. Okoli sebe in v sebi. Osrednji lik je Zeko (Emir Hadžihafizbegovic), ki se je v sarajevski priredbi besedila udeležil vojne, »se bojeval za svojo državo«, vendar so ga vojna leta človeško strla in psihološko uničila. Notranja razvr-vranost mu je onemogočala vzdrževanje normalnih medčloveških odnosov, tako ga je zapustila žena z otrokom. Sebe ni mogel obvladati, zato je želel spremeniti druge oziroma svet. V malo obrobno brivnico, v kateri je dejansko živel, je prihajal na obisk brat Braco (Aleksandar Seksan), ki je izgubil službo, ker je pil in kockal. Ze-ni tega ni povedal, brat pa ga je agresivno nagovarjal, naj »neha uničevati svoje življenje«. Na obisk je prihajal tudi taksist Švabo, ki si je vzdevek prislužil, ker je med vojno odšel v Nemčijo. Imel je ženo in dve hčerki, vendar tudi mlado ljubico. Tako se je on »boril« proti stiskam povojnega ži- vljenja. Prijatelja Zeka pa je nagovarjal, naj poišče strokovno zdravniško pomoč, da ne bi podlegel svojim strahovom. V brivnico na dan, ko se brata spreta, vstopi mladi študirani Muki, ki prodaja knjige. Med vsemi štirimi je edini, ki ga življenje ni povozilo in v majhnih stvareh, npr. v prijateljskem igranju nogometa, vidi možnost smiselnega doživljanja človeškega vsakdana. Z vabilom k sodelovanju v nogometnem moštvu Muki odvrne Ze-ka od dramatičnega obračuna s svojo notranjo stisko. Besedilo sloni na trdni zgradbi, v katerega je vpleteno veliko ironije (vsaj v sarajevski priredbi), zato pripoved ni tako grenka. Odlična igra jo gledalcu še bolj približa. Čeprav je avtor zapisal, da njegovo besedilo nima pretenzije, da bi bilo »univerzalno - globalno«, temveč se nadeja, da bi bilo »ljudsko«, da bi pripadalo navadnim ljudem. Je eno in drugo: »globalno« zaradi tematike, »ljudsko«, ker govori o običajnih ljudeh, ki se znajdejo v neobičajnih pogojih. In to se v človeški zgodovini prevečkrat ponavlja. (bip) V drugem planu osrednji lik igre Zeko (Emir Hadžihafizbegovic) / MNENJA, RUBRIKE Sreda, 13. marca 2013 9 O NAŠEM TRENUTKU Ponovno razlaganje manjšinskega vprašanja Ace Mermolja Ko sem bil pri vojakih, mi ni bilo lahko razložiti komilitonom, kakšen smisel ima biti in ostati Slovenec v Italiji. Nisem bil v neki tragični ali podrejeni situaciji. Bil sem v videmski kasarni, ker je leto prej potres zrušil tisto v Huminu (z mnogimi žrtvami). Nisem občutil kake protislovenske razpoloženosti in so mi nosili Primorski dnevnik na posteljo. Vendar so mi tudi, sicer redki, izobraženi kolegi osporavali smisel vztrajanja pri manjšini z zagovorom nekakšne univerzalnosti. O globaliza-ciji ni bilo še govora, svet je bil še vedno deljen na dva bloka, Jugoslavijo je vodil Tito, vseeno pa so se stvari spreminjale. Fantje so me prepričevali, da smo po svoje vedno bolj enaki, da padajo pregrade, da je svet vedno bolj skupen in dosegljiv. Angleščina postaja razumljiva vedno večjim množicam, imamo podobne cilje, obnašanje, kulturo itd. Biti velik je prednost, čemu torej vztrajati pri nekem malem jeziku, pri nepoznani kulturi, v nekem mikro gospodarstvu. Argumentov v prid manjšini ne bi ponavljal na Primorskem dnevniku. Ponovil pa bi, da so bile omenjene univerzalistične ideje nekaj povsem drugačnega od protislo-venstva, ki je v poosimskih letih 19771978 , ko sem bil pri vojakih, razburjalo Trst, Gorico in obmejni pas do Trbiža. Moji sogovorniki iz Furlanije in Veneta, a tudi nekateri iz Emilije, niso imeli o teh zadevah pojma. Omenjam stare "vojaške" klepete, ker imam občutek , da bomo morali Slovenci ponovno razlagati tako vrednost manjšine kot upravičenost določene zaščite. V nekaterih povolil-nih pogovorih s slovenskimi sogovor-ci sem zaslutil, kot da je slovensko vprašanje nekaj samoumevnega. Ni tako. V PD z dne 3. marca sem npr. na goriški strani bral nekaj izjav o manjšini, ki jih je posredoval goriški predstavnik Gibanja 5 zvezd Saverio Galluccio. Dejal je (povzemam po PD): JEZIK NA OBROBJU Priznam, da moji pogledi o jeziku ne gredo v korak s časom, posebno s tistimi mladimi slovenisti ne, ki menijo, da napak ni, da so samo različni načini izražanja in da ni pomembno, kateri izraz uporabimo. Ko se »provjeram« (namesto po ljubljansko probam) prilagoditi po mojem mnenju v slabi slovenščini napisanim poročilom, moram priznati, da tega nisem sposobna. Sprašujem se, kako je mogoče, da ne morejo naše šole vzgojiti vsaj nekaj jezikovno dobro podkovanih piscev, ki bi bili zmožni suvereno pisati za naše medije. Mojih prispevkov je izšlo že preko 320, brez vidnega uspeha. Več let skrbi za jezikovni pouk tudi slovenski radio. Od vsakega obrtnika zahtevamo obvladanje stroke, da ne govorim o zdravnikih, samo piše lahko vsak. Vem, da stvari ne smem posploševati, saj je znanje naših piscev zelo različno, tako poklicnih kot priložnostnih. Najbolj sem prizadeta, ko včasih le dan ali dva (po morda že petem opozorilu) isti pisec ponovi isto večjo napako. Pogosto gre za neprimerne izraze, poimenovanja. Ne razumem, kako so na Goriškem začeli namesto zapora uporabljati izraz kaznilnica, in tja pošiljajo celo pripornike, torej niti že obsojenih ne. Izraz kaznilnica res obstaja, ven- "Zaščito tolmačimo kot zaščito kulture, jezika in teritorialne posebnosti, ne pa kot zaščito klientelizma... Menim, da bi se morali prej koncentrirati na pomembne stvari kot pa na demago-ško zaščito. Predstavniki manjšin v naši deželi obvladajo italijanščino, zato uporaba maternega jezika v deželnem svetu ne sme postati volilna pretveza." Ne dramatiziram Galluccievih izjav, saj je Gibanje 5 zvezd stvarnost v nastajanju. Sestavljajo ga ljudje zelo različnih pogledov in poklicev. V gibanju sobivajo člani, ki so prej volili Komunistično prenovo in pristaši skrajno desnih socialnih centrov. Grillo, Casaleggio in nekateri sopotniki kot so lahko novinar Travaglio in drugi, so sprožili vzmet, ki je naredila iz gibanja prvo stranko v Italiji. Dejstva ni možno podcenjevati, ker je to politična gora, čeprav jo preraščajo tako tropske kot himalajske rastline. Na deželnih volitvah v FJK bo Gibanje 5 zvezd protagonist, toliko bolj, ko bi se na trgih pojavil sam Grillo. Izrazito eklektični in tudi kon-traditorni programi stranke pa verjetno niso božje zapovedi. Med številnimi izvoljenimi se bo razvila nujna debata. Novi ljudje se bodo soočali s starimi in trenutnimi problemi. Kako, ne vem, a se bodo. Med temi problemi je v naši deželi tudi manjšinska stvarnost: slovenska, furlanska, nemška. Niso pa samo Grillovi pristaši, ki postavljajo glede narodnosti vprašanja. Ne da bi slepomišil, bi kar sam nakazal nekaj dilem, ki se lahko sprožijo v ljudeh, ki si kot moji nekdanji ko-militoni niso zastavljali manjšinskih dilem. Provociram: čemu milijone evrov podpore za majhen časopis, kot je PD, ko pa je (ali naj bi) veliko gibanje nastalo na spletnih straneh in na trgih? Čemu toliko sredstev za gledališče, ki bi lahko bilo gledališče za vse in v več jezikih? Čemu potrebuje podporo društvo na prostovoljni ravni? Zakaj slovensko glasbeno šolstvo, ko dar je zadnja slovenska kaznilnica zaprla svoja vrata vsaj ob razpadu prve Jugoslavije (l. 1941), če ne že desetletje prej. Zgodovinsko gledamo smo Slovenci uporabljali za zapore več izrazov. Od podzemeljskih grajskih ječ in temnic s podganami, kačami in škorpijoni smo prišli preko prisilnih delavnic, jetnišnic in kaznilnic do današnjih zavodov za prestajanje kazni, to je zaporov. V kaznilnicah so zaporniki prestajali dolgoletne zaporne kazni, se v njih izučili različnih obrti v posebnih obrtniških delavnicah. Edina slovenska moška kaznilnica je bila med obema vojnama v Mariboru. Proti plačilu so tam sprejemali in opravljali dela tudi za mestne prebivalce. V Trstu in v Gorici kaznilnice nikdar ni bilo, zato tudi tega izraza ne moremo uporabljati. Edini prevod za carcere je zapor. Da je sodnik odredil za alžirskega priseljenca iz centra CIE v Gradišču pripor v goriški kaznilnici, sem prebrala v nepodpisanem članku. Ni pa bil to edini opombe potreben stavek. Ker je bil v centru nekaj dni prej protest, je poročevalec zapisal, da so priseljenci »napadli varnostnike z uporabo železnih palic, da so zažga- pa je glasba univerzalen jezik? Zakaj mastno plačevati stroške za prevajanje, če vsi razumemo italijanščino? Lahko bi nadaljeval, upam le, da me ne bodo bralci slabo razumeli in videli v meni pristaša ukinjevanja podpor, časopisov in ustanov. Vem pa, da se celo v sami Sloveniji, torej v naši domovini, marsikomu postavlja dvom: čemu toliko sredstev za slovensko manjšino v Italiji, ko pa jih nimamo niti zase? Zakaj ne poskrbi za vse to Italija? Priznam, da so politični vrhovi v Sloveniji bolj dovzetni do stvari, kot kak preprostejši državljan, uradnik ali novinar. Če pa dvomijo v Sloveniji, zakaj ne bi dvomili v Italiji ljudje, ki jim je manjšinsko vprašanje tuje? Med samimi Slovenci v Italiji obstajajo dvomi in sem na spletu lahko bral, kako naj bi neki "vrhovi" razmetavali javni denar. Ne zanikujem manjšinskih pravic, vendar slutim, da jih bomo morali aktivnejši manjšinci ponovno razlagati, osmisliti in še kaj. Igor Kocijančič je postavil vprašanje, ki izveni nekako takole: čemu naj stranke dajejo v liste slovenske predstavnike, ko potem Slovenci volijo za druge stranke? Levice sicer niso požrli Slovenci, ampak drugi, vendar sem tudi v reformistični Demokratski stranki zaslutil nekaj preizkusnih potez: če omogočimo izvolitev Slovenki ali Slovencu, kaj sa nam povrne? Očitno nismo Slovenci več blok, ki avtomatično zagotavlja določeno število glasov. Mobilnost slovenskih volilcev ni povsem nova. Kljub temu bo potrebno v današnjih nenačelnih časih razlagati načelo, kako je prav, da ima manjšina določeno politično predstavništvo neglede na to, če eni volijo za to, drugi pa za drugo stranko. Sam pojem pravice in pravičnosti predpostavlja etično načelo, ki ni utemeljeno v številkah, a vendar. Prepričevanje bo podobno tistemu, ki sem ga opisal iz svojih vojaških let. li več blazin v notranjosti sob; po drugi strani so varnostniki iz sob odstranili blazine, da bi preprečili nove poskuse zanetenja požarov«. Kar nekaj besed je odveč. Ali poročevalec res ne ve, da so uporniki napadli varnostnike z železnimi palicami, da so zažgali blazine v sobah, varnostniki pa so blazine odstranili, da bi preprečili možnost požara. Lahko tudi preprečimo netenje ognja; ko pa ga kdo že zaneti, je za preprečevanje požara prepozno. Raba dovršnih in nedovršnih glagolov postaja že resen problem. O tem sem obsežno pisala pred meseci ob poročilu o čiščenju cestišča in počiščenem cestišču po prometni nesreči. O najbolj nerodno napisanih stavkih o tem protestu pa prihodnjič. Lelja Rehar Sancin pisma uredništvu Pirjevčeva prelevitev Primorski dnevnik je 7. marca objavil gloso Jožeta Pirjevca "Upor se mora preleviti v organizirano gibanje", ki se začenja z omembo članka Stefana Giantina "Slovenia - Una Grecia alle porte" (Slovenija - Grčija pred vrati) v italijanskem tedniku L'Espresso (28. februarja 2013), nadaljuje pa z domnevo, da je