Slovenski glasbeni svet. Pevsko in Glasbeno Društvo v Gorici (podružnica Glasbene Matice v Ljubljani) je proizvajalo na svojem XV. koncertu dne 3. dec. 1910 Bendlov moški zbor s tenorovim solom in spremljevanjem klavirja »Tatranska vijolica«, Devova moška zbora »Tihi veter od morja« in »Hrepenenje«; ženski zbor je prednašal tri Dvordkove »Moravske dvospeve« (»Oj, zeleni, travica .. .«, »Ujeta« in »Na Begu«), mešani zbor pa Brahmsovo »Dekle«. Pri koncertu, ki ga je dirigiral zborovodja Josip Michl, je sodelovala pevka Berta Jawurkova s češkim programom. Le Pavčičev samospev »Pastarica« je našel milosti pri njej. Ves spored kaže, da je društvu negovanje slovenske glasbe zadnja briga. Vedno znova nam silijo v pero začetne besede iz prvega Ciceronovega govora In Catilinam: Quousque tandem . ..? Zveza Slov. Pevskih Društev v Ljubljani je pokazala s svojim dne 4. decembra 1910 prirejenim koncertom, da ji leži slovenska glasba pri srcu. Častila je dva zaslužna skladatelja Davorina Jenka in Frana Gerbiča z izvajanjem njunih skladb in posvetila znaten del sporeda novejši slovenski produkciji. V proslavo Jenkove petinsedemdesetletnice je izvajala »Slov. Filharmonija« skladateljevo uverturo »Kosovo«, moški zbor Glasbene Matice pa je pel pod vodstvom M. Hubada njegov zbor »Na moru«. Isti zbor je prednašal Gerbičevo »Slanco«, in Idr. Pavel Kozina je pel štiri nove pesmi Gerbičeve (»Nihče ne ve«, »Akord v molu«, »Trubadurka«, »Pogled v nedolžno oko«) v proslavo sedemdesetletnice tega skladatelja. Tako je prav! Le narod, ki zna primerno ceniti svoje zaslužne može, je vreden, da jih ima. Isto tako hvalevredno in razveseljivo pa je dejstvo, da so posamezna sodelujoča društva tudi najnovejši slovenski glasbi oddajala svoj obulus. Tako se je vrli »Ž i r o v n i k o v z b o r« v Št. Vidu pri Ljubljani, čegar delovanje na polju narodne pesmi ne moremo prehvaliti, produciral z dvema mešanima zboroma našega Adamiča »Fantu« in »Lipa« (izšla v »N. A« VI/35 oziroma 1/102). Da je dal tudi narodni pesmi, kar ji gre, se razume pri Zirovniku samo ob sebi. V krasni, po Žirovniku izvrstno harmonizovani narodni »Se davno mrači« je bil ta zbor šele v svojem pravem elementu. Bog nam daj le deset Žirovnikov in ravno toliko Žirovnikovskih zborov, pa bo naša narodna za vedno varovana in spoštovana, kakor zasluži. Tudi »Ljubljanski Zvon« se je pod vodstvom marljivega pevovodje ZorkaPrelovca lotil novega Adamičevega zbora »Vasovalec«, in če pod istim dirigentom stoječi pevski zbor trgovskega društva »Merkur« ni hotel in mogel zaostati za njim temveč tudi nudil kaj novega, še nenatisnjenega {Adamičevo »Ljubico«), je to popolnoma umljivo. Tudi mešani zbor Čitalnice v Kranju pod Rusovim vodstvom je poleg Devove »Barčice« zapel eno Adamičevo (»Zaman pod oknom«, izšla v »N. A.« VIII/58). Lahko se torej reče, da je bil Zvezin koncert posvečen ne samo Jenku in Gerbiču, temveč tudi najpopularnejšemu mlajšemu skladatelju med Slovenci, Adamiču. To bodi našemu sotrudniku v zadoščenje in v odškodnino za marsikatero nezasluženo, nepravično besedo, ki jo je moral slišati ali citati v zadnjem času. Največja pohvala, ki je more biti deležen ustvarjajoči umetnik, leži vendarle v dejstvu, da se njegovi produkti reproducirajo. Kaj si naj drugega želi? — Koncert je bil prvi lovorov list v vencu, ki si naj prisluži »Zveza« v službi naše domače glasbe. Hvala ji in vivat sequens! Podružnica Glasbene Matice v Trstu je priredila dne 17. decembra 1910. svoj drugi koncert s sodelovanjem Julija Betetta, dvornega opernega pevca, in vojaškega orkestra. Za danes bodi omenjeno, da je pel Betetto dva slovenska samo- speva in sicer Michlov »Človeka nikar« in Beranovo »Podoknico« (izšlo v »N. A.