1S5! TRST, petek 8- aprila 1955 Let0 XI. - Št. 82 (3011) UL. MONTECCHl št. 6, III. nad. — TELEFON »3-10* IN 94-63* 37-338 ...................................................... Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA it. 3* — Tel. ujravni mn 0G|'ASI: °d 8.-12.30 in od 15.-18. — Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 60, finantno-»— ’ osnirtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 25 din - Podruž.: GORICA, Ul. S. Pellico l-II., Tel. 33-82 NAROČNINA: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 lir. — Federat. ljudska republika Jugoslavija: Izvod 10, mesečno 210 din. Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega inozemskega tiska. Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 604 T 375 — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D. ZOZ - Trst Ugibanja o zunanji politiki Benove nove angleške vlade Višnja preosnova vlade je obsežnejša, kot so pričakovali, kar daje nekaterim misliti, litve ne bodo maja, temveč šele oktobra - Harold McMilian novi zunanji minister 'ki ’(• Novi angle- P^dsednik sir [il prv„ Eden je danes skli-i?tIiovaBiej0c.'dade po svojem *8j v^aniH; Seje so se udele- ki min'str' Churchillove themb o„(asz®n današnjih spre- 'lVdokleriai° -na svojih' me-bcko»feo ?°Wčnnler ne bo nova Vlada Verjet--eSlavljena’ kar se 'olitvjh6 n° Z£oc^0 šele po Zvi V* sPrerrJmcEden sP°r°čil pr-. Hembe v vladi. Kot so Ptedvia. . be 1 ^Millan ’’ je bil Harold ut*.- imenovan za zuna- Tniv,- , uva“ z.uIIčl— p* je Selwyn Lloyd Jbrambni lSt°. nje§a postal * Sel\wn r?ls^r- D°slej je pr&skrbo^ kt kl°yd minister za 2 te.m mestu ga bo A*Q°mestn t> 11 mestu ga oo prof Hom* -gln^ld ^audling. Van CSnwtThoia Za ZVeZe S •o: ri-6 JPremembe v vladi ? Pa je bil imeno- 0: dr pl^remembe v .=• ^Charles Hill je postal Poštni m- • *^°tske Za ministra za 5°vanenZa1^ev? pa je bil ir ®°y]e je iura'lh- Sir Edwa ‘tod: ime-Edward imenovan za go-—man b,- ,sekretarji r,^dalje !nistrstvu. u°nal(ja o-1? Eden imenoval v J;aberryja za podtaj-t d nam ®°v'nskem ministr-VtraUssa s‘ra Henryja ‘Pienni,-’. . zapušča vlado. nostih vladne preosnove. i Agencija TASS pa poroča, Danes popoldne je odšla na|da je sovjetski zunanji mini-velikonočne počitnice tudi i ster Molotov poslal svojemu % spodnja zbornica, ki se bo ponovno sestala v torek 19. aprila, ko bo finančni minister Butler predložil novi proračun. Že danes je imel Butler daljši razgovor z novim ministrskim predsednikom Ede-nom. Proračun (in davčne o-lajšave, ki bi jih moral predvidevati) bi naj bil eno izmed najmočnejših konservativnih orožij za bližnje volitve. Medtem ko časopisje v svetu že ugiba, kakšna bo politika novega angleškega ministrskega predsednika, se nekateri angleški listi še vedno ukvarjajo s Churchillovim odstopom. Pri tem so časopisi še vedno prisiljeni posluževati se zasilnega izhoda s pošiljanjem tipkanih uvodnikov časopisnim agencija, ker je izhajanje zaradi stavke še vedno ustavljeno. Zelo zančilen članek je objavila konservativna revija - — „ »Spectator«, ki dejansko potr-m - . sekretarja v za- juje govorice, da je Churchillov odstop izsililo konservativno vodstvo: ((Konservativna stranka se preraja: to je takojšnji, pa tudi najvažnejši rezultat Churchillovega odstopa. Petnajst let je bil normalen razvoj konservativne politike zaviran. ker je bil Churchill voditelj stranke. Ne le da ni bi pripravljen podrediti se direktivam stranke, temveč mu je njegova ogromna avtoriteta tudi omogočala, da je paraliziral one tokove, ki bi sicer lahko imeli odločujoč vpliv na politično linijo.)) Eden pa, sodi «Spectator», bo «brez večjega odpora dovolil konservativnemu glavnemu stanu.da diktira vladi politiko«. Negativno oceno novega ministrskega predsednika vsebuje Bevanov članek v reviji «Tribune». Voditelj laburistič- -fni°Vani — —n se ?°yie sir Edivard savhi n„i.s? kili še štirje dr- Jftt, Jarvakladnem ministr-f?lIl’strstvu - Njxon-Browne v škotske zadeve, ^trstvn ,,S£Tes Errol v mi- iIIžk Z3 nKn«--:i tt Niohsi,0borozitev >n Har- tj?rs‘vu“5 viV.= kmet'iskem j “alje v;-i Clado zapuščata rSni' hlini ^0nt Swinton, dose- SCf;' za odnose s P* ^arr a! bom. in grof De ^Prečna mmister za poste, angleških njšaja Se s *em nekoliko JU: Sftžu ,seprre">emb v Foreign i).:s,"bo'Y« V 'ministrstvih za p?hjo v . za oborožitev, o-.“"hillnv! ..,važneiši člani felu*Up?elv-V-lade-- na sv0]em ?r *R;-uvsem finančni mi - nard Butler, lord ■bik sveta dBBUi-y h zasebnega ‘■,0 P«. r ;'l!an Tl v'bs^tno ?!i^y-vn. Llovd pa 'ctern'rI?linister za trg°-in c. 1,horneycroft. Mc- ffltsto zameniaia ministr-v vladi ^"^Pričak0 vendar večje V'°čile • ’ °vali- Zato so C V eionUHdlYekai P.resfne- b,;S‘n, J°!'d°nskih političnih 'IfaVali katerLh so splošno tj, 1 OroJ ? bo novi mini-YPlSal edsefnik v kratkem f' ča j.?arlamentarne vo- V in* ^ako dobil potrdi- uzia ®voio politiko, ti. c°i ‘?ndonskih krogih vi-i '■Rrasniein j ni' vlačnpbra^u.'ejo, ali današ-' i ¥°hieni;-Sbremembe morda dosedanjemu kolegu Edenu naslednje brzojavne čestitke: «V trenutku, ko prevzemate funkcijo ministrskega predsednika, mi dovolite, da Vam čestitam in izrazim svoje najboljše želje«. * * * Novi angleški zunanji minister McMilian izhaja iz znane založniške družine istega imena, v založbi McMilian so med drugim izhajala tudi dela G. B. Shaiva. Harold McMilian se je rodil 10. februarja 1894, študiral je v Etonu in Oxfordu in diplomiral iz grškega in latinskega jezika. V prvi svetovni vojni je bil trikrat ranjen, nato pa se je lotil politike. Prvič je bil izvoljen v spodnjo zbornico leta 1924; kmalu so ga začeli imenovati asocialna vest konservativne strankev, ker je pogosto glasoval z laburisti. V zunanji politiki je nasprotoval Baldivinu in Chamberlainu in pri tem navezal tesnejše slike s Churchillom, ki ga je poklical v vlado, ko je leta 1940 postal ministrski predsednik. Med vojno je McMilian iznr-šil več diplomatskih misij, tako v Severni Afriki, kjer je pomagal urediti spor med De Gaullom in Giraudom. Na prvih povojnih volitvah je bil poražen, v spodnjo zbornico pa se je vrnil že novembra istega leta pri nekih dopolnilnih volitvah. Po ponovni konservativni zmagi je postal minister za stanovanja in izvedel obsežen program gradnje stanovanjskih hiš, v katerega lastna stranka ni imela zaupanja. Zdaj velja za tretjega moža v vladi, takoj za Ede-nom in Butlerjem. Oktobra lani je postal obrambni minister. Osman Karabegovič potoval skozi Trst Po podpisu trgovinskih sporazumov v Rimu je Karabegovič obiskal Milan in Turin in se je včeraj vrnil v domovino Včeraj je z Orient-ekspre- . samo pojasnil, da je po pod-som potoval skozi Trst iz Mi- pisu sporazuma obiskal neka-lana v Jugoslavijo član Zvez- I tera največja italijanska in-nega izvršnega sveta Osman i dustrijska podjetja kot «Fiat», Karabegovič v spremstvu ge- ] «Ansaldo» in «Snia viscosa«. neralnega tajnika zvezne tr- j Naš urednik je ponovno govinske zbornice Ive Barba-; povprašal v zvezi s predvi- liča. Na tržaški postaji so pozdravili visokega jugoslovan skega predstavnika dr. Fabia ni, šef zveznega urada zunanjega ministrstva v Trstu in podprefekt Bocchini kot predstavnik generalnega komisarja. Osman Karabegovič se je na tržaški postaji razgovar-jal z generalnim konzulom FLRJ v Trstu Mitjo Vošnja-kom in ostalimi člani generaL nega konzulata. Na vprašanja prisotnih tržaških in tujih novinarjev član Zveznega izvršnega sveta ni dal uradnih izjav, ker govorijo trgovinski sporazumi in ob podpisu izrečene uradne izjave dovolj jasno o storjenem delu. Minister je deno ustanovitvijo mešane trgovinske zbornice za pojasnila prisotnega generalnega tajnika jugoslovanske zvezne zunanjetrgovinske zbornice Iva Barbaliča, ki je zagotovil, da ne obstaja nobena načelna o-vira, da se ta zbornica čim-prej ustanovi. Barbalič je poleg tega dodal, da upa. da bo do ustanovitve prišlo v prihodnjih tednih. PO ARETACIJI KRIŠKIH MLADINCEV IN TOŽILČEVEM ZMERJANJU Le pred fašističnim posebnim tribunalom so se slišali tako grobi žaljivi izpadi! Pogajanja vVidmu prekinjena Zaradi praznikov so bila pogajanja med jugoslovansko in italijansko mešano komisijo v Vidmu, ki razpravlja o ureditvi obmejnega prometa, prekinjena za nedoločen čas. Seelbo čaka po povratku v Rim «razčiščevanie» v vladni koaliciji Sinoči sta Scelba in Martino odpotovala iz NewYorka-Osnove socialdemokratske zahteve po«razčiščenju»-Nenni pozitivno ocenil Fanfanijeve izjave (Od našega dopisnika) RIM, 7. — Nocoj nekaj pred polnočjo sta z letalom zapustila New York italijanski ministrski predsednik Scelba in zunanji minister Martino, ki sta po zaključku svojega uradnega obiska v Washingtonu dober teden obiskovala razne kraje ZDA; Martino je bil ce- z*ij„ °">emu d,a ,SY Eden nagi' kiji0 voh b t'stih, ki se jim VečiV oktobru Pri-VoljSu šB eilboma Pa so v k;. »Vi ~ ---- K c .o Ul V kmah?'nen-a' da bodo Vendar Frtnajkasne3e iu' >B**kšneo *‘der> se ni pove- V'Ch=er ^ '. mnenja je. le Eden odpeljal ‘ko e1uers - - ‘tisJ^idenaBUradno podežel-wn?° angleških mini- 1 Prpri«. mini- tori, n2kov’ kjer bo litev?lreetu a' na Do\v- W>’ zdaj „je Pripravlja se- VC®°histvo Churckil- tr., ho Eden na sp hr 6»či n° Vselil tdun pa se b0 e‘>l takoj po veliki je i v‘tfvV°r°v |'den tudi več cioen" 'n se z njimi °nl o podrob- ne levice piše, da Edenove sposobnosti niso dorasle zalite- j0 dni v Kaliforniji, vam atomske dobe. «Eden — dodaja Bevan — ne bo sposoben povečati ugleda Velike Britanije na mednarodni po-zornici: manjka mu genialnost razen za drobnarije in dvoumna dlakocepstva diplomatskih pogajanj; velika politična strategija je daleč onkraj njegovih sposobnosti.« V Ameriki sodi «Washing-ton Post«, da bo po Edenovem imenovanju Anglija v Aziji verjetno vodila «politiko Com-monvvealtha« v nasprotju z ameriško politiko. Eden se po mnenju lista bolj nagiba k Nehrujev! kot k ameriški politiki glede Azije, medtem ko da je bil Churchill pripravljen podpirati washingtonsko linijo. Če bodo nastale težave zaradi kitajskih obalnih otokov, sodi list, se bodo ZDA znašle še bolj osamljene, odkar je Eden angleški ministrski predsednik. Na drugi strani pa meni list, da se bo zdaj zmanjšal «stalni pritisk« Londona, naj bi ZDA pristale na sodelovanje na konferenci državnih poglavarjev z ZSSR. Churchillov odstop komentira tudi današnja «Pravda». Sovjetsko glasilo pravi, da je treba dogodek prijiisati dejstvu, da je Churchill izgubil svoj politični vpliv v Angliji in da se je njegov državniški ugled tako zmanjšal, da je postal ovira za izvajanje političnih smernic konservativne Od Scelbovega odhoda v Ameriko se je v Italiji zgodilo marsikaj. Po za silo skrpanem skupnem sporočilu treh preostalih vladnih strank o medsebojni solidarnosti tik pred Scelbovim odhodom je prišel najprej demokristjanski udar na Siciliji, ki je še bolj omajal dvomljivo trdnost vladne koalicije iz katere so že poprej izstopili republikanci. Kazne Scelbove izjave v Ameriki so zaostrile notranja nasprotja glede petrolejske politike. Drugi važni dogodki je bil kongres PSI v Rimu s svojimi odmevi. Kljub negativnim komentarjem v večini meščanskega tiska je Nennijev nastop ustvaril v političnih krogih prepričanje, da je vsekakor ustvaril realne pogoje za navezovanje ((dvogovora« z demokristjani; podobno se je izrazil tudi šef demoknstjan-ske delegacije opazovalcev na kongresu Gonella. Vloga PSI v sedanjem političnem položaju zlasti pa možnost sodelovanja z demokristjani, je obvladovala ves kongres v Turinu Fanfani je na Nenmjevo ponudbo odgovoril izmikajoče ni pa povsem zaprl vrat. Sam Nenni je včeraj izjavil, da se mu zdi Fanfamjev govor pozitiven. Pac pa so povsem negativno odgovorili socialni demokrati, ki se bojijo. siranke tTVvezi z‘biižnjimV vo'- d^biMU v razgovoru velikih htvami. j pozabljeni skoraj K iia v San Franciscu <|uradni razgovori štirih! Stirieneva^0’ da se bodo proslav ob 10. obletnici ustanovitve OZN udeležili vsi * ZUna»ji ministri in da bodo ob tej priložnosti imeli pripravljalne razgovore Rr&lNG-mv . . . . , ka je mnenja, da jo je treba T°N, 7 __ v , taB-V11 so m ’ '• — V kro-omnenja, da bodo 9*5. t 6 np nihiL*1 ■ in ameri-tla iun>ja v'sPriii‘ od < Sa Pros>av0 in k, Eran-'Nee jst'ne obb’tnlce £VLda bo v i' *rožij° ZiibiMSi tudi tv/i r Franci-SSL* zUndlnifd°tov, ge bi t‘bith.kr0držav. «®ln.