Giantinov prikaz pomanjkljiv, ker "ne pove .. nič ali skoraj o moralni krizi, ki je pravi razlog za težke razmere, v katerih se je znašla naša domovina." Pirjevec ocenjuje, da je pravi izvir krize pri t.i orožarski aferi, o kateri sta veliko pisala Matjaž Šurc in Blaž Zgaga, aferi, ki naj bi bila "vnesla v naš politični prostor elemente kriminala in zasebnega bogatenja, kakršnih v zgodovini še nismo poznali." Kot je znano, sta si omenjena avtorja - podobno kot še kdo - za grešnega kozla izbrala nekdanjega obrambnega ministra, predsednika SDS in predsednika slovenske vlade Janeza Janšo, ki pa mu krivda kljub številnim poskusom njegovih nasprotnikov nikoli ni bila dokazana. Pirjevčeva domneva o povezanosti t.i. moralne krize Slovenije z orožarsko afero, ki naj bi bila kriminalen dogodek, kot ga v zgodovini še nismo poznali, je nesmiselna. Za povezavo Janeza Janše s t.i. orožarsko afero razen novinarskih konstrukcij ni nobenih sodnih oz. pravnih temeljev. Domneva pa je naravnost presenetljiva, če pomislimo, da gre za zgodovinarja, ki gotovo veliko ve o dokazanih kriminalnih dogodkih v slovenski zgodovini. Zgodovinar Pirjevec ocenjuje, da "se je slovenska javnost v devetdesetih letih prejšnjega stoletja ... razklala na dva sovražna tabora, ki sta slonela na tragični dediščini druge svetovne vojne." Zgodovinar Pirjevec pripisuje slovensko "razklanost" devetdesetim letom oz. slovenskemu osamosvajanju, iz katerega je nastala slovenska država. Na vprašanje, ali je slovenska javnost zares razklana, ali ni razklana, bodo odgovarjali ustrezno podkovani strokovnjaki; kot nekdo, ki je sodeloval pri procesu osamosvajanja, pa moram ugotoviti, da Slovenci nikoli prej niso bili tako enotni, kot so bili v devetdesetih letih, ko je šlo za slovensko državo, za njeno mednarodno priznanje, za vstop na mednarodno prizorišče itn. Pripravljen sem pričati, da so takrat vsi predstavniki Slovenije, npr. Peterle, Janša, Drnovšek, Kučan. svojim sogovornikom v tujini govorili praktično isti tekst. Pirjevčeva obsodba Janše je podobna Pirjevčevi obsodbi Drnovška. Bralec mora dobro napeti oči (in se popraskati po glavi), ko marca 2013 bere, da sta se Drnovšek in njegova LDS želela "čim prej prilagoditi kapitalističnemu Zahodu". Čemu pa naj bi se bili prilagajali? Socialističnemu Vzhodu? Zgodovinar Pirjevec torej nadvse presenetljivo - morda po zgledu italijanskih "čričkov" - primerja upor zoper fašizem in kljubovanje Milo-ševicevi Srbiji oz. JLA - z aktualnimi pouličnimi manifestacijami in z nasprotovanjem "pokvarjenim elitam". Gotovo se je treba strinjati z obsojanjem pokvarjenih elit, vendar jim je seveda treba pokvarjenost tudi dokazati. Poulične manifestacije se pogosto spremenijo v slepo-ulične demonstracije. Največja napaka Pirjevčeve glose je nemara v posploševanju, "ustvarjalnem" prerazporejanju dogodkov in datumov, torej v malo- Nlfi Prej do novice na naši spletni www.primorskij marnosti glede dejstev. Za velike tatvine, za tajkunstvo, za divje privatizacije, bančno roparstvo in izpraznjeno državno zakladnico pač ne moremo obtožiti niti slovenske pomladi niti osamosvajanja niti Janeza Janše niti Janeza Drnovška. Dimitrij Rupel Združeni v tradicijah Dragi Sandor, prosim te, da nedeljski članek 10. marca 2013 o predstavitvi Gril-lovega gibanja, v prostorih slovenskega kulturnega društva Valentin Vodnik, oplemenitiš z mojimi pristnimi izjavami potem, ko si jih prilagodil svojim časnikarskim potrebam. Vabim te v to ne zaradi zakona o tisku oziroma zaradi članstva v Zadrugi, ki ti zagotavlja redno izhajanje Dnevnika, na podlagi državnih prispevkov za založniške dejavnosti. Vabim te, da dopolniš članek iz spoštovanja do bralcev, naročnikov ter deontološkega zakonika, ki usmerja pristop delujočih na področju sredstev javnega obveščanja. Vsakomur, ki je imel priložnost slediti koprski televiziji ali slovenskemu deželnemu televizijskemu dnevniku je jasno, da si poročal v slogu, ki je stalnica pri Primorskem dnevniku. Zapisal si, da sem ponudil sodelovanje Gibanju 5 zvezd in da je Menis prijazno, a odločno odklonil. V resnici sem Gibanje 5 zvezd povabil k sodelovanju z vsemi demokratičnimi komponentami naše občine, da rešimo našo občino pred zlomom: etičnim, političnim, okoljskim in fi-načnim, saj občinski svet nima več nadzora nad teritorijem, zaradi nezmožnosti upraviteljev in pomanjkljivega pristopa nekaterih občinskih funkcionarjev. Priča smo obubožanju okolja na račun celotne občinske skupnosti ter propadanju najele-mentarnejših elementov javnega upravljanja. Kako si razlagati drugače neustavljivo uničevanje teritorja z odpiranjem odlagališča z letno kapaciteto 100.000 ton gradbenega materiala nad Borštom, ob vhodu v deželni naravni rezervat doline Glinščice. Kako si razlagati prisotnost naftnih rezervoarjev Siot-a tik ob glavnih prometnicah in naselij. Kako si razlagati neplačevanje občinskih davkov na smeti s strani dveh valikanov Wartsile in Siot-a. Po mojem nastopu nisem slišal Menisa, da bi odklonil sodelovanje. Nasprotno, Menis in drugi so poudarili, da ne bodo ponovili napake Severne lige, ki se predstavlja na občinskih volitvah s kandidatno listo, ki jo sestavljhajo ljudje iz drugih občin in da načelno ne nasprotujejo sode-lovaju z občanskimi listami. Pozabil si omeniti analizo volilnega izida na področju dolinske občine, na katero sem spomnil in iz katere izhaja, da je Gibanje 5 zvezd v bistvu črpalo iz vrst levih strank, ki niso sposobne se soočati s problemi današnje družbe ker so ujete v kalup preteklosti. V tem duhu sem jim iz-rekekl dobrodošlico, saj upam da v uporniškem mladostnem duhu in ob spoštovanju Ustave in demokratičnih pravil demokracije, bodo lahko pripomogli, da pošljemo domov stranke, ki so tudi v Dolini pozabile na ljudstvo. Prestop praga dolinskega SKD V. Vodnik je le prvi korak. S spoštovanjem Boris Gombač ŠPORT Sreda, 13. marca 2013 226 APrimorski r dnevnik ow n ° ki Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorskl.eu GORICA-DOBERDOB - Podatki o letošnjih vpisih Obeta se manj prvošolcev, ■ • • tf •■ V V populacija v vrtcih narašča V prihodnjem šolskem letu bo v osnovnih šolah s slovenskim učnim jezikom v goriški pokrajini manj prvošolčkov kot letos, populacija otrok v slovenskih vrtcih pa bo ponovno narasla. Tako kažejo podatki, ki sta nam jih posredovali Večstopenjska šola s slovenskim učnim jezikom v Gorici in Večstopenjska šola Doberdob, kjer se je konec februarja zaključilo obdobje vpisovanj. Ravnateljici pravita, da sta nižje število učencev v prvih razredih pričakovali, saj je v zadnjem letniku vrtcev nekaj manj otrok kot v minulih letih, zato je upad vpisov v prvi razred osnovnih šol »fiziološki«. Šole goriškega ravnateljstva bo v prihodnjem šolskem letu obiskovalo skupno 317 učencev, šest več kot v tekočem šolskem letu, v prvih razredih pa bo skupno 60 otrok (20 manj kot letos). »Upad je povezan predvsem s tem, da imamo letos v tretjem letniku vrtcev nižje število otrok. Ne glede na to smo zadovoljni, ker so letos vpisi bolj homogeno porazdeljeni med raznimi osnovnimi šolami, kar je tudi sad usmerjevalnih dejavnosti. Letos smo se zelo potrudili in staršem podrobno prikazali vzgojno izobraževalno ponudbo vseh naših šol: rezultat je nekoliko bolj homogena porazdelitev, ki bo omogočala boljše pogoje dela. Elizabeta Kovic Sonja Klanjšček Preveč številni razredi so namreč problem tako za razredno skupnost kot za učitelje, saj je individualizacija težje izvedljiva,« je povedala ravnateljica Večstopenjske šole v Gorici Elizabeta Kovic in pristavila: »Največji upad v primerjavi s tekočim letom smo imeli v Bračanu, ki pa je razmeroma nova šola in ima svojo specifiko, zato ne moremo pričakovati, da bo število vpisov vedno enako.« V osnovnih šolah doberdobskega ravnateljstva bo prihodnje leto skupno 269 otrok, torej petnajst manj kot letos, v prvih razredih pa bo 41 prvošolčkov, 21 manj kot danes. »Osip pri prehodu iz naših vrtcev na osnovne šole je bil minimalen. Upad učencev v prvih razredih je povezan z nizkim številom rojstev v letu 2007; vedeli smo, da bo tako,« pravi ravnateljica Večstopenjske šole Doberdob Sonja Klanjšček, po kateri bodo na Vrhu kljub temu, da bo prvi razred obiskoval en sam otrok, skušali obdržati dvorazrednico. Število otrok v slovenskih vrtcih goriškega in doberdobskega ravnateljstva pa bo v prihodnjem šolskem letu rahlo višje kot danes. V vrtcih Ringaraja in Sonček v Gorici, Pika Nogavička v Štandrežu, Pikapolonica v Pevmi, Kekec v Števerjanu in Mavrica v Bračanu bo skupno 252 malčkov (letos jih je 240), v vrtcih Čriček v Doberdobu, Živ Žav v Rupi oz. na Vrhu, Čira Čara v Sovodnjah in Barčica v Romjanu in Ronkah pa bo skupno 193 otrok (letos 182). V prvem letniku vrtca bo doberdobsko ravnateljstvo imelo isto število malčkov kot letos, goriško pa 15 otrok več kot letos. Goriško ravnateljstvo nima posebnih težav s šolskimi stavbami. Večstopenjska šola Doberdob pa upa, da bo do septembra dokončana nova stavba v Rom-janu, ki bi slovensko šolo končno rešila problema prostorske stiske. (Ale) Šolsko leto 2013-2014 Šolsko leto 2012-2013 1. razred Skupno 1. razred Skupno Oton Župančič - Gorica 17 104 22 103 Fran Erjavec- Štandrež 19 98 28 97 Josip Abram - Pevma 12 45 11 46 Alojz Gradnik - Števerjan 10 42 7 34 Ludvik Zorzut - Plešivo 2 28 12 31 Skupno 60 317 80 311 Osnovne šole - Večstopenjska šola Gorica Večstopenjska šola Doberdob Šolsko leto 2013-2014 Šolsko leto 2012-2013 1. razred Skupno 1. razred Skupno Prežihov Voranc - Doberdob 7 64 13 71 Peter Butkovič Domen - Sovodnje 6 52 13 56 Vrh 1 14 6 19 Romjan 27 139 30 138 Skupno 41 269 62 284 Vrtci - Večstopenjska šola Gorica Šolsko leto 2013-2014 Šolsko leto 2012-2013 1.letnik Skupno 1.letnik Skupno Ulica Brolo - Gorica 31 84 31 77 Ulica Fabiani - Gorica 25 54 17 46 Štandrež 15 44 14 46 Pevma 11 29 9 27 Števerjan 6 21 7 23 Bračan 7 20 2 21 Skupno 95 252 80 240 Večstopenjska šola Doberdob (S n Šolsko leto 2013-2014 Šolsko leto 2012-2013 i* a 1.letnik Skupno 1.letnik Skupno Doberdob 3 9 42 15 40 Rupa 1 4 18 6 16 Romjan 6 33 104 34 100 Sovodnje 2 6 29 9 26 Skupno 64 193 64 182 GORICA - Občina z deželnim denarjem Začasna zaposlitev za deset brezposelnih Goriški občinski odbor je na svojem zadnjem zasedanju sprejel sklep, na podlagi katerega bo mestna uprava črpala sredstva za zaposlovanje brezposelnih občanov iz namenskega deželnega sklada. Projekt, ki ga je občina pripravila v ta namen, predvideva začasno zaposlitev desetih oseb, ki jim bodo zaupali različne naloge. Delavci bodo skrbeli za čiščenje obcestnih jarkov in robov cest, za čiščenje jaškov za odtok meteorne vode, za vzdrževanje cestišč s porfirnimi kockami, dalje za vzdrževanje prometnih znakov, nameščanje in vzdrževanje ograj, čiščenje in vzdrževanje otroških igral v parkih, vzdrževanje pločnikov, čiščenje pešpoti, obrezovanje živih mej, urejanje zelenic in urejanje občinskih parkov. Za zaposlitev lahko zaprosijo občani, ki so brezposelni že vsaj osem mesecev in niso