veretjoMjopsdn,
Izhaja vsaki četrtek* 3b 8. uii popoldne Rokopisi sc nc vra-Sa jo. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Cena listu znaša za cflo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni. li manj premožne z a celo leto 3 krone, za pol leta K 160. Za Nemčijo jo cena listu 5 K. za druge deiele izven Avstnje 5 kron.
Rokopise sprejema »Narodna Tiskarna« v Gorici, ulica Vet-lurini štev. 9.
Naročnino in naznanila sprejema upiavniStvo v Gorici, SemcniSka ul. št. IG.
XX. letnik.
Posamezne Številke se prodajajo v tokakarnali v Gospodka ul. 9, v ulici Silvio Pelllco, v ul. Ponte Nuovo 9, v Kapucinski ulici 1, v Semeniški ul. 12, v prodajalni »Kat. tiskov, društva« Se-meniška 10, v Šolski ulici. Nunsk' ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnem vrtu, po 8 v Oglasi in poslanice se računajo po petit vrstah in sicer: če se tiska enkrat 14 v, dvakrat 12 v, trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi.
V Gorici, 10. oktobra 1912.	41.	Številka.
Ena misel o-Jugoslaviii.
(Objavljamo kot mnenje našega dopisnika.)
Vprašanje o Jugoslaviji je stopilo v ospredje. Kar čez noč je oživilo veliko dejstvo, da biva od Adrijanskega d.) Črnega morja pravzaprav en narod Slovenci, Hrvatje. Srbi, Bulgari. Makedonci, ki govore en jezik.
Ko bi imeli toliko pametnih mož, kolikor je bilo v teh dneh v liberalnih jugoslovanskih časopisih praznih besed — ali pri »Edinosti« s o I z. bi bilo jugoslovansko vprašanje kmalu rešeno. Tako pa je po mnenju pisca teli vrstic liberalna politika glede .lugoslovenije jalova. Jugoslovani hodijo le v žrjavico po kostanj za druge.
Kako sodimo o Jugoslaviji? Da bi se združili vsi Jugoslovani v eno politično s a m o s t o j n o državo, kakor s i-njarijo nekateri, je popolnoma izključeno. Bodimo trezni in ne zgubljajmo o tem besed. Tudi drugo vprašanje, kako politično združiti Jugoslovane potom trijalizma pod habsburškim žezlom, je zelo težavno. To je za nas prelep ideal. po katerem hrepenimo. Le z največjo težavo pa bi se dal ta ideal v polnem obsegu vresničiti. Kdo si more le misliti. da bodo kdaj celovški, mariborski,-tržaški Slovenci itd. politično združeni v jugoslovanskem kraljestvu?! Koliko težav bi bilo'treba tu premagati?!
Vprašanje je. kaj naj storimo Slovenci, da bolje koristimo jugoslovanski ideji? Katera pot je bolja: Ali pot visoke politike ali pot praktične politike potom gospodarskega in kulturnega dela? Očividno poslednja! To pot hodi S. L. S. Delati moramo pred vsem na to. da vstvarimo združeno Jugoslavijo na gospodarskem in kulturnem polju. IH imamo odprto polje. Apostoli — dvanajsteri ribiči so s k u 11 n r n i ni d c-I o m premagali diplomacijo celega sveta, premenili vso politiko in združili krščanske narode.
Misel pisca teh v stic je, da ne razburjajmo diplomato' , ampak rajši delajmo na gospodarskem in kulturnem polju: To polje je še povsem neobdelano. Kak stik imamo "ovenci v kulturnem in gospodarske! . oziru s Hrvati. Srbi, Bulgari in Makedonci? Kdo pozna njih kulturno in gospodarsko delovanje? Kdaj smo se za to vsestranski zanimali? In vendar so naši bratje po krvi in po jeziku! V tem st moramo najprej poboljšati.
Po našem mnenju je tiho delovanje fApostoIstva sv. Cirila in Metoda«, ki vzdržuje katoliške misijone v Bulgariji in Maccdoniji. več doseglo za Jugoslavijo ko vse visokoleteče fraze naših liberalnih časopisov; naš »Šolski Dom., naše slovenske šole v ’rrstu in drugod ob mejah so več storil, za moč in okrepitev Jugoslavije, ko ”.sa visoka politika in rešitev kolo s k e g a v p r a-š a n j a v slovenskih d zelah bi bila boli
odločilna ko vsaka politična zmaga. 11: gospodje, je dela za cela stoletja!
Ali naj opustimo politiko? Ne! S politiko se moramo sicer baviti, toda s praktično politiko, /. gospodarskim in kulturnim delom! Kam vede pustolovska politika, kaže dovolj jasno Hrvat-ska. Naša naloga bodi. da stremimo po složni in edine Jugoslaviji v gospodarskem in kulturnem pogledu. Vstvarimo kulturno edin narod od Adrijanskega do Črnega morja! V tem je podlaga za rešitev jugoslovanskega vprašanja.
Razna vprašanja.
Kamor pogledamo, povsod najdemo vprašanja in sicer nerešena. Ne. kakor da bi ne imeli odgovorov, teh je še preveč, ali to je križ, da kljub vsem modrijanom, kljub vsem odgovorom vendarle ostanemo ravno tam, kakor, če bi nobenega odgovora nc bilo, izkušnja namreč uči. da niso vsi odgovori vredni počenega groša.
Katera d r ž a v n a oblik a bi bi la najbolja? Hiti pravijo, da samovlada (monarhija), torej cesarstvo, kraljestvo, kneževina po velikosti, drugi pravijo tudi samovlada, ali ublažena z ustavo, da ima tudi ljudstvo po svojih poslancih besedo pri zakonodaji, tretji se pa vedno puntajo in bi hoteli vse samovlade spremeniti v Ijudovlade (republike), kjer bi ljudstvo samo ukazovalo in si predsednika volilo, kakor župana, a vsem tudi ljudovlada ni dovclj svobodomiselna in še v teh najdemo, da pokajo bombe in bi sploh nekateri hoteli, da bi prav nikake vlade ne bilo. Kedo ima prav? Vse so že preskušali. V starejih časih so bile samovlade, prave zadovoljnosti ni bilo samovlade so ali ublažili z ustavo, toda miru in sreče le še ni drugod so vladarje kar s puntom odstranili in vpeljali ljudovlado, a pogostoma se praskajo, prišli so iz dežja pod kap in vprašanje ostane nerešeno, kaj je bolje eno, ali drugo.
Posebno straši dandanes s o c i j alti o vprašanje. Kako vrediti. da bi vsak imel svoj kos kruha. Eni so bogati, drugi siromaki zdravnikov je dovelj, ki predlagajo in ponujajo svoje predloge, eni kar naravnost socializem, drugi, bolj zmerni bi vsled modrih postav hoteli zabraniti preveliko nabiranje bogastva pri enih in obubožanje drugih toda gotov sem, da ne doživimo modrijana, ki bi dal odgovor na to vprašanje, odgovor, ki bi res zadevo rešil.
Imamo tudi žensko .vprašanje.
I urki pravijo še vedno, da ženska nima niti duše ne. da je le tako nekaka živa-lica. katerih si nakupi za kratek čas. kolikor mu denarnica pripusti. Pri nas so že na boljem, dušo imajo in tudi po večem vse pravice, k>kor moški. Na Angleškem, tam pa zahtevajo / vso silo, razbijajo šipe. tepejo se s policijo, da bi dobile čisto vse pravice, kakor mož-
je. biti hočejo tudi poslanice, županice in sploh čisto vse, kar lehko moški postane. Vendar, kakor so nekatere hude, da bi postale tudi vojaki zato se p;; nikjer ne potegujejo, dasi bi moški pred marsikatero gotovo bežali. Toda in tu in tam in na Turškem in pri nas in na Angleškem, tudi. ako bi vse dosegle, kar iščejo, vendar vem, da bi bili prepiri doma še vedno in potem ravno tako. kakor dosedaj.
N a r o d n o vprašanje tudi straši. Rešuje ga mnog, rešil ga ni še nihče v splošno zadovoljnost. Kar bi bilo enemu prav. je pa drugemu /operno, vsem ni mogoče ustreči!
Ako bi čitali kje. da je vstal učenjak, snisal knjigo, modro, učeno, v kateri so rešena vsa omenjena in še druga vpra-. sanja in sicer tako, da res vsem ustreže, da prinaša njegova rešitev v s e m srečo, nobenemu krivice rešeno bi bilo vprašanje glede oblike države, socialno, žensko, narodno, šolsko itd ako bi se skazalo, da je resnično \ splošno zadovoljnost razrešil vse te vozle oh! to’bi bilo pisanja, slavospevov, samo o tem bi se govorilo, pisalo, slavnosti bi mu prirejali in kapitalisti in socialisti, moški in ženske, Slovenci in Nemci, dotični bi pač postal na enkrat najslavniši mož celega sveta, dobil bi nagrado za pomirjevanje (No-bel-ova se mi zdi, da se imenuje) v Parizu bi ga takoj postavili med »neumr-joča« vseh slavnosti si uiti predstavljati ne moremo.
In vendar saj imamo že rešitev v s e h t e h v p r a š a u j! Tako rešitev, ki bi vsem koristila, v s e i s t o-časno osrečila, nikomur ne dela nikake krivice, vsem bi prinesla vse pravice in svet išče in išče rešitve modernih zagonetk, noče pa videti krščanstva. ki je vsa sedanja in še tudi bodoča vprašanja popolnoma rešilo.
Brez krščanstva postane samovlada — krutost, ljudovlada zatiranje manjšine. Socijalno življenje bi bil in je večen boj. vsa vprašanja provzročajo prepire, sovraštva, preganjanje ako je pa s krščanstvom prepojena, postane vsaka drž a v u a oblika d o b r a in srečonosna. Krščansk samovladar bo skrbel za svoje ljudstvo, krščanski poslanci, ali predsednik Ijudovlade in tudi. ako bi res nobene vlade ne bilo. pa Iv vsi ljudje krščansko živeli /a vse bi bilo prav!
Naj le bo kapital, če tudi ves samo v nekaterih rokah, ako so te roke krščanske. za vse ljudi bo izvrstno preskrbljeno celo sužnost ne bo ve' strašna, niti neprijetna ne. ako je gospodar krščanski človek, poln ljubezni do bližnjega. In možem in ženam bi se dobro godilo, ako bi \ si bili vestni kri-stijani in narodi, ki so ali v večini, ali v manjšini, nihče bi se ne mogel nad krivico pritoževati, ker bi je nihče nc delal.
Krščanstvo ima kaka pulila glava /.a »premagano stališče«. Brez krščanske misli ni rešitve nobenega naših modernih, perečih vprašanj - krščanstvo saino jih pa reši vse h kratu v splošno zadovoljnost. Kedor hoče koristiti sebi in drugim, na noge, dopovejmo svetu, pokažimo, kje je rešitev in na delo vsak. kjer in kolikor more, da se bo svet zopet pokristijanil!
Slomškova slavnost v Mirnu.
AAinnlo nedeljo je bila v Mirnu velika S I o tu š kova sl a vnos t. katere se je udeležilo veliko število ljudi iz Mirna in iz bližnje in daljne okolice. Po-poludne po blagoslovu so »Orli« telovadili, svirala je »orlovska« godba iz Šmarij, nakar se je ljudstvo vsled slabega vremena zbralo v dvorani »Društvenega Doma«, kjer so se vrstili razni govori. Oovoril je tudi državni poslanec prebl. g. Jos. E o n potem, ko je domači župnik preč. g. Ivan Rojec pozdravil navzočo množico in izrazil svoje veselje, da je prišel tudi poslanec Fon med svoje volilce, ter rekel, da si poslanci pridobe pri ljudstvu zaupanje, ako gredo med nje.
Poslanec E o n je rekel, da je rad prišel v Miren in da je svojim volilcent vedno na razpolago. Sporočijo naj mu, da želijo imeti shod. in on jim radevolje vstreže.
Slovenci hočemo napredovati.
Oovoril je o slovenskem narodu in njega napredovanju. Rekel je, da se je v zadnjem času oglasil v Oorici liberalni profesor, ki je pridigal, da se Slovenci krčimo. Razumelo se ga je tako, češ, ne mine dolgo let, ko se bo pokazalo, da prebiva le še en Slovenec na Sloven-	|l
skem. Mi pa smo drugačnega mnenja kakor ta-lc gospod. Sicer je res, da je zadnje ljudsko štetje pokazalo, da Slovenci nazadujemo, a pomisliti moramo, da so to I j ud s k o štetje izvršili naši n a j h u j š i narodni n a-s p r o t n i k i, ki so naše število skrčili kolikor so le mogli in hoteli.
Slovenci v Gorici in v Trstu.
Da je res to, pokazalo je zadnje ljudsko štetje tudi pri nas v Oorici. Oo-riški magistratovci so nas našteli okoli 5 tisoč in pol. Nam pa, ki se dobro poznamo, sc je zdelo, da vsekako nas mora biti l< nekoliko več. Zato pa se je osnoval narodni odbor vseh v Oorici prebivajočih Slovencev, in temu odboru se je posrečilo. da smo pri vladi izposlovali revizijo ljudskega štetja. In kaj je pokazala revizija? Pokazala je, da v Oorici nc prebiva le 5 tisoč in pol Slovencev, ampak skoro 10.(100. Pri tem pa moramo pomisliti, da je to ljudsko štetje izvedla vlada. Ako pa bi sami Slovenci izvedli ljudsko štetje v Oorici. bi na-
šteli gotovo do 12.000 Slovencev in o-koli 14.000 Lahov. Danes lahko rečemo, da Lahi so v Gorici v manjšini, kajti združeni Slovenci z Nemci tvorimo večino. — Enako je bilo v Trstu. Laški tržaški inagistratovci so sešteli, da prebiva v Trstu le 35.000 Slovencev. Tržaški Slovenci pa, ki se med seboj tudi dobro poznajo, so vedeli, da jih mora biti več. Zato so dosegli pri vladi, da je tudi za Trst odredila revizijo ljudskega štetja. In ta revizija je dognala, da v Trstu ne prebiva samo 35.000 Slovencev, ampak
56.000.	Da pa je v Trstu še nekaj tisoč Slovencev, katerih ni mogla dognati revizija, se ob sebi razume. Danes trdimo, d a j e T r s t n a j v e č j e s I o v e n s ko mesto. — In tako so nas tajili povsod, k jer so nas'šteli naši nasprotniki. Slovenci hočemo napredovati in ne nazadovati. pa naj reče liberalni profesor kar hoče, in ako bi Slovenci izvedli ljudsko štetje bi dokazalo, da se naše število ne krči, ampak da se množimo.