“tri treb ^itgi^gih ml!bdar. Pa (S Ul m-mr. a-*1 -ad- N... Ve?e. v zad^ yeJikih, - vt!ndar Zpdniem fasu gol ^'nistri 1 štirje zu-Sg^žnost 'ka!lor izko- ‘a EooaSebnea 7a,San Eranci-,.,>'e?bAdor'U „JazS°vore. 5Q*R&0,-Sbvjeats^ "Hcuštvo »» novPk°. Pri)atelj- poslušati ne zaradi prestiža, pač pa zaradi mednarodne logike v primeru, da bi razpravljali o nemških zadevah«. V francoski izdaji lista pa je rečeno tudi; «Mi načenjamo zelo kočljivo vprašanje nemške udeležbe na prihodnji konferenci. Zvezna republika ne potrebuje »sedeža« na taki konferenci, potrebno pa je, da je navzoča. Z zadovoljstvom ugotavljamo, da _ to^ stališče podpirajo tudi najvažnejše velesile zahodnega sveta»* Pogajania o med Egiptom in Sudanom k vlari novem,. Ed*! U predsed- haj «takoj J«tie*v«*iI)5i*t»l» ° Mol°- fe b0tU?azTaOrd«itno K°S žue vladene!>-Uradni V- biir^erene?";', . - B? S(,?.: ZahodBi—: .visoki J? Sr,:. ZahodšiB. visoki 'o Vrid* do : *V Pli- KAIRO, 7. — Ministrstvo za državno proizvodnjo javlja, da so se pogajanja med Egiptom in Sudanom za izkoriščanje vode Nila prekinila. Na tiskovni konferenci je predstavnik egiptovskega ministra za narodno usmerjanje polk Hilmi izjavil, da je Egipt med razgovori predlagal «lojalno in pravično razdelitev voda«, toda sudanski delegacija ni hotela razpravljati o tehnični plati zadeve ter je to vprašanje opustila »iz političnih razlogov«. Izkoriščanje vode iz reke Nila se še vedno urejuje na podlagi sporazuma z oritan .‘ko vlado, ki je tedaj pred stavljala Sudan. Ze več let zahteva Sudan revizijo tega ri»r>..Ll 1 ^puiafcUlllit, u« ** --------- ePubli-| delila večja količin« vode iz porazuma, da bi se mu do' Nila ki mu je potrebna za gospodarski razvoj. Egipt sicer priznava, da je potreo-n0 sporazum revidirati, vendar pa bi želel, naj Eudan nečaka, dokler ne bodo ce-lntne ureditve Nilove struge proučili v skladu mi velikimi deli sedanji-in načrti. Položaj v Jemenu KAIRO. — Jemensko predstavništvo v Kairu je sinoči dobilo dolgo poročilo iz Taeza ki vsebuje prve uradne podrobnosti o ukrepih, ki jih je sprejel kralj Imam Ahmed po neuspelem državnem udaru. Imam je dovolil splošno amnestijo vsem vojakom ki so sodelovali pr> or-z-vnem udaru. Voditeij, upornikov pa bodo kaznovani. Kra-Uev brat Seif Al Islam Abdu-lah ki se je proglasil za kra-?h’ fe‘ bil aretiran v Taezu. Pred državnim udarom je b ziinanii minister. Drugi kra-jev brat Seif El Islam Abba«, ki ie bil guverner pokraijne Sanaa m ki je bil med državnim udarom imenovan za m>-- sirskega predsednika, je bil vtis, kot da je trenutno glavna skrb vodstva PSDI, da prepreči zblizanje med KD in PSI. Kot svojo alternativo za njim nezaželeni demokristjan-sko- socialistični dvogovor so socialni demokrati postavili zahteve po nujnem »razčišče-nju» odnosov v vladni koaliciji. Zahteve včerajšnjega zasedanja vodstva pSDI je mogoče v kratkem povzeti tako; potreba takojšnjega raz-čiščenja položaja, kakor hitro se bo Scelba vrnil v Rim (praktično takoj po veliki noči), prikladnost sestave nove vlade še pred volitvami na Siciliji, možnost, da socialni demokrati sledijo republikancem in izstopijo iz vladne koalicije, če njihove zahteve ne bi bile sprejete. Pri tem pa so socialni demokrati pripravljeni počakati do izvolitve predsednika republike; skupna seja obeh zbornic je bila v ta namen sklicana ža 28. april. Zaenkrat pa še ni nobenega sporazuma med strankami, koga naj bi volili in če ne bo Einaudi sprejel ponudbe, ki mu jo bo baje Scelba takoj po svojem povratku formalno sporočil, naj še enkrat kandidira, se utegne položaj zaplesti tudi v tem vprašanju. Različna reakcija na Nen-nijeve ponudbe in obtožbe v socialdemokratski resoluciji, zlasti na Fanfanijev račun, (te obtožbe ne govore morda o premalo socialno usmerjeni demokristjanski politiki, temveč o popuščanju pred PSI) so še bolj zaostrile odnose med KD m PSDI. K pomiritvi ni pripomogel kratek kurziv, ki ga je danes objavilo glasilo KD «11 popolo«; zafrkljivi ton tega kratkega sestavka je povzročil nekaj hude krvi v palači VVedekind. Zanimiv komentar o začenjajočem se dialogu med demokristjani in socialisti objavlja današnji rimski »Mes-saggero«, ki velja za glasnika vlade. List zagovarja Fan-fanijeve izjave in hvali nato tako demokristjane in socia-Lste, da so se resno in reaJ listično lotili dvogovora, «brez utvar, pa tudi brez propagandističnega izkoriščanja nasprotnikovega stališča«. De-mokristjansko glasilo «11 Popolo« pa jasneje formulira pogoje svoje stranke za sodelovanje: ((konkretno in nedvoumno uveljavljanje neodvisnosti PSI od KPI; pristanek na demokratični sistem v smislu obrambe vseh svoboščin v uresničevanju socialnega napredka; obramba miru v izpolnjevatiju mednarodnih obveznosti za varnost narodov in neodvisnost svobodnih držav«. V tem položaju se bo Scelba moral lotiti_ »razčiščevanja«, ki se ga že nekaj mesecev tako vneto otepa. ------------ A. P. tudi aretiran. Poveljnik kraljeve gardi in eeneralni inšpektor vojske m lk Ahmed Jeh.a Salaja pa Fe bil usmrčen, ker je vodil Zisire čete prot’ irulju. U*M in istrski predsednik Seif Hassan te v Kairu. tivnih izotopov in o tehniki nuklearnih reaktorjev. Do prihodnje seje morajo strokovnjaki med drugim pripraviti elaborate o nuklearnih reaktorjih glede na njihovo uporabo in možnost izdelave v Jugoslaviji. Tito v Ljubljani LJUBLJANA, i. — Predsednik republike maršal Tito, ki je danes pr,spel v Ljubljano, je obiskal sanatorij »Emona« in Lovsko zadrugo, zatem pa ne je skupno s preds«klnikom republiške skupščine Miho Marinkom sprehajal po meslu Popoldne je predsednik republike v Ljubljani sprejel i'ovega poslanika v Siriji dr. Slavka Zoreta in v Holandiji Salka Fejiča pred njunim odhodom na novo službeno mesto. Povečan promet iz Avstrije in CSR skozi Reko Vest o aretaciji šestih razbremenilnih prič na predvčerajšnji sodni razpravi proti Angelu Švabu iz Križa zaradi obdolžitue asramo-tenjas zastave in nezaslišani izpad državnega tožilca ter njegovo zmerjanje z eobeski za vislice«, je vzbudila med tržaškimi demokratičnim ljudstvom, predvsem pa med Slovenci, upravičeno ogorčenje. Dogodek na sodišču je brez dvoma vreden najostrejše obsodbe slehernega Tržačana ne glede na njegovo narodnost, saj spada v vrsto tistih — v zadnjih tednih — skoraj vsakodnevnih pojauou, ki jih nihče ni po podpisu londonskega sporazuma pričakoval, ker so v najhujšem nasprotju z duhom in črko tega sporazuma. Ze včeraj smo poudarili, da gre tudi pri tem procesu kakor že prej pri aretaciji in obtožbi škedenjskih antifašistov in protizakonitem zasliševanju udeležencev NOB, za kršitev člena 6 spomenice o soglasju, ker gre za dogodek, ki se je pripetil 5. oktobra lani, ko na podlagi londonskega sporazuma v Trstu še ni bilo italijanske cioilne uprave. Istočasno pa je državni tožilec kršil člen 3 Posebnega statuta, ki je sestavni del londonske spomenice, ker je s svojini žaljivim izpadom proti obtožencu slovenske narodnosti zagrešil po omenjenem členu kaznivo dejanje. Ta kršitev pa je tem hujša, ker jo je izvršil visok in odgovoren državni funkcionar med opravlja- REKA, 7. — Skozi reško pri- l njem svoje službe na javni slanišče je šlo letos 114.000 i sodni razpravi. Poleg tega ton avstrijskega in madžarskega tranzitnega blaga, to je za 8.000 ton več kot lani vse leto. Danes je na Reko prispela grška ladja »KRISTINA« s tranzitnim blagom za CSR. To je prva tranzitna pošiljka za CSR skozi Reko po letu 1948. pa vse. do vzpostavitve italijanske civilne uprave v Trstu italijanska zastava ni bila državna zastava, ki jo o-menjajo zadevni členi kazenskega zakona kotpiedmet sramotitve. Takrat so li glede zastav zadevni ukazi zavezniške vojaške upra- DUNAJ, 7. — Med zastopniki trgovinskih zbornic Hr-vatske in Slovenije in avstrijsko gospodarsko zbornico je bil dosežen sporazum o kompenzacijskih listah za blagovno izmenjavo na velesejmu v Gradcu. Blaeovna lista predvideva izmenjavo v vrednosti nad 5.5 milijonov šilingov v vsaki smeri. DUBROVNIK, 7. — Člani sirske parlamentarne delegacije, ki so sinoči prispeli v Dubrovnik, so si danes ogledali znamenitosti mesta m okolice in nato odpotovali v Split. Ustanovljena direkcija za nuklearno energijo v Jugoslaviji El Islam kjer g”a je dolete - vesi o dr. žavnem udaru. Zve i±del da SO bili njegovt ttirje sinov, a- retirani na kraljev ukaz, BEOGRAD, 7. — Zvezna komisija za nuklearno energijo je včeraj na svoji prvi seji sprejela sklep o ustanovitvi direkcije za nuklearno energijo, ki bo imela nalogo pospeševati delo na tem področju, in sklenila predlagati zveznemu izvršnemu svetu ustanovitev zveznega tehnološkega in zveznega geološkega zavoda Komisija je nada lje sklenila poslati na mednarodno konferenco za uporabo atomske energije v miroljubne namene, ki bo av' gusta v 2enevi, skupino strokovnjakov. ki bodo na konferenc podali poročila o rezervah goriva in vodne energije v Jugoslaviji, o surovinah in izkoriščanju radioak- Eisenhtmer podpisal pariške sporazume IVASHINGTON, 7. — Predsednik Eisenhower in državni tajnik Dulles sta danes podpi-ala pariške sporazume, ki določajo vzpostavitev suverenosti v Zahodni Nemčiji in njen vstop v NATO. Podpisala sta tudi sporazum, ki pooblašča Veliko Britanijo, Francijo in ZDA. da imajo svoje čete v Zahodni Nemčiji. Kje je vzrok Zahedijevega odstope TEHERAN, 7. — Perzijski šah je danes podpisal dekret, katerim je dvorni minister Husein Ala imenovan za novega predsednika vlade. Dosedanji predsednik vlade general Zahedi pa je danes z letalom odpotoval iz Teherana v Nemčijo. Med potjo se bo u- ZE DVA TEDNA London brez časopisov Tudi včerajšnja pogajanja so bila brezuspešna - Posodice stavke v tiskarnah se čutijo tudi na drugih področjh LONDON, 7. dva tedna, odkar v Londonu ne izhajajo časopisi. Predsednik posebne komisije, ki raziskuje vzroke stavke, je danes nadaljeval pogajanja s predstavniki stavkajočih in delodajalcev. Zaradi stavke 700 električarjev in tehnikov v londonskih tiskarnah je nehote vanjo vpleteno veliko število drugih nameščencev v tiskarnah in vseh, ki so povezani z izhajanjem časopisov. Delodajalci so medlem dali odpoved 15.000 nameščencem za 15. aprila, če do tedaj spor ne bo urejen. Stavka je prizadela devet jutranjikov, tri popoldnevnike in enajst tednikov. Ustali provinojski listi, ki ves čas izhajajo in ki se prodajajo tudi v Londonu, pa mso zvišali svoje naklade iz solidarnosti do ostalih časopisov. Kominformističm list «Daily VVorker« je včeraj zopet začel izhajati. Lastniki so izjavili, da stavka v njihovi tiskarni ,ni imela nobene zveze s stavko v ostalih tiskarnah. Obvezali pa so se, da ne bodo zvišali naklade lista. Stavka se je začela, kpr nameščenci zahtevajo zvišanje tedenske mezde za 5.3DJ lir, založniki pa ponujajo povišek 1.200 lir tedensko. Sedaj znaša tedenska mezda nameščencev v tiskarnah povprečno 22.720 lir. Anketa, ki so jo te dni izvedli po metodi Gallup, je pokazala, da v Londonu bere vsak dan časopis sto odstot- Jutri bo milanskega velesejma, ki bo 27. aprila, Jugoslavijo zastopal Svetozar Vukmanovič-Tempo, podpredsednik zveznega izvršnega sveta. Med svojim bivanjem v Italiji bo Vukmanovič obiskal nekaj velikih tovarn in bo verjetno imel tudi stike s člani italijanske vlade. Sestal se bo z najvidnejšimi predstavniki italijanskega gospodarskega življenja. stavil tudi v Beirutu. ____ Novi predsednik vlade je v I kov ljudi. Sedaj razpolagajo posebni izjavi danes govoril o s tem časopisom samo 4 od- delu prejšnje vlade. Izjavil je da je treba razne uspehe nedvomno pripisati v prid generalu Zahediju, da pa je šah ob vsaki priliki imel odločilno vlogo. »Sah, sicer priznava velike zasluge, ki jih ima general Zahedi, je izjavil dalje Husein Ala, toda ob njegovem povratku iz ZDA je bil mnenja, da Zahedi ni več človek sedanjega položaja. Zaradi tega je dal nalogo, naj prevzamem funkcijo predsednika vlade, zato da se vodi borba proti prevratnemu delovanju in korupciji, čeprav naj se ohrani dosedanja splošna politika države«. Novi predsednik vlade je potrdil, da bo v soboto predstavil člane svoje vlade šahu, v nedeljo pa parlamentu in bo nato v nedeljo popoldne odpotoval v Pariz, kjer bo operiran. V Franciji ne bo ostal več ko dvajset dni. . Izjave novega predsednika vlade torej potrjujejo domneve, da general Zahedi ni odstopil zaradi bolezni, pač pa da je šah zahteval njegov od- stotki (ki so naročeni na jiro-vincijske časopise). Od ostalih 96’.0 je 11% nadomestilo časopis s knjigo, ostalih 85 odstotkov pa čaka in ne bere nič. Zelo občutijo pomanjkanje časopisov tudi lastniki kinematografov, ker ne morejo obiskovalcev obveščati o novih programih. Trgovine, ki organizirajo izredne razprodaje, pa so napol prazne, ker ne morejo objavljati reklame. Tudi organizatorji konjskih dirk se pritožujejo, da so njih inkasi zelb padli. VVASHINGTON, 7. — Danes popoldne je prišlo v Washing-ton na vabilo ameriškega o-brambnega departmaja osem članov odbora za evropsko varnost