deležni socialnih bla-žilcev. Kandidati se morajo vpisati v poseben seznam, ki ga imajo v uradu za zaposlovanje dežele Furlanije-Julij-ske krajine, kjer tudi zbirajo prijave do 29. marca. Pogodba za začasno zaposlitev predvideva 35 ur dela tedensko (od ponedeljka do petka), dnevna plača za vsakega delavca pa bo znašala 33,78 evra bruto. DOBERDOB Položnice za odpadke bodo Zaradi uvedbe novega davka na odpadke Tares, ki bo z letošnjim letom nadomestil davek Tar-su in tarifo Tia, se napovedujejo podražitve tudi na ozemlju do-berdobske občine. Prvi korak v smeri obvezne uvedbe novega sistema plačevanja okoljskih storitev, ki bo stopil v veljavo prvega julija letos, bo doberdobski občinski svet naredil na drevišnjem zasedanju, ko bo odobril pravilnik. »To je le prva faza. Do uvedbe davka bo prišlo čez nekaj mesecev,« je včeraj pojasnil župan Paolo Vi-zintin, po katerem se bodo zaradi davka Tares doberdobske položnice gotovo povišale, čeprav ni še povsem jasno za koliko odstotkov. Davek Tarsu, ki je bil doslej v veljavi v nekaterih občinah goriške pokrajine, med katerimi je tudi Doberdob, je upravam omogočal, da so del stroškov za odvoz odpadkov krile s proračunskimi sredstvi, medtem ko Tares tega ne bo več dopuščal. To pomeni, da bodo stroške za odvoz odpadkov 100-odstotno krili davkoplačevalci, ki bodo morali po novem plačati tudi dodatnih 30 centov na kv. meter stanovanja ali trgovine, in sicer za 80 odstotkov celotne uporabne površine. Drevišnja seja občinskega sveta bo nadaljevanje ponedeljkovega zasedanja, na katerem so do-berdobski svetniki sprejeli pravilnik o raznih oblikah nadzora, npr. nad zakonitostjo upravnih aktov in ukrepov, finančnim ravnovesjem občin, zakonitostjo knjigovodskih dokumentov, razmerjem med zastavljenimi cilji in rezultati, ipd. Pravilnik določa, kako se nadzor izvaja in kdo je zanj odgovoren. DOBERDOB Pozor, krastače na cesti! Okoljevarstveniki zveze WWF tudi letos rešujejo krastače. V minulih dneh so se namreč dvoživke, ki so zimo preživele skrite po kamenjem v doljanski kotlini in drugih vlažnih predelih, začele seliti proti Doberdobskemu jezeru, kjer vsako leto opravljajo svojo razmnoževalno dolžnost. Pred in po tem pa morajo prečkati državno cesto št. 55, kar je zanje pogosto usodno, saj jih na tisoče povozijo avtomobili. Z državne ceste št. 55 v doberdob-ski občini in drugih nevarnih območij, kot so ceste v Gabrijah, Rubijah in Petovljah, v teh dneh krastače rešujejo prostovoljci zveze WWF, ki reševalno pobudo prirejajo že nekaj let. Konec februarja in marca, ko se krastače iz svojih zimskih skrivališč odpravijo v Doberdobsko jezero, kjer samice zatem izležejo jajčeca, se okoljevar-stveniki v večernih urah podajo na »lov« dvoživk. Položijo jih v vrče in jim tako pomagajo prečkati cesto. V zadnjih treh dneh, ko je deževno vreme zvabilo iz skrivališč številne dvoživke, so prostovoljci na ta način rešili pred poginom več sto primerkov. Okoljevarstveniki zveze WWF pozivajo vse voznike, ki se v nočnih urah peljejo po Dolu in po občinski cesti pri Do-berdobskem jezeru, naj bodo pozorni na krastače, ki prečkajo cestišče. Okoljevar-stveniki so pred časom predlagali, naj se pri Bonetih, kjer krastače prečkajo državno cesto št. 55, zanje in za druge male živali zgradi podvoz. Zaenkrat njihovega priporočila o namestitvi cevi s približno enim metrom premera pod državno cesto št. 55 na deželi niso vzeli v poštev, oko-ljevarstveniki pa bodo pri svoji zahtevi vztrajali. Medtem vabijo občane, ki bi jim radi priskočili na pomoč pri reševanju dvoživk v prihodnjih tednih, naj jim pišejo na naslov elektronske pošte monfalco-ne@wwf.it. V Dolu in v okolici Doberd-obskega jezera živita dve vrsti krastač, navadna krastača (v latinščini Bufo bufo) in zelena krastača (Bufo viridis), ki svoj jajčeca leže tudi v večje luže. GORICA - V organizaciji sindikata USB Po stavki avtobusov še »vojna« podatkov Sindikalisti in podjetje APTso glede udeležbe različnega mnenja Na Goriškem je včeraj potekala stavka avtobusnih šoferjev, ki jo je sklical bazni sindikat USB. Organizatorji pravijo, da je bila udeležba zaposlenih visoka in da je stavka ustvarila uporabnikom kar nekaj težav: po njihovih podatkih se je na postajališča vrnilo v povprečju 41 odstotkov vozil, v jutranjih urah pa so ponekod dosegli 50 in celo 90-odstotno udeležbo. Iz podatkov, ki jih je posredovalo podjetje APT, pa izhaja povsem drugačna slika: povprečna udeležba do 17.15 je bila po poročanju podjetja 8,9-odstot-na. »Podatki, ki jih je posredovalo podjetje, so smešni. Z njimi želijo le prikriti protest in težave delavcev,« je povedal sin-APT-jev avtobus bumbaca dikalni predstavnik Willy Puglia. / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 14 . marca 2013 1 3 GORIŠKA BRDA - Bencinski turizem Koristi imajo tudi kmetje in mesarji V začetku aprila bo v Goriških Brdih znova zaživela vrsto let zaprta bencinska črpalka na Golem Brdu. Na briški občini se nadejajo, da bodo s to potezo razbremenili oblegano črpalko v bližini Do-brovega. Kolone predvsem italijanskih vozil namreč tam povzročajo zastoje v prometu, zato so morali celo preurediti prometni režim. Znova odprta črpalka bo prinesla tudi štiri nova delovna mesta. Iznajdljivi Brici pa italijanskim »bencinskim turistom« v bližini črpalk uspešno prodajajo svoje domače izdelke in pridelke. »Za to situacijo glede povečanega števila italijanskih gostov v Brdih tudi na račun cenejšega bencina, smo se začeli iskati rešitve takoj, ko se je pojavila. Iskali smo rešitve zaradi povečanega prometa na lokalni cesti v Vipolžah in državni cesti pod Dobrovim oz. v t.i. Štalonih. To je negativni vidik, pozitivna plat pa je ne le povečan obisk bencinskih črpalk in povečanje prodaje bencina, ampak tudi priložnost za ljudi, ki na tej relaciji prodajajo svoje produkte. Na svoj račun pa pridejo tudi turistične kmetije in igralnica v Ne-blem,« pravi direktor briške občinske uprave Andrej Markočič. Ker kolone avtomobilov, čakajočih v vrsti za bencin, nastajajo dobesedno na cesti in tako zapirajo oziroma ovirajo promet, je bilo treba hitro najti rešitev. »K reševanju problema smo pristopili skupaj z Direkcijo Republike Slovenije za ceste in Pe-trolom. Prišli smo do končne rešitve: prometni režim v Štalonih se bo zavrtel v drugo smer, čakalna vrsta bo torej na sedanjem parkirišču, izven regionalne ceste. Predhodno so na tej črpalki tudi modernizirali točilna mesta in povečali število delavcev,« povzema Markočič rešitve. Občina Brda pa si za največji uspeh šteje, da so Petrol prepričali v ponovno odprtje črpalke na Golem Brdu. »Z zavedanjem si-cer,da se bo na ta račun zmanjšal promet v Štalonih, a obenem bo to prineslo določene nove kupce in z upanjem, da bo ta bencinski servis v Golem Brdu dal nov razvojni impulz tistemu območju, ki je manj razvito v primerjavi z ostalim delom Brd,« se nadeja direktor občinske uprave. Bencinski servis Golo Brdo je bil zaprt okoli leta 2000. »To pa zato, ker so z italijanske strani zaprli povezovalno cesto, katero je ogrožal plaz. Kljub vsem urgen-cam do takratnega predsednika države Milana Kučana in vseh zunanjih ministrov nismo uspeli tiste ceste znova odpreti. Ze s tem je začel servis umirati,« se spominja Markočič in dodaja, da je po njegovem vedenju omenjeno cesto Italija umestila v državni načrt za sanacijo. »Z županom sva že bila pri na obisku na drugi strani meje. Pri sanaciji so pripravljeni prisluhniti našim potrebam: večinoma bodo delali z delno zaporo ceste. Za primer, ko bo zapora popolna zaradi največjih posegov, smo tudi že našli rešitev: v tem času smo asfaltirali del druge povezovalne ceste v Golo Brdo preko Brega. Črpalka tako ne bo odrezana,« je zadovoljen Markočič. V začetku aprila bo torej zaživel nov prometni režim v Štalonih, pa tudi dolgo opuščeni bencinski servis na Golem Brdu. Tam se obetajo štiri nove zaposlitve, Markočič se nadeja, da jih bodo deležni domačini: »Štiri nova delovna mesta za Brda niso zanemarljiva številka.« Bencinski servis bo dal tudi nov utrip vasici, bencinski turisti pa so priložnost tudi za lokalne prebivalce: ti so se drugod v Brdih že znašli in v bližini že ponujajo domače pridelke in izdelke, ko je sezona pa tudi ob njivah. Posel cveti tudi dvema mesnicama in kmečkim turizmom. Italijanski gostje so namreč hitro izračunali, da si lahko s prihrankom pri bencinu v Brdih privoščijo dobro kosilo. Katja Munih GORICA Jutri dan grškega Pi-ja Tudi letos bo vinska klet Paraschos iz Števerjana ob priložnosti dneva grškega Pi-ja, ki ga matematiki praznujejo 14. marca, organizirala vrsto dogodkov. Otvoritveni dogodek bo jutri v restavraciji Hendrick's v Ul. Mazzini v Gorici, kjer bo Evangelos Paraschos predstavil svoja vina ob izvrstnem degu-stacijskem meniju, v lokalu Alchimi-sta v Ul. Garibaldi pa bo pokušnjo vin spremljala kakovostna glasba saksofonista Paola Parpagliona. Vino grškega Pi-ja bodo točili tudi v gostilni pri Luni in v lokalu Piano Terra v Ul. Oberdan, v lokalu Wine Café na Travniku, v vinoteki Vinattiere di Chambord na Trgu Sv. Antona, v baru Ali na Korzu Italia in v restavraciji Le Dune v Ma-rianu. Večerji v družbi vinarja bosta v petek, 15. marca, v Lokandi Devetak na Vrhu, v soboto, 16. marca, pa v restavraciji Rosenbar v Gorici. 17. marca bo mogoče izbirati med kosilom pri Luni ali v Subidi pri Krminu. Prometna gneča pred črpalko v Vipolžah, v Goriških Brdih bumbaca GORICA - Razpis Kdo bi rad bil obrtnik? Tečaj in delovna praksa za mlade Goriška občina je podaljšala rok za prijavo na razpis za selekcijo osemnajst mladih oseb, ki jim bodo ponudili 27-urni tečaj obrtniških poklicev s področij tekstila, kovin in krznarstva. Po koncu lekcij bodo na podlagi izpita odbrali šest oseb - po dve za vsako področje -, ki se bodo lotile praktičnega dela pod vodstvom izkušenih obrtnikov. Nazadnje bodo trem omogočili zagon obrtniške delavnice. »Cilj bomo dosegli, če bodo odprli skupno delavnico in ponujali kvalitetne produkte - delo svojih rok,« je o projektu »Obrt in poklici v Gorici: inoviranje prihodnosti skozi preteklost« dejala odbornica za proizvodne dejavnosti Arianna Bellan. Kandidati morajo imeti od 18 do 35 let na dan zapadlosti razpisnega roka (15. marca) in živeti na območju dežele FJK; imeti morajo višješolsko diplomo prve stopnje ter vsaj 8-mesečne šolske oz. formativne izkušnje ali vsaj 12-mesečne poklicne izkušnje na vsaj enem izmed treh omenjenih področjih. Lekcije bodo potekale pod okriljem zavoda Enfap in združenja Noi ... dellArte, za prakso pa bo poskrbela zveza Confartigianato. Partner v projektu je Trgovinska zbornica. Obrtnik na delu TRŽIČ - Odločilna pomoč oddelka RIS Priznala rop Kitajca prišla iz Prata oropat kitajski masažni salon Luna Blu Tržiški karabinjerji so prijeli roparja, ki sta septembra lani okradla ma-sažni salon in stanovanje v Tržiču. Gre za kitajska državljana, ki ju je sodnik na podlagi pristanka na dogovorno kazen obsodil na dve leti in deset mesecev zapora. Tarča njunega roparskega pohoda