250. številka. Ljubljana, sredo 30. oktobra. XI. leto, 1878. SLOVENSKI NAROD. Izli »ja vsak dan, itvsomsi poatdoUkfl / dno?« ju p*»tEioita, t*f vetja po poiti pi-«ii»iUAi: ta •v-U'o-uKcrikti doiola .» cc!o loto l« »(Id., ta pol luta H gl., aa četrt leta 4 gld. — Za L)ablja*o bres poiujanjt ne ':--a> .a ••• do teto 13 gld., .h 6evr', leta 3 gld. 30 kr., ta en mosea 1 gld. 10 kr Za poSiljanjn ra dom 80 računa 10 kr. ta mesec, 30 kr. ?a eetrt leta. — Za t nje deiele toliko toč, kolikor poštnina iznaša. — Za gospodo učitolje na Ijudukih iolafa in za dijake velja zniiana cena in sicer Z * Ljubljano ta 6 *. leti 2 gld. rK) kr., po poiti prej omari za četrt leta 3 gld. — Za oznanila ho plačuje od četlrisiopne pot it-vrat o 6 kr., če se csnfu.ilo enkrat tiska, 5 kr., če 10 dvakrat in 4 kr. če te tri- ali vookrat tiska. Dopisi naj so izvole frankirati. Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo jo v Ljubljani v Franc Kolmanovej biti K 3 „Rlodalička stolna". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnino, reklamacije, oznanila, t. j. administrativna roči, je v ,Narod-»i tinkami" v Kolmanovej hiti, Tabor v dolini. Iz Trsta 28. okt. [Izv. dop.] Včerajšnji tabor v Dolini je bil sijajen. Slovensko politično društvo „Edinost" sme ponosno biti, da se je kaj tako veličastnega izvršilo. Ljudstva je bilo do 10.000 iz vseh krajev. Nekatera društva in občine bo bile po deputaeijah zastopane. „Sloga" v Gorici je poslala svoje odlične može, katerih vodja je bil deželni poslanec Faganel. Z zastavami se je udeležilo obilo občin in društev. Posebno moramo omeniti zastavo vipavskega „Sokola", ki je zastopala Vipavo. OaBtno je bilo videti korakati po Bredi Trsta, ne zmeneč se za pretenje lahonov, naše ljudi s krasno zastavo^ katero je na tisoče ljudij spremljalo in „živio" klicalo. Ob treh se je napolnil prostor za tabor odmenjen, a še je ljudstvo prihajalo. Vsa vas je bila okinčana z tisočerimi zastavicami, oder je bil tak, da ga nij še noben tabor tacega imel. G. podpredsednik Dolence odpre tabo rovanje z jedrnatim govorom, ki je večkrat od taborcev z živio klici potrjevan bil. C. kr. vladni komisar g. vitez Jet-mar poprime potem besedo, in v lepej bIo venščini pozdravlja taborite, rekoč, da ga veseli, da bo narod zaveda svojih pravic, in da hoče narod duševno napredovati; c. kr. vladni komisar zago-tovlja Slovencem vladno podporo. Taborci zahvaljevali bo se z gromovitimi živio-klici. (Nu, dobro in prav 1 Mi bomo tako svobodni, in ne bomo pozabili te obljube c. kr. vladnega zastopnika. Ali videli in potipali bi mi kaj kmalu radi, kje je ta podpora . . . Fa stojmo, nič več . . . evo ga . . . držav nega pravdnika. Ur.) O prvej točki je govoril neutrudljivi ta mošnji dekan g. J. Jan, pozdravljajoč taborce in jim zakliče dobro došli. Razvil je na dalje zgodovino zvestobe našega slovenskega naroda. V svitlih barvah je narisal zanje stanje S lo vencev, živo je pred oči postavljal stanje našega naroda to bvojo zvestobo do vladarju in razkril rovarske čine lahouske stranke, katera ruje zoper državo in zoper naš nurod Taborci bo večkrat mej izvrstnim govorom povzdignili svoj glas, ter gromovito prlklicavali Te klice je sprtmljevalo tudi pokanje nio-žnarjev. G. podpredsednik Dolence prebere potem adreso Slovencev in Hrvatov v Priniorji, ki izrekajo udanost do vladarja, ki jo bila soglasno sprejeta in orjaško pozdravljena. Adresa se zahvaljuje tudi za pridobitev Bosne. O drugej točki je govoril g. A. Trobec, okoličan. Naglašal je krivice, ki se našemu narodu gode, po razkosanji v več dežel, kako je zaradi tega duševno in materijalno zaostal, ter je naslikal narodni blagor, ako bi se izvršila gorka želja z j e d i n j o n j a Slovencev venokronovino. Zavrilo je: »Hočemo! Moramo zjedinjeni biti!" i. t. d. G. predsednik odda predsedništvo najstarejšemu odborniku, ter govori tudi on v jc-dernatem govoru, kako bi se pomagalo Slovencem duševno in materijalno z zjed inje njem vseh slovenskih pokrajin v eno kronovino. Taborci so navdušeni odobravali krepki govor, ter gromovito „slava" klicali. Pri glasovanji je bila druga točka zopet enoglasno v pričo c. kr. komisarja sprejeta. K tretjej točki, o šolah, govorila sta dva Hrvata. Prvi g. P. Peršie, ki je s svojim krepkim glasom slikal zdanje šole, v katerih se naši sinovi potujčujojo in izgubljavajo narodu; navedel je, kake bi morale prave na rodne šole biti, ki bi v istini izobraževale ter koristilo narodu, kateri jih s krvavimi žulji vzdržuje. — Drugi govornik