v Bundestagu. ve, objavljeni v Uradnem listu ZVU. Ti ukazi pa niso določali italijanske zastave za državno. Tudi iz poteka obeh dosedanjih razprav pred sodiščem 4. in 6. t. m. in to ne samo izjav obtoženca in razbremenilnih prič, temveč celo iz izjav nekaterih o bremenilnih prič izhaja, da obtoženi Angel S vab ni i.pršil dejanja, ki mu ga pripisuje obtožnica: on ni sramotil zastave in tudi ni grozil tcii-teljici, kakor m z nobenim dejanjem hotel prisiliti Sa-vijevo, da bi zastave odstranila z okna. Obtožnice je potrdila samo učiteljica, njene navedbe pa je potrdila samo ena priča, in sicer Giandon, ki pa je bil inkriminiranega dne, po izjavah osmih prič, v pijanem stanju, pri čemer so iste priče izjavile, da takšno stanje pri njem ni izjemno. Po drugi strani, pa je proti iz-javam obtožnice pričala cela vrsta razbremenilnih prič. med katerimi celo ena priča italijanske narodnosti, ki se je javila spontano na samem procesu, ko se je prepričala iz p oteka razprave, da gre za obtožbo človeka, za katerega je prepričana, da je obtožen po krivem. Torej: ne glede na določbe Memoranduma bi moralo po rezultatih sedanje razprave sodišče obtoženca že predvčerajšnjim oprostiti vsake krivde. Obtoženca so sicer izpustili na začasno svobodo in bo moral cukati na razpravo verjetno zelo dolgo časa, ker se mora čakati na nadaljevanje razpra ve vse dotlej, dokler sodišče ne razčisti zadeve s šestimi razbremenilnimi pričami, ki jih je poslalo v : por na zahtevo javnega 1i-žilca, čeprav je zagovorni obtoženca dokazal, da so bile obremenilne ne pa raz bremenilne priče tiste, ki so krivo pričale. Zato bo zagovornik proti njim vložil o-vadbo zaradi lažnega pričanje in za obrekovanje Poglavje zase pa je prav ta aretacija šestih kriških mladincev zaradi «krivega pričevanja». Predvsem moramo poudariti, da porotniki verjetno niso bili preveč prepričani, da je ta aretacija nujna, saj so o zadevi razpravljali nič manj kot dve uri. Dalje moramo poudariti, da se v sklepu sodišča ne govori o dokazih, temveč le o indicijah. Tudi zagovornikova ogorčena izjava spričo aretacije šestih mladincev, da bi najrajši zaradi tega zapustil sodno dvorano, je nad vse značilna in se ne sliši na sodišču vsak dan. Najbolj odurna pa je zadeva z zmerjanjem javnega tožilca, zmerjanjem, ki ni bilo namenjeno samo v dvorani prisotnim, temveč tržaškim antifašistom in tržaškim Slovencem na splošno. Tudi izrazi iz ust javnega tožilca ((pendapli da forcas niso bili še nikoli izrečeni v desetih povojnih letih; celo za časa fašizma je bila navada, da so se sodniki in tožilci izogibali takim izrazom. Podobne izraze zmerjanja smo bili pajeni slišati samo na razpravah fašističnega posebnega tribunala, ki je pošiljal antifašiste na streljanje in v dosmrtno ječo. Zato ponovno poudarjamo, da bi bilo zelo na mestu, če bi ob omenjenem tožilčevem izpadu predsednik sodišča odločno interveniral. Vsekakor pa je nujno, da se v bodoče podobne grobosti in metode fašističnega tribunala t> Trstu ne ponavljajo, zlasti ne po podpisu sporazuma, po katerem je bilo doslej le mnogo svečanih obljub o nje-govem izvajanju, prav malo pa je sledilo po teh obljubah konkretnih dejanj. Najmanj pa kar danes zahtevamo, je to, da sodišče zaprte mladince izpusti na svobodo. S tem bo pokazalo vsaj malo dobre volje, da se predvčerajšnje grobosti popravijo. Hkrati pa ponovno zahtevamo, da se preneha s tako rekoč vsakodnevnimi kršitvami Memoranduma in Posebnega statuta, in da se izpustijo na svodobo Skedenj ski antifašisti. 7 * i Štirje Izmed šestih aretiranih mladincev iz Križa. Zgoraj levo: Kocjančič; desno: Košuta Davo; spodaj Tencc Danilo in Žerjal Julij. Borba proti kolonializmu in prepoved atomskega orožja To sla glatfni vprašanji konference v Ion:m Delhiju • Filipinska in siamska vlada bosta posredovali za pomiritev na področju Formoze? NOVI DELHI. 7. — Vprašanja, ki so na dnevnem redu neuradne azijske konference, ki se je začela v Novem Del- je ta osvoboditev pogoj, od katerega je odvisen mir v Aziji. V filipinskih pooblaščenih hiju, je v obliki političnega | krogih se je izvedelo, da bo- MILANO, 7. — Kot poroča ANSA, je predsedstvo milanskega velesejma s posredovanjem italijanskega veleposlaništva v Beogradu povabilo jugoslovansko vlado, naj določi svojega člana, ki jo bo pred poročila obrazložil indijski poslanec Anup Singh. Na prvem mestu je vprašanje prepovedi in nadzorstva atomskega orožja. V zvezi s tem je Anup Singh priporočal sklenitev mednarodnega sporazuma, predvsem pa uničenje sedanjih zalog atomskega orožja in prepoved izdelovanja novega. Na drugem mestu je vprašanje kolonializma, v katero je vključeno tudi vprašanje Formoze. Glede tega otoka je indijski poslanec zahteval takojšnji u-mik ameriških sil s Formoze in z otokov ob kitajski obali ter izročitev teh otokov pekinški vladi. Tretja točka dnevnega reda je »nevarnost, ki jo vojaške zavezniške pogodbe predstavljajo za Azijo«. Četrta točka se nanaša na sprejem Kitajske v OZN, peta točka na normalizacijo diplomatskih odnosov med vsemi azijskimi državami, šesta pa na Korejo. Glede Koreje je indijski poslanec zahteval združitev dežele na miren način. Zadnja točka o-menja OZN, Dodatno poročilo je nato podal voditelj kitajske dele- sta filipinska in siamska vlada na azijsko afriški konferenci v Bandungu zaprosili za posredovanje Indije, da bi prišlo do sestanka med njihovimi predstavniki in kitajskim ministrskim predsednikom Cuenlajem, zato da bi govorili o sredstvih za zmanjšanje napetosti na področju Formoze. V Tokiu pa se je danes končalo 11. zasedanje gospodarske komisije za Azijo in Daljni vzhod (ECAFE). Sprejeto je bilo poročilo, ki obsega 200 strani, in sklenjeno je bilo, da bo prihodnje zasedanje v Indiji. Poročilo, ki bo predloženo splošni konferenci gospodarskega in socialnega sveta OZN v juliju, izraža optimizem glede gospodarskega razvoja Azije, poudarja pa, da napredek na tem področju ni še zadosten, da bi lahko dvignili dohodek in potrošnjo živil azijskega ljudstva na primerno višino. Položaj v Vietnamu SAJGON, 7. — Predstavniki jo politiko Diema in poudarjajo, da z njim ne misli noben Vietnamec dolgo sodelovati. Za sedaj še velja premirje med nasprotnimi silami, ki so se obvezale, da bodo mirovale do prihodnjega torka. Razgovarjajo pa se za premirje, ki naj bi trajalo petnajst dni, kakor je predlagal cesar Baodaj. Toda čeprav so sekte načelno pristale na to, vendar je malo upanja na sporazum, ker sta obe strani postavili pogoje, ki so za nasprotno stran nesprejemljivi. Danes pa so odstopili drugi trije ministri v Piemovi vladi. Trije ministri pravijo, da hočejo s svojim odstopom olajšati delo predsednika vlade, da preosnuje vlado v smislu svoje izjave od 27. marca. Vietminški radio javlja, da so se francoski in vietminški delegati v komisiji za nadzorstvo nad premirjem v Vietnamu sporazumeli, da se bodo čete, ki so na področju Ha.ifonga in na področju Qu-ong Ngaj-Binh Dinh, umaknile 22. aprila in 16. maja. Področje Hajfonga je zadnje začasno zbirno področje čet francoske unije v Severnem Vietnamu, področje Quong Ngai-Binh Dinh pa je zadnje začasno zbirno področje viet-v Južnem Viet- gacije Kuo Mo Jo, ki je pou-— stavljal na velesejmu v Mila- daril pravico Kitajske do o- j verskih sekt v Južnem Viet-j minških čet stop, in to takoj po njegovem | nu. ANSA poroča nadalje, da I svoboditve Formoze «kljub j namu so danes objavili izja- namu, kakor je bilo določeno povratku iz Amerike. i bo na jugoslovanskem dnevu I grožnjam ZDA«. Dodal je, da 1 vo, v kateri ponovno obsoja-jv ženevskem sporazumu. ».POIIIA-KI l>\EV| Na današnji dan so bile leta 194J pokrajine Kosovo in Metohija, Sandzak ter Vojvodina priključene federalni Srbiji. I ■M E PF;i P II r Iyifl j M xmm lil m Danes, PETEK «. >Prf'* Vel. Albert, Vdjem« ^ Sonce vzide ob 5.35 in 'J ^ 18.41. Dolžina dneva h« vzide ob 20.21 in zatone Jutri, SOBOTA ». »Prl“ Vel. Ma.riia K!.. Z ZASi:i>l\.ll ZPBUŽEMJA TRŽAŠKIH ŠPEDITERJEV Vedno ostrejša tuja konkurenca narekuje hitro rešitev pristaniških vprašanj 1. Zadostitev žalitev Avstrije kot naj važnejšega klienta; 2. Sodelovanje vseli zalednih držav na mednarodni konferenci: 3. Okrepitev mornarice iu prog; 4. »Subvencije Javnim skladiščem in znižanje železniških tarif Tržaško združenje špediterjev je imelo 5. aprila zasedanje, na katerem je predsednik združenja dr Romano Caidassi podal obsežnejši referat o tržaških pristaniških vprašanjih. Referat je izredno zanimiv, saj obravnava stališče špediterjev in Se torej dotika vseh perečih vprašanj tržaškega pristanišča, zaradi česar ga objavljamo v obširnem izvlečku. Predsednik združenja v za četku referata ugotavlja, da je bilo vprašanje «proste luke» delno rešeno, čeprav se ne more reči, da v polno zadovoljstvo špediterjev, ker ni bilo mogoče doseči popolne svobode gibanja v okviru pristanišča. Različne podrobnosti pa bo treba še rešiti z lokalno direkcijo carine. Izredno pomembno vprašanje je sklicanje mednarodne konference o tržaškem pristanišču v Rimu. Avstrija je že predložila točne zahteve, ki se nanašajo na sledeča vprašanja: Avstrijsko sodelovanje pri upravi pristanišča; Zahteva po znižanju italijanske tarife Avstrija-Trst-Preko-morje na raven italijanske notranje tarife; Posebni carinski urad in posebno avstrijsko carinsko središče; Znižanje pristaniških stroškov in racionalizacija pristaniških uslug okrepitev naprav za izkrcavanje in razvrstitev premoga); Preferenčne pomorske tarife; Možnost vpisa v pristaniški register za avstrijske ladje; Okrepitev pomorskih prog našega pristanišča; Sodelovanje avstrijskih podjetij pri javnih razpisih za dela v pristanišču, za dobave ladjedelnicam in Javnim skladiščem; Ureditev bivanja avstrijskih državljanov in delovanja avstrijskih družb v Trstu; Predsednik je nato nadaljeval: «Tu bi hotel poudariti potrebo po zadovoljevanju našega najboljšega klienta, kot je Avstrija, katero z vseh strani snubijo, da bi preusmerila svoj promet. Taka nevarnost žal sedaj ne predstavlja samo resnega vprašanja temveč postaja bridka resničnost*. Zanimivo je tudi stališče združenja špediterjev o indu- strijski dejavnosti Trsta. To stališče je izrazil predsednik v sledečem odstavku; «Mnogokrat se išče rešitev tržaškega gospodarskega vprašanja v industrializaciji. Jaz vidim v industrializaciji kvečjemu enega izmed pozitivnih faktorjev splošne politike prometa, posebno če se industrializacija usmerja proti masovnim proizvodom, kar omogoča s pomočjo uvoza surovin in izvoza izgotovljenih izdelkov krepitev pmorskega prometa. In v resnici, malo je pristanišč na svetu, ki razpolagajo kot Trst z izredno visokim obsegom tranzitnega prometa, medtem ko imajo manimalni industrijski promet. Po ugotovitvi, da je združenje zahtevalo od vlade, da bodo na mednarodni konferenci o tržaškem pristanišču sodelovale poleg Avstrije in Jugoslavije tudi Nemčija, Švica, Madžarska in CSR preide dr. Caidassi na različna tarifna vprašanja. Po njegovem mnenju je treba predvsem resno znižati železniško tarifo Avstrija-Jrst-prekomorske dežele, kar so podprle tudi druge tržaške gospodarske organizacije. Prav v tej zvezi je izredno nevarna stalno rastoča konkurenca reškega pristanišča, ki bo v daljšem roku resno omajala tržaške pozicije, če se re-ški konkurenci Trst ne bo uprl z učinkovitimi ukrepi in med njimi v prvi vrsti z okreptvi-jo pomorskih zvez. Združenje je svoje zahteve izrazilo na posebni konferenci s predstavniki generalnega komisariata. kateri je prisostvoval tudi generalni direktor ministrstva za trgovinsko mornarico dr. Tranchini. Ob tej priliki je združenje predložilo sledeče zahteve; Vrnitev motornih ladij «Sa-turnian in «Vuleania» za progo proti Severni Ameriki: ustanovitev redne pomorske proge, družbe »Italias proti Južni Ameriki; ustanovitev hitre pomorske zveze proti Daljnemu vzhodu z motornima ladjama sAsiav in «Victoria»: obnova 15-dnevnih zvez družbe «Tirrenias proti Severni Evropi, ki so že obstajale pred vojno in kjer sedaj vozijo ladje samo enkrat mesečno; obnova pomorskih zvez So-ria *A* in «B» pomorske druž- be »Adriatica« v istem obsegu, kot sta ti dve progi obstajali pred vojno. Te zahteve vsebujejo minimalne potrebe tržaškega pristanišča in bi morale biti proge, navedene v tem programu, ustanovljene čimprej. Predsednik združenja je nato ugotovil, da so te zahteve naletele na odpor Genove. Zlasti pa je povzročil veliko zaskrbljenje predlog, da se »Asia* in «Victoria» premestita iz Tirenskega v Jadransko morje in nadaljeval: ■ Dodati moram k vsemu, kar je bilo objavljeno v zadnjih tednih v raznih listih, da Je (Tržaški Lloyd», podčrtujem (iTRZASKIn po vojni zgradil 10 ladij, od katerih so 0 premestili ali jih bodo pre dicionalnih tržaških prog». Poleg teh vprašanj zanima tržaško pristanišče še zlasti subvencija Javnim skladiščem^ ker se je uprava znašla v težavah zaradi povečanja revnega prometa in padca prometa »raznega* blaga. Taka subvencija je nujno potrebna, ker v sedanjem položaju ni mogoče niti misliti na povišanje tarif. Ob koncu svojega govora se je dr. Caidassi še na kratko ustavil pri vprašanju svobodne cone in dejal: «Naša kategorija ni v posebni meri zainteresirana pri ustanovitvi proste cone, ker se ukvaria z drugimi mnogo pomembnejšimi in nujnimi vprašanji, ki čakajo rešitev in to predvsem: ureditev proste luke, pomor- mestili v Genovo in samo dve 1 ske zveze- železniške tarife, sta ostali v Trstu, pa še ti dve zahteva genovsko pristanišče. Tako sta dve hitri ladji (Evropa* in (Afričan na progi proti Južni Afriki iz Trsta, medtem ko motorni ladji »O-ceanian, (Netiuniai in nAu-stralia* vozita na progi Genova - Avstralija, ladji «Asia» in (Victorian sta na progi iz Genove proti Daljnemu vzhodu, (Aquileia». (Piave* in tretja slična ladja pa bodo povezale Genovo z Begijskim Kongom. Ce upoštevamo, da je Tržaški Lloyd pred vojno imel 74 lastnih ladij in okrog 15-20 najetih ladij, vidimo v kakšnem položaju se nahaja sedaj naša največja in edina pomembnejša tržaška pomorska družba v primerjavi s predvojnim stanjem. Ta primerjava daje točno sliko, kako so bili zanemarjeni naši interesi. Poleg tega pa sč ostalih nacionalnih pristaniščih*. Naše tradicionalne redne zveze proti Levantu so skrčene na minimum in isto se lahko reče za proge proti Severni in Južni Ameriki z izjemo proge proti Severnemu Pacifiku. Druge tržaške družbe kot »Tripcovich*. «Istria Trie-ste» so sledile usodi nekaterih drugih pomembnih družb*, ki so izginile med vojno in sedaj se najdejo še celo ljudje, ki hočejo zanikati Trstu zadnjo preostalo pomorsko družbo in groze s sodnim dnevom, če bi se popolnoma legitimno vrnile ladje »Tržaškega Lloyda» Trstu in obnovili eno izmed tra- stroški za pristaniške operacije itd. Naše združenje se boji, da ne bi v tem delikatnem trenutku zmešetarili rešitev teh vprašanj z dodelitvijo proste cone, kar bi mi negativno sprejeli.* Objava začasnih ukrepov za uporabo zakona Jambrom" Ministrstvo za finance je začasno izdalo potrebne ukrepe za praktično uporabo zakona v korist ladjedefnic, imenovanega «Zakon Tambroni* dokler rie bodo izdani zakonski ukrepi, predvideni v členu 23 omenjenega zakona. Ukrepi ministrstva za finance predvidevajo obširne davčne in carinske olajšave za gradnjo ladij. Clen 1. o-menjenega zakona predvideva, da ne bodo ladjedelnice plačevale carin, IGE in vseh o-stalih fiskalnih prispevkov pri uvozu surovin, polizdelkov, strojne in druge opreme pri gradnji, popravilih in obnovi ladij. Drugi člen zakona pa določa, da ne bodo plačevali teh prispevkov tudi za surovine in proizvode, ki so bili izgotovljeni na ozemlju republike. Te zakonske določbe v znatni meri večajo konkurenčno sposobnost italijanskih ladjedelnic kljub temu, da z njimi niso v polnosti ugodili zahtevam ladjedelnic ter da stane ladja zgrajena v drugih svetovnih ladjedelnicah, kljub navedenim olajšavam še vedno manj kot ladja zgrajena v italijanskih ladjedelnicah. V Trstu bi najbolje rešili to vprašanje z ustanovitvijo integralne proste cone. Vendar pa upamo, da bodo začasno čimprej raztegnjene te zgoraj opisane norme tudi na Trst, ker bi predstavljale pomembne olajšave za tržaške ladjedelnice. VČERAJ ZVEČER V KONCERTNI DVORANI VERDI Zaključek svetovnega „Dneva za zdravstvo“ Zanimivo predavanje o temi cvoda zrcalo zdravja* in zaprisega mladih zdravnikov Ob prisotnosti generalnega vladnega komisarja in drugih predstavnikov civilne oblasti je bilo včeraj zvečer v koncertni dvorani gledališča Verdi zaključno predavanje v okviru ((Svetovnega dneva za zdravstvo*. Pred začetkom predavanja prof. Petragnianija, profesorja na univerzi v Cataniji, ki je govoril o temi; «Voda-zrcalo zdravja*, je bila prisega skupine mladih zdravnikov, ki so letos promovirali na tržaški univerzi. Predavatelj Petragniani je v daljšem govoru prikazal vodo ne samo kot zrcalo zdravja, ampak tudi kot enega od osnovnih virov življenja človeštva, živali in rastlin, vlogo vode na higienskem področju in sploh v vsakdanjem življenju vsega, kar je na svetu živega. Zaradi tega je opozoril javne uprave na nujnost dobave zadostne količine pitne vode in hkrati na gradnjo kanalizacij za odtok umazane vode. Eno in drugo, je poudaril predavatelj, je tako tesno povezano, ker je oboje najože DELEGACIJA DELAVCEV DELAVSKE ZVEZE PRI KOMISARJU PALAMARI Delavci ACEGAT soudeležbo pri upravljanju podjetja Poleg tega zahtevajo delavci ustanovitev enotnega sindikalnega zastopstva v podjetju ter prenehanje diskriminacij - Zopet odpusti pri SELA D Poziv odbora „ De m o krat i c n e solidarnosti “ V zvezi z žaljenjem m krivičnim zaprtjem šestih mladeničev iz Kriza med razpravo na porotnem sodišču Odbor ((Demokratične solidarnosti* s sedežem na Trgu Abruzzi nam je poslal v objavo «Poziv» v zvezi z dogodki med razpravo pred tržaškim porotnim sodiščem proti mladeniču Angelu Švabu iz Križa, dogodki o katerili smo včeraj v našem listu podrobno poročali in ki so povzročili med našo javnostjo veliko zgražanja. Poziv, ki ga objavljamo v celoti se glasi; »Med razpravo pred tržaškim porotnim sodiščem proti mladeniču iz Križa, katerega so obtožili «žalitve državne zastaven je prišlo do hudih izpadov, ki povzročajo napetost m ščuvajo k sovraštvu med meščani obeh tu živečih narodnosti. kar vMemoran dum o soglasju», podpisan v Londonu 5. oktobra 1954 ib-recno obsoja, in ki ravno zato predstavljajo resen napad na toliko zaželeno pomnjenje. Med razpravo 5. aprila t rn. je namreč državni tožilec dr. Pascali grobo žalil razbremenilne priče, ki jih je označi kat sinfojbatorjes (vedeti je treba, da gre za mladeniče, ki so 1. 1954 imeli največ 15 do 16' let) in kot »obeske za vejala*. izraz, ki m bil nikoli uporabljen v sodni dvorani niti proti zakrknjenim kriminalcem, medtem ko so žaljeni mladeniči še tisi nekaznovani. Kazen tega so bile razbremenilne priče Rarnir Kocjančič, Julij Žerjal. Mario in Da-vo Košuta Danilo Tence m Karel Purič obtožene lažnega pričevanja in takoj aretirane ter odpeljane v koronej-ske zapore, medtem ko so bila med procesom ugotovljena kričeča protislovja ravno p izjavah prič obtožbe, proti katerim je obramba najatiila tožbo zaradi lažnega pričevanja in klevet. «Demokratična solidarnost» obsoja izpade, ki ustvarjujo Ozračje razgreto«ti in zastraševanja in kot tolmač upravičenega zgražanja širokih plasti javnega mnenja protestira proti nezaslišanemu obnašanju javnega tožilca, ki je nedopustno za sodnega funkcionarja pri izvrševanju njegovih delikatnih funkcij■ «Demokratična solidarnost* istočasno poziva demokratične organizacije, združenja in meščane, da izrečejo svoj protest in izkažejo svojo solidarnost s krivično zaprtimi mladeniči s lem, da jim posebno sedaj pred velikonočnimi prazniki, pašljejn razglednice in darila kot konkreten izraz simpatij in razumevanja», NOVI ODLOKI GENERALNEGA KOMISARJA PALAMflRE Gasilcem preklicana napredovanja pod ZVU Poleg tega jim bodo od 1. junija t. 1. ustrezno znižali prejemke • Raztegnitev zakona, ki predpisuje vpis v ^Register obrtniških podjetij" • Raztegnitev zakona v korist ribištva mirancih navtičnih tol. Kapitanov in strojnikov starih nad 25 let. Vladni generalni komisar je izdal več odlokov, ki bodo stopili v veljavo' z dnem objave v Uradnem vestniku št. 11 dne 12 aprila 1955. Odtoki se nanašajo na sledeča vprašanja: Za uslužbence zbora gasilcev v Trstu preklicuje vladni komisar vsa napredovanja ki jih >e „ ..._ . , . v njihovo korist oaredila hlvsa, Medtem ko je 42-letni An. ZVU. Od 1. junija 1*55 pridejo drej Krizmancič iz Bazovice ti uslužbenci zopet na službene stopnje, ki so jih imeli prej in bodo dobivali ustrezne prejemke. Poseben odlok opredeljuje pojem obrtniškega podJeGa, ustanavlja pri trgovinski obrtniški zbornici komisijo za obrtništvo in (register obrtniških podjetij*, v katerih bodo morah biti vpisani vsi obrtniki. Raetegmiev mintetrtkega odloka z de« l. 2. 1956 podaljšuje zagiadioSti za posamezne postavke in veljavnost dovoljenj za začasni uvoz. Predpisi o ribištvu flziegujejo ri* Tržaško ozemlje zakon št. 20 izdan dne 8 1. 1952 iri št. 717 z dne 6. 8. 1954, s kaienma so bili v breme proračuna ministrstva za trgovinsko mornarico o-doorenl izredni .zdatki 350 milijonov lir za razvoj ribištva in sicer za podporo gradenj v ladjedelnicah, za izboljšanje ladij in naprav, itd. Poleg tega se raztegne tudi zakon št. 857 z dne 6. g. 1954, ki vsebuje ukrepe in olajšave za zamenjavo bencinskih motorjev na ribiških motornih ladjah z motorji na plinsko olje. Zakon št 1744 z dne 4. 11. 1P54 vsebuje predpis« o zadrugah za emigracijo v tujino članov zadrug, ki nai bi tom u-pravljali zadružna podjetja. Odlok predsednika republike št. 13 IB z dne 16. 10. 1954 določa prispevek delodajalcev za d-u-zinske doklade zaposlenih v trgovini in prostih poklicih (ključno z družinskimi dokladami v višini 21 odst. prejemkov omenjeni! delavcev ali u-Siužbericev. Vladni komisar je poleg tega razveljavil ukaz ZVU št. 125 z dne 20. 11. 1933, ki je vseboval predpise o povračilu davkov na posloviti promet za nekatere predmete, za kateie vlada večje povpraševanje na tujih trgih in istočasno raztegnil podobne zakonske predpise, ki veljajo v italijanski republiki. Vladni komisar je raztegnil zakon št. 14 z dne 4. 1 H50. ki predvideva, da nosi d'-favna u-prava stroške za vzdrževanje, obnavljanje In za nakuo volilnega materiala, ki je last države in stioške za tehnično nadzorstveno službo Razveljavlja se ukaz ZVU št. 45 z dne 10. 3. 1951, po katerem so morala trgovinska industrijska podjetja prijavili trgovinski zbornici podglke o zalogah ue katerih surovin in istočasno Še i aztrgnejo risf Tržaško »izrini je rk/m i o vrstni zakonski (»rfdfjisi veljavni v Italiji. Tudi v fsiu bo veljal ministrski odlok z dn Včeraj je 'Vladni gerteralhf naše ladje vpisane "v komisar dr. Palamara sprejel predstavnike delavcev Acegat, včlanjene v Delavski zvezi Ti predstavniki so mu orisali nekatere zahteve delavcev Acegat, ki so jih postavili že precej časa od tega. Delavci zahtevajo: 1. Ustanovi naj se v podjetju enotno sindikalno zastopstvo, čemur upravna komisija sedaj nasprotuje, ker ji gre bolj v račun, da je delavstvo razcepljeno, 2. Ustanovi naj se upravni odbor, v katerem bodo tudi zastopniki delavcev, tako da bodo soudeleženi pri upravljanju podjetja. 3. V sedanjo upravno komisijo, v kateri so zastopani samo predstavniki strank «večine» (to je strank kballcije, ki ko v občinskem svetu v večini le. zaradi krivičnega volilnega zakona), naj se spremejo tudi predstavniki «manjšine», ker se bo le tako zagotovilo pravilno poslovanje. 4. Nehati se mora diskriminacija pri sprejemanju novega osebja in pri napredovanju. Sedaj je namreč prišlo v navado, da dobe delo pri Acegat samo pristaši omenjenih strank, predvsem pa demokristjani, katerih so zadnji dve leti zaposlili več desetin. 5. Pri nameščanju osebja na razna višja razpoložljiva službena mesta naj se upošteva samo strokovna sposobnost, ne pa politična pripadnost in drugi nedopustni kriteriji. 6. Ker so imenovali v osrednjih delavnicah v Bro-lettu za ravnatelja človeka, ki nima za to primerne izobrazbe in sposobnosti, ki jo za to službo zahtevajo zakonski predpisi, naj oblast poskrbi, da se zakon spoštuje. Vse te zahteve so popolnoma upravičene in nekatere so predstavniki «manšine» v občinskem svetu že večkrat postavili. Še prav posebno je pereča zahteva, naj bodo tudi predstavniki ((manjšine* zastopani v upravni komisiji; prav tako bi se morala končati krivično razlikovanje pri novih namestitvah, ki ne smejo služiti za volilno propagando v korist strank, kar je še pred kratkim neki ((socialdemokrat* posredno priznal, ko se je hvalil. koliko ((socialistov* je zaposlenih pri Acegat. Sistematično se namreč dogaja, da sprejemajo na delo samo člane Delavske zbornice, tako da to ravnanje spominja na ža- Z motorjem povozil deKle sredi ceste včeraj zjutraj vozil s svojim motornim kolesom po Ul. Udi-ne je v zadnjem trenutku opazil neko dekle, ki je hotelo steči čez cesto. Križmančič je takoj zavrl, vendar zaman, kajti kljub vsem poskusom je trčil v 15-letno Roberto Zucco iz Ul. Montegrappa. ki se je z njim vred zvrnila na tla. Medtem ko je Križmančič nepoškodovan vstal, so morali dekle odpeljati v bolnišnico, kjer «o jo zaradi podplutb na glavi in prask po rokah in nogah ter omotičnega, stanja sprejeli s prognozo okrevanja v 10 dneh na I. kirurškem oddelku. V NEK AJ DNEH ŽE DRUGI TRACIČEN DOGODEK It A Z IVI E S A IM E Ul I) TRUPLO OR PROGI PRI (iRI.JAlVU Policija je ugotovila, da gre za samomor ženske, ki se je preživljala z oddajanjem sob in kije bila živčno bolna Po nekaj dneh tragičnega odkritja popolnoma razmesarjenega trupla 34-letnega Zac-chigne, so včeraj železničarji opazili na železniški progi v višini Grljana truplo zenske, ki jo zaradi hudih poškodb skoraj ni bilo mogoče spoznati. Glava je bila namreč odtrgana od trupla in je ležala kakih 50 metrov vstran. Policijski agenti barkovljan-skega komisariata so po obvestilu takoj odšli na mesto in jasno je bilo. da je zensko povozil vlak. Agenti so pokojnico identificirali na mestu, ker so našli nedaleč od nje torbo s ključi in osebno izkaznico, po kateri so ugotovili, da je mrtva zenska 4H-letna Ana-mariia Knafelc iz Ul. Ghega 1. Kakor se je izvedelo je ženska oddajala sobe, da se je s tem preživljala. Pokojnica je živela »amil v Trstu, medlem ko je njen brat že dolgo let v Ameriki. Po preiskavi so truplo ne- 1. 