Razne vesti. 95
Razne vesti.
v Ljubljani, dne 15. marca 1914.
--(Kronika društva ..Pravnik"). Na željo več odličnih članov se sklene, da se slavnostna skupščina ob društveni pelindvajsetletnici ne priredi začetkom maja, marveč začetkom junija t. 1.. to pa zlasti vsled tega, ker slavnostne številke „Slov. Pravnika" ne bi bilo mogoče v tem času pripraviti tako. kakor to zahteva ugled društva; s tem je tudi podaljšan termin za vpo-šiljatev prispevkov za slavnostno številko do 1. maja t. 1. — Do vseh slovenskih ljubljanskih pravnikov, ki večinoma niso društveni člaMi. namreč le naročniki društvenega glasila, se obrne slavnostni odsek z ozirom na potrebno udeležbo ob slavnostni skupščini s posebno okrožnico in vabilom na pristop. — Radi ureditve dr. Volčičeve knjižnice je odbor odposlal v Rudolfovo gosp. odv. kand. dr. Riko Fuchsa, ki je po sodelovanju in nasvetih društvenega poverjenika sod. svet. Toporiša in sod. svet. dr. Krauta sporočil odboru načrt, po katerem bi bila zadeva z dr. Volčičevo knjižnico konečno urediti. — Pripravljalna odbora za ustanovitev podružnic sta se konstituirala vGorici in Rudolfovem; isto se zgodi v Mariboru, kakor hitro so rešene formalnosti radi prijav za ustanovitev podružnic pri pristojnih oblastvih.
— (Osebne vesti.) Imenovani so: magistratni svetnik dr. IVlilju-tin Zarnik za magistralnega ravnatelja pri mestnem magistratu v Ljubljani; sodnik dr. Anton Novak za okrajnega sodnika in sodnega predstojnika v Korminu; pravna praktikanta Jožef Ščuka in dr. Dionis Maraž za avskultanta v okrožju višjega deželnega sodišča v Trstu; absolvirani pravnik Mirko Dežela za pravnega praktikanta v okrožju višjega deželnega sodišča v Gradcu. Odvetnik dr. Ignacij Malnerič je otvoril pisarno v Novem mestu. Preseli se odvetnik dr. Pavel Valja-vec z Dunaja v Postojno.
- (Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani) je obvestila naše društvo o naslednjem dopisu trgovske in obrtniške zbornice v Zagrebu:
,Iz trgovskih in pravnih krogov na Avstrijskem in Ogrskem se čujejo cesto pritožbe, da morejo vnanji upniki svoje terjatve pri dolžnikih na Hrvaškem le težko uveljaviti. To v nekem oziru na dejstvih temelječe zlo pa ne izhaja samo iz vsekako zastarelega hrvaškega pravdnega postopanja, čigar skorajšnje moderniziranje se tudi ta zbornica vneto prizadeva doseči, temveč mnogo bolj iz tega, ker vnanji Interesenti ne poznajo pravnih razmer na Hrvaškem. Prikladen pripomoček za orientiranje o pravni pomoči v kraljevini Hrvaški in Slavoniji, avtonomni v justičnih zadevah, nudi nedavno na Dunaju izšlo delo odvetnika dr. Lavoslava Schicka v Zagrebu: „Die Eintreibung von Aussenstanden in Kroatien. EIn Beitrag zur internationalen Rechtshilfe'. To delo more po sodbi strokovnega časopisja, kakor tudi po tukajšnjem mnenju mnogo koristiti tujim trgovcem in industrialcem in njih odvetnikom.'
96 Razne vesti.
To knjigo, ki je izšla v založbi Moritz Perles na Dunaju in velja 2 K, smo že ocenili v št. 12 SI. P. za leto 1913. Opozarjamo tu prilično na zadevni spis v Gerichtshalle 1914 št. 2 in obljubljeno podrobno oceno v istem listu.
— (V .Vedi'), tem izborno urejevanem goriškem „dvomesečniku za znanost in kulturo', ki je v prvih svojih treh letnikih objavil že marsikak lep sestavek iz državno-pravne in narodno-gospodarske vede, je pričel zagrebški slovenski docent g. dr. Bogumil Vošnjak priobčevati svoje velczanimive .Študije k problemu jugoslovanske narodne mislil', v katerih hoče predvsem .iztakniti mejo med oblastjo države in naroda" ter .naglašati samo z obzirom na Slovence in druge Jugoslovane, kako napačna so ona naziranja, ki trdijo, da brez politične združitve ni skupnega kulturnega življenja". V prvi študiji (št. 6 iz 1. 1913) obravnava pisatelj .Občne probleme naroda" in sicer 1. ,0 državi in narodu" ter 11. .Teorija naroda". V tem zadnjem oddelku se bavi pisatelj pretežno z Qumplowiczevo in Ratzenhoferjevo narodnostno teorijo. O tem predmetu, zlasti z ozirom na Slovence, iz znanstvenega stališča še ni nihče pri nas pisal. Marljivi gospod pisatelj naj bi te mnogo, mnogo obetajoče študije v IV. letniku gotovo nadaljeval. — Ista .Vedina' številka (6) donaša tudi hrvaško pisani članek zagrebškega vseučilišnega profesorja dr. Ernesta Milerja! .Glavne škole u kriminalnoj znanosti.' (1, Kratak razvitak kriminalnog prava. — H. Razne kriminalne škole. — 111. Pogled u bodučnost.) O tem predmetu je objavil naš list že 1. 1901 študijo: .Nove kriminalistične šole".        —o—
— (Kolkovanje predlogov na položitev razodetne prisege). Upravno sodišče je spoznalo z odločbo z dne 1. decembra 1913 št. 11.464 — sklicujoč se na pravni nazor treh drugih že preje izdanih enakih odločb, da predloga na položitev razodetne prisege ni kolekovati z ediktalno pristojbino 2 K, rnarveč le z navadno pristojbino 1 K. Redovna rešitev takega predloga ne zahteva, da se na vsak način izda edikt; glasom § 71. izv. reda razločevati je edikte kot slovesno obliko razglašanja od drugih javnih razglasil. Slučaj edikta v tem zmislu je podan v §§ 145. odst. 3, 169 in 272, 205 in 242 odst. 2 izv. reda, med tem ko je prištevati med druga javna razglasila slučaje §§ 25. odst. 3, 48, 95, 183 odst. 3, 199 odst. 1 in 209 izv. reda.
-(.Almanah čeških pravnikov".) V proslavo osemdesetletnice ekselence ministra dr. Ant. viteza Ran de in v spomin petdesetletnice ,Prav-nicke Jednoty" izide v kratkem drugi del navedenega almanaha, ki bo obsegal životopise, zlasti pravnikov pisateljev starejše dobe, ob jednem pa tudi prinesel potrebna dopolnila prvega dela.
„Slovenski pravnik" izhaja 15. dne vsakega meseca in ga dobivajo člani društva „Pravnika" brezplačno; nečlanom pa velja za vse leto 10 K, za pol
leta 5 K.
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 24 oz. 22.