Družba sv. Cirila in Meioda.
Pred mnogimi leti se je ustanovila na Slovenskem šolska družba, ki si je nadela lepo ime »Družba sv. Cirila iu Metoda«. Namen te družbe je bil: Ustanavljati in vzdrževati slovenske šole v narodno-ogroženih krajih. Mnogo let je vladalo v tej družbi najlepše spora-zumljenje. A liberalnim petelinom to ni bilo po volji. Zanesli so tudi v to šolsko družbo zdražbarštvo, in na znanem občnem zboru v Boh. Bistrici so pahnili iz odhora skoro vse naše pristaše, češ, vas ne rabimo več. Ker je torej s tem korakom prešla družba sv. Cirila in Metoda v liberalne roke, so bili siljeni naši somišljeniki ustanoviti drugo obrambno društvo, ki si je nadelo ime
»Slovenska Straža«.
Namen »Slovenske Straže« je v prvi vrsti ta, da ustanavlja in vzdržuje ob slovenski meji otroške vrtce in ljudske šole. Tako je »Slovenska Straža« tudi pri nas na Goriškem in sicer v Podgori ustanovila otroški vrtec, v zadnji odborovi seji se je sklenilo ustanoviti tudi v Ločniku slovenski otroški vrtec. Sedaj se vrše pogajanja in pogovori. da hi se tudi v Tržiču ustanovil otroški vrtec in tudi dvorazredna slovenska ljudska šola.
»Šolski Dom«.
A poleg »Slovenske Straže« imamo goriški Slovenci še drugo šolsko društvo, ki nam je rešilo našo Gorico potujčevanja, in to društvo je društvo »Šolski Dom«. Koliko tisoč in tisoč o- t trok je to društvo ohranilo slovenskemu narodu, in smelo trdim, da če bi »Šolskega Doma« ne bilo, bi zadnje ljudsko štetje pokazalo, da biva v Go- • rici le nekaj Slovencev. 1600 otrok obiskuje zavode »Šolskega Doma«, 1600
Slovesno blagoslovljen je zgradbe knezonadškofijskega deškega semenišča se je vršilo minulo nedeljo ob 9. uri predpoludne. Ze v soboto zvečer je razsvetljava velikanske zgradbe naznanjala. da se bo drugi dan izvršila redka slavnost. V nedeljo okoli 9. ure predpoludne so se začeli zbirati na dvorišču deškega semenišča odlični povabljenci. Ob uhodu so jih pozdravljale velike zastave, enako pročelje palače je bilo z zelenjem okrašeno, gori visoko v stolpu so pozdravljale odlične goste deželne, papeževe in cesarske zastave. Točno ob 9. uri sc je pripeljal naš prevzvišeni knezonadškof d r. F r a n č i š ek Borgia Sedej, v drugi kočiji pa seje pripeljal tržaški škof mil. dr. K a r-1 i n, v družbi katerega je bil tudi se-k o v s k i opat. Ob uhodu na dvorišče je čakala Prevzvišenega godba tuk. salezijancev in ob sviranju godbe in ob
otrok, bi se le v enem letu potopilo v laškem morju, če bi »Šolskega Doma« ne bilo. in kdo je bil ustanovitelj »Šolskega Doma«, kdo preporoditelj goriškega slovenstva? To je voditelj naše goriške »Slovenske Ljudske Stranke«, ki se neumorno žrtvuje za dobrobit slovenskega ljudstva, to je dr. Anton O r c g o r č i č. (Navdušeni živio klici iu viharno ploskanje.) Podpirati moramo torej naš »Šolski Dom«, zanj se moramo žrtvovati in delati, da tako pomoremo slovenstvu Gorice do boljše prihodnosti. »Šolski Dom« in »Slovensko Stražo« moramo podpirati. Ve mladenke bi lahko tudi kaj naredile za »Šolski Dom« in za »Slovensko Stražo«. Meni sc zdijo mnogokrat predolgi ženski »floki« potrata. In kaj bi bilo, ako bi ta denar darovale »Šolskemu Domu« in »Slovenski Straži«. Enako vi mladeniči in možje hi lahko kaj darovali za slovensko šolstvo v naši deželi, če bi n. pr. vsak mesec le šest vinarjev mani popili ali par cigaret manj pokadili in bi ta denar darovali »Šolskemu Domu« in »Slovenski Straži«. Skrbeti moramo torej za narodno izobrazbo iu da utrdi mo naše narodno ogrožene kraje.
Vojska na Balkanu.
Pri tej priliki se moramo spomniti tudi sedanjih dogodkov na Balkanu. 7x stoletja ječijo tam doli v Makedoniji sto-tisoči kristjanov pod turškim tiranstvom. Sedaj pa se zdi, da je prišel čas. da sc bo s Turkom obračunalo. Dolgo vrsto let je Turek obljuboval evropskim vclevlastim, da ho izvedel obvezne reforme v kristjanskih pokrajinah. Nam je želeti, da hi se naši bratje balkanski Slovani rešili turškega jarma. Neka velevlast je svetovala Turčiji, naj izvede reforme v Makedoniji in v Albaniji na način, kakor je to storila Avstrija pri slovanskih narodnostih. Men i se zdi, da se bodo balkanski slovanski narodi lepo zahvalili za tako rešitev tega vprašanja. Kajti mi vemo, kako je Avstrija rešila pri nas narodno vprašanje. Slovani smo v Avstriji v večini, a kaj imamo od tega?
Gosp. poslanec jc zaključil svoj govor in žel obilo pohvale.
Slomšek.
Breč. g. župnik I. Boječ je potem govoril obširno o nepozabnem škofu Martinu SI o m š e k u. Opisal je njegov životopis, njegovo delovanje med ljudstvom in navedel njegove nevenljive zasluge za probujo slovenstva na krščanski podlagi. Zaključil je: Dal nam Bog še mnogo, mnogo takih mož, ki bi delovali v probujo slovenstva na krščanski podlagi. Slomšek je umrl, a njegov duh veje med nami in bo vel še nedogledne čase. Ohranimo mu blag spomin! (Navdušeno odobravanje.)
S tem je bilo zborovanje končano.
pokanju topičev je prispel Prevzvišeni pred uhodna vrata v notranjost zavodov. Na stopnicah je sprejel Prevzvišenega novoimenovani ravnatelj zavoda preč. g. T o m c z gojenci zavoda, nakar so se vsi povabljenci podali v notranjost zavoda. Med odličnimi osebami smo opazili poleg tržaškega škofa mil. dr. K a r I i n a in sekovskega opata med drugimi:	vse	kanonike stolnega
kapiteljna, profesorski zbor osrednjega semenišča, več čč. duhovščine z dežele, potem: namestništv. svetnika prebl. g. A. R e b e ka, okrajnega glavarja pri na-rnestništ. dr. K a r m i n s kega, brigadirja pl. Scotti ja s poveljnikoma tuk. topničarjev in tuk. pešpolka, potem-predsednika okr. sodišča A. C a z z a-f u r o. prvega državnega pravdnika A. 1 e g I i č a, višjega deželnosod. svet grofa dr. Alb. Coroninija, ravnatelje: dr. Bezjaka, Bež e k a, Simziga
Slop a, dežel, šolsk. nad. K a u e r j a, nadzornika dr. Pavlina, potem dr. Primožiča z Dunaja iu še mnogo mnogo drugih ličnosti. Kmalu po 9'/, se jc začelo slovesno blagoslovljenje, katero je opravil prevzvišeni knezonadškof dr. Frančišek Borgia Sc-d e j ob asistenci mons. L u k e ž i č a in T revi s a n a.
Ogledovanje palače.
Mnogoštevilni gostje so si med tem časom ogledovali monumentalno zgradbo ter občudovali njeno mojster-sko dovršitev. Omenimo naj, da ima cela zgradba centralno kurjavo in svojo elektrarno, kakor tudi lasten vodovod. Spodaj se razprostira 100 metrov dolg raven hodnik, ki vodi v najraznovrst-ncjše oddelke, v oddelek za elektrarno, kurjavo, v razne shrambe itd. V prvem iu drugem nadstropju se nahajajo krasne šolske dvorane, jedilnice, spalnice, uzorna kuhinja, umetna pralnica, likalnica, sušilnica itd., vse preskrbljeno z najmodernejšimi stroji in napravami. Pri celi sestavi tega velikanskega projekta in notranje uredbe je sodelovalo mnogo tehničnih učenjakov, ker vse je tako urejeno, da vlada 'v njem najlepša harmonija. Le kdor jc videl to zgradbo od znotraj more soditi, kako je dandanes tehnika napredovala. Velikanske cevi sc vlečejo pod stropi vseli hodnikov, ki vodijo v vsa nadstropja; ena cev za gorko vodo, ena za mrzlo, ena za kurjavo itd. V prvem nadstropju se nahaja krasna prostorna cerkev, ki ima prostora za 500 -600 oseb, lep kn» in moderno slikarijo. Spodaj pa se nahaja velika gledališka dvorana, sredi katere ste postavljeni dve vrsti krasnih stebrov. Gori visoko v stolpu pa se nahaja obširn rezervoir, napolnjen z vodo, o-koli 1000 hektolitrov, ki vodi potem po nastavljenih ceveh vodo v vse oddelke kolosalne zgradbe. Raz stolpa je krasen razgled po lepem vrtu, ki sc razprostira okoli zavoda. Daleč na okoli pa se nudi človeku rajsko lep razgled po celi goriški okolici. Odlična gospoda, ki si je vso to zgradbo ogledala se ni mogla dovolj prečuditi, kaj zmore člo veški um iu današnja tehnika.
Sv. maša.
Po blagoslovitvi palače se je priče la sv. maša v zavodovi cerkvi, katero je daroval prevzvišeni knezonadškof in katere so sc udeležili vsi povabljenci. Pri sv. maši so lepo peli gojenci zavoda. Opomnimo naj, da jc bila cela cerkev z bogatim zelenjem prepletena.
Slavnostni govori.
Po sv. maši so se gostje podali v gledališko dvorano, ki je bila slavnostno odeta. Godba je zasvirala cesarsko pesem, topiči so pokali in na govorniški oder je stopil prevzvišeni knezonadškof viharno pozdravljen. Najprej so se F re-vzvišenemu poklonili trije gojenci zavoda višjih razredov iu eden njih je držal nagovor, v katerem je izrekel v imenu gojencev Prevzvišenemu srčno zahvalo, da jim je oskrbel tako lep dom. Obljubili so mu pokorščino in udanost,a nakar so mu voščili, da bi ga Bog še mnogo, mnogo let ohranil zdravega in čvrstega v ponos zavoda.
Govor Prevzvišenega,
Prevzvišeni se je gojencem zahvalil za pozdrav in udanost, nakar jc govoril o zgodovini deškega semenišča. V dolgem govoru je razkladal, kako preteklost ima misel o današnji zgradbi. 7x pokojni škof Golmajer je sprožil misel o ustanovitvi deškega semenišča I. 1855, in 1. 1858 se mu je tudi posrečilo otvoriti je. Prostori v lastni hiši Via del Cristo so postali premajhni in še ranjki kard. Missia je hotel uresničiti zgradbo sedanjega poslopja, a mu je smrt pretrgala nit življenja, da ni tega dočakal. Potem je Prevzvišeni rekel, da on je nadaljeval to, kar so drugi začeli, in z
božjo pomočjo tudi dokončal, kar so se namenili izvršiti njegovi predniki. Potem se je Prevzvišeni spomnil vseh onih, ki so pripomogli, da se je zgradba postavila. V prvi vrsti se je zahvalil patru, arhitektu A n s e I m u, katerega ni poznal, dokler mu ga ni priporočil znani propovednik p. Volbert. Ta mož izrednih zmožnosti in tehničnega znanja je bila prava duša cele te kolosalne zgradbe. Pokazal je, kaj zmore, in danes mi občudujemo njegove tehnične zmožnosti. Navdušene ovacije so se pri teh besedah priredile patru Anselmu. Potem se je Prevzvišeni spominjal njegove desne roke pri celi zgradbi, izvrstnega finančnika in modrega svetovalca, ki je mnogo časa in znanja posvetil zgradbi teli zavodov. Ta mož je naš ljubljeni mons. W o I i. (Ovacije.) Nadalje se je spominjal raznih inženerjev, mojstrov, obrtnikov, dobrotnikov in vsem izrekel svojo zahvalo. Potem pa je izrazil željo, naj bi nove prostore nebo blagoslovilo, naj bi rodilo delo 4 let zaželjeni sad. Štiri dolga leta jc delalo neštevilno rok to hišo iu danes vidimo sad tega dela. Novo deško semenišče, ki jc namenjeno bodoči zasebni gimnaziji, naj se razvija, raste in cvete! Navdušeno ploskanje je sledilo tem besedam. Potem — je rekel Prevzvišeni — ne morem si kaj, da bi se ne spomnil na tem mestu našega ljubljenega vrhovnega poglavarja sv. katoliške cerkve, sv. Očeta, ki mi je tudi dajal pogum pri tem velikem delu. Pismeno mi je večkrat izrazil, da ga bo srčno veselilo, ko ho slišal glas, da smo to delo dovršili. Sv. Oče pozna naše kraje, pozna našo Gorico. Bil je pri nas, ko jc bil še patrijarh v Benetkah. — A tudi drugega moža se moram na tem mestu spomniti, namreč našega sivolasega vladarja, Franca Jožefa I. Zato pa izražam obema, sv. Očetu papežu Piju X. in našemu ljubljenemu vladarju Nj. Vel. cesarju Francu Jožefu I. globoko udanost in v znak te udanosti pozivam Vas, čislani zbrani, da zaorimo našima poglavarjema na čast trikratni živio. — Občinstvo, ki je zadnji del govora stoje poslušalo je zaorilo trikratni živio, nakar je godba zasvirala cesarsko pesem.