2 1951, ki vsebuje' predpise I stečne zenske odpeljali v e vpisu pomorščakov, o diplo-1 mrtvašnico splošne bolnice. Vse kaže, da si je ženska sama vzela življenje, vendar o tem še ni dokazov, zaradi česar je policija uvedla preiskavo. Policija je prišla do zaključka. da gre za samomor. Ugotovljeno je bilo, namreč da je bila ženska nervozna in sitna, zaradi česar so jo vsi stanovalci zapustili. Revščina jo je prisilila, da je prodala skoraj vso stanovanjsko opremo razen postelje, ki so jo agenti našli v stanovanju. Stare granate pri Meoji vasi Predvčerajšnjim so agenti devinskega komisariata našli v bližini Medje vasi 7 granat in ročno bombo. Granate so bile italijanskega izvora in so bile na mestu že od svetovne vojne 1914-18, medtem ko je bila ročna bomba ameriškega izvora. Nevarne izstrelke so kasneje odnesli pobiralci min. lostno dobo, ko so izkaznice fašistične stranke imenovali «krušne nakaznice* (tessere de pan). V režimu, ki se tako rad sklicuje na demokracijo, je to vsekakor nedopustno. * * * Delavci SELAD se bodo v torek 12. t. m. zopet zbrali na skupščini, ker so se dogodile nove stvari, ki upravičeno za-skrbljajo delavstvo. Komaj so preteklo soboto odpustili 20 delovodij ter tehničnih in u-pravnih uradnikov, so napovedali novih 30 odpustov enakega osebja, ki je bilo več let nekakd stalno ogrodje ustanove Sedaj šteje SELAD samo še 1950 delavcev ter nameščencev in delovodij, medtem ko je štela še decembra lani okoli 3000 delavcev. Razen tega pa je ravnateljstvo javnih del baje poslalo vodstvom delovišč okrožnice, naj do 16. maja odpustijo vse delavce, ki so člani notranjih odborov. Ta nepotrjena vest je silno razburila delavstvo, saj bi pomenila hudo kršenje sindikalnih in demokratičnih svoboščin, ki so stale delavce toliko žrtev. * * * V Italiji so razne rafinerije, upoštevajoč izredne razmere delavstva, izplačale svojim delavcem posebno pomladno ali velikončno nagrado. V zvezi s tem so tudi delavci rafinerije Aquila v Zavljah dne 28. marca poslali ravnateljstvu pismo z zahtevo, naj jim izplača takšno nagrado. 6. t. m. so se delavci Aquila zbrali na skupščini, na kateri _ so jim predstavniki tovarniškega odbora povedali, da ni dalo ravnateljstvo še nobenega odgovora na to zahtevo. Zato so delavci zahtevali, naj jim ravnateljstvo izplača nagrado do velike noči. Ce ne dobe do tedaj nobenega odgovora, se bodo ponovno sestali in so domenili glede nadaljnjega ravnanja. gah. Cernuschi ji je takoj priskočil na pomoč in jo odpeljal v bolnišnico, kjer so žensko zaradi zloma stegnenice desne noge in poškodbe na piščali pridržali s prognozo okrevanja v 60 ali 90 dneh na ortopedskem oddelku. Po ugotovitvah policijske preiskave naj bi Cernuschi zaradi neprevidne vožnje podrl Blaievo na tla. zaradi česar so ga prijavili sodišču, kjer se je moral tudi zagovarjati. Toda ženska je potrdila, da je stala na pločniku in da je opazovala neko tablo, medtem ko je obtoženi šofer povedal, da je vozil kakih 30 do 40 cm od pločnika in da se, ni zavedel dogodka. Dejstvo pa je, da neki delavec, ki je delal v Ul. Brunner, in sicer v bližini mesta nezgode, ni slišal nobenega ropota, ki ga povzroči sleherno trčenje in je dejal, da se je vozilo ustavilo približno en meter od pločnika. Na podlagi izjav prič in dejstev, ki so prišla na dan med razpravo je moralo sodišče oprostiti Cernuschija s formulo, da ni izvršil dejanja. Sodnik; Legnani, obramba: odv. P.P. Poilucci. povezano z zdravstvom. Zanikal je mnenje nekaterih zdravnikov ki trdijo, da na svetu črpajo danes pitno vodo prav iz bližnjih rek, ker ima človeštvo na razpolago takšne naprave, ki napravijo lahko vsako vodo pitno. Zato, je dejal, mora vzorna civilna u-prava izkoriščati vodne vire v neposredni bližini, ne pa iskati podzemske vodne izvire daleč od mesta, kar zahteva samo velike stroške za napeljavo vodovodov. Od 31. marca do včeraj je bilo v glavni dvorani liceja Dante pet v novi knjižnici glavne bolnišnice pa eno predavanje v okviru mednarodnega dneva za zdravstvo. V teh predavanjih so prof. Macchio-ro, Zacchi. Slavich, Ragazzi, dr. Curto in. Nuzzolillo govorili o sodobni usmeritvi vprašanja zdravljenja raka, o novih boleznih in novi pomoči, o revmatizmu v zvezi z njegovo socialno platjo, o prispevku znanosti pri proučevanju novega vodovoda, o mednarodni akciji na zdravstvenem področju ter o razkuževalnem cepljenju v današnji preventivni medicini Preteklo nedeljo pa so v kinodvorani Na-zionale prikazali nekaj zdrav-stvo-nigienskih filmov. Zapadlost nakazil za večno in triletno deteljo Področno kmetijsko nadzor-ništvo sporoča, da zapade rok za prevzem nakazil za večno in triletno deteljo po znižani ceni, nepreklicno v torek dne 12. aprila. Neprevzeta nakazila bodo po tem datumu izdana drugim prosilcem! Spominske svečanosti za Paolom Retljem Včeraj so se zaključile svečanosti v počastitev spomina Paola Retija, katerega, so nacisti skupno s stotinami slovenskih in italijanskih antifašistov ter Židov pred de-setmi leti usmrtili v zloglasni Rižarni. Dopoldne so v prisotnosti svojcev in predstavnikov oblasti na sedežu DC položili venec k spominski plošči. nakar so položili venec tudi v Rižarni in na griču Sv. Justa. Zvečer je v mali dvorani gledališča Verdi imel spominski govor prvak DC, sen. Carron. Ob 20. uri pa je v tržaškem italijanskem radiu župan Bartoli otvoril serijo govorov, ki si bodo sledili v naslednjih dneh v okviru praznovanja ((odporniškega gibanja*. V svojem govoru župan niti z besedico ni omenil antifašistične borbe našegtf ljudstva, v kateri je padlo na tisoče naših najboljših sinov, da bi se za vedno prenehalo fašistično nasilje — sovraštvo med narodi, in da bi narodi uživali resnično svobodo. IZPRED SODISCA Ni bii kriv za slarkino nezgodo Medtem ko je 69-letni Ezio Cernuschi iz Ul. F. Severo, 9-aprila 'ani vozil s svojim avtom po Drevoredu XX. septembra, je na vogalu z Ul. Brunner začutil na desni strani vozila sunek, zaradi česar se je takoj ustavil in izstopil. Nekaj metrov za vozilom je opazil 7(Metno Fran- IZPRED KAZENSKEGA SODISCA Izpred krožka so mu odpeljali motor 1. marca 1953. leta je 26-letni Josip Perčič iz Saleza ko je prišel iz kulturnega krožka na Opčinah s presenečenjem ugotovil, da so mu neznanci u-kradli 180.000 lir vredno motorno kolo, katerega je pustil na dvorišču krožka, kamor je šel plesat. Tatvino je takoj prijavil policiji in že nekaj minut zatem so mu agenti pripeljali motor. Med pregledovanjem po cestah so preiskovalni organi naleteli na 42-letne-ga Bruna Antonija iz Ul. Ma-iolica 9, ki je peljal motor proti krožku. Antonija so seveda takoj zaslišali in mož je povedal, da sta ga med plesno zabavo dva neznanca povabila v bar «Catina» na Trgu Pe-rugino. Eden od teh mu je obljubil, da ga bo odpeljal tja z motorjem in ga povabil na dvorišče, kjer je hotel pognati Perčičev motor. Ker se motor ni vžgal, ga je neznanec naprosil, da bi ga nekoliko porinil, kar se je sicer zgodilo, vendar brez uspeha. Neznanec se je končno naveličal in stopil z motorja, katerega je izročil njemu, češ naj naredi z njim kar hoče. Antoni, ki je spoznal, da je motorno kolo ukradeno, ga je hotel peljati na dvorišče krožka, toda sredi poti so ga agenti aretirali. Na podlagi njegovega opisa je policija prijela 23-letnega Guida Castionija iz Križa 81, (ki je bil pred kratkim obsojen zaradi ropa), ki je zadevo sicer priznal, izgovoril pa se je, da ,si je hotel Perčičevo motorno kolo samo izposoditi in ga pozneje pripeljati na staro mesto. Sodišče je njune izjave sprejelo kot resnične in je oba oprostilo. Preds.: Fabrio. tož.: De Franco, zapisn.: Magliacca, obramba: odv. Falconer. Ranil se je na delu V bolnišnici so nudili potrebno zdravniško pomoč 47-letnemu delavcu Giovanniju Destallisu iz Ul. degli Artisti, kateremu so ugotovili udarec na prstu noge z rano na nohtu, zaradi česar so mu predlagali 7 dni popolnega počitka Destallis, ki se je zatekel v bolnišnico z rešilnim avtom Rdečega križa je povedal, da se je ranil med delom na ko- cesco Blai vd. Armani. ki je lodvoru pri »Sv. Andreju ko sedela na pločniku in se pri-j mu je na nogo padel preeej-toževala nad bolečinami v no- j šen tram. Slovo skupine Calindn-Zopelli S ponovitvijo komedije Syl-vaina «Samo da so srečni» je vCeraj zvečer v gledališču «Ver-di» zaključila svoje gostovanje Calindrijeva skupina, ki je dala tudi v Trstu več ali manj [^osrečenih komedij. Gotovo je, da je imela skupina dovolj hvaležnega občinstva, ki si ga je pridobila s svojim uglajenim igranjem, ki jo us*posablja za ta * žanr, gledališke igre. Tudj včeraj M manjkalo ploskanja, š katerim se je občinstvo polovilo cd simir>aticmh igralcev. V $o-boto bo nastop lS prvič naslednja skupina, Ricci . M«-gni. «Lola» se je preselila v poletno rezidenco... Mlado afriško levinjo «Lo-lo». ki je doslej zasilno bivala v tržaškem Akvariju, so včeraj preselili v park vile Re-voltella na Lovcu. Preselitev so izvršili v prisotnosti direktorja naravoslovnega muzeja, župana in precejšnjega števila radovednežev. Na novem mestu so ogradili vreče j obsežen prostor, v čigar sfedi raste palma. V notranjosti ograjenega prostora je še zaklonišče, kamor se bo mlada levinja zatekala v mrazu in dežju, ter prostor za pripravljanje njene, vsakdanje hrane. Citatelje bo gotovo zanimalo, da takale nedolžna živalca požre v enem dnevu 2 in pol kg kuhanega mesa. 2 1 mleka, 2 in pol kg kruha (katerega količina pa narašča z njeno rastjo) in še razno drugo hrano, ki vsebuje predvsem kalcij, ki ga žival nujno potrebuje da ne zboli za rahitisom, ki je najbolj pogosta bolezen zaprtih zveri. Novi prebivalec I^ovca bo prav gotovo privabljal številne tnale in velike občudovalce. Zaprte ulice Zaradi cestnih del bodo od 12. t. m do zaključka del zaprte naslednje ulice: odsek c>-9te, ki sc pri št. 274 v Ul. Costalunga odepi proti Ul. CanupanePe: Stara istrska cesta od Ul. Flavia do Ul. Follatoio; cesta, ki povezuje filobusni zavoj ft. 18 v Ul. Cumano z Ul. Revoltella. Od včeraj do danes ROJSTVA. SMHTI IN HOHOKE Dne 7. aprila t. 1. se je v Trstu rodi 6 otrok, umrlo je »0 oseb, poroki pa sta bili 2. POROČILI SO S F.: delavec L uci a no Skele in gospodinja Gabrielia Penco-Cleva, zidar Enotrio Perriigoni in gospodinja Alberta Zavadlav. UMRLI SO: 33-letrvi Albino Zacchigna, 64-letni Josip Furlan. 