g. L. V u li cevi ć, znani literat, govoril je iz globine srca Vsak stavek je bil duhovit in tehten. Ko je rekel: „ Slovansko so vaše gore, slovanske vaše reke, Slovani ste vi, in tu nij zemlje za nemško travo", zagrmelo je „živio", da se je zrak tresel, in predlog, katerega je on stavil, da naj vlada podpira Slovanstvo, ker le s tem more državo braniti, bil je tudi jednoglasno sprejet. G. Kl a v ž ar iz Gorice govori o pogo-zdenji Krasa. On, ki je uže veliko let deželni uradnik, in ve, kako bo na Goriškem občine napredovale, navede iz svoje skušnje marsikatere prav dobre date. Naslikal je pogozdovanje, ki se dozdaj le po polževem potu izvršuje, in povedal, kako bi se ceneje z diugimi pripo močki dalo napraviti desetkrat več, in kako bi naš Kras bil uže denes lehko prijetna šuma. Tudi njega je občinstvo rado poslušalo in ga z odobrovalnimi klici in s pohvalo obsipalo. Isto tako je -1. točka sprejeta bila jedno glasno. Gospod Faganel pozdravlja taborce od strani goriških Slovencev. Tajuik g. Doli nar prebere telegrame, katerih jo bilo došlo od vseh krajev 30. Bili bo z navdušenjem sprejeti. Posebno telegram g. dr. Dleivvoisa, ki prihodnji mosec praznuje 70. god bvoj. Predsednik zaključi tabor. Pevci vstopijo v krog, in donela je iz stoterih prs slovanska pesen. Okoličani so pokazali, da zmorejo neverjetne stvari napraviti. Dan je bil do konca tabora ugoden, ako-ravno ne solučeu ; po taboru pa je utrnilo nebo solzico vesolja, in poškropilo našo posvečeno slovansko zemljo. Taborci »o se v krdelih domov vračali, v srci uesli spomin veselega in velicega dneva. Odbor in odlični gostje so se potem spravili vkupe, ter so v ožjem krogu še marsikatero napitnico in mnogi govor rekli. Slovensko politično društvo „Edinost" pa si bode v svojo kroniko z zlatimi črkami vpisalo prvi društveni tabor na pragu naše Istre, za katerim pridejo še drugi. Bog daj, da bi se tudi v drugih krajih začelo zopet taborovati, ter idejo zjedinjene Slovenije in na rodne slovanske zavednosti širiti! Redek nemšk glas. Tako redkokedaj se čita kje, da bi Nemec o Slovanu pravicoljubno govoril, da smo kar iznenadejani tacega glasu, in ga moramo prevesti. „Frankfurter Ztg." ima članek o „zmešnjavi v Avstriji1', in piše takc-le: „Mi priznamo javno, da ne poznamo dru-zega sredstva, nego da naj iz svoje inicijative liberalni nemški Avstrijci podajo Slovanom avstrijskim roko v spravo, na podlagi državnopravne jednakosti, na podlagi brezpogojnega zajamčenja obojestranske narodnosti v govoru in šoli, in koncem na podlagi zajamčenih osnovnih pravov vsem državljanom vseh kro-novin. Nikakor se pa ne bode drugače dosegel mir in red v državi, vlade zmožna večina, kakor je tudi nemogoča dejanska emancipacija Nemcev kakor tudi Slavjanov od ogerske nadvlade in ogerskega izsušenja; drugače nij rešitve pred bankerotom in obnovljenimi oprez-nostimi s papirnatim denarjem, in po druzem potu se no bodo dale zatreti panslavistične tendencije in atracijna moč Rusije. „Nikakor bi se ne trebalo pri takej politiki ozirati na Ogersko in iskati njenega formalnega pritrjenja, ker taka politika bi ne kratila ogerskega vpljiva. Kar vsi Nemci in Slovani v Avstriji trebajo, dosežejo lahko po ustavnem poti, in ta potreba je ta, da postane njih vlastna delegacija taka moč, katera bi se vsem krivicam magjarskim v bran postavila. Ta moč postane pa z onim dnevom, ko se bosta v Cislejtaniji na omenjenih podlagah Nemec in Slovan trajno sprijaznila. Z onim dnevom počenši naslanjali se bodo celo ogei-ski Slovani in Nemci na Cislejtanijo in magja-rismu ostalo bode le toliko moči, da bode svojo pravo veljavo branil. Kakor stvar mi razumemo, izreka se premislek , da bodo morali avstrijski liberalni Nemci svojo samovlado žrtvovati. Ta premislek se pa reši z nasprotnim vprašanjem: ali pa resnično tudi postoji ta hegemonija v političnem smislu? To pitanje moramo zanikati! Hegemonijo imeli so oni le v tem o%iru, da so nekateri elementi, kateri nij so bili liberalnim Nemcem niti v čast, niti nij so njih stranke krepili, da so ti življi uporabljali državni denar za svoje posebno interese. Pravcato politično hegomonijo imeli so dejansko Mag j ari, ter jo bodo toliko Časa imeli, kolikor časa bodo nemški Avstrijci držali se onega na tem postojećega dualizma, kateri po receptu plemenitega grofa Beusta večino avstrijskega prebivalstva, to je Slovane, na steno pritiska." Tako opominja nemšk list avstrijske „liberalne" Nemce, naj bodo pravični nasproti Slavjnnom, in v tem s kratko besedo