Drugi govorniki.
Potem je povzel besedo referent za bogočastje pri tržaškem namestništvu dr. Kar m i n s ki, ki je Prevzvišenemu čestital na novozgrajeni palači, izrazil željo, da bi novo poslopje služilo krščanski vzgoji naše mladine, ter rekel, da tudi vlada je vesela takih zavodov in jih bo po svojih močeh podpirala.
Potem je nagovoril Prevzvišenega namestništveni svetnik in' voditelj okr. glavarstva v Gorici prebl. g. Anton Rebek. Povdarjal je v svojem nagovoru velevažnost tega zavoda. Drzna je bila misel o zgradbi te veličastne palače. Visoki so cilji, katere nameravajo doseči ti zavodi, in le blagrovati moramo Vas, prevzvišeni, da ste z božjo pomočjo in s.pomočjo učenega arhitekta patra Ausehna omogočili in uresničili že dolgo sproženo misel. Nebo naj bi blagoslovilo sad Vašega truda, in gojenci, ki se bodo v teh zavodih učili potrebnih naukov, ki jih bodo potem med ljudstvom širili, Vam bodo hvaležni. — Hvaležno Vam bo tudi ljudstvo naše dežele, da ste omogočili tako zavetišče naši mladeži. In ko bodete Vi že v grobu počivali in ko bodo naši nasledniki stopili na Vaše in naša mesta, se bodo s hvaležnostjo spominjali moža, ki je o-mogočil te krasne zavode. Z zlatimi črkami ostane zapisano ime Vaše Prev-zvišenosti v zgodovini te palače, ki bo pričala čez sto in stoletja, da mož, ki Prevzvišenost knezonadškof goriški dr. Frančišek Borgia Sedej. — Navdušene ovacije na čast Prevzvišenemu so se razlegale po dvorani. — P. V o I-b e r t je govoril o pomenu deškega semenišča, o pomenu duhovskega stanu v javnem življenju, o bodoči vz-
goji mladine v teli zavodih in na koncu pozval navzoče, naj zaorijo na čast našemu Prevzvišcncmu kne-zonadškofu trikratni živijo, kar sc je tudi zgodilo, Godba je zaigrala, topiči so pokali in Prcvzvišeni se je ganjen zahvaljeval vsem govornikom ter na koncu povabil udeležence, da se podajo na mal zajutrek v sosedno jedilnico, kjer so bila pripravljena razna mrzla jedila. Neprisiljena zabava se je razvila pri tem, nakarso se začeli odlični gostje razhajati, kajti bila je že skoraj ena ura popolu-
Crnagora napovedala vojsko.
Evropska diplomacija je popolnoma pogorela. Predolgo so sc posvetovale evropske velevlasti, kaj jim je storiti v ocigled mobilizaciji balkanskih državic: Bolgarije, Srbije, Crnegore in Grške. Ko sc je sklenilo, da iineta Avstrija in Rusija posredovati pri dotič-nih balkanskih vladah, bilo je že prepozno. Samo'za par ur se je šlo. Medtem je pa Crnagora napovedala Turčiji vojsko. Vse je iznenadilo,'da je ravno najmanjša državica imela pogum odločno nastopiti. V torek, na 71. rojstni dan črnogorskega kralja, se je to zgodilo.
Črnogorski kralj na bojnem polju.
Isti dan se je podal kralj Nikita s princem Mirkom v Podgorico, kjer sc je ustanovilo glavno poveljništvo črnogorske armade. Kralja so povsod navdušeno pozdravljali. Pred odhodom >z Cetinja je kralj Nikita navdušeno nagovoril svoje podanike.
Druge državice.
Listi poročajo da napovejo Bolgarija, Srbija in Grška danes vojsko. Nekateri listi pravijo, da pričnejo boji drugih držav tudi lahko brez napovedi vojske. Navdušenje za vojsko je povsod veliko. Posebno Bolgari komaj čakajo trenutka, da obračunijo s krvnim sovražnikom, Turkom. Bolgarski car ne more več ustaviti vojne strasti. Če bi to le poskusil, izzval bi s tem revolucijo. Na Grškem so ogorčeni, ker jim Turčija ustavlja v Dardanelah trgovske Indije. Srbi pa zaman čakajo na pošilja-tev orožja in streljiva iz Pariza, ki s a jo Turki ustavili v Solunu. Toda tudi Srbija je ustavila za Turško namenjeno vojno pošiljatev, med katero se nahajata dva vodljiva zrakoplova.
Crnagora sporazuinljeua z drugimi dr-živacami.
Iz Cetinja se poroča, da Crnagora ni samovoljno napovedala vojne, marveč da je to storila sporazumno z Bolgarijo, Srbijo in Grško. Iz tega se sklepa, da vlada med temi državicami popolna solidarnost.
Boji že pričeli.
Sc ne potrjene vesti pravijo, da so Črnogorci pričeli korakati proti Bera-ni. Tam v okolici je nastal prvi spopad. Arnavti in Albanci so baje proti Tur-
Politični pregled.
Državni zbor.
V pond. so imeli klubovi načelniki državnozborskih strank posvetovanje, katerega so se udeležili predsednik avstrijske delegacije Dobernig in ministra Stiirgkh in Zaleski. Predsedoval je Predsednik poslanske zbornice dr. Syl-'e_ster. Pri tem posvetovanju se je do-ločil 22, oktober kot otvoritveni dan Prihodnjega državnozborskega zaseda-n)a. Na dnevnem redu je najprej zakon
dne. Tako sc je zvršilo slovesno blagoslovljene teh veličastnih zavodov.
li koncu naj omenimo, da je delalo in i zgradbi poleg drugih tudi mnogo domačih obrtnikov in sicer: Črnigoj, Ži-vic, Sgauz itd. Posteljno opravo, preproge, zavese in sploh vse maimfaktur-no blago je preskrbela tvrdka Teod. Hribar. Veliko denarja je zaslužilo pri zgradbi domače delavstvo. Z grajenjem nekaterih gospodarskih poslopij niso še pri koncu. Zgradba je veličasten k inč našega mesta.
kom. Črnogorci so pri prvem spopadu zapodili Turke. ■
V Skadru pričakujejo črnogorskega kralja.
Albanci v Skadru so polni navdušenja za Črnogorce. V Skadru z veseljem pričakujejo, da dospejo tja črnogorski bojevniki.
Srbi prestopili meje sandžaka Novi-pazar.
Iz Carigrada se poroča, da so Srbi prekoračili pri Javorju mejo sanžaka Novipazar. Naleteli so na turške vojake, s katerimi so se pričeli bojevati. Združitev srbske in črnogorske armade.
Poroča se. da nameravajo Srbi in Črnogorci združiti svoje čete in sicer s sandžaku Novipazar. Po zemljepisni legi obeh držav je to neobhodno potrebno. ako sc hoče računiti na vspeh.
Velevlasti.
Odločen korak Crnegore je vso Evropo presenetil. Kralj Nikita ni storil drugega, kakor da je ustregel ljudski volji. I )iplomacija nima več nobene moči stoji pred izvršenim činom. Splošno sc sodi, da stoje balkanske državice pod ruskim varstvom. Vojna na Balkanu da je sad ruske politike. Naloga Avstrije je sedaj, biti pripravljena na vse mogočnosti, a ima popolnoma vezane roke. Če se zgane na Balkanu, planejo pa druge velesila nanjo. Nemčija si beli glavo, kako bi dosegla kak dobiček iz balkanske vojske, ne da bi se zamerila Angležem in Rusom. Brancozi pa komaj čakajo, da napravi Nemčija kako neprevidnost, ker bi ji rada vrnili
I.	1870./71. dobljene batine. Na rusko-Poljskem pazijo ruski topovi, da ne Iv Avstrija stremila proti jugu. Italija pa se smeje v pest, ker sc Turčija nahaja v taki zadregi. Ponujeno odškodnino za Tripolitanijo Italijani že počasi spravljajo zopet v žep. Le če bo potreba, bodo en del tega denarja poslali v obliki topov, pušk in streljiva v Črtiogoro, da tako Črnogorci v družbi Bolgarov, Srbov in Grkov pokažejo Turku pot iz Evrope. Evropski koncert je začel. Nežni začetni akordi se počasi razvijajo v močnejše, popolnejše radovedni smo na vrhunec, ko vpadejo v to skladbo
basi in bobni velesil kar se da
sklepati iz površnega pregleda te zamotane partiture. Učinek pa gotovo ne izostane.
o epidemijah potem pa proračunski pro-vizorij.
Nova Hrvaško-slovenska stranka.
V včerajšnji konferenci zastopnikov Hrvaške Stranke Prava in Slovenske Ljudske Stranke na Dunaju sc je sklenilo ustanoviti novo stranko pod imenom Hrvaško-slovenska stranka prava. Načelnika združene stranke sta dr. Mile Starčevič in dr. Ivan Šušteršič.
Vojaške potrebščine.
V torek se je sešel na Dunaju poseben odbor, ki je sklepal o vojaških
potrebščinah. Predlaga sc dodatni kredit 420 milijonov kron. o katerem bodo sklepale delegacije. Prihodnje zasedanje delegacij se bo pričelo dne 4. novembra v Budimpešti.
Vstaja na Ruskem Poljskem.
Kot poročajo iz Varšave, močno vre med prebivalstvom na Ruskem Poljskem. Prirejajo se burne demonstracije proti vojni, pri katerih je prišlo do krvavih spopadov med vojaštvom in ljudstvom. Prišli so na sled tudi zaroti, ki je imela namen uprizoriti atentat na carja.
Darovi.
Za Sklad »Slovenske g a S i r o t i š č a«:
P. n. gg. v Kr on bergli: Mihael Gorjan I K, Anton Komel 50 v, Feliks Boltar I K, Franc Križaj 50 v. Stefan Nemec 20 v. Ant. Širok 20 v, Jos. Prešeren 50 v, Mohor Prešeren 50 v. Anton Komel 40 v, Kristina Pavlin 20 v, Jakob Bašin I K, Janez Bone I K. Alojzija Prešeren 30 v, Jos. Trnovec 50 v, Jos. Bone 40 v., Jos Mačus 1 K, č. g. V. Vodopivec I K. Gašper Jamšček 00 v, Jos. Makuc 40 v, Jakob Drozlič 60 v, Martin Makuc 30 v, Miha Bclingar 60 v. Hra-broslav Škarabot 50 v, N. F. 20 v, N. N. 1 K. Iv. Vilhar, nadučitelj I K, Gregor Komel 40 v, Karolina Hvalič 20 v, Andrej Komel I K. I. K. I K, Blaž Pavlin I K, Val. Komel 40 v, Mohor Komel 1 K. Štefan Bclingar 1 K, Anton Bone 50 v. Jos. Makuc 1 K, Antonija Velikonja 20 v, Anton Peršič 20 v, N. N. 40 v, Štefan Pavlin 00 v, Ivan Bclingar I K, Mohor Pavlin 40 v, Grafiti Olga Coronini 2 K. G. Ambro, oskrbnik 1 K, Val. Cej 40 v, Zofija Poberaj 1 K, Cecilija in Emilija Polenčič 80 v, Augelj Klanjšček I K 40 v, Viktor Polenčič 40 v, Jos. Cej 20 v. Ant. Vižin 30 v, Jos. Hvalič 20 v, Alojzija Vuga 20 v, Jos. Vižin 40 v, Franc Winkler 30 v, Ivan Fazan 20 v. V Gorici: C. N. 2 K, Luigi Ciuffariu 2 K, A. Baumanu 2 K, Sardagna 2 K.
Jubilejni darovi za Slovensko Siroti š če:
P. n. gg. M. M. 2 K. Ant. Gerbec, zasebni uradnik, ker se ni mogel udeležiti tombole, 1 K, Andrej Tutta mesto srečk za tombolo 1 K: Berodinov Filo-mena Levpa Avče 1 K; Škert Marija Levpa I K: -Berlot, Levpa I K: Zidarjevi, Levpa 3 K; Mar. dr. Jožefa, Levpa 2 K 40 vin.; Škrt, Levpa 1 K; Žabar. Levpa 00, 30 vin.; Pertot Marija. Levpa 80 vin.; Lipičar (Kras 20) 40 vin.; ključar Ipavec Levpa 2 K; Jakob Peternelj Zakriž 20 vin.; Miha Kjuder, Dutovlje 40 vin.; Franc Blažiča, Gorica I K 08 vin.; Jožefa Kavčič, Lipa 10 vin.