71-letni Alojz Tavčar, 5 .Metni Giuseppe Andreatt.ini, 60-letni Antonio Miam, 86-tetni Antonio Vidossi, 33-letna Leonida Michelaz/i por. Pizzioli, 71-! etn i Giovannl Travao, 74-let-na Gtsella Kortan vd. Cattaruz-za, 83-letni Giuseppe Časi. VREME VCEHAJ Najvišja temperatura 15.9, najnižja 8.3, ob 17. uri 15.1, zračni tlak 1021.0 stanoviten, veter 5 km na uro severozahodoik, vlaga 54 odst., nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 10.5. (kritikeinpokoCh.a) Koncert kitarista Bruna Jonazzija Koncertni nastopi kitaristov so bolj redki, vendar pa niso zato manj zanimivi kaknr nastop' drugih umetnikov, če gre za kitarista, ki je res doseg bi tisto raven reproduciranja, da lahko govorimo o pravem umetniku. Bruno Ton-azzi ki juh svoji mladosti ta naslov povsem zasluži. Na predvčerajšnjem koncertu ,v Teatro Nuovo je pred dokaj številnim občinstvom izvajal program, s katerim je zajel avtorje od XVI. stoletja do dveh živečih. Tonazziju instrument lepo poje in umetnik zna iz njega izvabiti vsakovrstna občutja, pri čemer kaže mnogo smisla in prave mere v interpretaciji. Seveda pa tudi tehnično obvlada instrument, tako da prihaja do izraza tudi njegova virtuozna igra v takih delih, kot so bila na sporedu v drugi polovici koncerta. V prvem delu so bili na sporedu Milan, De Visče, J. S Baeh m Sor, v drugem pa Paga-nini, Viozzi. Castelnuovo Tedesco in Albeniz. Reči moramo, da je tudi Viozzi doživel lep usoeh s svojo nad vse zanimivo, zahtevno in lepo Gavotto. Najbolj pa je umetnik vžgal občinstvo s Castelnuovo Tedescovim delom Cppriccio diabolico, nič mani pa tud: z zadnio točko, Alb^nižovo Legendo. Hvaležno občinstvo je s ploskanjem izvabilo Tot.azzija, da jo še nekaj toč dodal. ( GtEDALlSČA~) VERDI Sobota: ob 21. uri, Sem Be-nelli «Pajek». Debut skupine Ricci _ Magni. Ponovitev v r e-deljo oopoldne. Skupina bo u-pirizorila še Piran deli c «Sest oseb išče avtorja«, 0’Neill «Pr-vi mož», Maulnier «Nočna hiša«. Začenja se prodaja vstopnic za prvi dve uprizoritvi. TEATRO NUOVO V petek, soboto in nedeljo c-dpade pouk izgovarjave in recitiran ja. Ljudska prosveta PD dvan Cankar* obvešča člane in prijatelje društva, da je vsak dan od 17. do 22. ure v diuštvenih prostarih na razpolago ricmizni tenis, šah in damn. Vabljeni vsi, ki se želijo ?drav5 in prijetno zabavati IZVRŠNI ODBOR SPZ V TRSTU bo imel sejo danes I. t. m. ob 18. uri na sedežu. Prosimo za točnost. Prosvetno društvo v Barkov-Ijah sklicuje sejo danes 8. t. m. ob 21. uri v društvenem prc-storu v Franklovem Važnost seje zahteva prisotnost vseh odbornikov. turni obzornik: lš.25 G'*'* harfo in čembalo; o- 0 Coplandove 5k,'a -.„111 «* Brahms: Kvartet v 25; 19.15 ■ Kavdn: . 1 teju; 22.55 Richard J , Smrt in preobrazba, s j) snitev; 23.30 Mozart: godala v d-mo!u. 1 it * «’ '• . ,tK 7.15 Simfonična ji* Slušna igra: »Tožba zečvr-j Mahler: Simfonija v V-c 1; 14.25 Komorna glasba. kOPKK Slovenska poročila: Ji' 13.30, 14.30 19.30 til Hrvaška poročila: vsak 200°. *•„. sli#> Italijanska poročila. »•“ 17.00. 19 00 in 23.00 ,4 Iz naših listov v dari (razen nedelje in r ka) ob 14.36 ual.: 5 Iz naših listov v dan (razen nedelje m kal ob 17.06 _ . 7)0F 6.40 Jutranja glas»>a, -ledar - vremenska n Vrf* napoved časa: 7.05 glasba; 7.30 Nasveti ra nje; 11.00 Dopoldan9*; nični koncert. M-. Druga suita za SOdalnionctfl Branmis: Violinski * 71 tj D-duru op. 77; 12-50 '"je« igramo; 13.45 Giašba P“ ud* 14.40 Slovenske posKočn' 5 fr 15.00 Kulturno pism0- ‘ f ot* soč taktov iz znanih <*• ret in revij; 16.00 Trt3 ^ ščine: 16.15 Za vsakog-gjoJ 17 45 Lahka shasba, g/fi. delavskega svela; e 19.15 Ritmi južnoamen*| |Vr4 kestrov; 20.15 F. 5« na vasi*, suita iz.MS>)*! Spored havajskih ib * melodij:2l.l0 Komorna Beethovnom in M I« O \ IK % * ,l pj 327,1 m, 202.1 Poročila ob 5.00, 6.00. - , 15.00. 17.00 in 22.00 . !P 11.00 Radijski kal<*T p Je Giasbena medigra; D-ribane: Prišla )e vd*'- 11.30 Drobne skl^b« p mojstrov; 12.10 Slevf Cir. rodne pesmi v Prire,„ - ^ Preglja; 13.00 Želeli t>IH' slušajte! 13.30 Lahka >! p* in napevi; 16.00 Za |f’ na glasba: 14.40 Domal*;()ki;jr - or u' “ Spored pesmi m ,1*' 0i".. Pisatelj iz ((Enajste K dov Jugoslavije; po željah: 18.00 Dongr^ni nosti; 18.10 Poje LjubU* -jj* morni zbor; 18.40 IS h a j, $ skj plesni sekstet; Aleksandra Bcrodlna; vam ugaja. TKI EVI 16.45 Posnetek lZ A %% JP5 življenja; 17.30 Sgorea fl> le: 18.00 Film (iGolg®13 Vesti, Rossetti. 16.00: »Divizija Folgo- te», E. Manni, F. Tozzi. Evcelsior. 16.15: »Ognjeno ne- bo*, G. Peck. Fenice. 16.30: «itaiija K-2», film o osvojitvi drugega najvišjega vrha na svetu ' Nazionaie. 16.30: (tSltl človeka*, A Sordi. Filodrammatico. Danes zaiprto. Jutri: ((Bobnenje bobnov*. Supercinema. Danes zaprto. Jutri: »Čudovite dogodivščine Pluta, Pippa in Paperina*. Arcobaleno. 16.00: «B»mbi», W. Disneyev film. Astra Rojan. 16.00: »Sesti kontinent*. Capitol, 16.00: »Cigan*. D. Cor-coran, F. Dee. Crlstallo. 16.00: »Sin človeka*, A. Sordi. Grattacielo Danes zaprto. Jutri: ((Zaželena*. Alabarda. Danes zaprto, Ju'ri: «Sabrina». Ariston. 16.00: «Oto4c zaklada* ir. »Dolina bobrov*; VValt Disneyeva filma. Armocia. Danes zaprto. Jutri: #Kobrino znamenje* Aurora. Danes zaprto. Jutri: «Mogambo». Garibaldi. 15.30: »Zavesa molka*, R. Milland. Ideale. 16.00: »Rigoletto*, Tito 'Gobbi. Impero. Danes zaprto. Jutri: «Med dvema ljubeznima*, ltalia 18.00: «Don Kamilos, Fernandel. S. Marco. Dane* zaprto. Jutri: ((Sangare*. Kino ob morju. 16.00: . «Ljudje na Lur.i* Moderno. 16.00: «Bratje Italije*, E. Manr.i Savona. 15.30: »Pustolovščine Petra Pana*, VValt,Disnevev rilm. Sledi: »Dežela medvedov*. Viale. 16.00: »Kralj kraljev*. Vittorio Venelo Danes zapuc. Jutri: «Rdeča ravnina*, G. Peck Azzurro 16.00: ((Helena, plačaj dolg*. L. Darnell. Belveriere. 16.00: «Francis na dirkah*, D. 0’Connor Marconi. Danes zaprto. Jutri: ((Učitelj Don Juana*. Massimo. 16.00: «Dumbo», Wa!t Disnevev film Novo Cine. 15.30: «Kralj kra- ljev*. Odeon 16.00: «Najmanjša predstava sveta*, Radio. 16.00: »Cilj zemlja*, R. Carlson. Secolo. Danes zaprto. Jutri: »Pustolovščina gospodične x». Venezia. 15.30: »Klatež na konju*. J. McCrea. Skedenj. 18.00: »Bonzo, razum- na opica* Kino na Opčinah. 17.00: »Osvojitev Everesta*, J Hunt. E. Hill»ry, T R S 1 Ul. sv Fran čiška 20/111. tel. 37-338 sprejema m-serate, male oglase, osmrtnice od 8. do 12.30 in 18. ure PRI MOTO GUZZI IZROČITVE! Airone '{5. G to Žigon 98. G a rdel', torni tricikelj. rjt* Mondial bati. N'ad<>« p^ia ^ si. A vt omot o Di za popravila. Fa-bio Severo 18 - 1 nase dospela CICIB ADRIA I'HS I -,itt UL Cicerone st-tel 2924-' PETEK, 8. aprila t«!55 Tlim POST A JA A 11.30 Haendic-Ve in Haydnove Skladbe; 12.00 Utrinki iz tehnike: 12.10 Zborovska simfonična glasba; 12.30 Hanson: Koncert za orgle, godala in harfo; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Respi-ghi: Rimski vodnjaki; 14.15 Klil- NOVE SLOVENSKE KNJIGE Tavčar Ivan: Zbrano delo IV. del plat. lir 630 Haldor Laxness: Islandski zvon polpl. * 980 Sovre Anton: Pisma mračnjakov plat. » 840 Rape Vlado: GrimoVe pravljice - slikanica broš. » 380 J. W. Grimm: Zabji kralj in druge pri ivljice » » 330 Levslik Fran: Kdo je napravil Vidku s rajčko » » 100 Dobite jih v slovenskih knjigarnah v Trstu, Gorici. Sesljanu in na Opčinah. Vil3 ' Adria Express . 0 spored prihodnl' ,,, STOJNA. d'1 vpisovanje do let) ir. 25-4^G' 17. - 22.5.1955 DUNAJ vpisovanje do 30.4^ i ,1$ muenchen, CARLO d I’" V odhodi 1.. 8-in 29. maja PARIZ dnevni odhodi na a SICILIJO uSti jO (specialni PJajmaI^ skupine P° °seb) _______ «Adria - E*pr^em $j' skrbi v n«j^*Jd„«. V trgovske, n“ 0*it»* stične m tra zume. ZAHVALAe tof\cj Globoko ki s(Lttt hvaljujemo vseh • po ^ na kakršenkoli nasarjev (6o mi- *Wt*vana Pv Čemer nista ({Orilki ;A v0!13 regionalna, IPor»zll_, trzaški) trgovinska UiiKnj a' obseg predvidene kot hi».V* znatno višji Italijo i^Vlla zamenjava med **klih Im-v. goslavi j o v prevozili 19*.7‘ i0ta so 'ako vijo lz Italije v Jugosla- iolariev v, og ,2° milijonov 14,7 miv. ga m uvozili za 1952 i‘ JOnov dolarjev; leta u»0z znaaal izvoz 31,6 in i« znas-i mihi°nov’ leta 195a in “voz nT02- 24 miHjonov kv- Prea j mil'j°nov dolar-Oiet se , Vlden> blagovni pro-v4ga torei v okviru no-dvojii, azuma skoraj po- ^*Vi tr'inSlt' sporazum predvi- ‘23 *n8m »A„*eZuname blaga- Se' *- Mllov»n«u obsega artikle ju- |ijo, sezlf izv°za v Ita-'Zvoza v 4141 *p<< italijanskega !!z»ama goslavBo. Ta dva 0raejitvP*Pa ne Predstavljata ker je zgovinske zamenjave Oačelo a * ° sPreieto osnovno vSein ' r° s.e °dstranijo pred-0[nejevalnZn' administrativni ‘Prejelj 1 okrepi in so zato ay0za jnna^e*° liberalizacije ''sebovano lZVoza- Vse blag0’ Voamih ;V omenienib dveh samezni artikli »raznega blaga« ne smejo preseči vrednosti 40 milijonov lir, pri čemer so za lesno galanterijo izjemoma predvideli maksimalno raven 150 milijonov lir. V praksi bo zaradi te določene maksimalne uvozne ravni tudi pri tem blagu potrebno dovoljenje rimskega instituta za zunanjo trgovino, kateremu morajo uvozna podjetja predložiti čimprej prošnje na posebnem valutnem obrazcu. Kljub temu, da sporazum še vedno predvideva za nekatere artikle jugoslovanskega izvoza uvozna dovoljenja in kljub zelo togim predpisom italijanskega ministrstva za zunanjo trgovino, pa obstaja na obeh straneh upravičeno pričakovanje, da bo novi obsežni trgovinski sporazum izpolnjen. Pri sestavi blagovnih seznamov sta namreč obe delegaciji ponovno ugotovili znano dejstvo, da se Italija in Jugoslavija gospodarsko izpopolnjujeta in da zaradi tega obstaja dejanska možnost povečanja trgovine. Novi sporazum, ki podčrtuje liberalizacijo izvoza in uvoza, pa predstavlja važen korak k odstranitvi vseh ovir pri zamenjavi in bo omogočil ,da se to načelo krepitve trgovine praktično izvede. Splošni jugoslovansko-itali-janski trgovinski sporazum je zelo pomemben tudi za Trst, ker velja tudi za izvoz tržaškega blaga v Jugoslavijo odnosno za uvoz jugoslovanskega blaga v Trst. Trst se bo zaradi tega lahko posluževal tako tega splošnega sporazu Evropsko agrarno v svetli in temni luci Prednosti, ki jih je imelo poljedelstvo v prvih povojnih letih, se spreminjajo njemu v škodo - V najslabšem položaju so žitarice in kmalu za njimi živinoreja - M Franciji se že čuti tovrstna hiperprodukcija Povojno evropsko poljedel-1 ordinacijo (OEEC) se je leta | katgrih državah se je začela stvo se je znašlo resnih 1947 in 1948 začela akcija za povečanje poljedelske proizvodnje. Uspeh te akcije je privedel do tega, da se je v razmerah. Raven proizvodnje je bila mnogo nižja od predvojne. Vzhodna Evropa je prenehala biti dobavitelj Zapadne i večini držav dosegla predvoj- Evrope in naraščanje prebivalstva ter industrializacija držav jugovzhodne Azije je še bolj povečala prehrambene težkoče v svetu. Amerika je bila tako edini dobavitelj poljedelskih proizvodov. Zaradi velikega povpraševanja so cene bile visoke in to tembolj, ker je bilo treba ameriško blago plačevati v dolarjih. In zato je vse do pred nekaj leti bila na svetovnem poljedelskem tržišču situacija o-bratna kot v dobi med obema vojnama, ko so bile cene poljedelskim pridelkom na slabšem v razmerju s cenami industrijskega blaga. Škarje ce- ma, kot tudi za obmejni lo- . na med poljedelskimi pridelki kalni trgovinski promet posebnega regionalnega sporazuma, o katerem smo podrobno poročali v našem listu v sredo. N. H. in industrijskim blagom se je torej spremenila v korist poljedelskim pridelkom. V okviru držav evropske organizacije za gospodarsko ko- na raven poljedelske proizvodnje, v nekaterih državah pa se je celo povečala. Medev-ropska trgovina poljedelskih pridelkov je narasla in zgodilo se je celo nekaj, kar bi si pred vojno sploh ne mogli zamisliti, namreč da je Za-padna — industrijska Evropa začela dobavljati pridelke Vzhodni — poljedelski Evropi. Napori jugovzhodne Azije, da bi se osamosvojila glede pridelka riža, so zmanjšali pritisk ostalih žitaric na tržiščih in lani je bila že občutena negotovost v povpraševanju poljedelskih pridelkov. Ta negotovost je bila potencirana poleg drugih elementov tudi zaradi pomanjkanja koordinacije v poljedelski proizvodnji evropskih držav in zaradi stimuliranja izvoza tudi s pomočjo podpor. V ne- MOSER V MIJI S1 o v s n Ij a prisič n o spi* e; j el a velike umetniške ustvarjalce *''n° UvP°- zaradi tega opro-v°ljenj tern'h 'n izvoznib do- »Vo; zniki ga bodo morali rthi j, samo prijaviti ca-*'v mm' bredb°dnih odobri-lr8ovino tva ra zunanjo * ..‘^Banskega blaga V vseh * **0 velJa to pravilo 2a r!merih. medtem ko !0Vanske*V‘StO artlklov jugo-;«em >zvoza še vedno ndar pznih kontingentov. JSki „Pa Pravijo jugoslo- 1 ^ejftv?°dar'Skl krogi’ da v *na' nimajo obsežnej- ker predvideni Iri?1 za izvoz V Ita- l>8nsk'"em drezajo ju-4^, kim potrebam, pred- 1 :*Voz°- sledeči kontingenti *>VejeUl°Slovanskega bla- i 8t>Vei. ™eso 2000 ton, ži-> t5<^Z'V,ina ^ 000 glav, 7% J glav, svinje 8000. Klorst erve 500 ton' sve* \ u« in Solienp rih*» onrk' H t0l,t 111 5°lJC ‘>Vo "l?virane rib soljene ribe 2000 ž»i fane ribe 2°0 t- ts 10-00° ton' fe- C* SOoon !°n’ premog iz J c ton , ton' cement 39 J“tOV ’ Urnir lipo kubičnih trn maiZPt 10-000 ton, us-liIiv mat' 1?onov Ur, nevne-‘f.>.» stekinal 30 milijonov Vi bistrsti,0 30 milii°nov lir. »n ° ‘talili0 fa ztmanj° trgo-izdJansk« vlade je 5. terimi ° posebne norme, tv iz Jup« Ureiuje uvoz bla-l)„lb’strstvoS av‘ie- Pri tem je itSp0razum1ZkOristil° določ-'rali ,NvantkrPo V°J3 ne obvezuje ita-),.0zba d e ter predpisovalo druP za ne- »Ot UkrePuemVrSte blaga' P° E0tr«bna ,,-ministrstva bodo hoi* Zat svi na dovoljenja .Pivo k3Sko meso, alko-«in ft> alum .