jim pove, da so vae njih trditve o Jednakopravoosti" narodov avstrijskih le — nemška laž. Nam se zdi, da v inostranstvu naše razmere bolje poznajo, nego so naši „liberalni" Nemci sodili, in gotovo jim je neljubo, da tudi zunaj tako sodijo, kakor mi, da se bode morala Avstrija jedino le na Slavjanstvo nasloniti, ako si hoče zagotoviti svoj obstanek. Deželni zbor kranjski. (XIV. seja, 15. oktobra.) (Konec.) Poslanec vitez Vesteneck porabi priliko govora zaradi okrajnih blagajnic, in zopet na« glasuje ustanovljenje velikih občin na Kranjskem po postavi od 2. januarja 1869. To po Btavo je sklenila narodna stranka v deželnem zboru, izvrgla se pa zaradi tega nij, ker je videla, da je za o d noša j dežele kranjske nekoristna, in ker so se občine proti njej upirale. NemSkutarji pa mislijo, da ako ustanove oni velike občine, da bodo vrinili na čelo njih ljudi, ki spadajo k njih stranki, in tako stregli nameram nemSkutarstva. Zato je Vesteneck predlagal, naj ostinejo okrajne hranilnice samo v zvezi z velikimi občinami, in naj se zaradi tega prestroje, kar nemškutarski poslanci tudi odobre. Deželni glavar vitez Kaltenegger odgovarja zastran zgodnjega dovršenja sten. protokolov, da gospodje stenografi store popolnem dolžnost svojo, a da nij mogoče izdelati tako hitro poročila sej, ki mnogo ur trajajo; ako pa deželni zbor želi, da se vrši stvar hitreje, potem bode treba dovoliti vec denarjev. Vitez Vesteneck pravi, da je stavil on v odseku ta predlog. On ne očita nifcesa stenografom, ali želi, da se stvar pospeši. Da pa se tiskajo protokoli bolj hitro, naj se sklene pogodba s tiskarnico, katera bode delo hitro izvršila. (Aha! Zdaj pa popolnem razumemo cilj Vesteneckovega predloga.) Sprejmo se potem vsi predlogi odseka in tudi dostavljeni predlogi poslancev, kateri so bili stavljeni v teku debate. Poslanec Dreo poroča o prošnji, zarad zidanja železnice po krškej dolini na Polen j ■kov, Prošnjo on gorko podpira; zaradi progo, katero pa naj ima, naj bo sklene pozneje. Poslanec Dreo nasvetuje, naj se obrne deželni odbor s prošnjo do kupčijskega minister-stva, da se sprejme dolenjska železnica, katera je dobila po okupaciji Bosne in Herce govine mnogo veljavnosti v strategičnem in kupčij8kem oziru za avstrijsko državo in za Kranjsko deželo, in da jo sprejme v program tistih železnic, katere se imajo Bprejeti v program prihodnje leto izzidanib. Predlog se enoglasno odobri. Predlog poslanca g. Primoža Pakiža za odpis davka v kočevskem, velikolaškem in ribniškem okraji se odobri s tem, da se naroči deželnemu odboru, naj se v tej zadevi obrne do vlade. Deželni predsednik vitez Kalina izjavlja, da se davki vsikdar od strani vlade radi odpišejo, da pa je samo treba, da se dotični okraji ali občine obrnejo do tistih oblastnij, katere imajo o tem razsojevati, kajti te imajo nalog škodo preiskati, potem pa odpis davkov odločiti. Prošnja občine Vrhpolje in Samobor, da bi samostojne občine postale, se izroči deželnemu odboru, akoravno jo podpirajo poslanci LavrončiČ, dr. Bleivveia in dr. Poklukar, nai Re precej usliši. Proti njej govore Vesteneck, in celo dr. Deu nekaj proti pove. Poslanec Dež man poroča v imenu ro-Rpodarskega odseka, in nasvetuje, da se postavne premembe o razvrstenji ceat in v orne-jen j i cestne tlake prihranijo za tisti Čas, ko bo izdelana zanesljiva cestna karta — s cestnim katastrom — in sestavljen izkaz poprečnih stroškov za vzdržavanje cest, ter tako dobljena neobhodno potrebna podlaga za pre-sodbo nasledkov tako izdatnih novotarij, — da se za zdaj zadovoljiti se z administrativno-financiialnimi naredbami po nastavljanji cestnih trebilcev, in priskrbovanji potrebne robe za nasipanie cest v smislu gori razloženem, — in nadalje, da Re deželni odbor po Bvojih organih vsaj jedno leto jedenkrat prepriča, kakšen je stan važnejših okrajnih cest, in naj poroča, kako bi se odstranile napake. Baron Apfaltrern pravi, da si je v teku zadnjih dveh let ogledal, potovaje po Kranjskem, skoraj večino okrajnih cest, da pa more reči, da so jako slabe. Politični organi tu navidezno hočejo varovati avtonomijo s tem, da se delu odtegujejo tam, kjer bi bil najbolj potreben. Zatorej nasvetuje baron Apfaltrern, ker misli, da je postava pomankljiva, naj deželni odbor poroča, kako bi se prenaredili §§ 21, 22, 27 do 37 deželne cestne postave. Predlogi gospodarskega odseka in predlog barona Apfaltrerna se odobre*. Poročilo poverilnega odseka o volitvi deželnega poslanca za mestni volilni okraj Kranj-Loka, g. K. Savni k a se