Domače in razne vesli
ČESTITANJE MESTNE DUHOVŠČINE ZA GOD NJ. PRI VZVIŠENOSTI KNEZONADŠKOFA FRANČIŠKA BORGIA DR. SEDEJ-A. — Včeraj se je /brala mestna duhovščina v knezo-iiadškoSijskem dvorcu ter izrazila N.i. Prevzvišenosti svoje čestitke za god. V imenu vse duhovščine je govoril stolni dekan monsignor Sion. V svojem odgovoru je Nj. Prevzvišenost knezonadškof povdarjal potrebo složnega sodelovanja duhovščine s svojim škofom. Omenil je deškega s e m e n i š č a, ki naj bi je podpirala duhovščina iu ljudstvo. Ljudstvu treba pojasniti, kolikega pomena je izšolanje enega samega duhovnika. Iz vsake občine naj bi se poslal kak nadarjen deček, ki bi vtegnil imeti duhovski poklic, v šolo in naj bi za njegovo vzdrževanje v deškem semenišču prispevali, ako drugače ne gre, vsi občani. — To lepo misel naj bi vpoštevali č. gg. duhovniki! Podpirajmo to sveto delo! — Prevzvišeni je na koncu priporočal č.
duhovščini sebe in svoje delo v gorečo molitev duhovščine. K čestitkam č. duhovščine pridružujemo danes tudi čestitke »Primorskega Lista« iu kličemo: »Prevzvišenost, mi smo z Vami, delamo za Vaše svete namene in se bojujemo z Vami za sveto stvar! Na mnoga leta!«
Na znanje našim cenjenim naročnikom, da z. današnjo številko lista razpošiljamo poštne položnice, na katerih je zaznamovana svota, koliko ima vsak plačati. Prosi se, da po isti takoj pošlje te naročnino. Bliža se konec leta; dolžnost je, da vsaki svoj malenkostni dolg poravna.
Z odličnim spoštovanjem
Uprava »Primorskega Lista«.
TURŠIČA ZA KOLONE. — Odbor »Zveze slov. kolonov« je sklenil v nedeljo, da sc počaka kolone, da pridejo po turšico, še do prihodnje sobote. Kdor bi do sobote ne prišel ponjo, je potem ne bo mogel več dobiti.
Sv. birma. Prevzvišeni knezouad-škof bo delil sakrament sv. birme dne 13. okt. v Kožbani, dne 14. v Šlorencu, dne 15. v Gradnem, dne 16. zjutraj v Biljani in popoldne v Fojani, dne 17. v Medani, dne Id. zjutraj v Kojskem in pop. v Vedrijanu, dne 21). v Šmartnem, dne 21. v Kozani, dne 22. v Vipolžah, dne 23. v Št. Ferjanu, dne 24. v Cerovem Gor., dne 26. v Podgori, dne 27. v Ločniku, dne 28. v Moši in dne 29. v Šlorencu pri Moši.
»L’ Eco del Litorale je spet začela napadati dr. Gregorčiča. V številki z dne 8. t. m. piše. da se je pred ministrom Heinoldom izjavil skupno s Pettarinom, »d a j e p r i p r a v 1 j e n na v sako ž r t e v, celo p r i p r a v Ijen biti harakiri Goričanov, samo d a s e d e ž e I n i zbor u e r a z p u-s t i.«
Vprašamo, ali se to pravi izpolno-vati navodila, ki jih je dobila od »con-siliuni vigilantiae«? Nepoboljšljivka!
Novi brambeni zakon. — V Avstriji je bil v veljavi do sedaj brambni zakon iz leta 1889. Novi brambni zakon je dobil dne 5. julija t. I. Najvišje poter-jcnje. Olajšave, ki jih nudi novi brambni zakon so:
I.	Vojaško službovanje bo trajalo le dve leti. Triletno službovanje bo le pri konjištvu in štiriletno pri mornarici.
2.	Kot odškodnino njim. ki bodo morali služiti več ko dve leti, pa dovoljuje zakon nekaj drugih olajšav na pr. krajšo reservno iu črnovojniško službo, krajšo dobo orožnih vaj itd.
3. Nastop vojaškega službovanja se more odnesti do 1. oktobra tistega leta, ki je v njem dotični zavezanec dopolnil 24. leto starosti.
4. Ali se uvrsti nabornik v nadomestilo reservo ali v linijo, ne bo več odločal žreb. Upoštevale se bodo le razmere.
5. Novi zakon določa, da ne bodo tisti, ki so dovršili šest razredov srednje šoie ali strokovne šole, v nobenem slučaju služili več kot dve leti. Poleg tega pa ostane v veljavi tudi še prejšnje določilo o enoletnem prostovoljstvu za tiste, ki imajo v zakonu določeno pred-izobrazbo.
6. Doba orožnih vaj se je tudi primerno skrajšala.
7. Kontrolni shodi se nadomestijo z letno, k večjemu enkratno pismeno zglasitvijo.
8. Tudi prepoved poroke za tiste, ki še niso zadostili naborni dolžnosti, se znatno omeji in bo veljala v ozira vrednih slučajih.
Odborove seje »Zveze slov. kolonov«, ki je bila v nedeljo, so se udeležili zastopniki celih Brd. Govorili so
Na Balkanu je vojska.
Crnagora napovedala Tureinu vojsko.
Balkanske države: Črnagora, Bolgarija, Srbija in Grška združene proti Turčinu.
predsednik, poslanec Fon, dr. I avlica in tlrtij^i odborniki. Poslanec Pon je povedal. da je bila postava za ureditev kolonskih pogodb poslana na namestništvo. pa ne z namenom, da bi jo predložili bodisi deželni ali državni zbornici, ker ni imela predsankcije cesarjeve, ampak le z namenom, da bi se o njej razpravljalo. Pododsek v državnem zboru, ki je imel to vprašanje v rokah, ni v teni oziru nič storil. Zato sc je izvolil manjši odsek. Ko je pa predsednik tena odseka poslanec Povše odstopil, je vse zaspalo. Poslanec Fon je že večkrat posredoval, da bi se ta odsek poživil. Slej ko prej vztraja kolonsko liiul-stvo pri tch-le zahtevah:
1. Postavno se mora urediti vprašanje glede kolonskih pogodb.
2. Najti se mora pot. po kateri sc kolonom omogoči dobiti posojila brc/ obresti ali z nizkimi obrestmi za slučaj. ko hoče gospoda prodati posestvo.
.3. Visoka vlada mora vsestranski podpirati kolonsko ljudstvo, ki trpi v resnici veliko uboštvo.
Predsednik »Zveze slov. kolonov.* je povdarjal zlasti, da je nevednost in nezavednost mej koloni veliko kriva strašne bede. ki je v nekaterih kolonskih družinah. Potrebno je. da sc vsaka kolonska družina naroči na svoje glasilo, ki je »Primorski list«. Koloni, ki so naročeni na svoje glasilo, so na pr. o pravem času naročili umetna gnojila pri deželnem odboru, dočim niso drugi tega storili. Vsled tega trpe mnogo škodo! »Prim. list« torej v vsako kolonsko družino!!
Slovenci in vojska na Balkanu. Vsi
Slovenci brez razlike političnega mišljenja želimo našim slovanskim bratom Črnogorcem. Srbom in Bolgarom, da bi se jim posrečilo premagati azijskega trinoga Turčina in da bi osvobodili balkanske krščanske slovanske narode sužnosti, v katero so bili uklenjeni dolga leta. Vsak vspeh trojedinih slovanskih krščanskih držav v vojski nas bo razveselil, in upajmo, da bomo našim čitateljern podajali vesela poročila z bojišča, da zmaguje Turčina krščanski Slovan.
Naše ljudstvo se sedaj mnogo pogovarja o vojski na Balkanu. Mi se bomo potrudili, da podamo čitateijem vsaki teden točno sliko o dogodkih v vojski. Zatorej le pridno prebirajte in naročajte »Prim. List«.
420 milijonov za vojaške namene zahteva vojaška uprava. To je ona svota, katero je zahteval že bivši vojni minister Schonaich, katero pa je vlada takrat iz denarnih ozirov odbila. Vendar ta zadeva m izginila, ampak se je ponavljala vsako leto in tako tudi letos. Sedaj zahteva vojaška uprava, da pridejo to miljoni brezpogojno v proračun, ker so nujno potrebni. Nekateri krogi mislijo, da je ta zahteva v kaki zvezi z morebitno mobilizacijo, kar pa poučeno časopisje zanika. Ta svota je že od nekdaj določena v gotove namene in nima s sedanjim položajem nikakega stika Pogajanja med obema vladama in vojno upravo so se tozadevno že vršila.
Lahi se boje frančiškanov. Laški listi se razburjajo, ker se namreč nameravajo v Pulju naseliti frančiškani, ki bi oskrbovali dušno pastirstvo med Hrvati in Slovenci, ki so dozdaj v tem o-ziru popolnoma zanemarjeni. Razume se, da laški protesti ne bodo nič pomagali, ker je zadnji čas. da se v tem oziru kaj ukrene in se merodajni faktorji ne smejo na noben način ustrašiti laškega vpitja.
Kako naj se skonča vojska na Balkanu, da bodo zadovoljni avstrijski Nemci in Nemci iz Prusije? Želijo si, da bi krvoločni Turčin naklestil Bolgarijo, Srbijo, Crnogoro in Grško. Kajpada! Slovanske in krščanske države pokončati, da se bodo potem Nemci svobodneje gibali na Balkanu. Nemci bolj
sovražijo slovanske krščanske narode kot pa krvolačnega l určin \
Preč. duliovske urade opozarja »Narodna Tiskarna«, da je založila nove tiskovine in sicer zapisnik ustanovnih maš.
Naši vojaki novinci se podajo to dni v vojašnice. Bog jili spremi in jih varuj dušne in telesne pogube Voščimo jim. da bi se čez dve ali tri leta vrnili zdravi in ueomadeževani nazaj k ljubljenim svojcem.
Naše svilarne se pritožujejo, da spravljajo s' ilo z veliko težavo v svet. posebno v Turčijo, ki je bila glavna oit-iemalka. It;ili.iansko-tttr.ška vojska je bila tega kriva, sedaj pa vojska na Balkanu.
Učiteljske skrbi in potrebe. V
(iorici je družba gospodov, kateri je g. \. (iabršček izročil »Sočo« in »Primorca«. Ti gospodje so udeleženi delom.i tudi pri izdajanju »Vede«. In lani so sklenili tudi. da izdajo 100 zvezkov bro-ječo »Prosvetno knjižnico« in menda tu di »Socialno knjižnico«. »Veda« boleha na učiteljski bolezni — sušici in tudi Prosvetne knjižnice« je izšel le (>.i. zvezek (notabene ne I. in ne 2. in ne
62.,	ampak le 63.). Zato so osnoval: »Socialno Matico«, ki naj bi prevzela vsa ta podjetja. Na ta lim naj bi se vje-lo več kalinov. In res, v četrtek so si naši učitelji že belili glavo, kako naj bi širili »Soc. Matico«. Vse bridke izkušnje jih ne izmodrijo. Bili so in ostanejo, kakor se zdi. priganjači raznih prosvetljenih gospodov, ki po njih hrbtu prihajajo navzgor. — O tem jasno govori naša domača zgodovina zadnjih let.
Sklep prvega tečaja slov. deželne gospodinjske šole. V soboto se je slovesno sklenil prvi tečaj gospodinjske šole. Ob 9 in pol je bila sv. maša v kapelici na starem pokopališču, med katero so pele gojenke pod vodstvom g. nadučitelja Lavrenčiča. Ob 10. uri so se pričele skušnje v šolski sobi Kmetijske šole. Navzoči so bili: Namestništveni svetnik in okrajni glavar Rebek, vladni svetnik Friihauf. iz Trsta, deželni pod-glavar dr. Gregorčič, deželni odborniki prof. Berbuč, dr. Pettarin dr. Stepančič, deželna poslanca Kosmač in Zlobec, cesarski svetnik Vodopivec, kmetijski nadzornik Klavžar, dalje učiteljski zbor in stariši gojenk. Gojenke so na vsa v-prašanja točno odgovarjale in pokazale s tern, da so čas v šoli dobro porabile in se naučile marsikaj dobrega, kar bodo rabile v življenju. Prašane so bile iz vzgojeslovja. gospodinjstva, kršč. nauka. higijene, živinoreje, poljedelstva, računstva itd. Na koncu je imel nam. svetnik Rebek krasen nagovor na navzoče, v katerem je izrazil svojo popolno zadovoljnost z lepimi vspehi. Obljubil je, da bo visoki vladi poročal o tem in šolo priporočil tudi v nadaljno podporo. Zahvalil se je deželnemu odboru, da je to šolo ustanovil, pred vsem dež. odborniku prof. Berbuču, ki si je za šolo najbolj prizadeval in si stem pridobil trajnih zaslug za slovenske družine. — Pohvalil je gospoda ravnatelja Streklja, ki je očetovsko skrbel za gojenke, častite šolske sestre in še posebej častito sestro Vincencijo, ki je tudi v tej šoli pokazala svojo spretno roko. Proi. Berbuč je pozval navzoče, da zakličejo trikratni živio presvitlemu cesarju: nato je okrajni glavar Rebek razdelil spričevala. Ročna dela gojenk so bila razpostavljena v sosedni dvorani ;glasno so pričaia. da so gojenke tudi v tej stroki napredovale. Sledilo je kosilo, h kateremu so bili povabljeni vsi navzoči. Uku-sna jedila so bila dokaz, da so se gojenke v kuhinji pridno vadile. S solzami v očeh so se gojenke poslovile od učiteljstva in prostorov, kjer so bivale pet mesecev, in tu je bil vsem najlepši dokaz. da je gospodinjska šola dosegla v polni meri svoj cilj. kajti navadno mladina komaj čaka, da zapusti šolo.
Tako sc je končal prvi tečaj gospodinjske šole in sledili bodo sedaj leto za letom novi. Slovenski stariši naj bi pridno pošiljali svoje hčerke v to prepotrebno šolo, ki bo podpirana od visoke vlade in slav. deželnega odbora, pod spretnim vodstvom ravnatelja Streklja in čč. šolskih sester gotovo dobro vspe-vala iu prinašala obilno sadu v prid našim slovenskim družinam.