je bil center Luna Blu v Ulici Dessenibus 6, ki ga upravlja kitajska priseljenka. Karabinjerji so pojasnili dinamiko ropa. Med večernim časom 16. septembra je Kitajec vstopil v omenjeni salon in naročil masažo. Takoj zatem sta vstopila še druga dva moška, tudi Kitajca. Gospodinji, ki je stala za pultom, je eden izmed njiju naslonil nož na grlo in ji z grožnjami vsilil molk, medtem ko je drugi zaprl vhod centra in se odpravil v bližnjo sobo, kjer opravljajo masaže. Ropar, ki se je predstavil kot klient, in njegov pajdaš sta onemogočila beg tudi uslužbenki in jo privezala h gospodinji. Potem ko je trojica pograbila denar, ki ga je našla v centru, je v gospodinjini torbi izbrskala še ključe njenega stanovanja. Dva izmed treh sta se nato odpravila iz centra, tretji pa je ostal, zato da bi nadziral ženski. Slabe pol ure kasneje je prejel telefonski klic in nemudoma odšel s kraja. Gospodinji je uspelo odvezati se, medtem ko je skušala pomagati še uslužbenki, pa se ji je javil partner in ji sporočil, da sta ga moška pravkar oropala in ranila. Zenska je pri priči zdrvela v bližnjo Ulico Ceriani, med potjo pa je za pomoč prosila kolesarja, ki se je pripeljal mimo. Na ulico je uspelo stopiti tudi uslužbenki, še vedno privezani, ki so ji na pomoč priskočili nekateri Bangla-deševci. Ko je gospodinja prispela na svoj dom v Ulici Ceriani, je našla ranjenega partnerja, ki so ga reševalci že pripravljali, da ga odpeljejo v tržiško bolnišnico, kjer so na njem ugotovili rano na de- Kitajski masažni salon v Tržiču sni nogi ter udarca na ramenih in vratu; že naslednjega dne je zapustil bolnišnico, okreval pa je v petnajstih dneh. Karabinjerji so temeljito pregledali obe prizorišči ropa ter prstne odtise in biološke sledi na predmetih poslali na analizo karabinjerskemu oddelku RIS v Parmi; v preiskavi so bili odločilni tudi bonaventura posnetki varnostne videokamere. Na osnovi dokaznega gradiva so prišli na sled Kitajcema - 40-letnemu L.D. in 35-let-nemu L.G. - z bivališčem zunaj dežele FJK. Prijeli so ju v kraju Prato, kjer sta imela logistično bazo in kamor sta se po ropu vrnila. Po aretaciji in ostrem zaslišanju sta rop priznala. MIREN - Intra Lightning tekmuje v dizajnu Pipes izstopal med 4662 prijavljenimi izdelki Podjetju tretje priznanje svetovnega pomena Na enem od najpomembnejših mednarodnih tekmovanj na področju dizajna »Red Dot Award: product design 2013« sta bili za svoje izdelke nagrajeni tudi mirensko podjetje Intra Lightning in velenjsko Gorenje. Podjetje Intra lighting je s svojim svetilom Pipes prepričalo 37-člansko žirijo in med 4.662 prijavljenimi izdelki prejelo priznanje Red Dot za odlično oblikovanje in vrhunsko izvedbo. Za Intra lighting je to že tretje priznanje svetovnega pomena v zadnjih dveh letih - osvojili so namreč še priznanje Good Design Award, ki ga je podjetje dobilo na Japonskem, in priznanje Design plus, ki ga podeljujejo v okviru frankfurtskega sejma Light+Building. Nagrajeni Pipes arhiv intra lighting Oblikovalska zasnova svetila Pipes je delo belgijskega studia Serge Cornelissen, ki je s podjetjem Intra lighting sodeloval tudi pri razvoju nekaterih drugih svetil. Najbolj odmeven je skupni razvoj svetila Deux pièces, ki je prejelo več uglednih mednarodnih priznanj. »Minimalističen dizajn preprostega in hkrati majhnega cilindričnega ohišja svetila Pipes je bil za tehnologe velik izziv,« pojasnjujejo v Intra lightingu. Za to ohišje so v razvojnem oddelku podjetja razvili poseben LED sklop z reflektorjem in držalom, ki predstavlja svetilno zelo zmogljiv motor svetilke in ga je hkrati mogoče v proizvodnji tudi enostavno sestaviti. Oblika svetila je med drugim narekovala tudi uporabo drugačnega, aktivnega hlajenja s povsem neslišnim ventilatorjem. Termalne meritve in analize, ki so jih opravili v lastnem laboratoriju, so bile ključnega pomena pri doseganju želenih svetlobnih lastnosti svetila pri tako majhnem ohišju. Za uporabnika pa je pomembno tudi dejstvo, da svetilo Pipes uporablja LED svetlobne vire, ki so v skladu z mednarodnimi standardi. »Svetilo Pipes zagotavlja izjemno kakovost svetlobe, visoko učinkovitost osvetlitve in popolno prilagodljivost prostoru ter namenu osvetlitve. Omogoča izbiro barve svetlobe, usmerjenosti svetlobe in regulacijo intenzitete svetlobe. Oblikovalska dovršenost in izjemne tehnične lastnosti uvrščajo svetilo Pipes med najboljša svetila, namenjena osvetljevanju izložb, trgovin, galerij in muzejev. Zaradi energijske varčnosti in izdelave iz reciklažnih materialov je Pipes povsem skladen z načeli trajnostnega razvoja.,« naštevajo v podjetju prednosti nagrajenega izdelka. »Edinstven izdelek, ki lahko zadosti raznolikim potrebam,« pa je o svetilu zapisal svetovno priznani italijanski oblikovalec svetlobe Filippo Cannata. (km) 1 2 Sreda, 13. marca 2013 GORIŠKI PROSTOR / GORICA - Umrl p. Gino Dalla Vecchia Bil je zadnji jezuitski predstojnik, iskren prijatelj goriških Slovencev »Znal je zgledno združevati redovni-ško življenje s svojo človečnostjo.« Tako se je včeraj spomnil svojega jezuitskega sobra-ta p. Gina Dalla Vecchie predstojnik centra Aloisianum v Gallarateju, p. Aldo Genesio. P. Gino je bil zadnji jezuitski predstojnik v Gorici. Z njegovo smrtjo so iskrenega prijatelja izgubili tudi goriški Slovenci, zlasti tista slovenska mladina, ki je proti koncu osemdesetih let in nato do polovice devetdesetih let našla v jezuitskem centru Stella Matutina kraj duhovnega poglabljanja in obenem utiranja novih poti sožitja z italijanskimi sovrstniki. P. Gino je mlade nagovarjal z neposrednimi, preprostimi besedami in hkrati s svojo vedrino, sprejemal jih je kot dobri oče. V svojem 85. letu je umrl v ponedeljek ob 19.14 v Gallarateju. Rojen je bil v kraju Sovizzo (Vicenza) 31. julija 1928. V Družbo Jezusovo je vstopil v Lonigu 11. oktobra 1956. Filozofijo je študiral v Gallarateju, teologijo v Chieriju. Posvečen je bil 12. julija 1964, leta 1979je postal jezuitski predstojnik v Bassanu del Grappa, leta 1981 še v Trentu. Na čelo goriških jezuitov je prišel 14. septembra 1986; v Gorici je bil hkrati direktor centra Stella Matutina. Leta 1995 je prevzel vodstvo tržaških jezuitov in kulturnega središča Veritas. Med Goričane se je vrnil leta 1997. Z njegovim odhodom v Gallarate se je leta 2011 zaključila večstoletna prisotnost jezuitov v Gorici. Pogrebna maša bo danes ob 10.30 v cerkvi Aloisianuma, ob 15.30 pa bodo krsto pripeljali v rodni kraj Sovizzo, kjer ga bodo položili v grob njegovih staršev. Žalujoči Go-ričani se ga bodo spomnili med mašo za-dušnico v ponedeljek ob 18.30 v cerkvi Srca Jezusovega. P. Gino Dalla Vecchia Izguba in novo vodstvo Skupščina članov turističnega podjetja GIT v Gradežu je odobrila bilanco lanskega leta z izgubo, ki znaša 298 tisoč evrov, obenem je imenovala novi upravni svet. Potrjen je bil predsednik Marino De Grassi, ki bo podjetje vodil še nadaljnja tri leta. Člani skupščine - občina in dežela - so potrdili še Ljubo Mikailo-va in Ruggera Marocca, nova člana pa sta Gianmario Grego in Paolo Bearzi. Federici se opravičujejo Na nedeljskem krstnem nastopu mažo-retk v Doberdobu je v vlogi napovedovalke nastopila Federica De Lorenzo; v včerajšnjem poročilu je bilo Federicino ime napačno zapisano zaradi napake organizatorja, ki se ji za to opravičuje. DOBERDOB - Zborovski večer v domači cerkvi »Caritas« v glasbi Z izborom iz sakralne zakladnice postregla zbora Krasje - Kraški slavček in Jacobus Gallus Dekliški pevski zbor Krasje - Kraški slavček v Doberdobu foto a.c. Cerkev sv. Martina v Doberdobu je bila v soboto prizorišče zborovskega večera, ki je postregel s kakovostnim petjem dveh uveljavljenih zamejskih zborov. Koncert »Ubi caritas« je priredila deželna zborovska zveza USCI v okviru večerov »Paschalia«: gre za zborovski niz, ki v ospredje postavlja obdobje krščanskega posta in velike noči. Vse do velike noči se bo zvrstilo lepo število koncertov, ki bodo imeli za skupni imenovalec Kristusov pasijon in vstajenje. Na velikonočno temo obstaja seveda veliko zborovske literature iz različnih zgodovinskih obdobij, krščanstvo je bilo namreč v zgodovini navdih za številne skladatelje. Doberdobski večer sta z izborom iz sakralne zborovske zakladnice ople- menitila dekliški pevski zbor Krasje -Kraški slavček pod vodstvom zboro-vodkinje Petre Grassi in mešani pevski zbor Jacobus Gallus pod taktirko dirigenta Marka Sancina. Za rdečo nit večera sta si pevska sestava izbrala »caritas« - krščansko ljubezen. Oba dirigenta sta program zastavila kot zgodovinski prerez nabožnih skladb od renesanse do današnjih dni. Poseben poudarek je bil namenjen avtorjem dvajsetega stoletja. Zbora sta svoj nastop vsekakor začela z renesanso, natančneje s prvim slovenskim skladateljem, Jacobusom Gallusom. Dekleta pod vodstvom Petre Grassi so izvedla skladbo »Pueri he-breorum«, pevci zbora Jacobus Gallus pa motet »Veni Domine et noli tarda-re«. Kraški slavček - Krasje, ki letos de- luje projektno skupaj, je predstavil še nemško romantiko izpod peresa Felixa Mendelssohna Bartholdyja in več utrinkov sodobne nabožne zborovske literature (Franz Burkhart, Ivo Antognini in Peter Eben). Pevci pod Sancinovo taktirko pa so izbrali program, ki je črpal iz pravoslavne in katoliške zborovske zakladnice. Predstavili so ukrajinskega skladatelja Bortnianskega iz osemnajstega stoletja in se nato tudi sami zaustavili pri avtorjih dvajsetega stoletja ter pri še živečih skladateljih (Maurice Durufle, Arvo Part, Ildebrando Pizzet-ti, Erik Ešenvlads). Ob sklepu večera so se tržaški pevci in pevke aplavzom publike oddolžili še z enim dodatkom in se tako na najboljši način poslovili od doberdobskih poslušalcev. (ač) [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI PROVVIDEN TI, Travnik 34, tel. 0481531972. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. ANTONIO, Ul. Romana 93, tel. 0481-40497. DEŽURNA LEKARNA V ŠTARANCANU SAN PIETRO E PAOLO, Ul. Trieste 31, tel. 0481-481252. DEŽURNA LEKARNA V MARIANU CINQUETTI, Ul. Manzoni 159, tel. 0481-69019. Obvestila V TRŽIŠKI IN GORIŠKI BOLNIŠNICI, v ambulantah v Gradežu, Krminu in Gradišču ter na sedežu združenju La Salute v četrtek, 14. marca, ne bodo opravljali krvnih izvidov zaradi izpopolnjevalnega tečaja za osebje. OBČINA SOVODNJE obvešča, da bodo od danes, 12. marca, dalje, če bodo vremenske razmere to dopuščale, začela izredna vzdrževalna dela na naslednjih prometnicah v občini: Štradalta (od križišča z Ul. 4. novembra do avtoodpada); Pot na roje (pri pilu); Prvomajska ulica (križišče z ul. Potok); Črnci (Vrh). V dneh, ko bodo potekala dela, bo promet na omenjenih območjih potekal izmenično. KROŽEK KRUT obvešča, da se v torek, 12. marca, začenja spomladanski ciklus plavanja in vadbe v termalnem bazenu v Gradežu; prijave in informacije v goriški pisarni po tel. 0481530927 v četrtek, 14. marca, od 9. do 12. ure ali v Trstu po tel. 040-360072 vsak dan. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 19.50 -22.10 »Il grande e potente Oz«. Dvorana 2: 19.45 - 20.00 - 22.10 »La cuoca del presidente«. Dvorana 3: 17.40 - 20.00 - 22.10 »Edu-cazione Siberiana«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 19.50 -22.10 »Il grande e potente Oz«. Dvorana 2: 17.30 - 19.50 - 22.10 »Il lato positivo - Silver Linigs Playbook«. Dvorana 3: 17.00 - 19.40 »Il grande e potente Oz« (digital 3D); 22.10 »Argo«. Dvorana 4: 17.45 - 20.10 - 22.10 »Amiche da morire«. Dvorana 5: 18.00 - 20.00 - 22.10 »Edu-cazione siberiana«. Razstave GORIŠKI MUZEJ IN VOJAŠKI MUZEJ SV vabita na odprtje razstave z naslovom »9. Korpus NOV in POS« danes, 13. marca, ob 20. uri v gradu Kromberk. Razstavo bosta predstavila Martin Premk in Davor Kernel, pozdravil bo Vasja Klavora, večer bo popestril oktet Bori iz Postojne. M Izleti DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško obvešča člane in prijatelje, da je za izlet v Pariz od 18. do 24. maja prostih še nekaj mest, prijave so možne do polovice marca. Vpisovanje ob sredah od 10. do 11. ure na društvenem sedežu v Gorici na Korzu Verdi 51/int. do zasedbe mest na avtobusu. Na račun 300 evrov. Udeleženci morajo imeti ob vpisu veljavni dokument za tujino. SPDG priredi v prvem tednu julija 8-dne-vni izlet na Slovaško in Poljsko. Prevoz z avtobusom. Predvideni obiski in vzpo- ni na nekaj vrhov v Tatrah. Koordinator Vlado Klemše (tel. 0481-882079). Prijave do konca marca. SKRD JADRO iz Ronk prireja v sklopu projekta »Po rekah in po vodah Slovenije« v sodelovanju s CTS enodnevni izlet s kosilom v Škofjo Loko in Kranj v nedeljo, 17. marca; informacije in prijave po tel. 0481-82273 (Roberta ali Sara). AMATERSKO KULTURNO ŠPORTNO DRUŠTVO VIPAVA vabi na pohod »Na koto 144 - Vrtače - po sledeh prve svetovne vojne« v nedeljo 24. marca. Zbirališče ob 8.45 v Jamljah na parkirišču blizu plinovoda (kdor prihaja iz Trsta približno: 200 metrov levo po križišču s priključkom z avtocesto -cesta skozi Sabli-če -, kdor prihaja iz Gorice: 200 metrov desno po Jamljah). Organizatorji ripo-ročajo primerno obutev, ročno svetilko in fizično kondicijo (lastna odgovornost); informacije po tel. 328-2180158. 0 Prireditve V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI: danes, 13. marca, ob 20.15 koncert vokalne pop-jazz skupine Jazzva; informacije po tel. 003865-3354013. JAMARSKI KLUB KRAŠKI KRTI bo v soboto, 16. marca, gostil občni zbor vseh članov Jamarske zveze Slovenije. Potekal bo v agriturizmu Kovač v Doberdobu z začetkom ob 9.30, po občnem zboru bodo udeležence pospremili na ogled naravnih lepot doberdobskega Krasa. Iz sprejemnega centra Gradina se bodo odpravili na ogled zavetišča Cadorna in Do-berdobskega jezera, nato je predviden obisk jamarske koče na Vrhu in kavern na Brestovcu. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA-TUŽ v Gorici bo danes, 13. marca, ob 18. uri debata z glavnim direktorjem goriškega zdravstvenega podjetja Marcom Bertolijem na temo reforme zdravstva. ZSKD, KD OTON ŽUPANČIČ, SKGZ IN KB CENTER vabijo na ciklus predavanj Jožeta Pirjevca z naslovom »Zgodovina Slovencev«. Prvo srečanje bo v četrtek, 14. marca, ob 20. uri v domu A. Budala v Štandrežu na temo prve svetovne vojne in njenih posledicah v politični, kulturni in gospodarski izkušnji slovenskega naroda. SKUPNOST DRUŽIN SONČNICA vabi na »Predavanja 2013« v domu Franca Močnika v Svetoivanski ul. 9 v Gorici ob 20. uri: v petek, 15. marca, psihologinja, psi-hoterapevtka in imago terapevtka Lidija Kociper na temo »Konflikt, priložnost za duhovno rast v zakonu«. V SPREJEMNEM CENTRU GRADINA v Doberdobu bo v petek, 15. marca, ob 19. uri za »Aperitiv na Gradini« srečanje z ekologom Alfredom Altobellijem, raziskovalcem in profesorjem na Tržaški univerzi, ki bo spregovoril o skupnem gojenju vrtov v urbanem okolju. Kulturno srečanje sodi v sklop niza »Znanost na krožniku« in bo povezano s po-kušnjo vin s področja DOC Isonzo - Soča; informacije po tel. 0481-784111, 3334056800. 0 Mali oglasi RABLJENE IMPREGNIRANE KOLE za vinograd prodam po polovični ceni; tel. 0481-390788 v večernih urah. Pogrebi DANES V GORICI: 9.00, Boris Tom-masi iz kapele glavnega pokopališča v cerkev pri Madonini, sledila bo upepelitev; 10.30, Adriana Zucco vd. Spongia iz splošne bolnišnice v cerkev Srca Jezusovega, sledila bo upe-pelitev. DANES V ŠTEVERJANU: 14.00, Giovanni Feroleto (iz kapele glavnega goriškega pokopališča ob 13.40) v cerkvi in na pokopališču. DANES V RONKAH: 11.00, Anna Maria Visintin vd. Iacumin (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi Marije Matere Cerkve in na pokopališču. DANES V TRŽIČU: 11.00, Terenzio Zanolla, blagoslov v bolnišnici, sledila bo upepelitev; 11.00, Maria Luisa Spalluto s pokopališča v ba-zilliko Sv. Ambroža in na pokopališče. DANES V ŠTARANCANU: 10.00, En-richetta Martin vd. Del Pen (iz trži-ške bolnišnice) v cerkvi, sledila bo upepelitev. DANES V ROMANSU: 14.30, Giovanni Cabas (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi v kraju Fratta in na tamkajšnjem pokopališču. GORIŠKO UREDNIŠTVO in GORIŠKO TAJNIŠTVO PRIMORSKEGA DNEVNIKA bosta zaprta zaradi izpopolnjevalnega tečaja vseh uslužbencev v petek, 15. marca, v dopoldanskem času do 14. ure. TAJNIŠTVO bo zaprto tudi danes, 13. marca, v dopoldanskem času do 11.30 in v soboto, 16. marca, ves dan. / RADIO IN TV SPORED Sreda, 13. marca 2013 13 SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 6.10 Aktualno: UnoMattina Caffe 6.30 Dnevnik in vreme 6.50 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 11.00 Dnevnik 12.00 Igra: La prova del cuoco (v. A. Cle-rici) 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Verdetto finale 15.15 Aktualno: La vita in diretta 17.00 Dnevnik 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Igra: Af-fari Tuoi (v. M. Giusti) 21.10 53° Premio Regia Televisiva 23.15 Dnevnik - Kratke vesti 23.20 Aktualno: Porta a porta Rai Due 6.50 Risanke 8.15 Nan.: Sabrina, vita da strega 8.35 Nan.: Le sorelle McLeod 10.00 Dnevnik: Tg2 Insieme 11.00 Variete: I fat-ti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Nan.: Senza traccia 15.30 Nan.: Cold Case 16.15 Nan.: Numb3rs 17.00 Nan.: Las Vegas 17.45 Dnevnik in športne vesti 18.45 Nan.: Squadra Speciale Cobra 11 19.35 Nan.: Il commissario Rex 20.30 23.30 Dnevnik 21.05 Roberto Benigni in Tutto Dante - II 13esimo dell'Inferno 22.40 Nan.: A gifted man 23.45 Film: Warlords (akc., '07) ^ Rai Tre ŠPORTNA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (12. marca 2013) Vodoravno: plimo, prt, ranar, ris, Augustus, T. D., Rialto, Corva, Leon, t.l., U. R., S. K., Bojan Pavletič, otava, Nao, Ali, sošolec, Velik, skarifikacija, ii, Ava, granat; na sliki: Tjaša Corva. 12.00 Nan.: Un detective in corsia 12.55 Nan.: La signora in giallo 14.00 Dnevnik 14.45 Lo sportello di forum 15.30 Nan: Hamburg Distretto 21 16.35 Nan.: My Life 16.45 Film: Zanna Bianca alla riscossa 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.15 Nad.: Tierra de Lobos 23.15 Film: Sommersby (kom.) 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 La telefonata di Bel-pietro 8.50 Aktualno: Mattino Cinque 11.00 Aktualno: Forum (v. R. Dalla Chie-sa) 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nan.: Cento-vetrine 14.45 Show: Uomini e donne (v. M. De Filippi) 16.15 Resn. show: Amici 16.55 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.50 Igra: Money Drop 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Striscia la notizia - La voce dell'insolvenza (v. E. Iacchetti, E. Greg-gio) 21.10 Film: Il discorso del re (dram., VB, '10, i. C. Firth, H. Bonham Carter) 23.20 Film: La versione di Barney (kom.) O Italia 1 6.40 Risanke 8.45 Nan.: Una mamma per amica 10.35 Nan.: E.R. - Medici in prima linea 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 13.40 Simpsonovi 14.35 What's my destiny Dragon Ball 15.00 Risanka: Lupin 15.50 Nan.: White collar -Fascino criminale 16.45 Nan: Chuck 17.45 Nan.: La vita secondo Jim 18.10 Nan.: Life Bites 18.30 Dnevnik 19.20 Nan.: CSI - Scena del crimine 20.20 Champions League 23.00 Champions League - Speciale La 7 LA 7.00 7.50 Omnibus 7.30 Dnevnik 9.50 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 12.30 18.50 Rubrika: I menu di Benedetta 13.30 Dnevnik 14.05 Kronika 14.40 Nad.: Le strade di San Francisco 15.30 Nad.: McBride 17.10 Nan: Il Commissario Cordier 20.00 Dnevnik 20.30 Otto e mezzo 21.10 Talk show: Le invasioni barbariche 0.15 Omnibus notte ^ Tele 4 6.00 Aktualno: News Rassegna stampa 6.30 Il caffe 7.00 Tgr Buongiorno Italia 7.30 Tgr Buongiorno Regione 8.00 Aktualno: Agora 10.10 Dok.: La Storia siamo noi 11.00 Codice a barre 11.30 Buongiorno Elisir 12.00 Dnevnik 12.45 Aktulano: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: Lena, amore della mia vita 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik 16.00 Rubrika: Cose dell'altro Geo 17.40 Dok.: Geo & Geo 19.00 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Per ridere insieme con Stanlio e Ollio 20.35 Nan.: Un posto al sole 21.05 Chi l'ha visto? 23.15 Glob Porcellum u Rete 4 6.20 Rubrika: Media Shopping 6.50 Nan: T. J. Hooker 7.45 Nan: Miami Vice 8.40 Nan: Hunter 9.50 Nan.: Carabinieri 10.50 Aktualno: Ricette di famiglia 11.30 Dnevnik NAŠA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (10. marca 2013) Vodoravno: imenovalec, kolk, kategorija, Ibar, traparija, Moro, Apo, Osaka, Olin, dekan, kutin, M. I., no, Omsk, Limoges, Enej, krtače, Art, Ivan, mišica, A. R., tor, obi, iminenca, Alemani, Timotej, Loire, Tarev, tank, G. E., amarant, tranča, Roselli, Ant, in, Air, Alois, kajman, Irci, Rod, robot, S. S., osa, trak; na sliki: Ivan Tavčar. Slovenija 3 6.35 Primorska kronika 7.40 Aktualno 8.00 Poročila 8.10 Žarišče 8.25 Beseda volilcev 8.30 Poročila 8.55 Kronika 19.00 Dnevnik 19.55 21.55 Sporočamo 20.00 23.05 Aktualno 21.30 Žarišče 21.50 23.20 Kronika 23.30 Odmevi Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 „Me-ridiani" 15.30 Dok.: ZDA 16.00 Alpsko smučanje 17.30 Vsedanes - vzgoja in izobraževanje 18.00 Na obisku 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Dok. odd.: Campobasso 20.00 Slovenski magazin 20.30 Dok. odd.: City folk 21.00 Folkest 2011 22.15 Potopisi 22.45 Artevisione 23.15 Effe's Inferno Tv Primorka 8.35 10.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.0018.30 Naš čas 10.3013.00 Vi-deostrani 12.00 Vedeževanje z Magdaleno 17.30 Mozaik za gluhe in naglušne 19.30 21.30 Dnevnik in vremenske napovedi, Kultura... 20.00 Evropski večer Lojzeta Peterleta 22.00 Glasbeni večer, Dnevnik, Tv prodajno okno in Videostrani pop Pop TV 6.05 Risanke 7.30 Nad.: Biser 9.00 10.10, 11.35 Tv prodaja 9.15 17.50 Serija: Larina izbira 10.40 16.40 Nad.: Kot ukaže srce 12.05 Nabn.: Kaos 13.00 24 ur ob enih 14.00 Nan.: Naša mala klinika 14.45 Nan.: Ko listje pada 15.40 Nan.: Srčna strast 17.00 24UR popoldne 18.55 24UR - vreme 19.00 24UR - novice 20.00 Film: Ugrabitev (dram., ZDA, '07, i. R. Witherspoon, J. Gyllenhaal, M. Streep) 21.15 24UR zvečer 22.45 Nan.: Težki zločini 23.40 Nan.: Zdravnikova vest Kanal A 7.00 Deželni dnevnik 7.40 Dok.: Italia da scoprire 8.05 Dok.: Il portolano 8.30 Deželni dnevnik 13.00 Rubrika: Le ricette di Giorgia 13.20 Dnevnik 13.45 21.00 Rubrika: Qui studio a voi stadio 17.00 19.30, 20.30 Dnevnik 17.30 23.30 Trieste in diretta 20.00 Happy Hour 23.02 Nočni deželni dnevnik in vremenska napoved (t Slovenija 1 7.00 Dobro jutro 10.15 Nan.: Ribič Pepe 10.35 Odd.: Zlatko Zakladko 10.55 Dok. odd.: Slovenski vodni krog 11.20 Impro Tv 12.00 Dok. odd.: Moč bonitetnih agencij 13.