brez debate odobri. Toročilo pravi, da se je od 222 upisanih vo lilcev udeležilo volitve 185. Absolutna večina je 93. Od oddanih teh glasov je dobil g. Kari Šavnik, župan v Kranji 94, France Dolenec trgovec v Kranji pa 90 glasov. Ugovarjalo se ie, predno se je volitev pričela od Btrani župana loškega g. Moharja, da ima volilno pravico mladoletni P. Rudolf, da premalo davka plačujejo: M. Hafner, J. Jesenko in G. Dolenec, in da se nij dala volilna pravica mestu škofjeloškemu, ki ima dovoljno lastno premoženje, da je opravičeno zahtevati volilno pravico. Vbo te ugovore smatra verificijski ods"k za neopravičene. Pozneje je po agitaciji nemškutarske Btranke poslalo do verificijskega odseka več volilcev ne-kov protest, da je bilo sedem volilcev, ki so glasovali za g. Šavnika ali mladoletnih ali pa da plačujejo premalo davka. A verificijski odsek misli, da ravno tisti ugovori bi se našli, in so pri volilcih g. Dolenca, in da se v obče ne more ozirati odsek na pritožbe, katere so se prijavile še le, ko se je uže volilni akt izvršil. Poslanec Klun poroča v imenu šolskega odseka: Pri pretresovanji nasveta gosp. poslanca O. Detelja o prošnji za obstanek kranjskega gimnazija je šolski odsek ta nusvet našel tako opravičen, da je jednoglasno sklenil slavnej zbornici priporočati, da naj ta predlog sprejme. Bes, mesto Kranj, ki je veliko žrtvovalo za to šolo, in naposled po- slalo celo posebno deputacijo k presvitlemu cesarju, da bi se gimnazij ne odpravil, nij bilo uslišano. A mej tem se je potreba gimnazija kranjskega iz nova pokazala, ker se je vsled odpuščenja I. razreda v Kranji toliko učencev oglasilo za I. razred gimnazija ljubljanskega, da jih prav veliko in mej njimi prav dobrih zarad pomanjkanja prostorov ni:so mogli sprejeti. To je napotilo šolski odsek nasveto-vati, da naj se še jedenkrat poskusi prošnja za obstanek tega gimnazija, in da bode morda deželni zbor dosegel, kar se je mestnemu odboru kranjskemu odreklo. Šolski odsek slavi tedaj predlog: Slavni deželni zbor naj sklene: Deželnemu odboru Re naroči, da se obrne s prošnjo do deželne vlade, da naj se ona z vsemi mogočimi sredstvi pri slavnem minister-Rtvu poteguje za obstanek c. kr. gimnazija v Kranji. Deželni predsednik vitez Kalina izjavi, da se je gimnazija razpustila zaradi tega, ker mora država pri slabem financijal-nem stanji štedi ti ali varčevati, in da se ie tudi mnogo druzih gimnazij razpustilo. Da bi bil pa za nehanje gimnazije od-ločevalen kaki narodni razpor v deželi, to c. kr. deželni predsednik odločno v imenu v'ade taji in odbija. Dr. Schrev pravi, da nij šolstvo tisti predmet, kjer nai bi se štedilo. Poslanec grof Thurn iako navdušeno podpira predlog šolskega odseka. On pravi, da močno obžaluje, da se zdaj, ko se je sklenila štirirazredna ljudska šola v Radoviiici, odpravlja gimnazij v Kranji, ki je vendar sre-dišče cele gorenjske strani. Ko je še poslanec Klun predlog jako gorko priporočal, se jednoglasno sprejme. Poslanec Vesteneck poroča v imenu finančnega odseka o poročilu deželnega odbora, s katerim se jo predložil glavni pregled gospodarjenja, in končni stan premoženja deželnega zaklada, in njegovih podzakladov za leto 1877. Poročilo se brez debate odobri. Poslanec Potočnik poroča v imenu gospodarskega odseka o preložitvi ceste črez Turjak, in nasvetuje, da ima deželni odbor skrbeti, da se cesta še v teku tega leta črez Ahacijev hrib dodela, da poskrbi vse potrebno, da se cesta v Gubnišah, kakor hitro mogoče, preloži, in da deželni odbor sam oskrbuje vzdrževanje te ceste. Predlogi se sprejmo. Poslanec baron Apfaltrern poroča v imenu finančnega odseka o prošnji podjetnikov Za-franiča in Peliča, da bi se jima povikšalo plačilo za preložitev ceste črez Turjak, in nasvetuje, da se deželnemu odboru naroči, kadar bode Btvnr natanko preiskal, naj dovoli 3000 gl. iz deželnega zaklada. Predlog dr. Deua, o katerem poroča sam, naj bi se namreS deželnemu odboru naročilo, da ima predložiti načrt postave zarad razdelitve pašnikov, in uravnanja posestnih razmer upravičencev glede menjevalnih zemljišč, se brez debate sprejme. Dr. Schrev poroča v imenu poverilnega odseka o predlogu poslanca g. dr. Bleiweisa zaradi izposlovanja postave glede vštevanja tretjinske pri kl ade k davkom za pripo-znanje volilne pravice, in pravi, da se ta nasvet dotika deželnega volilnega reda, naj bi se torej, ker se itak ne mudi, izročil deželnemu odboru v pretres in poročanje. Dr. Poklukar meni, da bi bil pričakoval po motivih, kateri so se naglafiali