Ronke trg. \ ned. se je na slavnosten način vršila proglasitev vasi Ronke za trg. Te slavnosti se je udeležil tudi tržaški namestnik in drugi dostojanstveniki. Vršila se je ljudska ve selica ter zvečer razsvetljava trga.
Do 500 delavcev Slovencev je it-službcnih v tržiški ladjedelnici.
Cena vinu je spet poskočila. Danes se prodaja mošt po 40 K hektoliter.
Cestnima odboroma gradiškemu in za goriško okolico je deželni odbor naložil. da sprejmeta vzdrževanje ceste Farra - \ illanova - Čampo Colombo -sKladovna cesta Kormin-Gorica. ker je sedaj po zakonu uvrščena mej skla-dovne.
Ponarejeni denar. Med drugim je Italija tudi zelo oblagodarjena s ponarejenim denarjem; posebno veliko kroži ponarejenih bankovcev po 50 lir. L. 1911. je bilo v Italiji zaplenjeno nič manj kakor znesek 60,3.438 lir! 2000 letna kultura« se kaže na vseh koncih in krajih! Italija nosi sedaj prvo mesto glede ponarejanja denarja!
Trebušni legar (tifus) razsaja med vojaštvom kotorske garnizije. Vzrok temu je slaba pitna voda. Obolelo je že nad 3lt vojakov.
Prvi avstrijski dreadnought »Viri-hus Unitis« je dobil od avstrijskega »Flottenvereina« častno zastavo, katera je bila v torek ladiji na slavnosten način predana ter blagoslovljena.
Število zdravnikov v 17 večjih evropskih državah znaša 160.880, kakor je nekdo izračunil po statističnih podatkih. Največ zdravnikov ima mala Angleška, namreč 22.500. Potem pride Rusija. ki ima 21.400 zdravnikov. V Italiji jih je 18.241» in p r i n a s 10.400. Na Angleškem je število zato tako veliko, ker se zdravniki ravno po velikih in industrijskih mestih najraje naseljujeji.
Važna za lastnike delavnic, pisarn itd. je sledeča razsodba najvišjega sodišča. Neka gotova Cecilija Strasser je tožila »avstrijsko družbo za plin in e-lektriko« za odškodnino 9000 in nekai kron. Ona je bila v pisarni imenovane družbe za pisarko na stroj. Neka tam viseča n e i z o 1 i r a n a žica, katere se je pisarka po neprevidnosti dotaknila, ji je prizadela vsled električnega toka precejšnje telesne poškodbe. Imenovana Strasser je tožila firmo za odškodnino. a je pravdo izgubila, češ, da je ona m o r a i a vedeti za ono neizolirano žico; torej je kriva njena nepazljivost. Najvišje sodišče pa je priznalo krivdo tudi gospodarju pisarne in razsodilo pol in pol. Tako je pisarka dobila p o I o-v i c o pozneje ugotovljene odškodnine.
lOOkronske bankovce spravljajo iz prometa, ker so zasledili mnogo ponarejenih bankovcev po 100 kron. Novi bankovci po 100 kron se bodo izdali še rekom tega meseca.
Iz Aleksandrije. Letošnje poletje nismo imeli tu posebne vročine. Tudi za potnike je letos bolj ugodno, nego druga leta. Pri izkrcanju v pristanišču n-majo nobene sitnosti z zdravniškimi preiskavami in nobene kvarantene. ker se ni pojavila v Evropi kolera. Politično obzorje je tudi v Fgiptu zelo megleno. Takozvana narodna stranka, ki stremi za samoosvojitvijo Egipta. *orej Angleže odstraniti, dela oblastnijam vedno več sitnosti. Zlasti, odkar je angleška vladadoločilaAleksandrijo ? i postajališče torpedovk. Voditelji narodne stranke zelo drzno nastopajo zoper to in so zategadelj preganjani. Razkrot ih so
se v varnejša zavetja po vseli straneh Evrope in od tam treskajo na angleško iu egiptovsko vlado. Toda slabo so zadeli tisti, ki so se zatekli v Turčijo. Več so jih tam v jeli iu semkaj v zapor privedli, kjer se vrše proti njim stroge preiskave. Na tukajšnjem carinskem uradu so zaplenili pri pristaših te stranke vse polno spisov in listin v različnih oblikah, ki poživljajo Egipčane na revolucijo in mesarsko klanje. Posebno študentje so zelo vročekrvni, l isti, o katerih je svoj čas poročal »Pr. I.« da so hoteli umoriti kediva, ministr. predsednika iu maršala Kitehenerja, so bili obsojeni vsak na petnajst let ječe. Egiptovskim študentom se torej ne godi nič bolje, kot njihovim tovarišem v naši tužni Hrvatski. Takoimenovani »azil Franca Jožefa« v Aleksandriji, kjer so doslej upravljale nemške redovnice, je zadnji čas bil poverjen našim vrlini sestram Slovenkam iz Maribora. Zdaj imajo naše služkinje, ki so slučajno brez dela, lepo priložnost, da v tem zavodu poiščejo začasno stanovanje in hrano. Zavod se peča tudi s posredovanjem služb in je tudi v drugem oziru zadnji čas bolje urejeno notri. Tudi imajo tam priložnost brati slovenske časopise, še celo »Slovenec« prihaja tjakaj po nekem rojaku. Torej le v »azil Franca Jožeta , oj dekleta in ženice, se zatecite, kadar nimate dela!
Kdor je zadnji čas čital tukajšnje liste, se je zgražal nad razkritji, ki jih je napravila policija v Aleksandriji it' Kairu. Začeli so namreč preiskovati ta-kozvane »carnere anunobigliate«,kakšni golobiči in golobice se tamkaj držijo. Prišli so na sled nečuvenim rečem. Premnoge deklice pod 15. letom so našli, katere so po teh sobah prebivale na stroške raznih nesramnežev, da so nemoteni dajale duška svojim živinskim strastem. V par dneh so jih veliko, veliko zaprli. Vidite, predragi stariši, kan vse lahko pridejo Vaše hčerke, ki ji! sem tako brez skrbi in tako pogosto-tna pošiljate. Kdo zna, koliko tacih nesrečnic je naših rojakinj tukaj. Domov pisarijo, da služijo za »kamerere« po sijajnih hotelih i. t. d., v resnici so pa »mantenute«, kaj jim mari. samo d;; brez dela žive. Pa saj bo o tem »Pri morski list« v kratkem obširneje poročal. Zdravi!
Velik požar vsled požiga. Iz Št. Brica pri Šoštajnu na Štajerskem sta se podala zakonska Cezar k sodniji v Šoštanj, pustivša same otroke doma Cez nekaj časa je prišel neznanec v hišo in ko je od otrok izvedel, da ni sta-rišev doma, podal se je za gospodarski' poslopje. Nakrat pa je švignil plamen i/ gospodarskega poslopja, ki je vkljub vsem naporom gasilcev popolnoma pogorelo. Škode je 15.000 K. ki je delom: krita z zavarovalnino.
Tržne cene rib v Zagrebu so podobne našim v Gorici. Tako blizo morja srno in vendar plačujemo ribe tak drago. Ali bi se ne dal ribji lov v Adriji kako povzdigniti? Zagrebški listi pravijo. da so bile tam cene kot na sv. večer ali Veliki petek.
150 rake v z mrliči v morju. Pretekli ponedeljek se je utrgal v Premiji del Mar pri Barceloni oblak in opustošil de! tamošnjega pokopališča. Voda je razkopala nad 150 grobov, odplavila zemljo in rakve s trupli na morje. Vihar je bil grozen ter je znatno poškodoval tudi človeška bivališča. Ko je preneha! naliv, se je posrečilo prebivalcem vlo-viti na morju 20 rakev.
Železniški vozovi za otroke. Na u-meriških železnicah so nedavno vpel* Ijali posebne vagone za otroke. N' teh vozovih je jedilnica, kopalnica, toaleti« soba za otroke, nadalje tudi večji prostor. v katerem so otroške postelje i>' zibelke. V tem prostoru se morejo otr >-ci med vožnjo tudi igrati. Tla so pokrita z mehko preprogo, stene pa tapecirani z vato. da se otroci ne poškodujejo. -
kdo izmed njili pade po tleli. V teli vagonih so tudi posebne skrbnice nastavljene z:i otroke, da pazijo nanje. Skrbljeno je tudi za primerno hrano otrokom. In tako lahko stariši med vožnjo prepuste otroke brez skrbi železniški pestunji.
Krompirja v Avstriji letos ne bo ravno dosti. Letina je kazala dosti boljši, a v zadnjem času se je obrnilo na slabejše in pridelek bo tako bolj sreden po množini iu tudi po dobroti. Krompir bo letos dosti slabejši kot je bil lani. I-a-ni je imel J.V/i škroba (Starke) le tos pa ima le 17 19. Da bi se te dni še kaj izboljšal, ni pričakovati. Dosti so škodovale zadnje hladne noči. ki so zadele prav velike okraje. Dosti boljši kaže pa repa, kateri deževje ni toliko škodovalo. V nekaterih krajih bo letina prav obilna. Računi se v celi državi približno na 90 milijonov kvintalov repe; lani je je bilo le okoli 60 milijonov kvintalov.
Z vinom so gasili pa ne žejo. ampak požar pri sv. Margareti na Koroškem. Pri neki plesni zabavi je nastal ogenj in, ker ni bilo ravno v bližini vode, so nastavili ognjegasci cevi v krčmarjeve sode in gasili z vinom. 'l'ri sode vina je tako poteklo na streho.
Na žitni borzi v Budapešti je poskočila cena ovsa prav znatno. Govori se, da je nakupila neka velika banka ves sprejet oves, okoli 200.000 kvintalov. Baje je ta oves namenjen za vojsko v Srbiji.
Listnica uredništva. Gg. dopisnikom iz Koritnice, Zakojce, Hudajužne, Krepelj: Hvala lepa! Zaradi pomanjkanje prostora prihodnjič.
Mestne novice.
m Shod društva »Skalnica« bo prvo nedeljo meseca novembra v cerkvi sv. Ivana po uri molitve.
m O volitvah v goriški mestni svet še nič ne sliši. Govori se, da vlada sedaj poizveduje, koliko volilcev so magistra-iovci izpustili iz volilnega imenika. Potem se vlada odloči, kaj ji je ukreniti.
m Nobenega laškega volilca niso izpustili magistratovci iz volilnega imenika. To potrjuje dejstvo, da m bila od laške strani uložena nobena reklamacija. Slovencev pa so izpustili na stotine. Niso neumni ti laški tiči na magistratu.
m En mesec zapora je dobil neki Josip Gergič iz Gropade pri Trstu, ker je zaužit v neki tukajšnji gostilni jedače in pijače za I K 18 v, ne da bi plačal.
m Municipiju goriškemu je deželni odbor nakazal 7000 K za leto 1912 kot odškodnino za odstranitev občinskih mitnic.
m Odprti lekarni. Od 13. do 20. t.
m. bodete imeli ponočno službo lekarni: C r i s t o f o I e 11 i - K ii r n e r.
Aretirali s0 v Čedadu italijanski karabinerji onega Alojzija F a n t u z z i j a iz Gorice, ki je bil tu obsojen na 18 mesečno ječo, ker je streljal z revolverjem na odvetniškega kandidata dr. Bat-tiggi-
Našla se je dne 28. septembra na cesti od Št. Petra do Gorice ura. Lastnik jo dobi pri Jožefu Kavčič Lipa pri Komnu št. 1.
Porotno sodišče. V petek se je pričela obravnava proti glavnemu u-redniku lista »II socialista Friulano«, Alfredu Callini, katerega je tožil nek Spazzapan v imenu »Camera di Lavo-roic v Gorici zaradi razžaljenja časti potom tiska. Med drugim smatra Spazzapan za razžaljenje časti tudi očitanje, da je slovenski renegat, t. j. da so njegovi stariši bili Slovenci, medtem ko je on Italijan. — Obravnava se je v svr-ho zaslišanja še nekaterih prič prekinila.
V soboto se je vršila kazenska obravnava proti Petru Velieo-
gna, katerega je tožil Alfred Lenassi radi razžaljenja časli polom tiska. Veli-cogna je bil namreč predsednik porotne klopi v znanem procesu propadlega denarnega zavoda „Banca 1’opolare" iu je po procesu v listu „11 Gazzettino Popo-late" objavil neko izjavo, s katero se je čutil Lenassi žaljenega. Izjavo je podpisal Velicogna iu Se drugih sedem porotnikov, a Lenassi je tožil le Velicogno. Zagovornik toženca je zahteval, naj se pokličejo kot priče oni porotniki, ki so izjavo podpisali. Sodni dvor je ti zahtevi ustregel, vsled česar je bila obravnava preložena na drugo zasedanje.
V pond. se je vršila kazenska razprava proti 1'ridenku Kausek, rojenemu I. 18ti0 v Eisgrubu na Moravskem, bivšemu majoiiu-avditorju. Kausek si je, ko je bil na Dunaju major-avditor izposodil pri tukajšnji „Cooperativi“ znesek 4200 K. Ko so mu poslali na Dunaj zadolžnico, da jo podpiše, kakor tudi, da jo podpišeta od njega navedena poroka stotnik lansa in polkovnik Moravec m da se obenem vsi podpisi uradno legalizirajo. je Kausek vse te podpise falzifi-ciral in istotako falzificiral tudi legali-zacijsko formulo in podpis legalizatorja, posluživši sc uradnega pečata. Obtoženec je nekaj časa plačeval mesečne obroke, potem pa je s plačevanjem prenehal, tako da je bila »Cooperativa« prisiljena tožiti njega in poroke. Poroki, dobivši -tožbo v roke, so seveda takoi izjavili, da o vsi ti zadevi ničesar ne vedo in tako je prišla vsa goljufija na dati. Obtoženec je vse priznal, le tega ni hotel priznati, da bi bil hotel »Cooperati-vo« oškodovati. Iz vojaške službe je bil seveda odpuščen.