^otPpir, glukozo, «‘n. aiumm.j, piiMlje ta. jeTa>to r o >*da !ganje sporazumov Pravn°Stransk0 in b0 k\ ** m^»„5° vo razprav- liPtaHj»nlma' kl Pravi, da >- 'ralizapi 8 vlada uporabila U 'n ki° V naiširšem ob lijak4 tor.PO mneni“ mini- Dunajski ,,Burgtheater" je gostoval z dvema deloma, enako pariški „Theatre National Popu-laire*' - Henry Moore razstavlja sedaj v Beogradu, v maju pa bo razstavljal v Ljubljani V zadnjem mesecu dni je slovenska prestolnica Ljubljana doživela kar tri razveseljive obiske od strani inozemskih umetnikov, predstavnikov treh različnih narodnosti. V prvi polovici preteklega meseca je tu gostoval znani du- najski Burgtheater. Bilo je to ( thura Schnitzlerja. Pri obeh prvič, da je v Ljubljani nastopila ta osrčdnja avstrijska gledališka ustanova. Slovenskemu gledališkemu občinstvu so se predstavili z dvema deloma: Goethejevo eljigenijo na Tauridi» in «Ljubimkanjem Ar- Marija Cesaress in Jean Vilar v iMacbethu« KOUČEK__\ Levičarji so člani dunajskega Burgthea-tra doživeli nadvse lep uspeh, d asi je treba poudariti, da so pri izvajanju prvega dela pokazali dokaj višjo umetniško raven, kot pri drugem. Saj je to tudi razumljivo, ker predstavlja prva klasično odrsko mojstrovino enega največjih nemških duhovnih u-stvarjalcev, medtem ko sodi Schnitzlerjevo delo med lahkotne, površne in riip Oglobljene gledališke stvaritve, ki gledalca s svojo ležerno duhovitostjo in zabavnostjo sicer očarajo, razvedre, a ne morejo v njem zbuditi močnejših vtisov in občutkov. Vsi člani ansambla, ki so nastopili v obeh omenjenih delih, so nedvomno pokazali visoke gledališke kvalitete, med njimi posebno Albin Skoda in Lizelotte Schreiner v svojih vlogah Oresta ter Dianine svečenice v alfige-niji na Tauridis, kjer sta prepričljivo dokazala, da sta zares velika umetnika. Ljubljansko občinstvo je navdušil tudi stari Hans Moser, ki je v Schnitzler jevem delu »Ljubimkanje« podal tik starega, nesrečnega violinista s tolikšno prisrčnostjo ter preprostostjo, da si je povsem zaslužil aplavz, s katerim so ga gledalci nagradili. Hans Moser je star znanec sloveske publike še izpred druge svetovne vojne, ko se je v nemških filmih uveljavil kot dokaj uspešen kotnik. nastopili v Corneillevem «Ct-dun in Molierovem «Don Juanu«. Čudno se bo komu zdele, da nastopa Gcrard Pni-lip kot gledališki igralec. Ni pc na tem nič čudnega. Ze delj časa je opazili, kako vsi resnejši in zares nadarjeni filmski umetniki streme nazaj k gledališču. Gre pri tem za potrebo pristnejšega umetniškega doživljanja in bolj neposrednega dajanja od sebe lega, kar vsak resnični umetnik v sebi čuti in nosi, Tega jilm ne omogoča, to lahko nudi samo gledališče s svojim živim, neposrednim odnosom med onim, ki umetnost daja, in onim, ki jo sprejema. Spričo visoke umetniške rgp-ni ansambla kot celote, kakor tudi zaradi nadpovprečnih kvalitet nekuterm njegoviii članov, kot na pr. Jeanu Vilar, ja. Gerarda Phil ipa, Silnije Monfort je bilo vnaprej pričakovali, da bosta uprizoritvi podani dovršeno. In tako je tudi bilo. Drugega ni bilo pričakovali od ljuut, ki so mulo-ne uničenemu francoskemu gledališču povrnili življenje ter ga dvignili na še višjo raven. mu omogočili vlogo učinkovitega naprednega orožja, ki naj pomaga človeku spoznavati lepote njegovega duha, ga bodriti v njegovih naporih, da se povzpne na višjo stopnjo tsvoje materialne ter duhovne emancipacije. občutiti hiperprodukcija posameznih pridelkov. V Evropi je najbolj značilen primer Francija, kjer je ta »hiperprodukcija« že dokaj občutena. Vsekakor še ne moremo trditi, da so razmere popolnoma enake glede vseh pridelkov. Največje izobilje se opaža glede žitaric. Na Angleškem pa n. pr. je zelo pereče vprašanje plasiranja svinjskega mesa. saj je Velika Britanija imela lani milijon prašičev več kot so pričakovali. Drugače je z živinsko krmo, ki je povsod primanjkuje. Kljub lanskoletnim kritičnim ocenam glede poljedelske proizvodnje vendarle ni v Evropi prišlo do večjih tež-koč in ritem splošne gospodarske dejavnosti je bil doslej razmeroma dober. Hkrati se opaža tudi določen napredek v dohodkih potrošnikov. Pri tem se moramo zavedati, da je na to vplivala tudi lanskoletna slaba letina, ki je zmanjšala ponudbo na svetovnem tržišču in s tem odstranila težave, ki bi nastale s hiperprodukcijo. K temu so pripomogle tudi ZDA ki so oprezno puščale v promet svoje zaloge. Pri vsem tem pa moramo poudariti, da niso bili le ti elementi, ki so vplivali na poljedelsko gospodarstvo, kajti, poleg strahu pred preveliko proizvodnjo, je vplival na nadaljnji razvoj tudi zmanjšani dohodek v poljedelstvu, ki je posledica manjšega pridelka in ki je šel vzporedno s splošno draginjo. V vseh državah namreč se opaža dviganje plač, dviganje cen uslugam in premoženju in seveda tudi plač v poljedelstvu. Hkrati je bil opažen skok cen jeklu in zato je popolnoma razumljivo, da morajo angleški kmetie v sedanji dobi pridelati za 30 do 40 odst. več kot so pridelali v letu 1946/47, da bi imeli enak realen dohodek. V Franciji se je dohodek v poljedelstvu zmanj- šal absolutno in relativno. Tudi na Danskem se opaža zmanjšanje dohodka. V večini evropskih držav se danes postavlja vprašanje, kako vzkladiti notranje cene in proizvodne stroške v primerjavi s svetovnimi cenami. To je posebno značilno za Francijo.. Postavlja se torej vprašanje, do kdaj in v kakem obsegu bodo države lahko podpirale izvoz poljedelskih pridelkov, ko se vendar razlika med notranjimi in svetovnimi cenami čedalje veča. To vprašanje ne velja samo za države izvoznice, ampak tudi za države uvoznice, kot n, pr. za Anglijo. Ako pregledamo današnje stanje poljedelske Evrope, lahko rečemo, da je tržišče prodajalcev prešlo v tržišče kupcev. Dosedanja proizvodnja je dosegla raven, ki že začenja ogražati nadaljnji razvoj cen. Stvar je toliko težja, ko splošne cene lahko še vedno rastejo, vendar pa je poljedelstvo na slabšem, ko pa rastejo tudi cene drugemu blagu in se postavlja resno vprašanje, kako v takih razmerah zmanjšati proizvajalne stroške in povečati konkurenčno sposobnost. Komite ministrov poljedelstva držav članic OEEC je pred kratkim proučeval vprašanje poljedelstva in po njegovem mnenju bi morale evropske države razširiti notranje trgovanje in povečati notranjo potrošnjo. Za to so tudi podani pogoji, kajti največja svetovna kupca — Anglija in Nemčija — v nekaterih vrstah pridelkov še nista niti dosegla predvojne potrošnje. Vse to so vprašanja, ki so v zvezi s koordinacijo poljedelske politike tako evropskih, kakor tudi drugih držav in zato se bo letos jeseni na zasedanju mednarodne zveze poljedelcev v Parizu razpravljalo tudi o teh problemih v širšem, svetovnem obsegu. B. Z- Krščanski demokrati v si- ’ čilskem deželnem parlamentu so sklenili sveto alianso i z monarhisti in fašisti na Siciliji, zavrnivši zahtevo, ki so jo predložili predstavniki manjših strank: zahtevo, namreč, po, reformi obstoječega volilnega zakona, ? namenom, da bi mogli izkoristiti volilne ostanke ne več, kot do sedaj, v okviru volilnega okrožja, ampak v okviru celotne dežele. Tudi kdor se le malo spozna na mehanizem volilnih zakonov, bo z lahkoto razumel, da sistem, ki se zanj potegujejo manjše stranke, dopušča tem strankam izkoriščanje tudi do zadnjega dobljenega glasu, izogne se tako imenovani razpršitvi glasov in končno zagotavlja realnejše predstavništvo dejanske politične razvrstitve sil. V primeru le okrožne uporabe ostankov se dogaja, da imajo od tega korist le velike stranke, ki morejo računati v vsakem volilnem o-krožju s tisto količino glasov, ki je potrebna za quo-tum, medtem ko bi nezadostne peščice glasov, ki jih zberejo, manjše stranke, bile uničene od okrožja do okrožja. Utemeljenost zahteve malih strank je povsem priznalo tudi osrednje vodstvo de. mokrščanske stranke, in to z besedami njenega tajnika Fanfanija, ki je verjetno razumel — in niti ne bi moglo biti drugače — da se s podpiranjem strank političnega centra zapira pot strankam skrajne levice in desnice, ki jim je glavni namen, da se s politične pozornice odstranijo vmesne stranke, da bi tako prišlo do polarizacije, do tiste zaostritve politične borbe, ki predstavlja prednostni pogoj za uspeh vseh skrajnostnih strank. Ob pomanjkanju sredinskih strank se namreč pojavi perspektiva nevarne ljudske fronte «od liberalcev do komunistov«, o kateri se je iz nagonske reakcije takoj začelo govoriti na Siciliji. Do tega ne bo prišlo, če bo prevladala modrost: toda, kar se je zgodilo, zadošča, da moremo razumeti kakšno nevarno karto igrajo demokristjani na Siciliji. Krščanska demokracija je O SPORU DINASTIJE, KI JE ZE TISOČ LET NA OBLASTI ’ 1 * • V Jemen u ne gre za osebo ampak verjetno za petrolej V mali neodvisni kraljevini Jemen, ki leži na skrajnem južnega konca Arabskega polotoka, kjer živi na 74.1MO kv, milj okoli o milijonov Arabcev, je prišlo v zadnjih tednih do več političnih sprememb, med katere bomo našteli abdi- niških in človeških stremljenjih zelo blizu onim. ki so njihove umetnosti najbolj podani dunajskegu Burglhea-, trebni — preprostim delovnim tra še niso dobro zapustili ljudem, s tem ciljem je bil Ljubljano, ko je že prispel »Theatre National Populairc» tja na obisk svetovno znani tudi ustanovljen. olgle^ vkipar Henry. M°ore' I Jean Vilar, ki se mu je po- svojegd kratkega , ^f.QVn na čelo, je v svojem glo- a je najprej obiskal obe j)0hem umetniškem poštenju Ti ljudje so v'svojih umet-1 kacijo kralja imama Ahmeda, um, .a/,_______________državni udar in druge, ponov- «a s členom 7. je zadolžena, S: in ~JVPŠevanie sp0‘ r.4,1ie bTI_‘anKo zavrle po- ki c': .udstranjuje vse ?' lahko •Sk>v»e zamen j a ve. c»t 's«lo da 9® poleg tega 't>ljlb4rhice 'VI Je p°oblastilo \ v Trstu Za' '-annar- So !ri.narnice Z 800 ,on H, Tronto, S. Bene-Anconi, Ri- "iti^ 'on v*lak!U- 74 uvoz *»tu Benetkah ° 10 carinar-vs 74 uvoz ln Poz'o No- ž o. 0z PO 100 ton ki 4 vSe 0 , V°li!V.,Podvrže'in!l ,Vrste b,aRa. T,*aerem Pa"6 UVoznim do-^de,ie;atkvoto bodo rgOVci Nztia aPredlož?titak°j.ln mo‘ dovt prošnje zu ■»O 5."m'Pja °d 20. apri- ."'ali d0vSja Pr°anje ki ‘im b°do" spre- normai °nih dzp2b, S^trebe ma‘ne industnj->kv 0db°Sno . dol°čenem ‘b® Z i4i0 z Uv0zrrf°VCl‘m' ki t>0 * dol0č “. Oba ali trgo- Vaan»bn* ; m blagom. »ftazno lPtmavka lS°slov.UvQZ n»i»iz!!?g0*- ki S P e! "ržut T Za,1U- *5fiwvKlde.vaH M'"“J C,S bod 0 'o bW,aZUm i»n, Po'rebnih Uv‘" da - m bvoznia Pa venda Samoumevno se nam zdi, da ponudimo ob pozdravu desno roko, da sežemo z desnico po kozarcu, da ponudimo ob hoji desno stran ženam, oziroma, da stopimo ob hoji na njeno desno stran. da se damo sli-i kati pri fotografu z desnega profila, ker smatramo, da ima naša desna polovica prednost jued‘ levo. Ne, o tem res ne razmišljamo. In vendar vemo na primer, da je Goethe pisal vsa svoja dela z levico, da je Beethoven vse note, ki jih je v svojem življenju napisal, spravil na papir z levico in da je Bismarck podpisoval vse zakone z levico. Celo znamenita slikarja Leonardo da Vinci in Adolf Menzel sta bila levičnria. Kie so vzroki levi-čartsva? Katere zaključke lahko izvedemo iz njih in kakšno stališče zavzema pri tem problemu znanost? S tem problemom se pečajo predvsem znanstveniki, ki se bavijo s proučevanjem dvojčkov. Ugotovili so, da se je eden izmed dvojčkov razvil v desničarja, dočim je drugi postal levičar. Takih primerov je mnogo. Fodedovanje levičarstva so doslej stalno zanikavali, sistematične raz- irkave P« upravičujejo celo nasprotno trditev. Vzroki levičarstva še do danes niso pevsem razjasnjeni Vzrok bi lahko bil v nesimetričnem razvoju aorte, v krivljenju še nerojenega otroka ali v razlikah v razvoju možganov, Da uporabljamo desnico bolj kot levico, je utemeljeno v dejstvu, da ležijo gibalni centri v levi polovici možganov, kjer je tudi center za govor- Pri levičarjih leži center za govor v desni polovici možganov. Čeprav se zdi. da je telo podvrženo zakonom simetrije, najdemo pri vsakem človeku določene nepravilnosti. Talen si nikoli popolnoma tie siičita leva m desna polovica obraza, tudi je desna i>o-lovica telesa pri normalno razvitem človeku nekoliko težja od leve. Nekateri spravljajo .levičarstvo v zvezo z jeclja-po'1 njem..Preiskave, ki so jih izv r- zaintere* Šili so ugotovile, da je približno polovica otrok z govornimi napakami levičarjev. Rezultat teh preiskav je vsekakor zelo zanimiv, seveda je na treba še temeljitejših preiskav. ki bodo morda potrdile tesnejšo povezavo. Mnogo pove dejstvo, da u-porabljajo dojenčki v prvih Lstih mesecih življenja obe roki v enaki men. Celo dveletni otroci ne vedo, kateri roki ali nogi naj br dali pri gibanju prednost. Sele od drugega leta dalje dajejo prednost desni roki. Neka nemška