pri volilnih verifikacijah, druzega nasveta. Ko se je Se nekoliko menj važnih peticij po nasvetu odborov rešilo, bil je dnevni red te zadnje seje končan. Deželni glavar v jako dolgem govoru popisuje, kaj je vse storil v minolej sesiji deželni zbor. Navaja vse sklepe in postave, katere so se sklenile, in konstatira, da se je sklenila šolska postava, ne da bi bili sodelovali narodni poslanci. Če je, pravi deželni glavar, tuđi katerikrat kaj urini!, a nij ravno prave zadel, naj mu zbornica odpusti, in naj mu verjame, da je imel vsikdar najboljšo voljo, pravo storiti. G. Kaltenegger potem naglasa, da ga jako veseli, da more izjaviti, da kadar nij šlo za principe, nego za materijalne koristi dežele, da so bili vsi poslanci z mirom jednega mnenja, in so si prizadeli izvršiti vse po načinu, ki so mislili, da bi najbolje ustregel deželi kranjskej. (No čemu ste pa pred volitvijo toliko vpili o „ zapravi ji vosti" narodne stranke, in ie vaš „Tagbl." še pred par tedni to nesramnost ponavljal?!) Preide na delovanje deželnega odbora novo izvoljenega, in zagotavlja, da kar se tiče narodnega vprašanja, izjavi ne Ramo v svojem imenu, nego tudi v imenu večine denašnjega zbora, da bode veljala vsikdar ravnopravnost v tej zadevi, da pa bode v obče gaslo pravica in resnica. („Die botschaft hiir' ich wohl, allein mir fehlt der glaube.") Deželni glavar končno pove kako ga je veselilo, da je bil zbor jednoglasen denes, ko je bila prilika priznavati odličnost in hrabrost avstrijske armade, sosehno odličnih sinov kranjskih. Deželni glavar vabi, da vsi vzkliknejo trikrat „Blava" in „hoch" cesarju, kar se zgodi. Baron Apfaltrern zdajci še dvigne kadilnico, in hvali delovanje deželnega glavarja. Deželni predsednik vitez Kalina se zahvali v imenu svojem, in v imenu vlade za prijaznost, katero bo mu izkazali poslanci zbora brez razločka. On pravi, da je jako težavni posel deželnega predsednika na Kranjskem pogumno prevzel, z upanjem, da se mu bode posrečilo pripomagati zopet ustvariti mir v deželi. Ustrašil se je, pravi nadalje, ko je pri obravnavah videl, kako različnih mislij so poslanci obeh strank, a tolažilo ga je zopet, ko je slišal, da so bili vsikdar jednoglasni, kadar je šlo za materijalne koristi dežele. Njegov pogum, pravi c. kr. deželni predsednik, spravo pospeševati, nij vpadel, da bode vsled zdaj dobljenega mnogega znanja s tako odličnimi možmi, imel priliko poravnati marsikateri prepir, in pripomagati k sporazumljenju. Deželni predsednik se potem priporoča poslancem z nado, da jih bode vse zopet priliko imel pozdraviti v prihodnjem zasedanji, ko se bodo k novemu delu zbrali. — Zbor se potem sklene. Politični razgled. N ot r ti 11 Je deželo. V Ljubljani 29. oktobra Izpregovorila je celo naša iirnrtm* „"VVien. Abdp.", ki o politiki modro molči ter le citira druge, da bi se ne zagovorila, in rekla je 28. t. m., da bolgarska vstaja v Mace-d oni j i dela skrb. Vstaši marSirajo na Se res; oni nameravajo uresničiti ono Bolgarijo, ki jo jo san štet'anski mir uglavil bil in ki sega do egejskega morja. Vstaja se torej dotika vprašanj evropskega značaja. — Iz te uradue izjave se torej vidi, da bode tudi avstrijska politika računila z novo situvacijo. Daj Bog, da po jedino pravem potu — v zvezi in sporazumu z Rusijo, kakor želimo Slovanje in vsi, ki res Avstrijo hoto, ne pa skrivaj delajo za Nemčijo, kakor neki naši nasprotniki O tft#w»#f*»»**fr#»/ levici piše oficijo-zna ,Monat llevue", da se bode osnovanje novega ministerstva odložilo do končane adresne debate. Če Pretil zdaj odloži od sebe cesar jev nalog ministerstvo sestaviti, more ga potem zopet dobiti. Isti vir poroča, da se bode drž. zboru predložila postava, ki pridružuje Špico k Dalma ciji, in pri tej priliki se bode tudi berlinski dogovor predložil. Krakovski pot/s**'* „Oas" piše članek 0 zvezi Poljakov b Čehi. V tem članku je sicer glede panslavizma veliko bedarije, a poleg tega tudi nekaj zdravih mislij. „Ctasa pravi: Kdor koli bode zdaj v Avstriji za krmilo prijel, prva njegova dolžnost bode, da ponovi zravnavanje s Čehi. Črni so prvi ko rak storili na parlamentarnem potu, vstopivši v de'elni zbor. Oni predstavljajo zdaj veliko moč in kažejo nova pota. Da si je Andrassy proglasil, da Bosna nij okupirana zarad osvo-bojenja Slovanov, vendar mora zdaj Avstrija v slovanskem duhu naprej koračiti, in Čehi so poklicani, da bi bili generalni štab ..." Vimiijo drittve. Toliko je kAkor gotovo, da ae bode inžna ff»ff/*?WJr# tudi b severno združila. Torei bode