Dobil je nekje kot knjigovodja dobro službo in dotično podjetje je pripravljeno v obrokih »Cooperativi« povrniti ves dolg, kar je potrdil tudi ravnatelj Rocco »Cooperative«, ki je zaslišan kot priča. Na jiorotnike sta bili stavljeni dve vprašanji, na kateri so tako odgovorili, da je bil obtoženec oproščen. —
V torek se je nadaljevala kazenska obravnava proti Martinu Gregorač. Henriku Murovec, Karlu Ostrožnik, Antonu Ličar in Frančišku Makuc iz Trebuše- ker so dne 25. marca 1911 s sovražnim namenom in sporazumno pretepali Matijo Vončina, provzročivšt njegovo smrt ter posebno še proti Antonu Ličar, Frančišku, Makuc in Henriku Murovec, ker so bili s kolom Vončino, katera obravnava je bila prejšnji teden prekinjena v svrho zaslišanja nekaterih prič.
Porotniki so zanikali vprašanje glede uboja ter pritrdili vprašanju glede težke telesne poškodbe, provzročene po Gregoraču. Ostrožniku in Murovcu ter glede lahke telesne poškodbe provzročene po Ličarju in Makucu. Sodni dvor je obsodil Gregorača na osem mesecev ječe, Ostrožnik je dobil sedem in Murovec šest mesecev ječe. Ličar in Makuc sta dobila zaradi lahke telesne poškodbe po en teden ječe, katero kazen je Ličar že prestal v preiskovalnem zaporu.
S to obravnavo je končano tretje letošnje porotniško zasedanje pri tuk. okrožnem sodišču.
Iz goriške okolice.
g Duhovska vest. Dosedanji župni upravitelj v Čepovanu, preč. g. Valentin P i r e c, je bil te dni instaliran za župnika istotam.
Poročil se je dne 3. t. m. g. Ladislav Likar, nadučitelj v Števerjanu z gospodično Dragico pl. R e y a. Obilo sreče!
g Brda se pripravljajo — tako nam poročajo — da sprejmejo našega pre-vzvišenega knezonadškofa kar najslo-vesnejše o priliki delitve sv. birme.
g V bolnišnico usmiljenih bratov v Gorico so prepeljali 14-letnega Blažiča iz St. Petra, ker si je pridobil pri dviganju zanj pretežkega čebra notranje poškodbe.
g Vrtojba. Cestnemu odboru z.i goriško okolico v Podgori je dc/.elni odbor doposlal načrte za zgradbo kanalizacije v I )olenji Vrtojbi z naročilom, da sc obrne do merodajnih oblasti z:i podelitev primernih podpor.
g Št. Andrež. Slavnemu uredništvu »Primorskega Lista« v Gorici. V 40. št. cenjenega 'Primorskega List i'« je iz Š’ Andreža sledeča vest:
Našim sl. županstvom priporočamo, da posnemljejo naše županstvo, ko zasačijo ciganke-tatice. Ostrižejo naj !im lase. S tein so ciganke najbolj osramočene.
Ni res. da je ukazalo tuk. župan stvo ostriči cigankam lase, res pa je. du se je to zvršilo na ukaz v tuk. občini službeno nahajajočega sc orožnika, kateri je iz lastnega žepa plačal osebo, ki jc ciganke ostrigla. Županstvo v Št. Andrežu, dne 4. oktobra 1912. Zupan: L. S.	Lutman.
V Brdih ic začela bendima ta teden. Vinska kupčija je živahna. Letina je srednje-dobra.
Iz ajdovskega okraja.
a Iz Vipavske doline. Burja, ki jc te dni razsajala po naši dolini, je napravila vinogradnikom, ki niso še potrgali, mnogo škode, posebno pa tistim, ki imajo svoje vinograde nasproti Otlici ležfeče. od koder je nevsmiljena škodo željna btirja prihajala. Kakor sc čujj imajo posebno Dornberžani še mnogo grozdja na trtah. Mošt zadnje trgatve jc dosegel že IM 19 stopinj sladkobe. Potemtakem bo vinska kapljica izvrstna. Pravijo, da je mošt zadnje trgatve. posebno v Dornbergu, še na prodaj. Torej se bodo lahko tudi naši in drugi krčmarji postregli z dobro kapljo. Cena moštu raste.
Letos se bo pri dobrih gospodarjih videl križ na zadolžnih knjižicah, ali vsaj velik odbitek. — Zal. da je bilo pri letošnji živahni kupčiji mešetarenje ah nakupovanje mošta izročeno tudi nekemu človeku, ki jc po mnogo nižji ceni kupoval, nego je imel od kupca dovoljeno. Posebno v Rihenbergu je ta človek tia zvit način mnoge »nakuhal«. Trdil je namreč, da je v Dornbergu kupil mnogo mošta po 30 K hektoliter ir potem še 5'- povrhu. Vse to ni bilo res. Na to lažnjivo trditev so se mnogi uda-Ii in prodali mošt po30 K hektoliter iu še 5% namečka. Ta zviti ptiček bode Ri-hernberžanom ostal v spominu. Pravijo tudi, da se jim pri plačevanju trže še I'' za mešetarenje. To je »vest«, kaj ne? — Zato bi bilo želeti, da bi se nakupovanje vina ali mošta izročilo poštenim in vestnim možem, ki bi ne delali krivic kmetu, pa tudi kupcu ne, kajti taki. kakor omenjeni, ne dela krivico le kmetu, ampak tudi kupcu, ker drugič, ko pride v hišo. mu kmet pokaže vrata.
Toliko v svarilo kupcem in onim, ki jim je nakupovanje izročeno.
a Veselico priredi prihodnjo nedeljo »Marijina družba« v Rihenbergu in sicer na Korpu. Začetek po blagoslovu.
a Županstvu v Šmarjah je deželni odbor pojasnil, da zakon ne pozna poljskih cest, temveč samo občinske in družabne poti, ki pa jih mora vzdrževati občina, torej je tudi občina Šmarje dolžna, da skrbi za vzdrževanje poti na Uhanje.
a Županstvu Dol-Otlica je deželni cdbor priporočal, naj se obrne do c. kr. nameštništva.da bi izposlovalo50' - državno podporo za zgradbo ceste Dol-Otlica do kranjske meje.
Cerkveni rop. V Gorenji Branici so neznani lopovi v noči od sobote na nedeljo vdrli skozi glavna vrata, katera so prevrtali, v cerkev, odprli so tabernakelj in odnesli so v tabernakeljnu nahajajoči se kelih in ciborij. Sv. hostije so pustili na pokrovu ciborija. Pobrali
so baje tudi iz pušic denar. Vso škodo cenijo na 600 K.
Iz kanalskega okraja.
v nedeljo dne 13. t. m. sc ho torej vršil napovedani shod v Plavcli tik postaje. katerega sklicuje županstvo Anhovo, Namen shoda je, zahvaliti se vsem pristojnim činiteljem, ki so pripomogli, da so sc dosegle velike podpore za cestne zgradbe v anhovskem župan stvu. Shod se prične opoludiie.
ki Cesta Ročinj-Srednje. Prošnja za podporo iz deželnega zaloga za cesto Ročinj-Srednje sc predloži v odločitev deželnemu zboru
h tolminskega okraja.
t Iz Grahovske občine. Dobili smo v Podbrdu gospoda učitelja, ki nam je pokazal v prvih 14. dueli svojo moč in oliko. Izvedeli smo namreč, kako sc je obnašal v občinskem uradu na Grahovem, in sicer ker mu je baje županstvo Grahovo popravilo njegovo uradno ali poluradno, pravilno ali nepravilno vojaško zglasitev. Kakor gosp. učitelj naj-brže ni vedel, kako se .stilizira ena pismena vojaška zglasitev. tako tudi ui vedel, kako ima postopati, ako mu je županstvo napravilo morebitno krivico.
Napadel je namreč osebno obč. tajnika vspričo župana v obč. uradu s takimi besedami, ki mu kot učitelju prav nič nc pristojajo. Zato moramo možu povedati, da on z oseho obč. tajnika nima čisto nobenega opravila, ampak le z županstvom. Ako je čutil, da mu je županstvo storilo kako krivico, upamo, da bode vedel, kam se ima pritožiti. Obč. tajnik pa je podložen drugi oblasti, ne pa učitelju Podbrdom. Naj torej g. učitelj graja otroke, ki so mu izročeni za pouk, v kolikor ima pravico, ne pa obč. tajnika, do katerega nima čisto nobene oblasti.
Da se je gosp. učitelj predrznil ni č. tajnika grajati s takimi besedami, do katerih nima pravice, .se je najbrže zmotil. Mislil je najbrže, da ima čir.e-ka pred seboj, ki še ni videl drugega kakor Kras. Zato moramo povedati g. učitelju, da ako bi se obč. tajnik (:'• bi! dostojno obnašal v obč. uradu, b. bil g. učitelju kot bivši »Maat« c. iri kr. vojne mornarice tudi o vojaški zglasitvi lahko kaj povedal.
Priporočamo pa, da gospod učitelj pusti obč. tajnika čisto |>ri miri:, on je naš rojak in se je vrnil po 25. letih v svojo domovino, ker ljubi svoj ciom, kljub temu, da je imel v modernih ( testih, kjer je služil, boljši zaslužek kakor doma.
Torej. gosp. učitelj, ako I- ičv.e. da bodemo Vas spoštovali kakor druge gospode učitelje, bodite mirni in ne iščite v lešniku slona ker v naši občini ljubimo mir.	Občani.
t Kneža. Da bodo tudi drugi vedeli, kako je naš kopral »kovc« na Temlji-nah moder, moram povedati, da je tudi pri občinskih računih hotel pokazati svojo modrost. Ugovarjal je. da so se napravili nepotrebni stroški in še druge neutemeljene opazke je delal, s čemur je dokazal, da se malo razume ne »numare«. O priliki povemo, koliko nepotrebnih stroškov je napravil »kovc< pri tožbi za razdelitev občinskih zemljišč in drugih nepotrebnih poti. Kakor-se zdi. mu je največ, da bi svojemu sosedu metal polena pod nogo. ker ne pusti. da bi obveljala njegova čezoblast. Ali voda pa le bode tekla tudi pri sosedih, in tudi »kovcu« v grlo. da jo bo, imel zadosti, ako tudi je sosedom ne privošči. Neverjetno kako oblast si prisvaja ta častihlepnež. Hotel je izključiti od uživanja vode iz vodnjaka največjega posestnika v vasi. Pravijo, da zato. ker mu ni hotel podpisati po-
godbe za vodnjak. Dotični posestnik se pa za to ni zmenil, ker določa S 75. obe. z. kako se ima kriti stroške za javne vodovode v vasi in kedo ima pravico do uživanja.
Ker smo govorili o nepotrebnih stroških, omenimo še, da smo radovedni kedo bode plačal nepotrebne stroške, da sc mora sestati še enkrat vodoprav-na komisija za temljinski vodovod in to vsled trmaste ncvošljivosti pri nas dobro znanih prenapetežev in široko-nstnežev...
t Kmečka hranilnica in posojilnica pri Sv. Luciji, registrovana zadruga z. neomejeno zavezo, bo imela dne ib. t. tn. ob treh popoldne v svojih prostorih izvanreden občni zbor. Na dnevnem redu bo edina točka: sprememba pravil. K obilni udeležbi vabi Andrej Manfreda, načelnik.
t Iz Grahovske občine. V Podles-kovci pri Kneži se pogreša od nedelje 2i. sept. t. I. približno 14 let stara deklica. Deklica je bila malo slaboumna in božjastna. Sumi se. da je kam padla, ker je ta kraj zelo strm in hiša na samoti. Kljub iskanju se deklice ni še moglo najti. Kdor bi jo našel živo ali mrtvo, je dolžan naznaniti na pristojno mesto.
Orožniška postaja v Grahovem je naprosila podžupana Jožeia Kenda iz Temljin. naj določi nekaj mož, ki bi imeli pomagati iskati izgubljeno deklico, a storil ni ničesar. Vsled tega je županstvo v Grahovem dobilo nalog od tolminskega glavarstva, naj pouči imenovanega podžupana o dolžnostih, ki jih nalaga javnemu činitelju poleg njegovih službenih dolžnosti že gola človekoljubnost.
Naši rojaki iz hribov, ki so se nahajali v svetu, so se začeli vračati do inov. Marsikateri je prinesel kak groš za zimo. — Sedaj se bo začelo v naših hribih nazvijati živahno društveno življenje.
Iz kobariškega okraja.
*kbd Breginj. — Z ozirom na pritožbo poveljništva domobrancev v Bre-ginju proti županstvu radi ndmeritve občinske davščine na pivo častniški mizi v Breginju, je deželni odbor sporočil poveljništvu, da so vojaške mize dolžne plačevati omenjene davščine v zrni-slu točke 1. a) § .1 razglasa c kr. namestništva z dne 23. maja 19i»S dežel, zak. št. 18.
Iz komenskega okraja.
km Burja na Krasu je poškodovala grozdje. Iz Vojščice nam pišejo, da je mnogo jagod po tleli.
km Strašna burja je razsajala po komenskem okraju na cesarjev itnen-dan. Napravila je na ajdi in v vinogradih mnogo škode.