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 13.30 Tednik (pon.) 14.25 Globus (pon.) 15.00 17.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 15.50 18.40 Risanke 15.55 Kviz: Male sive celice 16.45 Dobra ura 18.00 Inf-odrom 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.05 Film tedna: Habemus papam 22.00 Odmevi, sledijo poročila, šport in vremenska napoved 23.10 Dvanajst Jr Slovenija 2 7.00 Otroški program: OP! 8.00 Otroški infokanal 8.50 Infodrom 9.25 Alpsko smučanje - svetovni pokal: smuk (M), prenos 11.25 Alpsko smučanje - svetovni pokal: smuk (Ž), prenos 12.45 Dobra ura 14.45 Igralci brez maske 15.15 Dok. serija: To bo moj poklic 15.50 Evropski magazin 16.10 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski teki, sprint (M in Ž), prenos 18.00 O živalih in ljudeh 18.25 Na vrtu 19.00 0.10 Točka 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Športni izziv 20.30 Nadomestne volitve župana Maribora 2013 -soočenje kandidatov 22.00 Odd.: Bleščica 22.35 Film: Tengri, modrina neba 6.55 Risane serije 8.20 13.45 Nan.: Frasier 8.50 14.15 Nan.: Dokler naju smrt ne loči 9.20 Nan.: Igrače za velike 9.55 17.05 Nan.: Alarm za Kobro 11 10.55 Astro TV 12.25 Tv prodaja 12.55 18.55 Nan.: Številke 14.45 Film: Besna reka 16.30 Nan.: Igrače za velike 18.0019.45 Svet 20.00 Film: Črni predsednik 21.45 Film: Popolna resničnost 23.35 Film: Odsev RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 V novi dan; 10.00 Poročila; 10.10 V novi dan ; 11.00 Studio D; 11.15 Bruno Križman - Mednarodni utrinki; 12.00 Pregled dogodkov - Slobodan Va-lentinčič; 12.30 Moja, tvoja, naša knjižnica; 13.20 Iz domače zakladnice; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Izzivi časa; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Jasna Jurečič: Pasji dnevi - 4. nad.; 18.00 Glasbeni magazin; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 5.00 Jutro na RK; 5.50 Radijska kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 8.45 Radijska kronika; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10 Pregled prireditev; 9.30 Poročila; 10.00 Živalski blues; 10.30 Poročila; 11.00 Pesem in pol; 11.30 Poročila; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Na rešetu; 14.00 Aktualno; 14.30 Poročila; 15.30 DIO; 16.20 Prireditve danes; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Dnevnik; 20.00 Odprto za srečanja; 21.00 Koncertna prizorišča; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Indie ni Indija. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00-10.30 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.40, 12.15 Pesem Sreda, 13. marca Slovenija 1, ob 20.05 VREDNO OGLEDA Habemus papam: Imamo papeža Italija - Francija 2011 Režija: Nanni Moretti Igrajo: MichelPiccoli, Nanni Moretti, Renato Scarpa in Jerzy Stuhr O v teh dneh nadvse aktualnem Moretti-jevem filmu je že marsikdo rekel, da je rimskemu režiserju z zgodbo skoraj uspelo napovedati prihodnost oziroma sedanjost vatikanskega dogajanja. Zbor kardinalov namreč imenuje novega papeža. A kaj ko izbrani kardinal tik pred svojim prvim nastopom pred verniki doživi panični napad. Cerkev se znajde v neprijetnem položaju - milijon vernikov nestrpno pričakuje, da se bo novi papež pojavil na balkonu nad trgom in jih nagovoril. Komaj izvoljeni rimski škof pa meni, da ni kos zahtevni nalogi. K novemu papežu tako pripeljejo priznanega psihoanalitika. Zdi se, da tudi ta ne bo mogel pomagati, saj mora papež s svojo negotovostjo opraviti sam. V vlogi poglavarja rimskokatoliške cerkve v eksistencialni krizi blesti izredni Michel Piccoli. Ob zgodbi je jasno nakazano kako poteka konklava. Sistinsko kapelo, ki vidimo v filmu kot tudi vatikanski balkon pod katerim verniki pričakujejo papežev blagoslov pa so v celoti sestavili v studiosih Cinecitta. tedna; 9.00 Felici con coach; 9.35 Appun-tamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35 Anteprima classifica; 11.00, 18.00 Economia e dintorni; 11.35 Ora musica; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.30 Commento in studio; 13.33 Fegiz Files; 14.00, 23.00 Finestra sul Friuli Venezia Giulia; 14.35, 20.00 My radio; 15.00 La biblioteca di Babele; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 Pomeriggio ore quattro; 19.30 Večerni dnevnik; 21.00 Sconfinando; 22.00 Classicamente alternato a liricamente; 22.30 Sonoramente classici; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 7.40 Priimkova delavnica; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.00 Dnevni program; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 10.10 Intervju; 11.15 Storž - odd. za starejše; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Gymnasium; 21.05 Slovenskih 13; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.30 Info odd. v angl. in nem.; 22.40 Minute za šanson; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30 Vreme; 7.00 Kronika; 8.15 Express; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.55 Spored; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.30 Popevki tedna; 10.00 Avtomobilske prometne minute; 11.35 Obvestila; 12.00 Kje pa vas čevelj žu-li; 13.00 Danes do 13.00; 13.30 Napoved sporeda; 14.00 Kulturnice; 14.30 Obvestila; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.45 Odbita do bita; 17.10 Evropa osebno; 17.35 Novice in obvestila; 18.00 Cederama; 18.50 Napoved večernih sporedov; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 odprti termin; 21.00 Koncert; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Na piedestal. SLOVENIJA 3 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 00.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.20, 16.05 Napoved programa; 7.25 Glasbena jutra-njica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Literarna matineja; 11.45 Intermezzo; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kratka radijska igra; 13.20 Danes smo izbrali; 14.05 Arsov forum; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.10 Svet kulture; 16.30 Baletna glasba; 17.00 Glasbeni utrip; 18.00 Čas, prostor in glasba; 19.00 Literarni nokturno; 19.10 Medigra; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Arsov art atelje; 22.05 Arsov forum; 23.00 Jazz session; 23.55 Lirični utrinek (pon.). RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). /•'Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2013 220,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2013 220,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 1 4 Sreda' i3- marca 2013 APrimorski r dnevnik Skupna zmaga Vincenzu Nibaliju PESCARA - Vincenzo Nibali (Astana) je zmagovalec letošnje kolesarske dirke od Tirenskega do Jadranskega morja. Nibali je na 9,6-kilometr-skem kronometru osvojil 12. mesto, najboljši čas pa je postavil svetovni prvak v vožnji na čas, Nemec Martin (Omega Pharma-Quick Step). Kristijan Koren (Cannondale) je včerajšnjo etapo končal na 15. mestu. V skupnem seštevku je do druge skupne zmage na tej dirki prišel Nibali (na arhivskem posnetku ANSA), ki je bil najboljši tudi lani. Na 2. mestu je končal Britanec Chris Froome (Sky), tretji je bil Contador. NOGOMET - Milan brez četrtfinala lige prvakov Ulica dei Montecchi 6 E tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu E Tina Maze za mali smukaški globus LENZERHEIDE - Slovenska alpska smučarka Tina Maze (+0,31) je osvojila četrto mesto na včerajšnjem smukaškem treningu v švicarskem Lenzerheideju. Pred letošnjo nosilko velikega kristalnega globusa so se uvrstile Maria Hoefl-Riesch iz Nemčije, Tina Wei-rather (+0,18) iz Liechtensteina in Anna Fenninger (+0,31) iz Avstrije. Ženska smukaška tekma se bo danes začela ob 11.30. Ob 9.30 bodo na vrsti moški. » Remuntada« Barçe MILAN MICUSSI »Trener Allegri je zgrešil strategijo« Trener Milan Micussi je sinoči užival, čeprav navija za Milan: »Barcelona me je tako navdušila, da sem bil nazadnje vseeno vesel. Igrali so božansko. Postregli so s pravo nogometno lekcijo,« je Katalonce hvalil nekdanji trener Vesne in Krasa (pa tudi lovec na talente pri nekaterih italijanskih poklicnih klubih), ki si je po lepi tekmi privoščil kozarček dobrega chiantija. »Po taki predstavi je kozarček žlahtne kapljice prav prijal.« Niang je zadel vratnico. Če bi žoga zatresla mrežo ... Mogoče bi spremenilo potek srečanja. Tista pa je bila tudi edina resna Milanova priložnost. Premalo, da bi si rdeče-črni zaslužili napredovanje v četrtfina-le. Ključna akcija? Allegrijeve fante je presenetil hitri zadetek Messija v uvodnih minutah. Milanov trener je izbral tipično italijansko taktiko: branili so se z enajstimi igralci. Italijanske ekipe igrajo v evropskih pokalih s tako strategijo, ki ni zmagovalna. Mogoče ti enkrat uspe. Ko pa ima nasprotnik 70 odstotkov in več posesti žoge, potem je tudi normalno, da zmaga. Barcelona je bila fizično, tehnično in taktično boljša. Milan je poskusil reagirati tudi v drugem polčasu. Zgolj od 60. do 65. minute. Nato so se igralci Barcelone znova zbrali in jim zadali še smrtni udarec. Barcelona je uprizorila vrtoglavi ritem, visok pressing. Milan ni dihal. Bil je stalno pod pritiskom. Ni jim uspelo ustvariti napadalnih akcij. Razen Messija, kdo vas je še navdušil? Vrhunsko je igral tudi Inie-sta. Pa tudi vsi ostali. Barcelona ima izjemno homogeno ekipo. Pri Milanu pa? Konstant je igral zelo slabo. Ne bi vedel, komu bi dal najvišjo oceno. Nikomur. Še nekaj bi dodal. Prosim. Ligo prvakov spremljam od začetka šestdesetih let. Še nihče ni igral tako učinkovito kot zdajšnja Barcelona. Niti Sacchijev Milan. (jng) Lionel Messi je bil sinoči neustavljiv. V ozadju Milanov nogometaš Riccardo Montolivo ansa BARCELONA - V osrednjem obračunu je Barcelona po porazu z 0:2 na prvi tekmi tokrat doma s 4:0 premagala Milan. Nogometaši iz Katalonije so po začetnem sodnikovem žvižgu takoj začeli igrati svojo značilno igro, premoč na terenu pa so hitro kronali. V peti minuti sta na robu šest-najstmetrskega prostora kombinirala Lionel Messi in Xavi, slednji je žogo spravil do Argentinca, ki je s kakšnih 15 metrov zadel zgornji levi kot Christiana Abbiatija in poskrbel za navdušenje domačih privržencev. Gosti so do prvega strela prišli štiri minute po zadetku, ko je sprožil Stephan El Shaa-rawy. V 13. minuti je silovito streljal Andres Iniesta, Abbiati je odlično posredoval, na odbito žogo je stekel Messi, ki pa z glavo ni zadel. Štiri minute kasneje je poizkusil kape-tan Barce Xavi, nevaren strel je Milanov vratar odbil v kot. V 38. minuti