glavni čin angleške intrige na berlinskem kongresu uničen. Da li bodo Angleži res pogum imeli, vojevati ae za obstanek Turčije, dvomi se. — Iz samega C irigradr* iavljajo, da je bolgarskih vatašev uže 20.000, ki so dobro a orožiem in s k a n o n i obskrbljeni. — 1 Tudi „Pol. Corr " poroča iz Sofiie, da je zbranih kacih 15 0O0 bojevnikov za zjedinjenje. Vodstvo je prevzel vojvoda Petko. R'mski „Fanfulla" poroča, da je /tiit/Hja poprijela incijativo in protest vložila zoper to, da Rusija zadržuje izvršenje berlinskega dogovora; Francoska je baje z Anglijo jedne misli, vlada italijanska in avstrijska (?) bosti najbrž k Angliji in Franciji pristopili. Iz Cnrift**aftm se piše ruskim listom, da Re tam zopet boli vojaka zbira in pošilja v Solun, Skadar in drugam. Osman paša bode prevzel poveljništvo vojske na bosenskej meji proti Avstrijcem, kadar bodo na spomlad hoteli Novi pazar zasesti. Sfrh&lee uradne novine so prinesle 23. oktobra kneževo naredbo o novej formaciji srbske vojake, stoječe in narodno (milice). Po tej novej organizaciji bode Srbija imela prilično veliko število 150.000 vojakov, od katerih spada 25 000 na one dele zemlje, ki jih je Srbija od Turčje dobila. MtitFjjttns' i državnik Minghetti je govoril v Legnanu govor, ki bode veliko pozornost vzbudil. Dejal je: Historični zakon potiska Turke v Azijo. Italijanske tradicije kažejo Avstriji pot v orijent. Proti tej prijateljske] velevlasti so mora lojalna zmernost dokazovati. Želje, da bi Be italijanske meje popravile, so opravičeno, ali le modri narodi najdejo prave prilike. O «t1'finn»kt»tM vprašanji je denes zopet poročilo, da se vojska začne šo ta jesen. \omili i Časopisi britko tožijo, da je Bismurk vso svobodo zatrl na Nemškem, da nemški narod kaže toliko spridenosti, da na Nemškem gre vse rakov pot, — a na drugej strani se na Francoskem razcvita svoboda in materijalno blagostanje. Nemci nijso nič bol jega zaslužili. Dopisi. Iz Telili lil Bjim- 15. oktobra. [Izviren dopis.*] Pred dobrim tednom dobil je naš krojni šolski svet vsled razširjenja do zdanje dvorazredue ljudske šole v trirazredno, od dotične šolske oblasti nalog, n um loma skrbeti za doBtojno opravo in pripravo tretje šolske sobe; ob jednem bila je tudi razpisana služba 3. učitelja, za katero bo je bila po *) Zakasnjono. Ur. naključji precej oglasila neka učiteljica. Ta, akoravno prijetni, vendar še popolnem nepričakovani ukaz je dotične šolske može tolikanj iznenadil, da so vsled tega, ker soba za tretji razred nij pripravljena, kajti manjka tal in noda, klopi, in aploh vsega, česar potreba je za poduk, in katera naprava bi stala okolo 200 gold., vložili brez odloga pohlevno prošnjo, naj bi slavni c kr. okrajni šolski svet blagovolil nnmeščenie tretje učiteljske moči za šolsko leto 1878/70 opustiti, op'raie Be na pomanjkanje, da nemaio niti denarja, niti potrebnega lesa. brez katerega se ne napravi ničesa. Tudi ae je 10 gold. denarja, ki ga je bila za jednaki namen podarila Županu g. Tomšiču neka blagodušna1 gospa, vrnilo nazaj, češ, to je nremalo, in ljudje bi brez naklad pri davkih ne dali n?č, in morda bi ravno s tem bili primorani uže letos izpolniti dani teški ukaz. Tako so stale akcije do včeraj, in marsikdo b:l je v trdnem prepričanji, da ae stvar odloži na prihodnie šolsko leto. A kmalu je nrišlo drugače. V obupnem stanji obrnil se ie v tej Rkrajnej sili naš za šolo vneti c. kr. noStar, gostilničar in tukajšnji posestnik, ve-lecenieni g. M. Hočevar do znanih šolskih prijateljev in podpornikov, ki so uže mnogo atorili za povzdigo šol na Kranjskem, ter naprosil toliko, da je uže 0. t. m. oddal na vse čudo predsedniku krajnega šolskega aveta lepi znesek 120 gold., katero svoto je nabral pri aledečih gg. dobrotnikih: Deželni poslanec in tukajšnji posestnik g Martin Hočevar daroval je 100 gold., c. kr. deželni svetovalec in hišni posestnik v Velikih Laščah g. Janez Hočevar 15 gold, in okrajni glavar g. Dollhof 5 gold., vkupe 120 gold. S tem gmotnim zneskom podala so ie dotičnim šolskim možem lepa pomoč, brez daljnega odlašanja lotiti se naročenega dela. Vsled te, zares vse hvalevredne dejanske podpore, katera je prišla prav po pregovoru: „hitro pomagano, dvakrat pomagano", izpolni se s tem prijetna dolžnost, da se izreče blagim dobrotnikom in iskrenim šolskim prijateljem za obilo požrtvovalnost v imenu učiteljstva, kakor v imenu cele farne občine najtoplejša zahvala. Bog plati 1 Podpisani odbor je sklenil, da priredi dno 19. novembra banket slavnostnim gostom. Naznanjajo