Iz sežanskega okraja.
s Dutovlje. Pri nas stoji prav lepa cerkev, ki se vsakemu priljubi, ako si jo je že enkrat ogledal. V ti cerkvi vlada sicer mir in red. le naših žensk in deklet ni mogoče spravit do tega. da I : stopile malo bliže k oltarju. Pre seboj pustijo toliko prostora, da morajo nekateri stati celo zunaj cerkve. Potem pa se še mogoče zgražajo, da moški ne gredo vsi v cerkev.
s Avber. — Županstvu v Avberju je deželni odbor naznanil, da je dovolil deželni zbor za končna dela na cesti Raša - Ponikve - Avber podporo 15tii) K s pogojem, da zagotovi občina kritje stroškov, ki bi ostali po odbitku javnih podpor in da se izvršijo dela pod nadzorstvom deželnega tehničnega urada
s V Dutovljah smo imeli dve poroki. in sicer: g. Alojzij Rebec z g.čno
l.eopoldo Kjuder in g. Josip Zabrič / g.čno Albino Filipčič. Bilo srečno!
Čudne reči se dogajajo v Skopem.
<\/. Skopega. Konec.)
V dobi 5 let je služilo tu nič manj kot 8 organistov. Razume se, da v takih razmerah ni govora o lepem petju, ne orglanju, ne o kakem potrebnem redu, še manj pa o pravi cerkveni glasbi.
Vsak dan slabeje, tako, da moramo poslušati ob nedeljah neprebavljivo orglanjc in pravo tulenje mesto petja. Posebno pa pod sedanjim organistom.
Tako se peha revež že tri mesece od nedelje do nedelje. Enkrat mu pomaga kak Cirencjec, drugikrat kaka Cireuejka nositi pevski križ. Včasih pa nažene šolske otroke na kor, kateri so pri nas jako »dobro« podučeni v tej stroki, za kar se moramo pred vsem »zahvaliti« našemu »iimogozaslužiie-mu« g. učitelju.
V nedeljo, kakor omenjeno, ob priliki našega patroncina sv. Mihaela, smo pa še posebno »napredovali« v celej stvari.
Naši možje so najeli preko tega organista, posebnega (zopet en nov!) organista in pa domače pevce, da bo vsaj ta dan kaj spodobnega. Pa glej smolo! Pevci so prišli na kor. a organista ni bilo od nikjer, se ne ve iz kakega vzroka. Pač pa prisopiha naš organist in se možko usede k orglam. Tu pa se je izvršil prizor — seveda ni bil za V cerkev — katerega je bilo treba videti. Konec je bil ta, da je prav malo manjkalo. da ni ta »organist« letel po glavi raz kora. In pevci so potem odpeli kakor so mogli in znali sami. Škandal!
To je najbrže v sto letih prvič, da je bila sv. maša na naš shod brez orgijama.
Eno pa moram nehote priznati temu organistu. In to je — vstrajnost. Nič ga ne ženira, da mu je že parkrat veleč, g. župnik javno v cerkvi dal prav dobro zabeljene solate in ga obenem kvalificiral po vrednosti. Ljudje mu pravijo, naj pusti. Pa ne pomaga. Gn se drži kot klop svojega »obrta«. — Tako je postala vsa reč skoraj že smešna, ako bi ne bila obenem tudi žalostna. Kaj pravijo tujci? Ko smo imeli lepo orglanje in petje, so nas sosedne vasi v resnici zavidale. Sedaj smo jim v posmeh. Tako se dela pokora.
Drugič se oglasim še v neki zadevi.	A.—Z.
Iz korminskega okraja.
kr Cestni odbor korminski je dobil od deželnega odbora poziv, da sprejme na svoje breme vzdrževanje cestnih delov Golobrdo-Britot in Vrhovlje-Koba-lišče-Marije Celje. Te ceste so sedaj po deželnem zakonu uvrščene med skla-dovne.
Gospodarske vesti.
Grozdne tropine so prav dobra krma za živino, ker imajo toliko redilnih snovi kakor slama ozimnega žita. Ce ne moreš porabiti vseh svežih tropin, shrani jih skrbno. Najbolje je. če sveže tropine prav dobro stlačiš v manjšo kad ali odprt sod, pokriješ po vrhu s trtnim listjem in namažeš z ilovico kakih 5 prstov na debelo. Ko ilovica razpoka, pomoči jo z vodo in vse razpoke takoj zamaži, sicer tropine splesne ali pa se skisajo. Teh tropin daj govedu do ene tretjine in svinjam do polovice vsakdanje krme.
Koristi lipe. Z e iz pradavnih časov nam je lipa znano zdravilno drevo od kojega v ta namen služi: cvet. listje, skorja, ličje in les: pomniti pa je, da se pri cvetu imajo usnjati rumeni listi odstraniti. Najbolj znan je iz lipovega cvetja čaj, kot izborno sredstvo, da se človeku spravi v pot. Lipov čaj je izvrsten zoper razne katare: zoper star kašelj.
zoper zaslizene prsi, zoper različno za-slizen sapnik in zoper zaslizene ledvice. Lipov čaj umiri želodčni krč. Lipov čaj popravi slabo prebavo ter odstrani bolečine v trebuhu, pa tudi jednostranski glavobol. Slaba prebava pa se tudi popravi, če se z mlekom ali sladkorjem ali na jed potrošeno jemlje po srednjo žlico fino stolčenega lipovega oglja. Lipov čaj. ki se mu pridene malo strdi iu se ga skoz nekoliko časa z mlekom pije za zajtrk, čisti kri. Kdor je jako slab, da se pri ponočnem počitku poti, naj jemlje z mlekom po dve žlici praška, ki si ga je naredil iz lipovega oglja: tudi pri boleznih na jetrih učinkuje lipovo oglje izvrstno. Kdor ima opeklino, gnoječo rano ali rano sploh, naj kuha lipovo zeleno listje, skorjo in ličje tako dolgo, da dobi sliznato tvarino, in to naklada. J udi stolčeno oglje bo rane sušilo in storilo, da nova koža hitreje raste. Lipovo oglje daje pomešano z drobno stolčenim žajbljem najboljši prašek za zobe. Proti ščurkom vzemi skledo, vrzi noter jabolčnih olubkov. čebule, prilij malo vode, naokoli sklede deni do roba treske. tako da ne sežejo čez rob: ako to napraviš zvečer, imaš zjutraj obilni lov. bivali je pa potreba še s kropom politi, drugače oživc nazaj. Kdor ne verjame, naj poskusi in bo videl, da je res.
Za kratek čas. K mlademu zdravniku pride nekdaj siv starček 90 let in ga prosi za zdravilo proti neki bolezni. Pove tudi, da pije včasi kak kozarec vina. Zdravnik ga strogo pogleda in mu icče: Vi ne smete pokusiti niti kaplje vina več. Starček pa mu odgovori: Veste kaj! Pijte Vi 90 let samo vodo, potem mi lahko prepoveste vino.
J oličev Gašper je znal tako lagati, da so mu vsi verjeli, dasi so skoro vedeli, da laže. V nedeljo po sv. maši so stali možje pred cerkvijo in Gašper pride tudi k njim — takoj ga začne luidomušncž nagajati: »Gašper, zlaži se nam kaj ta-cega. da ti bodemo verjeli!« Danes n i-m a m č a s a, moram naglo teči gledat ono ribo. katero so davi ujeli in na en četrt štiri cente vaga« to odgovori Gašper in res hiti doli proti potoku. I'e te, kaj bi bilo, ako bi šel še jaz pogledat.« — »Pa le!« in nekaj se jih res odpravi. Kmalu se vrne Gašper od druge strani in pravi onim. ki so ostali pred cerkvijo: »Ali sem jih!«
„ Hranilnica in posojilnica“
v Renčah
registr. zadruga z neomejeno zavezo.
VABILC)
k občnemu zboru, ki sc vrši dne 27. okt. v dvorani g. R. Žnidarčič.
DNEVNI RED:
L Potrjeiije letnega računa.
2. Izvolitev načelstva, rač. pregledovalca
in njega namestnika.
3. Predlogi.
NAČELSTVO.
ODLIKOVANA relKARNA
Gorica, vil Formlca
(9 priporoča za odji-manj« raznesa peciva navad-nejta >') najfinejJega. Pecivo je najboljše. Priporočam se cenj. odjemalcem za obilen poset.
S spoštovanjem	e. Jakin
V ..Centralu" je na prodaj nekaj obrabljenih miz za krčmarsko obrt po jako nizki ceni. Kdor jih hoče vkupiti, naj se oglasi v uradu ,Centralne poso-jilnice*‘ ob uradnih urah.
Cukn
za moške in volneno za Ženske obleke, zadnje mode razpošilja najoeneje
lugoslofl. razpašiljaina
R. Stermeclti v Celju št. 3011
»Vzorci in cenik čez 1000 stvari — z slikami poštnine prosto“. —
Kdor hoče imeti pristno angleško blago za obleke, naj se obrne na krojaškega mojstra
Antona Kruši č, Gorica
Tekališče Franca Josipa St. 39 ali pa na Tržaški ulici št. 16.
Sc priporočam velečastitim duhovnikom in drugim cenj. odjemalcem v mestu in na deželi, k«r izdelujem vsakovrstne obleke od najfinejše vrste do navadne, za vsaki stan in za vsak letni čas.
Uaorci na razpolago.
Svoji k svojim!
Podpisani slovenski brivec v Gorici Gospodska nlica št. 1 se priporoča sl. slovenskemu občinstvu iz mesta in z dežele za obilen obisk. Postrežba točna in strogo snažna. Brije in striže tudi na mesečno odplačevanje. Na zahtevo brije in striže na domu. V zalogi ima razne toaletne potrebščine po zmerni ceni. Prevzema vsa lasničarska dela ter kupuje ženske lase po 12 K in naprej kilogram.
Franc Novak, Gospodska nlica, št. i.
OslaBiiico cerkvenih posod In csrlivcnsQB orodja
r. Leban Gorica,
Angistratna ulica šteo. S.
Priporoča preč. duhovščini svojo delavnico cerkvenega orodja In cerkvenih posod, svečnikov itd., vsakovrstnih kovin v vsakem slogu po najnižjih cenah. Popravlja Is prenavlja stare reči.
— Blago se razpošilja franko. —
Slovenska mesnica
ulica Treh Kraljev 16
(Via Tre Bt 16) pri tavami Dipa.
Podpisani priporočam slavnemu občinstvu svojo mesnico prve vrste. — Velika izbera jančjega, telečjega in govejega mesa in svinjine in na izvero usakovrste divjaščine. Cene zmerne brez konkurence. Pričakujem obilo odjemalcev. Na željo odjemalcev se dostavlja meso na dom.
Se spoštovanjem
Andrej Fraqdolič.
mesar.
Največjo zalogo pohištva za Goriško z lastnimi delavnicami za mizarsko in tapetarsko stroko ima
A. Breščak - Gorica
Gosposka ulica št. 14 (v lastni hiši).
Velika izber raznovrstnih žimnic, vložkov, ogledal, slik, stolov in vsega, kar spada h hišni upravi. Glede cen konkuriram lahko vsakemu, ker prodajam blago iz lastnih delavnic.	—
Za niuozobrojna naročila »e toplo priporočam	„	*
ANTON BREŠČAK.
Koledar za duhovščino.
14. Ut in Dir. Off. Cat. Vesp. fer. 2.. a cap. de seq. Hymn. ppr. cotn. praec. Compl. fer. 2.
15. Ut in Dir. Off. II. Cat. Vesp. fer. 3 , a cap. de Festo, com. scq. Compl. fer. 3.
16. Ut in Dir. Off. II. Cat. Ad Laud. Suppr, et ad prim. praec. Vesp. fer. 4. ritu dup. a cap. de scq. Com. praec. Compl. fer. 4.
17. Ut in Dir. Off. II. Cat. Vesp. ut in Dir. Compl. Dom.
18. Ut in Dir. Off. I. Cat. Vesp. ut in Dir. Compl. Dom.
19. Ut in Dir. Off. II. Cat. Vesp. ut in Dir. Compl. Dom.
20. Ut in Dir. Off. I Cat. Vesp. ut in Dir. Compl. Dom.
Loterijske številke Trst 25	77	82 f>l 58
Vsi. ki ste skrbni možjs in očetje!
Ali hočete vsaj 10 vinarjev na teden žrtvovati za svojo oziroma za prl-hodnjost svojih otroh ? Potem pišite »Slovenski Straži" v Ljubljani po knjižico gosp. župniku HASEJA o ljudskem zavarovanju, ki se vsakomur dopošlje popolnoma zastonj.
/-^čala vsake vrste natančno po zdravniških pred-Opisih in brci, kakor tudi tlakomere, toplomere. kompase, različne mere za vino, mleko in žganje itd. Vse po najnižjih conah p'i trvdki
Aleksander Ambrožič,
urar in trgovec z zlatnino in srebrnino in optičnimi predmeti.
6 0 R I 0 A, GOSPOSKA DLIOA št. 16.
(Prej Korso Verdi 26.)
Lepa prilika.
\ najem se da v IDIUII lep prostor za večjo trgovina, na najbolj piometnem kraju, in tudi za peka bi bilo dobro, ker tam okoli ni nobenega. Hiša sc lahko tudi proda. Izvršuje se v njej 35 let gostilniška obrt. Hiša ima 9 sob s kuhinjo in obširen obokan vinski liram. Proda se zaradi družinskih razmer. Cenjena je bila sod-nijsko 22.244 K. Proda se jo pa tudi za 21.000 K. 6000 K ostane lahko vknjiženih. Najbolj sposobna je hiša za trgovino z mnogo vrstnim blagom, ki je v tem okraju neohhodno potrebna. Več se izve pri .lusipu Ipavic, gostilničarju hšt. 3y3.
Nagrobne križe in svetilke
v veliki izberi kupite le pri naši tvrdki
PINTER & LENARD
v Gorici Raštelj 7--9.
.Jednako tudi štedilnike, peči, vlite kotle itd. po najnižji ceni.	-to ~TO
jjjnn motno, zavreto se popravi kakor VIIIU| tudi odvzame sc prevelika limonina kisline vinskemu moštu ali vinu. Vzorec prinesti ali poslati. Naslov povč upravništvo „Primorskega Lista“ Semeniška ulica 16, II. nadstropje.