je na sredini po napaki Javierja Mascherana, ki je v osrčju obrambe zamenjal Carlesa Puyola, do žoge prišel M'Baye Niang. Mladi napadalec je sam stekel proti Victorju Valdesu, ga že premagal, a je žoga zadela vratnico. Že v naslednji minuti pa je Messi poskrbel za novo navdušenje. Massimo Ambrosini je na sredini izgubil žogo, Iniesta jo je podal najboljšemu igralcu na svetu, ta pa jo je s kakšnih 17 metrov poslal mimo Abbiatija in izničil prednost Milana. V drugem polčasu je že v 55. minuti v polno zadel Villa. Tik pred zadnjim sodniškim žvižgom je Barca še enkrat zadela. Po hitrem protinapadu v 92. minuti se je med strelce vpisal še Jordi Alba in dokončno odločil potnika v četrtfinale. Galatasaray je na gostovanju v Nemčiji s 3:2 premagal Schalke in se s skupnim izidom 4:3 uvrstil v četrtfinale. Za Turke so zadeli Altintop, Yilmaz in Bulut, na Nemce pa Neustadter in Bastos. Danes bosta na sporedu še zadnji dve tekmi osmine finala. Bayern München bo na domači Allianz Areni branil prednost 3:1 proti Arsenalu, Porto, ki je prvo tekmo proti Malagi dobil z 1:0, pa čaka gostovanje v Španiji. Zmaga Stochu, globus Schlierenzauerju KUOPIO - Poljak Kamil Stoch je zmagovalec tekme smučarjev skakalcev v Kuopiu, kjer se je od Slovencev najvišje uvrstil Jurij Tepeš na osmem mestu. Stoch, vodilni po prvi seriji, je z veliko prednostjo premagal Japonca Daikija Ita na drugem in Nemca Severina Freunda na tretjem mestu. Avstrijski šampion Schlierenzauer pa si je s petim mestom že zagotovil zmago v skupnem seštevku svetovnega pokala štiri tekme pred koncem sezone. Finsko-norve-ška nordijska turneja se bo nadaljevala v petek, zaključila pa v nedeljo. Vendarle tudi Beno Udrih LJUBLJANA - Potem ko je ameriški časnik konec prejšnjega tedna poročal, da se je Beno odpovedal nastopu za izbrano vrsto, je eden najboljših slovenskih košarkarjev poklical selektorja Božidarja Maljkovica in mu potrdil, da je še vedno pripravljen nastopiti za Slovenijo na evropskem prvenstvu. Igor Simčič konzul Ruske federacije LJUBLJANA - Na pubudo Ministrstva za zunanje zadeve Ruske federacije in ob soglasju Ministrstva za zunanje zadeve RS je bil Igor Simčič imenovan za častnega konzula Ruske federacije v Sloveniji. Ob slavnostnem imenovanju na sedežu Veleposlaništva Ruske federacije v Republiki Sloveniji je Simčič poudaril, da je imenovanje tako osebno priznanje za njegovo dosedanje delo na področju krepitve odnosov med Evropsko unijo in Rusijo kot tudi priznanje Sloveniji kot strateški partnerici Rusije. TURNO SMUČANJE - Tadei Pivk na Sellaronda Skimarathon Prestižna zmaga Tadei Pivk (desno in prvi levo) z Denisom Brunodom sportdimontagna.it Turni smučar in gorski tekač Tadei Pivk iz Žabnic je letošnjo uspešno smučarsko sezono okronal še z enim uspehom, celo najlepšem v njegovi karieri. Tako nam je potrdil slovenski tekač, ki je v dvojici z Denisom Brunodom iz Doline Aoste zmagal Sellaronda skimarathon. Na nočnem tekmovanju (start je ob 18.00) morajo dvojice prismučati (vključno z vzponi in spusti) 42 kilometrov z 2700 metri višinske razlike, zaradi česar ga uvrščajo med najprestižnejša in najdaljša tekmovanja v Evropi, morda celo na svetu. V mednarodni konkurenci, med 504 dvojicami, sta Pivk in Brunod prečkala ciljno črto po 3 urah 18 minutah in 37 sekundah, skoraj tri minute pred drugouvščenima Filippom Beccarijem in Slovencem Nejcem Kuharjem. Turni smučarji so morali v dvojicah prismučati Sello Rondo krožno po smučarskih progah: z Arab-be so se preko prelaza Pordoi, Canazeia, prelaza Sella, Selve Gar- dene, Corvare, prelaza Campolongo spet spustili do Arabbe. Pivk je na tekmovanju že sodeloval, tokrat pa prvič zmagal. Letos je izbral partnerja, za katerega je vedel, da je dobro pripravljen: »Če pa sem bil prehiter, sem mu nekoliko pomagal, saj sem ga povlekel po vrvi, na katero sva bila privezana,« nam je povedal 31-let-nik (32 let bo dopolnil julija). Zaradi službenih obveznosti se na maraton ni posebej pripravljal, običajnemu večernemu treningu, ko se s smučmi povzpne po romarski poti do Višarij, je dodal le še daljše treninge, na katerih je premagoval višinsko razliko 1500 metrov. Ta konec tedna bo nastopil na slovenskem državnem prvenstvu, saj ima dvojno državljanstvo. V dvojici z najboljšim slovenskim turnim smučarjem Nejcem Kuharjem bosta za naslov državnih prvakov tekmovala na slovenskih gorah, in sicer z doline Krma do Kredarice in nazaj. (V.S.) ŠPORT Sreda, 13. marca 2013 15 PRIZNANJE TUDI ZA TEO UGRIN Združenje športnih novinarjev iz Furlanije Julijske krajine (USSI) »Marco Lucchetta« je včeraj v prostorih jadralnega kluba Triestina della Vela v Trstu podelilo nagrade Juventussi (foto SLOSPORT.ORG). Letos so jih prejeli 19-letna umetnostna kotalka-rica Silvia Stibilj (PAT), mladinska svetovna prvakinja solo dance na Novi Zelandiji, 16-letna kara-teistka Laura Boschin (Karate Club 2003 iz Gorice) in 17-letni furlanski kolesar Nadir Colledani. Posebno priznanje za uspešne športnike in uspešne dijake je prejela 15-letna slovenska gimnastičar-ka Tea Ugrin (mladinska evropska podprvakinja), ki nastopa za tržaški klub Artistica '81. LARA BETOCCHI USPEŠNA V MANIAGU V nizu dobrih rezultatov, na začetku leta je osvojila turnir under 14 v Cordenonsu, je obetavna slovenska teniška igralka Gaje Lara Betocchi (na arhivskem posnetku KROMA) minuli konec tedna zmagala na turnirju v Maniagu. Šlo je za pregledni turnir tako imenovanih »opazovanih« igralk, ki jih teniška zveza občasno vabi, da merijo moči med sabo. Betocchijeva, ki pripada kategoriji 4.1, je po vrsti premagala igralke Pic-cinato (4.3), Sturmigh (4.1) in Pahor (4.2). Na podobnem turnirju v začetku januarja se je v precej bolj močni konkurenci (premagala je tudi igralko kategorije 3.5) prebila do četrtfinala. Konec tega meseca bo nastopila še na tretjem tovrstnem turnirju v Trentu. NOGOMET - Rok Božič pred današnjo Krasovo tekmo D-lige v Sacileju »Zupan je garač« inm ¿iT TvS V ~—H. ! v (j ¿i* -■ - ■r.FrV . m ■ ■ ¿ ■ ■ ' ■ »Dve zaporedni zmagi. Zdi se mi kar neverjetno. To je pravo zdravilo. V ekipi smo bolj složni in bolj samozavestni,« je pred današnjim srečanjem v Sacileju povedal 28-le-tni zvezni igralec Krasa Izolan Rok Božič. Prej Sergej Alejnikov in Dragutin Ristič, zdaj Branko Zupan. Zakaj ste zdaj bolj učinkoviti? Končno smo se ujeli. Zupan nas dobro motivira in skuša od vsakega posameznika iztrgati najboljše. Očitno mu uspe. Je pravi garač. Ali je novi trener popolnoma spremenil režim treningov? Vnesel je kar nekaj sprememb, ampak postopoma. Več treniramo. Ob sredah dvakrat dnevno. Tisti, ki so igrali manj ob nedeljah, trenirajo tudi ob ponedeljkih. Včasih tudi ob sobotah zjutraj. Na vsako tekmo se pripravimo maksimalno. Tudi preko video analiz. Na igrišču delujete bolj organizirano. Na treningih veliko vadimo preko igre z žogo. To se pozna tudi na tekmah, saj imamo vse večjo posest žoge. Trener Zupan vztraja s kombinatoriko, ki jo že dobro obvladamo. Res je tudi, da so se končno dobro vključili novi nakupi. Giordano je dokazal, da je v tej ligi pravi nosilec igre. Pot do obstanka pa je še dolga. Dejansko nismo naredili še nič konkretnega, smo se le malo približali neposrednim tekmecem. Čaka nas še veliko dela, saj moramo osvojiti še veliko točk. Potrebujemo nekaj kontinuitete. V Sacileju ciljamo na novo zmago. Kras danes v Sacileju, tudi po www.primorski.eu Kras bo v današnjem 30. krogu gostoval v Sacileju. Domača ekipa, ki je v Rep-nu zmagala s 3:1, zaseda s 43 točkami zgornji del lestvice. Trener Zupan ne bo imel na razpolago le kaznovanega Saina. Gostitelji ne bodo računali na doprinos odličnega zveznega igralca Nicolettija. Tekma se bo začela ob 14.30. Od 14.30 boste lahko Kras spremljali »v živo« po našem spletu www.pri-morski.eu. Rok Božič bo mogoče danes v Sacileju igral v začetni postavi. Sodil bo Leonard Liguori iz Bergama. Srečanja neposrednih tekmecev za obstanek: Sambonifacese -Cerea, Giorgione -Union Quinto, Legnago - Este, San Paolo - Sanvitese kroma ODBOJKA - 1. ŽD Ekipam Zaleta dve zmagi, Val in Soča praznih rok V 1. ženski diviziji je Zalet rumene z 1:3 (20:25, 25:20, 18:25, 21:25) premagal drugouvrščeni Poggi in se mu na lestvici približal na eno točko. Smotlakove varovanke so postregle z zelo dobrim nastopom, dobro so ser-virale in branile in grešile manj od Poggija. Tekma je bila na visoki ravni. Zalet Alta Informatica je po pričakovanjih gladko premagal zadnjeuvrš-čeni Libertas 3:0 (25:16, 25:10, 25:11), v vnaprej odigrani tekmi 15. kroga pa so v gosteh premagale CUS s 3:2 (25:15, 22:25, 25:20, 20:25, 13:15). Spe-tičeva in soigralke so obakrat zasluženo zmagale, s tem da so v drugi tekmi proti zahtevnejšemu tekmecu zaigrale bolj nihajoče. Zalet Kmečka banka pa je nepričakovano izgubil tekmo proti neposrednemu tekmecu za obstanek, združeni ekipi Evs/Altura. Najmlajše zaletovke so naletele na črn dan in v približno eni uri igre izgubile 3:0 (25:20, 25:20, 25:14). Na Goriškem je Val 3:0 (25:12, 25:23, 25:19) izgubil proti četrtou-vrščenemu Turriacu, Soča Pizzeria Frnažar pa je 3:0 (25:15, 25:23, 25:18) klonila proti Torriani. Vrstni red TS: Triestina Volley 38, Poggi 31, Zalet rumene in Zalet Alta Informatica 30, Cus 25, S. Andrea 22, S. Sergio 18, Killjoy 15, Zalet Kmečka banka 14, Evs/Altura 11, Ricrea-tori 8, Libertas 7 (Killjoy, Cus, S. Sergio in Libertas s tekmo manj, Zalet A.I. s tekmo več). Vrstni red (GO): Moraro/Capriva 46, Azzurra 45, Mossa 38, Turriaco 33, Torriana 31, Val 24, Grado 20, Pieris 15, Lucinico 14, Soča Pizzeria Frnažar 4, Fincan-tieri 0 (Azzurra, Val, Turriaco, Mo-raro/Capriva s tekmo več). Kras pred in po Zupanu kot dan in noč Kras še ni dvignil bele zastave. Boj za obstanek v skupini C D-lige bo še zanimiv. Hočeš nočeš je nekdanji slovenski selektor državne reprezentance U21 Branko Zupan Krasu prinesel moštvu novega elana. Pravi strokovni pristop in profesionalno angažiranje sta dvignila kakovostni nivo repenske ekipe. Vidi se, da se človek (beri Zupan) spozna na nogomet, čeprav je bila zanj italijanska D-liga prava španska vas. Zupan, ki igra pri članski ekipi vlogo gasilca (na začetku sezone so ga pri Krasu angažirali kot koordinatorja mladinskega sektorja), je uvedel nov način dela in dodatne treninge. Kneževič in soigralci več trenirajo, posledično tudi več tečejo na tekmah. Povrh tega (končno) delujejo kot homogena in bolje organizirana ekipa. Kras je v nedeljo prvič zapustil predzadnje mesto na lestvici. Prehitel je Sanvitese, ki je rdeče-bele prehitel pred par meseci (začetek novembra). Mogoče res še ni prepozno. Pred dvema sezonama je trener Davide Pellegrini zamenjal Marina Kraglja 16. februarja. Letos pa je Zupan z razliko od Pellegrinija prevzel v roke Krasovo klop z dobrim mesecem »prednosti«. Pustimo se presenetiti. (jng) 12 točk je Kras osvojil odkar je Branko Zupan prevzel trenersko palico rdeče-belih. Dragutina Ristica je zamenjal 7. januarja, po domačem porazu proti Tamaiu. Kako do konca? Do konca prvenstva D-lige je