ta sklep, prosi odbor tiste rodoljube, kateri mislijo udeležiti se omenjenega banketa, naj se oglase osobno ali pi-amcno «1« O« novembra pri gospodu Franjo Itučarju (na Marijinem trgu, pred frančiškansko cerkvijo). Cena za kuvert (z namiznim vinom vred) jo določena na 5 goldinarjev, kateri naj se blagovoli; plačati pri oglašanji. V Ljubljani, 29. oktobra 1877. ODBOR za slavnost o dr. Jan. Bleivveisovej _sertemdesotlntnici. Domače sfvari. — (Ljubljanske g g. u do čitalnice in dramatičnega društva) opozorujemo, da bodejo denes ob polu sedmih zvečer občni zbori teh društev v čitalničnej dvorani. — (Kranjska trgovinska zbornica) ima denes ob 6. zvečer v mestnej sobani sejo; na dnevnem redu je tudi peticija na trgovinsko miuisterstvo za dolenjsko železnico. — (NaSi domači reservisti) pridejo — bajo Lli tli bOO — te dni iz Bosne in Hercegovino domov, L pumo, da se bomo Ljubljančanje zilaj domislili, da s čašico vina pozdravimo slovenske junake. — (Dar.) Tukajšnji pen/ijoniruni loj te -nant Jo i je daroval 100 gold. za mestno uboge, in tiuu gold. za požarno stražo. — (Ljubljanski kazinarji) alias ^konstitucijonalci" (lucus a non lucendo) bodo 8c'U bo 31. t. m., in bodo govorili: o okupa dji Uoano (dozduj so bili hudo proti njej), 'o ministerskej kri/.i (tu bodo gotovo jokali) in o preteiouuj dežcluozborskej seriji (tu bodo Iločevurjevo lovore šteli). — (I z l* or eča) bo javlja, du je bil zadnjo nedeljo tam slovesno iutronizirnu novi škof dr. Glavina. — (V Cel ji) bo je osnovalo, kakor bo-remo, društvo juristov za pospeševanje pravnih znanostij. Pa za kako dolgo V V Ljubljani, Mariboru in drugod bo poskušali, ah šlo je lo malo časa. — (Požar.) Iz Kako se nam piše: Gorelo ju po noči 24« t. m. na ltavnek sv. duške župnije, občine krAke, prav strašno. Škode je nad 'Jooo gold. Poškodovana sta Juuez Dime in Jurij Kopina. Pri gašenji se je posestnik Martin Šoln iz bela, ruške fare, s tako lira brostjo obnašal, da mu posebno mi poškodovani kakor tudi vsi Boueščaui svojo prisrčno zahvalo izrekamo. Kur je ravno za požar ugo den veter pihal, bila bi se lehko celu vas upe-pelilu, ako bi se zgoraj imenovani hrabri mož ne bil tako dobro obnašal. Pripomogli so pa tudi drugi m ožjo, kakor g. Franjo Lavrinšek, nad stražnik g. O toni car in drugi. Rešili so nus revščine in veliko nesreče, če se pomisli, da Bino imeli Havljani skoro voh žitni in vinski pridelek uže spravljen, katerega nam je letos Bog v obilnoj meri podelil; tudi dobro vinsko kapljico smo letos dobili. — (Sedemdesetletna samom o rilka.) lz poljansko doline se nam piše 27. oktobra: 20. t. m. popoludne je našel tukajšnji posestnik, po domače Moro imenovan, svojo ženo v akednji ležečo, pred uuboj je veliko strileno krvi imela, in je še komaj dihala. Imela je dve rani v prsih. Kavno poprej sta Be bila z možem sprla zavoljo nekega denarja, in 70 let stara ženica je sklonila življenje si vzeti; ali stara samomorilka je bila uže preslaba, da bi so bila ranila smrtno, kukor je pozneje zdravnik izprevidel. — (Nasledki ž g a n j o p i v s t v a.) Iz Poljanske doline se nam piše: "24.. t. m. se je krčmarica po domače Mostarica imenovana, z žganjem upijanila in je šla nu vrt v neke koprive leč, tam je pijanu zuspula in se nij več prebudila. I Sila je s svojim možem v ved nem prepiru zavoljo pijanosti, zato ho ne bo nobeden jokal zu njo. To je dovolj jasen dokaz, kukov sud obrodi, žulibog, pri nus toliko znano slabo žganje. Pri nekaterih hišah pije ga vse, od nežnega otroka do sivega starčka. Žejen pije ga za žejo, nesrečen pije ga, da se tolaži in da vtopi svojo skrb v bornuj kupici žganju. Doluik pije ga za zdravje, in vsakuteii, ki mu diši ta ognjenu pijuču, užo dobi kakov uzrok ali izgovor. Ali nij to sramota , posebno za ženski spol V To so vo, da moram tudi omeniti, da pri nus tudi nijso vsi ljudje taki, nego ho tudi spoštovanja vredni možje v našoj 1'oljunskoj dolini, ki jim nij ta strupena pijača v mislih, nego so tudi vneti Lx'aic:j in ureduik Josip Jurčič. za zboljšanje in za napredek naroda, in ki so v resuiei vredni besedij Koseškega: „Modru glava korenine — Je slovenski oratar". — (Nijsmo zadnji.) Tukujšen slovousk list ipominjt, du sedaj uče nu treh vseučiliščih slovansko jeziku-lovje rojeni S loven*; i: na dunajskim dr. Fr. Miklošič, na graškom dr. Or. Krek, na zagrebškem dr. Iv Celostni. — (Porotniki) ki so izžrebani za četrto in zadnjo letošnjo sesijo, ki se bo pričela 18. novembra v Ljubljani, so sledeči: pravi porotniki: Dr. Kdvurd