Napredek, novost.
Fotograf A. Jerkič, uvedel je v svojem ateljeju poleg dnevne, tudi
električno razsvetljavo,
pri koji lehko slika ob vsakem času in vremenu.
Domača tvrdka
Ivani s Kurinčič
GORICA
Gosposka ul 11. (sedaj O. Carducci.)
se priporoča pri nakupu
jesenskega in zimskega blaga za ženske in moške obleke
Pozor 1
Velika iabera vseh potreb-ščin aa šolska in druga ročna dela, vezenje itd. Krasni okraski za damske obleke, kakor vse potrebščine za šivi/je in krojače.
De&niki v veliki izberi■
Bogomila.
Za nemške učiteljice spisal Jakob Ecker. Za slovenske odgojiteljice priredila Emerika Holzinger pl. Weidich.
(Dalje.)
S sveto cerkvijo zaupljivo pristavljamo prošnjo: »Sveta Marija, mati božja, prosi za nas grešnike zdaj in na našo smrtno uro!« Marija, mati božja, kateri je Zveličar podložen bil v dneh svojega pozemskega življenja, ti boš vselej uslišana: prosi tedaj za nas! Ti si bogata in mogočna; mi smo ubogi, najbolj ubogi grešniki! Ti moreš pomagati, ti hočeš pomagati: da, prosi za nas zdaj, posebno pa ob uri naše smrti, da ne omagamo v zadnjem težkem boju in potem najdemo milostljivega sodnika. Potem bomo Jezusa in Marijo hvalili in častili na vse veke.
Amen! Tako bodi!
V resnici, najkrajsi:ejša Marijina roža je »Češčena si, Marija«. Po petdeset takih — belih kakor lilija, rudečili kakor kri ali zlatorumenih — rož je rožni venec, veseli, žalostni ali častitih i. kakor se ravno pri posameznih delih« premišljujejo glavne resnice ali skrivnosti življenja, trpljenja ali povečevanja Jezusa Kristusa.
Posamezni desetki se začenjajo z Molitvijo Gospodovo in se sklepajo s ;,lo najsvetejše Trojice, ker je Marija *>ogočna po svoji molitvi pri velikem
IH
Slepi sovražniki lepega rožnega venca zasmehujejo pogosto ponavljanje istih besed. Kdo ni kot otrok svoje prošnje ponavljal z istimi besedami, kadar je sladko prilizuje se ogovarjal in prisrčno prosil dobro mater, da bi uslišala veliko željo njegovega malega srca?
Pravi Marijini otroci vedo, kakšno moč ima mnogokrat ponovljena molitev do najboljšega materinega srca v nebesih.
Bogomila, če ljubiš Mater božjo, ljubi rožni venec!
\ eselje tvoje in radost,
I rpljenje tvoje in bridkost,
In v plašču slave in časti Opevamo Te, Mati, mi!
Narodi, kar vas ima svet.
Berite teh skrivnostij cvet,
Mariji v venec vijte ga.
Kraljici tej nesite ga!
Bogomila, tvoj »Ave« ne sme manjkati. kadar silni zbor tvojih deviških sester pozdravlja svojo kraljico! Vesela se pridruži, ne opešaj v njeni hvali! Nikdar te ne pozabi Marija; celo posebno ob uri tvoje smrti, za katero si tolikokrat molila, te bode varovala. Ko z umi-rlijočimi ustnicami izšepetus svoj po-slednji ave, potem boš njo gledala gor!, katero si toliko ljubila tukaj: kako srečna jo pozdraviš in boš jo neutrudno hvalila z angelsko trumo:
Ave, ave. ave Marija!
(Dalje pride.)
Odlikovana mizarska dolavnloa s Strojevim obratom
ANT. ČERNIGOJ
Gorica Tržaška ul. št- 18,
Zaloga pohištva
iz
lastne delavnice.
Izdeluje cerkvena dela, spovednice, klopi, okvirje, klečalnice itd.
Vsakovrstna ' dela za stavbe.
Odlikovana pekarija ^ 4 in sladčičarna V ^
K. Draščik g
v Gorici na Kornu A
(v lastni Ulil)
lzvr*uje naročila vsakovrstnega ^ peciva, torte, kolače za btrmanoe
♦
♦
S
♦
♦
♦
♦
♦ in poroke, pince Itd. Prodaja različna fina vina ln likerje na ^ drobno ali oris. buteljkah. Pri-
• poroča se sl. občinstvu. Cene
Jako nizke.
Trgovina z usnjem
Kapucinska ulica št. 2 „prl Lizi ".
Ker se za obutev mnogo denarja potrosi, priporočam podpisani slavnemu občinstvu v mestu in na deželi nakupiti usnje, nadplate in podplatu od najboljših strojarn, s katerimi jaz lahko po zmernih cenah postrežom z vsemi črevljarskimi potrebščinami. — V zalogi imam tudi za uprego živali, vajeti, jermene (čelvestro goli, uzde in štrange.) — Priporočani se slavnemu občinstvu za obilen posel.
JOSIP MARUŠIČ, trgovec.
JOSIP TERPIN
naslednik Antona Potatzky
v Gorici na sredi Raštela štev. 7.
Trgovina na drobno in debelo.
Najceneje kupovanje nirnberškega in drobnega blaga, ter tkanin, preje in nitij.
Potrebičine za pisarne, kadilce in ; popotnike. Najboljše šivanke in šivalne stroje; potrebščine za krojače in črevljarje. — Svetinjice, rožni venci in mašne knjige.
Hišna obuvala za zimske In letne čase.
Raznovrste semena, trave in detelje.
Najboljše preskrbljena zaloga za kraji marje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih na deželi.
P. n. g. pričakujem obilnih odjemalcev.
J. MEDVED
GORICA
priporoča najtoplejše svoje obširno podjetje
zgofovljenih oblekah, čevljih in klobukih.— Princip trgovine: Slroga solidnost, sfalne cene.
O o-
a c-
c ®
— o
o as -O C
či o
3 it)
o C
Cl. kr. priv.
kroji
Strokovna krojačniea za izdelovanje oblek vsakega stanu, po ualnov j£u:i Največja zaloga blaga in gotovih oblek.
:oj.
Podpisani priporoča sl. občinstvu, da si ogleda mojo bogato zalogo. Prep.-ii t vsakdo sam, da vdobi edino v moji trgovini dobro in najceneje blago na meter
naj se
kakor tudi gotove obleke za gospode, dečke in otroke.
M. POVEKAJ
® Ul
s ®
(W C O tj o
< jr o 3
° a So ® a* ** t
Gorica - Travnik 6t. 5 — Gorica °°
IHrS
| Postr
TVRDKA 0. ZHJEC
trgovina z železjem v Gorici
v kisi „QoriSke ljudske posojilnice14 (prej krojaška zadruga).
Priporoča bogato zalogo železa, pločevine vsakovrstnega kovanja za pohištvo in stavbeno mizarsko, kovaško, kleparsko, klesarsko orodje, straniščne naprave in upeljave, strešna okna, traverze, cement, svinčene in železne cevi in pumpe, žico, žična ograja, razno kmetijsko orodje, štedilnike, peči, kuhinska in hišna oprava. PoBtreiba točna, domača in cene konkurenčne. —■
=■	- Prosimo lahtevati listke blagajne radi kontrole
role. J
„Ljubljanske kreditne banke"
 so bavi z vsemi v bančno stroko Bpadajočimi posli.------------------------
Moge na knjižice obrestuje po 1172%, vloge v tekočem računu po dogovoru.
F
Delniška glavnica K 8,000.000.	Centrala	V	Ljubljani.	-Rezervni	zaklad K 800.000.-
=— PODRUŽNICE: Celje, Celovec, Gorica, Sarajevo, Split, Trst. — -  -■■■ - - —=•
Pozor.
Podpisani mizarski mojster priporočam slavnemu občinstvu v mestu iu na deželi svojo dobro urejeno mizarsko delavnico in zalogo pohištva. - Kdor želi kupiti po ceni naj sc obrne do Alojzija Gril, mizarskega mojstra.
Št. Andrež pri Gorici 81.
JOSIP CULOT
v Raštfclju št. 2—25 v Gorici.
Velika zaloga vsakovrstnih igrač, okraskov za božično drevesce In punčk/.n igračo
Razpela iz kovino in losa. rožni venci, podobico, rokovice iz volno iu sukati, moško iu žensko no-govice, črovljo iu kape za zimsko sezono; zaloga drobnarijo za kramarje na drobnoiu debelo, kipi, in svetniki iz porcelana, kovčki, pipo, ustniki cevi itd. itd. itd.
za moške, ženske in otroke
J. Drufovka-Gorica
(gosposka ul. 3, nasproti JVtonta.
VIKTOR TOFFOLI -- tSORICS
prva zaloga	oljko Veg&	Oljžl
52 56 60 64 70 80 1'—
1 1
Via Teatro 16. — Via Semlnarlo 10.
Oljkino olje. pripeljano naravnost iz Istre, Dalmacije, Valone, Bari, Lucca, Tlizza, Oneglia.
Cene so sledeče:
Jedilno olje..............................'litra vinarjev
Namizno olje...............................'2	»
Istrsko-oljkino olje.......................1.	„	„
Valona......................................S	„	„
Bari.......................................1•	„	»
Oneglia...................................12	»	»
Lucca, Nizza .	 *la	»	»
Sprejema naročila ter pošilja Iranko na dom, kakor tudi na dežele ln Izven
.04 1.12 1.20 1.28 1.40 1.60 9_____
državo.
BOKXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX»
Lekarna Cristofoletti v Gorici na Travniku, jjj
j.	Trftklno	(fttokflkevo Jetrno olje.
Trnklno (itokfttevo Jetrno olj« Poučimo sreditvo proti pranim boleznim in Hplokni tclenni MluhoHti. Izvrnz Nti-klcnint tetra olja na ravnomene barve po K 1 10, bele barve K 2.
K
Tr.kioo icl.TD.to Jetrno olje. Rabu tega olja je sosebno priporočljiva otrokom in dečkom, ki so nervozni in nežne narave.
Trskino jetrno olje se železnim jodecein.
S lem ol;cm i« oidrtiijo » kratkem ia»o i ,otoio.tji. ».e kostne bolelnl, lleini otroki, coli«, malokrmoat itd.
.z..zz;z::zj 	Cen* ene uteklcnice je 1 kremo 40 vinarjev.
Opombi. Olje, katere«, narufaiu illrekt.o la Soraealje, prelkfe .. rej.o T mojem kem. I.bor.torja
preit.o .e ..polnijo oteklenlie. Zalo /.morem Jimflti .rojim M. odjrnialrem slede dl.tote I. .talne ipo.obnoi.tl a. adrarljenje.
S
Criatofoletli jeva pijača iz kine in železa.
Najboljši pripomoček pri zdravljenju a trskinim oljem.
Ena steklenica stane 1 krono 60 vinarjev. —
tcxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx
Trgovsko obrtna zadruga o Gorici
rogistrovann zadruga z noomojenim jamstvom
v likvidaciji
ponuja za nakup to le svoJe[nepremičnine:
'Enonadstroprtolhišo
v ulici sv. Ivana hšt. 7. v Gorici, ki je zelo prikladna[za_mesarsko obrt Enonadstropno hišo z vrtom
v ulici Capitan Vandola"hšt£6.§v Gorici, prikladna kol stanovanje za boljšo družino.
Enonadstropno hišo v Vgllkem Dolu
na Krasu, ki je prirejena za prodajalno, Ker ni v tem kraju proda jalne z jestvinami se priporoča v nakup ta hiša zlasti mladim trgov cem, ki se hočejo z manjšim kapitalom osamosvojili.
Ponudbe sprejema likvidacijski odbor v Trgovskem Domu.
or
m
m
Goriška zveza
gospodarskih zadrug in društev v Gorici
registrovana zadruga z omejeno zavezo
posreduje pri nakupu kmetijskih potrebščin in pri prodni tmetjjstihpridelkov.
Zaloga ja v hiši „CENTRALNE POSOJILNICE" v Gorici, TEKALIŠČE JOS. VERPI ŠT. 32.
Zl
ta©"'
V*
***********
St
m
»CENTRALNA POSOJILNICA"
REGISCFjOVATlA ZADRUGA Z OTnEJCTlO ZflVCZO
EES y GORICI
obrestuje hranilne vloge po 4' 2°|o. Daje članom poso-
jila na vknjižbo po 5l!4°;0, na menice po 6°0, na me-
sečno odplačevanje, ki znaša mesečno 2 K za vsakih 100 K. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Zadružni urad je v lastni hiši COTSO GiuS. Verdi št. 32, I. nad. — Uradne ure vsak dan razun nedelj in praznikov od 8. ure zjutraj do 1. popoludne.
ODBOR.
Patentirani strešniki „Ancora“.
Kolumbovo jajce za krh anje streli!
Fot o m ženijalue iznajdbe, ki
po-
se jo
napravi na navednlh gladkih strešnik h (Kladi/.legel) se doseže perfektno zvezo cele strehe. S patentiranimi „Ancora“, strešniki pokrite strehe nudijo večjo varnost in trdnost kot vsaka druga vrsta strešnikov. Estetičen utis ! Cene Jako primerne I Priporočljivo za nove strehe ali pa za zamenjavo starih streh tudi za bolj lahko strešino! av av
njei
Ijrii
Urž
liro
l/ključno zastopstvo za go-riSki, ti Kninski iri vipavski okraj ter za Kras:
Najboljša priporočila I
O Zaipp Gorica,
A,ajCU Gosposka ul 7.
Gosposka
TELEFON 107.
hi
ra
Izdajatelj In odgovorni urednik J. VimpoiSek v Gorici.
Tiska »Narodna Tiskarna' v Gorici (odgov. L Lukežif-