« VI1I/14). Zbor sam ni prinesel ničesar pomembnega iz novejše literature. Natančnejše poročilo sledi v prihodnjem sešitku. Iz »N. A.« so se prednašale razun gori in v koncertnih poročilih omenjenih med drugimi še sledeče skladbe: Dr. A. Schrvab: »Večer na morju« in »Oj dekle, kaj' s' tak' žalostno ?« moška zbora (Trst, Kvartet Slov. akad. fer. društva »Balkan«), Korun: »Potrkali na okno« četverospev (istotam), Adamič: »Dekletce, podaj mi roko«, mešan zbor, in Krek: »Idila« mešan zbor. (Oboje: Ljubljana, Narodna čitalnica). Pantomimo dr. Josipa Ipavlca »Moziček« so predstavili dne 7. decembra 1910 v Slovenski Čitalnici v Trstu. (Klavirski izvleček te pantomime je izšel v Schwentnerjevi založbi v Ljubljani. Cena K 5'—.) Na koncertu Slovenske Filharmonije dne 11. dec. 1910 so prednašali vprvič Foersterjevo »Slovansko suito«. Sodelovala je violinistka Stella Kriigerjeva, ki je igrala med drugim Mendels-sohnov violinski koncert s spremljevanjem orkestra. Nove skladbe, ki so došle uredništvu v oceno: Janko Leban: Zbirka cerkvenih pesmi. Za mešani zbor z enim samospevom uglasbil oziroma harmonizoval —. Ljubljana, Katoliška Bukvama 1910. (K l'—.) Osem samospevov s sp remljevanjem klavirja. (1. Anton Lajovic: Serenada. 2. Anton Lajovic: Nočne poti. 3. Emil Adamič: Na lipici zeleni. 4. Emil Adamič: Pri studencu. 5. Emil Adamič: Planinec. 6. Josip Pavčič: Pastarica. 7. Josip Pavčič: Pred durmi. 8. Vladimir Flogel: Jednom kad za tihih majskih noči . . . .) Ljubljana. Glasbena Matica 1910. (K 3—.) Anton Foerster: Sedem moških zborov. XXXVIII. zvezek Matičinih zborovskih partitur. (1. Tri mi tuge. 2. Razbita časa. 3. Vihar. 4. Na boj! 5. Spak. 6. Podoknica. 7. Umrl je mož.) Ljubljana. Glasbena Matica 1910. (K 4'—-) P. AngelikHribar: Obhajilne pesmi za moški zbor. Drugi natis. (Hribarjeva cerkvena glasbena dela, I. zvezek.) Ljubljana. Katoliška Bukvama 1910. (Partitura in 4 glasovi K 3-60, posamezni glasovi K —'40.) P. Angelik Hribar: Adventne in božične pesmi. Za mešan zbor zložil in izdal —. Ljubljana. Katoliška Bukvama 1911. (Partitura K 2"40, glasovi po K —60.) Anton Dobronič: Sumorni akordi. Romance za sitno grlo (sopran ili tenor) uz glasovirsku pratnju. Vlasništvo aukto-rovo. Jelša. (Komisionalna raspačava Stj. Kugli, Zagreb). (K4-—.) (Ocene navedenih del prinesemo po možnosti). »Iz mladih dni pesnika Simona Jenka in skladatelja Davorina Jenka« je naslov razprave, ki jo je objavil Makso Pirnat v letnem ' poročilu Kranjske gimnazije za šolsko leto 1909/10. (Cena K --60.) Novi dunajski dnevnik »Slavisches Tagblatt«, ki posvečuje svojo posebno pozornost tudi kulturnim in umetniškim težnjam slovanskih narodov in zasleduje zlasti slovensko umetnost in literaturo s simpatično vestnostjo, je prinesel izvleček Jenkovega članka iz »N. A.« 1X/17 v prevodu (štev. 1. z dne 7. novembra 1910) in daljši podlistek o Davorinu Jenku za skladateljevo petinsedemdesetletnico (štev. 3. in 4. z dne 9. oziroma 10. novembra 1910), ki ga je spisal G. K. (Gojmir Krek). O 6. številki »N. A.« je priobčil »Slavisches Tagblatt« (štev. 9. z dne 17. novembra 1910) kratko oceno, ki jo zaključuje s toplim priporočilom naše revije, »da dieselbe unter der fachmannischen Redaktion des Komponisten Dr. Gojmir Krek zu einerder besten Publikationen der slavischen Musiklite-ratur geworden ist«. »Ljubljanski Zvon« prinaša v 12. sešitku 1910. oceno 4. do 6. številke »N. A.«, ki jo je spisal E. Adamič. Ne da bi se spuščali v kako antikritiko — kar načeloma le tam storimo, kjer imamo opraviti s konkretnimi, specializovanimi, a po našem mnenju neopravičenimi očitki — ugotavljamo dejstveno, da ni resnično, da bi bil urednik o »ostalih petih« (to je o 11