Deu, odvetnik v Postojni; Viktor (JaKe, posestnik v Ljubljani j Janez (inms, posestnik v Loki pri Igu; Jurij Dolenec, posestnik v Ljubljuui; Anton (inezda, kavurnar v Ljubljuui; Franc (ioltsch, č revij ur v Ljubljani; Janez llerold, mizar v Kameniku; Kuri lludubivink, zavurovuluični zustopnik v Ljubljani; Prane 11 u lov cinik, trgovec v Radovljici; Vikter Jerman, posestuik v Ljubljani; Jožef Kuguus, hranilni ni olicijal v Ljubljani; Anton Kuiiiun kožuhar v Ljubljani; Jožef Koidin, trgovec v Ljubljuui: Jožef Koželj, posestnik v Ljubljani; Jakop Ko šir, barvar nu Vrhniki; Jožef Krisper, trgovec in posestnik v Ljubljani; Juuez Lenassi, trgo vec v zgorenjej Planini j Jožef Matevže, posestnik v Ljubljani; dr. Janez Mencinger, odvetnik v Kranju; Janez Obreza, posestnik na Vrhniki; Vincencij Ogorelec, posestnik na Klancu; Jožef Orel, posestuik v Kameniku; Janez Perdan, trgovec in zavurovuluični zustopnik v Ljubljani; Martin Petrin, posestnik v Ljubljani ; Franc Pire, posestnik v Kropi; Ferdinand Plavtz, trgovec v Ljubljani; Anton Stok, posestuik v Mengšu ; Juuez Plavtz, jun. trgo vec v Ljubljani; Anton Povše, gostilničar v Stepunjej vasi; Adulbert Polil, trgovec v Ljubljani; Friderik Sovin k, posestnik v Ljubljani; Janez školir, trgovec v Ljubljani; Valentin Sturm, posestnik v Policah: Jakop Suhadob-nik posestnik v Ljubljani; Anton Šega, mesar v Litiji; Jarnej Žužek posestuik v Ljubljani; kot dopolnitni porotniki so izžrebani: Miha Krušna, posestuik; Franc Kuuauer, posestnik; Jožef Lozar, kramar; Anton Miculi nič, gostilničar; Janez Mohorec, branjevec; (iušpor Naglas, starinar; Frnut l'ogorelec, fotograf; Marka Span, črevljar, in Henrik Unter-ladstetter, krojač, vsi iz Ljubljane, I tu/, m* vesti« * (Zverska surovost.) Naša uradna nemška „Laib. Ztg," in naš ljubi nemški „Tug blatt" tako rudu o surovosti našega ljudstvu pišetu in zabavljata, kadar čujeta o kakem pretepu. Oujte: V nekoj noinškuj gostilni v nemškem Preilussingu pri nemškem Sulcburgu praznovali so minolo nedeljo cerkveno žugnu nje. Kukor pri tukih prilikah nuvudno, — po roču ne m ..k list, uradna „!Sul/.huigcr /eituug" — bilo je tudi tu vso dobro vuljo. Proti poiu noči prideta v to gostilno dva nemška zaiidarju užo precej viuu nulrkiiiiu, ter začneta po svoje nemško zabavljati m kričati. Pripovedovala stu, da stu bila prišla ravno iz neke (nemško) krčme, kjer bi so bili bkoraj btepli, in kjer bi bila skoraj jednoga fanta zabodla, ako bi ta no bil utihnil. Neki (nemški) pivarski hlapec dejal ju slišavši te besede: „Ako bodem umrl, ne bodem pri tem potreboval žandaiju." To jo zadostilo, da sta oba (nemška) žundarju posilila kukor besna. Skočita k njemu, tur mu ukužeta, da mora iti v zapor. Hlapec ho po četkom brani, a ko ga še oštir pregovori, da naj za rud miru gre z žaiularjeinu, udul ho je in šel z njima. Ta dva sta ga zdaj soboj vlekla, u komaj so bili jedno minuto od hiše odda ijeni, uže se Čuje glasno na pomoč klicanje, /daj je vse tja hitelo, od koder se je klic čul, — in kaj so videli V Hlapec je ležal ves krvav v jarku poleg ceste s presekano čivpinjo, prere/aniin obrazom, presekano roko, jeden žandar gaje še v srce zabodel! /andarja sta ga bila napadla in tako zversko razuiesarilu. Vse ho videli ljudje iz bližnjo hiše, a nijso mogli iti na pomoč. UUli ho tudi, ko ju jeden žandar kričal: „ali še nij Bi proč, žival!' tur ga je potem še z bajonetom Mirni v prsa. In Vtndai jo jeden teh zločincev druzega dne slobodno okolo hodil! Tujci. 'JH. oktobra: Pri Momi: Dumi k iz (ioriee. — Eppuimtoin i/. Dunaja« — Jeghor iz Orado«. — vVodak, spiena i/, DlillUJH. l'n Miti Mm s Km h iz Dunaja« — Naliič iz Zagrebi« — Itninliard, VViutorlmllor y. Dunaju. — VViuiri- i/. Colja. — Itoia iz bimnju. — pl. Vuttor i/. Otadoa« - Kuiaor i/. Dunaju. 1'ri l>H%nrr»k«>ui iliorui Cuckov ič iz Ki-ko. JDunaJaka borza 29 oktobra. (liviruu telografićao poručilo.) Enotni drž. dolg v bunkovuih . . 60 gld. 40 kr. Enotni drl. dolg v urobru . . . GiJ i, Zlata roniti........ . 70 m 9<> 1800 dr/., posojilu..... . U9 n 1 Akcijo ii Ai od no banko . . . . 784 ■ ao „ 60 9 5 n 40 „ on I* f» 1 n OB n Vhoui onim, kateri ho pri 11• > ii bolesni in pri mnrti mojo iiopozubljivo »oprodo pokukali toliko Bocutjii, kakor tudi »lavnemu oihil-ludnoinu odboru /n poklonjeni vtinec, i/.rckain tu uvojo iiiiJBrčnoj&u zahvalo. l'udob, duo 28. oktobru 187H. (.ion) Jakob Vilar. Štev. 6803. (3«4—2) Natečaj. Na deželnej vinogradnej in sadjerejskej Soli na Slapu poleg Vipavo izprazneuo je mesto l»ri«