še 9 krogov. Na razpolago je še 27 točk. Za igranje dodatnih tekem za obstanek (play-out) bi moral Kras osvojiti vsaj polovični izkupiček. Kras mora do konca sezone igrati še proti ekipam: Sacilese (danes), Delta Porto Tolle (v nedeljo v Repnu), Legnago, Montebelluna (v mastnem tisku domače tekme), Trissino, Pordenone, San Paolo Padova, Sambonifacese, SandonaJesolo. Redni del sezone se bo končal 5. maja. AL. SMUČANJE Tržaško prvenstvo bo 24. marca Tržaško prvenstvo v alpskem smučanju bo v nedeljo, 24. marca na Trbižu. Tako je včeraj sporočil tržaški smučarski Sci CAI XXX Ottobre, letošnji organizator prvenstva. Prejšnjo nedeljo je tekmovanje odpadlo zaradi slabega vremena. Sedem najmlajših na državno fazo Sedem najmlajših tekmovalcev, sedem članov SK Devin in član ŠD Mladina, je na podlagi rezultatov letošnjih uradnih tekem FISI pridobilo pravico za nastop na prvi izvedbi državnega prvenstva za miške (letniki 2001 in 2002) Criterium Nazionale Cuc-cioli, ki bo v Cortini d'Ampezzo 6. in 7. aprila. Na državno fazo se je uvrstilo najboljših 16 smučark ter najboljših 10 smučarjev kategorij miški 1 in miški 2. Pravico do nastopa so dobili miške 1: Sara Petrič (Devin, 9.), miške 2: Sara Craievich (3.), Petra Udovič (5.), Gaia Ruzzier (11.), Veronika Bordon (12., vse Devin); miški 2: Mattia Del Latte (Mladina, 9.), rezerva Nicholas Ciacchi (Devin, 12.). ŠZ Soča gostilo več kot 160 otrok Sovodenjska telovadnica je bila v nedeljo prizorišče turnirja za najmlajše odbojkarje, ki ga je ŠZ Soča organiziralo že dvanajstič zapored. V popoldanskih urah se je zvrstili turnirji mikrovolleya, mi-nivolleya in U12, na katerih je nastopilo več kot 160 otrok 11 društev. Poleg članov Soče sta se turnirja udeležili še mali odbojkarji Vala, ki trenirajo v Štandre-žu in Doberdobu, in Sokola ter druge ekipe z Goriškega. Turnir je odlično uspel, tudi po zaslugi finančne pomoči Fundacije Cassa di Risparmio di Gori-zia, ki podpira delovanje na mladinskem področju. Soča: Adrian Černic, Andrej Cotič, Martina Gruden, Arianna Brasca, Emma Bigaj, Zala Flos-berger, Nikolaj Černic, Peter Persolja, Julija in Tomaž Cotič, Jasmin Petruz, Sara Piva, Ana Battistel, Liza Paulin. Trenerji: Štefan, Marko in Matija Cotič ter Rok Černe. Val: Jana Lavrencic, Mila Clapiz, Catherine De Lorenzo, Neja Volčič, Nina Tomsič, Giulia Calliga-ris, Denis, Jasna In Simon Tomsič, Gregor Makuc, Dejan Radetič, Andreja Bensa, Erica Spagnul, Ani-sja Volčič, Jana Juren, Jan Feri, Sandi Lakovič, Ric-cardo De Luca. Treneji: Samuel Brajnik, Sebastjan Va-lentinčič, Rok Magajne, Matej Juren, Gaja Braini in Robert Bensa. 1 6 Sreda, 13. marca 2013 VREME, SVET / VREMENSKA SLIKA Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. Na vreme pri nas bo v sredo vplivala hladna atlantska fronta. V naslednjih dneh bo nad Jadranom nastalo območje nizkega zračnega tlaka, kar bo pripomoglo k dotoku hladnejšega zraka s severa v višinah, s severovzhoda v prizemnih plasteh. Po vsej deželi bo prevladovalo oblačno vreme s padavinami, ki bodo v glavnem obilne. Vmes bodo tudi nevihte, ki bodo verjetnejše v nižinskem pasu in ob morju. V hribih bo snežilo nad okoli 800 m. Ob morju bo pihal zmeren jugo; v noči na četrtek pa bo zapihala burja. Oblačno bo, občasno bo deževalo. Ob morju bo pihal jugo, zvečer pa bo v vzhodni Sloveniji začel pihati severovzhodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 1 do 6, na Primorskem okoli 8, najvišje dnevne od 4 do 9, na Primorskem okoli 12 stopinj C. Na vseh območjih bo pretežno oblačno in nestanovitno vreme. Deževalo bo, vmes bodo tudi plohe. Padavine bodo lahko obilne, nad okoli 800m bo snežilo. Ob morju in po nižinah bodo sicer možne občasne delne razjasnitve. Po vsej deželi bo prevladovalo oblačno in deževno vreme, predvsem v nižinskem pasu in ob morju, zlasti zjutraj. V hribih bo zmerno snežilo nad okoli 500 m. Od popoldneva bodo padavine ponehale in se bo postopoma jasnilo. Peres v Strasbourgu hvalil Evropsko unijo Iran namerava tožiti producente filma Misija Argo STRASBOURG - Evropske poslance je včeraj nagovoril izraelski predsednik Šimon Peres. Poudaril je, da je sedaj pravi čas za obnovo bližnjevzhodnih mirovnih pogajanj in izrazil prepričanje, da je mir mogoče doseči hitro. Ostro je kritiziral Iran in libanonsko gibanje Hezbolah ter pozval k posredovanju Arabske lige v Siriji. Za Evropo je imel le dobre besede. Dvorana v Strasbourgu je bila polna, kot že dolgo ne. Poslanci so z zanimanjem prisluhnili zgodovinskemu, prvemu govoru izraelskega predsednika v Evropskem parlamentu v skoraj treh desetletjih in ga na koncu nagradili z glasnim aplavzom. Peres jim ni ostal dolžan. Evropa po njegovem "gradi boljši svet" in si je zaslužila Nobelovo nagrado za mir. VREME - Obilne snežne padavine v velikem delu Evrope Zima vztraja BRUSELJ - V Bretanji in Normandiji na severozahodu Francije je bilo včeraj zaradi snega brez elektrike več kot 80.000 gospodinjstev, več kot 2000 ljudi pa je čez noč ostalo ujetih v svojih avtomobilih. Promet je bil otežen tudi na območju Pariza. O snegu poročajo tudi iz Velike Britanije, Belgije in Nemčije. Meteorološka služba je razglasila oranžni alarm v 26 departmajih na severu in zahodu Francije zaradi neobičajno obilnih snežnih padavin za to obdobje. Vremenoslovci napovedujejo, da bo snežilo do danes zjutraj. Najhuje je v departmaju Manche, kjer je do včeraj zapadlo med 50 in 60 centimetrov snega. Tam je v noči na torek na cesti med Valognesom in Cher- bourgom obtičalo več sto vozil. V okoliških krajih so odprli dvorane in telovadnice, kjer so sprejeli voznike, ki jih je presenetil sneg. O težavah v železniškem prometu poročajo tudi z območja Pariza, kjer vlaki vsak dan prepeljejo sedem milijonov potnikov. Promet primestnih vlakov je bil včeraj otežen v celotni regiji in na vseh linijah, zato francoske železnice svetujejo potnikom, naj ne potujejo v Pariz, če ni nujno. Zaradi poledice in številnih prometnih nesreč je bil upočasnjen tudi cestni promet. Na pariških letališčih Rois-sy in Orly so odpovedali četrtino poletov. Od ponedeljka sneži tudi v Belgiji, kjer se je včeraj na glavnih cestah nabralo za 1600 kilometrov zastojev namesto Promet je bil otežen tudi na območju Pariza ansa običajnih 200. Otežen je bil tudi železniški in avtobusni promet. Vlaki Thalys med Parizom in Brusljem so imeli precejšnje zamude. Sneg povzroča težave tudi v Angliji. Na številnih avtocestah so nastali več-kilometrski zastoji, več tisoč voznikov je za več ur obtičalo na cestah, poroča BBC. Sneg in led ovirata promet tudi v osrednjem delu Nemčije. Zaradi obilnega sneženja so včeraj pozno dopoldne za več ur zaprli letališče v Frankfurtu. Poleg močnega sneženja so težave povzročali tudi snežni zameti, so sporočili s frankfurtskega letališča, ki je za londonskim Heathrowom in pariškim Charle-som de Gaullom tretje največje letališče v Evropi. (STA) TEHERAN - Nezadovoljstvo Irana nad filmom Misija Argo, ki prikazuje spektakularno reševanje ameriških talcev v Iranu leta 1980, ne pojenja. Teheran je v ponedeljek namreč sporočil, da namerava tožiti producente filma, Granta Heslova, Be-na Afflecka in Georgea Clooneyja. Teheran je doslej film, ki je dobil številne filmske nagrade, med drugim oskarja, kritiziral kot politično motiviranega in ga označil za film, ki potvarja zgodovino. Njegov uspeh pa naj bi bil povezan s protirain-skimi trendi na Zahodu. Prav tako je Iran napovedal, da bo posnel svojo različico filma Misija Argo. Nasa: Na Marsu so obstajali pogoji za življenje WASHINGTON - Raziskovalci ameriške vesoljske agencije Nasa so včeraj potrdili, da je raziskovalni robot Radovednost (Curiosity) v kamninah, ki jih je pre-iskal, odkril vodik, ogljik in kisik, kar so osnovni elementi, ki so potrebni za podporo življenja, kot ga poznamo. "Ključno vprašanje te misije je, ali je Mars lahko omogočal okolje, primerno za življenje. Zdaj vemo, da je odgovor da," je včeraj objavil Michael Meyer, ki je glavni Nasin strokovnjak v programu za raziskovanje Marsa. Rover Radovednost je z desetimi znanstvenimi instrumenti najbolj napreden robot, ki jih je človeštvo poslalo na kak drug planet. Preučil naj bi sestavo tal Rdečega planeta in našel tudi fizične dokaze, ali je na Marsu kdaj obstajalo življenje. V vzorcu, ki ga je izvrtal iz sedimentarne kamnine, je odkril glinene minerale, sulfatne minerale in druge kemične spojine. Glede na analizo teh spojin so znanstveniki odkrili, da je voda, ki je pomagala oblikovati to kamnino, imela relativno nevtralen pH. Okolje torej ni bilo ekstremno slano, preveč kislo ali oksidacijsko. "Našli smo okolje, primerno za življenje, in verjetno bi lahko, če bi bili tam, to vodo tudi pili," je opisal John Grotzinger iz Kalifornijskega tehnološkega instituta (CIT), ki sodeluje pri projektu Curiosity. Okolje na Marsu bi tako zagotovo lahko omogočalo življenje mikrobov. 'Vsi smo zelo navdušeni," je še dodal Grotzniger. Prebivalci Falklandov želijo ostati pod Veliko Britanijo LONDON - Prebivalci Falklandskih otokov so na referendumu z veliko večino podprli, da otočje ostane pod Veliko Britanijo. Referenduma v nedeljo in ponedeljek se je udeležilo 92 odstotkov od 1672 volilnih upravičencev, od tega jih je 98,8 odstotka glasovalo za to, da otočje ostane britansko prekomorsko ozemlje. Le trije glasovi so bili proti. Falklandski otoki so že desetletja jabolko spora med Veliko Britanijo in Argentino, kjer jih imenujejo Malvini. Falklandska vlada je referendum napovedala junija lani. Britanci so odločitev takrat pozdravili in sporočili, da bodo spoštovali vsako odločitev prebivalcev tega otočja v južnem Atlantiku. Argentina referenduma ne priznava. "To dejanje nima nobene pravne vrednosti, Združeni narodi ga niso sklicali niti nadzorovali," je komentirala argentinska veleposlanica v Londonu Alicia Castro. Britanski premier David Cameron je Buenos Aires pozval, naj spoštuje željo prebivalcev Falklandov. "Morajo upoštevati ta rezultat. Prebivalci Falklandov se ne bi mogli izreči jasneje. Hočejo ostati britanski in to stališče bi morali spoštovati vsi, vključno z Argentino," je poudaril Cameron. Falklandski otoki, ki imajo okoli 3000 prebivalcev, so od leta 1833 pod britansko upravo, a jih Argentina zahteva zase, češ da je pravico do njih "podedovala" od Španije. Tedanji argentinski diktator Leopoldo Galtieri je 2. aprila 1982 odredil invazijo in zavzetje Falklandov, takratna britanska premierka Margaret Thatcher pa je odgovorila z vojsko. Vojna, ki je sprožila največjo britansko zračno in pomorsko bitko po drugi svetovni vojni, je bila kratka, a krvava. Na obeh straneh je terjala okoli 900 življenj. Spopad se je 14. junija 1982 končal z argentinskim porazom. Zahteve tako Velike Britanije kot Argentine po tem atlantskem otočju so se znova močneje okrepile leta 2010, ko so na Falklandih odkrili nahajališča nafte in zemeljskega plina. Napetosti so se tako pojavile predvsem zaradi britanskih naftnih vrtin pred obalo Falklandskih otokov. (STA)