statistika iz najnovejšega časa nam pravi, da je v Zahodni Nemčiji 10 odstotkov vseh šolskih otrok levičarjev. Pri petih milijonih otrok do 15 leta starosti je torej pol milijona takih, ki pišejo z levico mečejo zogo z levo ro-kp in jedo prav tako z le- V1p°ri izrazitih levičarjih ne smemo zatirati uporabe levi-v prid desnice, ker ne moremo nikoli vedeti, če otroku ne delamo s tem škode. Po opazovanjih se mnogo o-trok sčasoma spremeni iz le-Vicariev V desničarje, gotovo ie da je med odraslimi le 5 odstotkov levičarjev. Statistike tudi pravijo da j, med moškimi vec levičarjev kot Pa med. ženskamL Imamo tudi precej zanesljive dokaze, da so bUi že praljudje uvoznih le desničarji. n,be jamarjev, poslikane ko-sti mamutov in podobno, kaj-t vse nam kažejo človeka, Lj meče kopje z desnico, medtem ko drži v levici ščit. Takšna uporaba orožja je ze r»*to »zumliiva. k« mora v b°So' piaStud> ljudje, ki enako sRp5^Lupdabli"^-airo- O t ?eil Hudi ki prav tako spretno uporabljajo levico kot iL niit) Žalostno je le, ila je desnic . jiifli ki lahko ena- rka ;u retno upi nabijajo obe roki idealno bi bilo namreč, če bi bili obe roki enako spretni. J)r> n To dokazujejo galeriji, pri čemer je izrazil svoje občudovanje nad visoko stopnjo slovenske likovne umetnosti. Obiskal je tudi več zanimivih krajev Slovenije in izrazil svoje občudovanje nad njenimi naravnimi lepotami, nad zgodovinskimi in umetniškimi spomeniki, ki si jih je tu ogledal. Moral je zapustiti Slovenijo, ker se je prav tiste dni odprla v Beogradu razstava njegovih del. Enkrat maja bo razstavljal tudi v Moderni galeriji V Ljubljani. Slavna imena Jeana Vilarja. Gerarda Philipa m nekaterih drugih članov pariškega «Theatre National Populairc» (Ljudskega narodnega gledališčaJ, so danes znana po vsem kulturnem svetu. Posebno ime Gerarda Philipa, ki ga poznamo iz več zares dobrih filmov. Vsi ti so pred kratkim krtialu spoznal, kakšne so resnične naloge umetnika, približal je umetnost ljudstvu, oziroma ljudstvo umetnosti, in dokazal, da zn razumevanje te. tudi v njenih najvišjih oblikah, ni potrebno, da si aristokrat, meščan, da jo nasprotno bolje in pristneje doživlja najpreprostejši človek, če se mu le za to omogoči prilika. Zato članom Vilarjeve skupine ni bilo težko najti stika z jugoslovanskim občinstvom, da-si ga pretežno sestavljajo preprosti delovni ljudje. Ne samo kot umetnikom, tudi kot ljudem jim to ni bilo težko. Nadvse jih je prevzelo toplp in zares pristno navdušenje, s katerim so bili sprejeti, in niso mogli dovolj prehvaliti naravne, neponarejene lepote slovenskih krajev, za katere meni Gerard Philipe, da jih prav začadi tega ni moč prr prišli v Ljubljano, kjer so merjati z nobenimi drugimi. ne borbe za prestol. Kaj se krije za vsemi temi dogodki, in kaj je pravi vzrok vsemu temu? Na to zares zelo zapleteno vprašanje je težko točno odgovoriti, kajti v Jemenu, ki je zelo bogata država predvsem na petroleju, se že več let razvija zapletena zakulisna borba med velikimi silami. ki so v- tej mali arabski državi vedno našle svoje predstavnike in pristaše. Poglejmo si najprej nekaj zgodovine te male države. O tej državi je razmeroma malo podatkov, ki se pa vendarle začenjajo že v 10. stoletju pred našim štetjem. Mnogo več podatkov je iz časov turške okupacije po letu 1517., ko je Jemen zasedel otomanski sultan Selim I. Ze tedaj je bilo v Jemenu mnogo notranjih sporov, ki pa so bili povečini le odraz zunanjepolitičnih teženj in sil. V času ita-lijansko-turške vojne se je Jemen nekoliko razširil in se v času prve svetovne vojne nujno postavil na stran otomanskega cesarstva, v novembru 1918. leta pa postal svobodna država. r ....... . ž9. III. Je bila v Beogradu odprta razstava znanega angleškega kiparja llenryja Mooreja. Na sliki od desne proti levi: angleški poslanik v B-ogradu Sir Frank Roberts (prvi), llen-ry Moore (tretji) in Marko Ristič (četrti) Ko so leta 1919 britanske čete zasedle Hodeido. so se začeli stalni spori med tema dvema sosednima državama. Ta spor se je končal šele leta 1934 s sporazumom v Taifu. In Jemen se je sporazumel tudi z Veliko Britanijo, ki je priznala imama Jahija za jemenskega kralja ter prisilila Jemen drr tega, da se bodo meje med Jemenom in Aden-skim protektoratom določile šele čez štirideset let. Vladar Jemena je imam in kralj, to pomeni, da je nosilec i duhovne i posvetne oblasti. Vladar Jemena je na če-Ju sekte Zaidi in zato ga volijo med potomci Zaida odnosno Alija. To pa zaradi tega, ker je Zaidi imam Jahija al Kadi ilaT Hak v devetem stoletju osnoval rašidsko-je-mensko dinastijo, ki je, razen krajših obdobij, ves čas na oblasti. Uprava v Jemenu je bila vedno despotska in konservativna. Kralj imam Jahija je bil star osemdeset let ko so leta 1948 časopisi objavili, da je umrl in da je konferenca ulamov in vidnejših osebnosti izvolila za njegovega naslednika .Said Abdulaha ibn Ahmada al Razira. Pozneje se je zvedelo, da je konferenca ulamov Jemena v mestu Samu razveljavila imamov sklep o primogenituri in ponovno sprejela star način voljenja naslednika Tedaj se je tudi zvedelo, da Jahija ni umrl naravne ^mrti, ampak da so ga ubili, ko se je vračal iz puščave, kjer je zakopal dvorski zaklad v vrednosti kakih desetih milijonov zlatih funtov šterlingov. Arabski list «A1 Misria, ki je objavil gornjo vest, je tudi poročal, da so odkrili imamovo telo vso razrešetano od strelov. Skupno z imamom je bil ubit tudi predsednik vlade, njegov tajnik irt druge osebnosti. Nekaj pozneje so ubili tudi dva njegova sinova Huseina in Muh-sina. Abdulah el Vazir, ki je bil vpleten v ta dva umora, se je proglasil za imama. Bilo je to 18. februarja 1948. Jahijev starejši sin emir Ahmed pa je izdal proglas, da zarotnika Vazira ne prizna za kralja. In tako se je borba za prestol nadaljevala. Končno je v tej borbi zmagal Jahijev najstarejši sin Ahmed in zasedel prestol. Odnosi med Jemenom in Veliko Britanijo so se vse od leta 1934 pogosto menjavali. Stalno je prihajalo do sporov glede določitve meje med Jemenom in Adenom Bistvo tega spora pa je bil dejansko petrolej, ki so ga odkrili na tem ozemlju in ki so ga začele britanske družbe črpati pod zaščito aneleških vojaških enot. Mnogi arabski časopisi so pisali. da je v smrt kralja Ja-hiia zapletena tudi Velika Britanija, vendar je novi jemenski Kralj imam Ahmed le težil za tem, da bi se pomiril z Veliko Britanijo. Uspelo mu je to doseči, toda pod pogojem, da ostane meja med Jemenom in Adenom nedoločena. In zato so se spori nadaljevali in leta 1949 je prišlo do večjega incidenta. Britanska letala so v avgustu 1949 bombardirala neko trdnjavo ob meji. Ta spor, ki je bil dejansko spor za petrolejske vrelce, je bil poravnan v januarju 1950 s sporazumom, ki je določil izmenjavo diplomatskih predstavnikov, ureditev «modusa vivendi« med Jemenom in Adenom in s klavzulo nedoločene razmejitve ter ustanovitev mešane komisije, ki naj v bodoče rešuje vse tovrstne spore. Lansko leto je prišlo do ponovnega spora z Veliko Britanijo. v avgustu lani so se razširile vesti o britanskem načrtu. češ da Velika Britanija nametava ustvariti v okviru svojega Adenskega protektorata federacijo jemenskih kantonov, kar bi pomenilo, da gre za priključitev spornih ozemelj britanski koloniji. In ko je Jemen protestiral proti temu načrtu, je Velika Britanija obtoževala Jemen, da organizira upore, v Adenu. Napetost se je večala in prišlo je do vrste protestnih not, ki jih je Jemen pošiljal Veliki Britaniji in ki jih je angleško zunanje ministrstvo odklanjalo. Jemenski poslanik v Egiptu je pred kratkim izjavil, .da je Jemen predložil Britaniji, naj bi mednarodna komisija ugotovila, kako je 26. marca letos prišlo do vdora britanskih vo. jakov na jemensko ozemlje in do napada na področje v južnem Jemenu. pri katerem je bilo mrtvih več oseb. Pred dnevi pa je Jemen obvestil arabske države o incidentu ter zahteval, naj bi se sporna meja že enkrat določila. 2. a-prila pa je bila objavljena vest, da je moral jemenski kralj imam Ahmed podati o-stavko in da mu je na prestolu sledil princ Abdulah. Kralju Ahmedu je bil sklčp konference ulemov enostavno sporočen in moral je nanj pristati. Konferenca o tem vprašanju je bila 31. marca v puščavskem mestu Taezu. Kralju Ahmedu so predložili, paj odstopi prestol bratu Abdulahu, ki je bil do tedaj minister zunanjih zadev. In tako se je tudi zgodilo, vendar je vse to trajalo le nekaj dni. ko je ponovno prišel na oblast imam in kralj Ahmgd. To so v glavnem podatki, ki ponazorujejo borbo za prestol. Vendar je jasno, da je za vsem tem le strateški položaj. ki ga ima Jemen ob Rdečem morju ler bogastvo nafte, ki je v Jemenu baje zelo veliko in zaradi katerega sm pu vsej verjetnosti Britanci zavzemajo s pomjičjo posameznih več ali manj vplivnih osebnosti jemenskega javnega življenja. torej, kakor se je reklo — raje klonila pred neustavljivo privlačno silo desničarske rešitve, klerofašistične-ga pristroja: s tem je razbila, z udarcem na periferiji, ki so ga takoj, morda celo potuhnjeno odobrili v osrednjem vodstvu, solidarnost med demokratičnimi strankami. Le da bi mogli nadaljevati z dvorjenjem fašistom, so demokristjani zmočni tudi objektivno podpirati reakcijo in celo favorizirati komuniste. Ce bo določeno število glasov šlo v korist To-gliattijevim in Nennijevim listam na škodo manjših demokratičnih strank, bo odgovornost za to nosila izključno krščanska demokracija. Zelo lahko je napovedati kakšne posledice bo imel ta dogodek; in demokrščanski voditelji ne bodo mogli reči, da niso bili obveščeni pravočasno. Republikanci in socialni demokrati so bili jasno izjavili, da bo zadržanje demokrščanske stranke v tem vprašanju neke vrste preizkusni kamen dejanskih namenov večinske stranke. Danes so reakcije na demo-krščansko potezo popolnoma dosledne in ne bi mogle biti bolj izrecne:; «Težko bo zabrisati posledice' zadržanja, ki tako hudo žali tisto demo. kratično solidarnost, katere ponovna vzpostavitev se zahteva«. je izjavil republikanec Reale. Socialni demokrat Mateotti pa je dejal: »Imperializem demokrščanske stranke teži za uničenjem demokratičnih strank, da bi ostala izključni gospodar položaja...« Jasno je, da bo po tem moralo priti do obračuna v odnosih med krščansko demokracijo in njenimi manjšimi zaveznicami. Dokončno razčiščenje ne more čakati drugih rokov, in do njega mora priti pred volitvami na Siciliji, ki so jih tako nespametno kompromitirali: potreba po tem razčiščen ju je po-, stala danes, bolj kot politična nujnost, dejanje etične higiene od strani neposredno zainteresiranih. Tu se je ponovno videlo kako krščanska demokracija ne izgublja časa pri izkoriščanju sporov med svojimi zavezniki. Ta zgodba se ponavlja že več let, zgodba, ki Jo moramo prež ve. kovati, ne da bi mogli upati v to, da jo bodo ti zavezni-VS spregledali. Teda j, ko se je po oblikovanju štiristran-ske koalicije hotelo postavili liberalno demokracijo proti socialistični demokraciji, so razgledani opazovalci takoj razumeli, da je bila demokratična solidarnost na kosih, in da bo krščanska demokra. cija iz laičnega spora potegnila za svoj račun in r svojo izključno korist vse posledice, ki ji jih je narekovala stara sleparska ' praksa. Edini, ki ne more dati nobenega opravičila za svoje boječe proteste, je vprav Ma-lagodi, tajnik liberalne stranke. Spričo dejstva, da je on s svoje strani storil vse, kar je mogel, da bi razbil enotnost manjših strank, da bi pretrgal vez, ki je družila laične stranke in ki jih je edina krepila pred demokr-ščanskim nasiljem, je on prvi, ki je odgovoren za naraslo požrešnost krščanske demokracije, da bi požrla in uničila svoje zaveznike — tekmece. V tej stvari — kakor v mnogih drugih — poslanec Malagodi žanje vihar od vetra, ki ga je bil sejal. (Iz «11 Mondon) (P. S. Op. ur.) Kakor se * oceno, ki jo pisec navaja gle-ue zadržanja krščanske demokracije. povsem strinjamo, smo pa glede tako imenovane »ljudske fronte od liberalcev do komunistova drugačnega mnenja, mi ne vidimo v njej tiste nevarnosti, ki ji jo pripisuje avtor, če je ljudska fronta dejansko ljudska, ne pa orodje blokovske politike. | NOVE KNJIGE^ Novi zvezki zbirke ,, Pravljica // Mariborska 2aložba Obzorja je v svuji zbiiKi »Rravljicu«, te dni izdala nekaj norih zvezkov, namenjenih najmlaj-štm bralcem. Devetindvajseti zvezek le zbirke prinaša pod naslovom »'/.lato dekle« bolgarske pravljice. Trideseti zvezek vsebuje štiri pravljice, ki jih je po koroških motivih napisal Oskar Hudales. Naslednji zrezek' pa prinušn Theodorja Storma povest «Ci-prianovo zrcalo«. Medtem ko za bolgarske pravljice lahko rečemo, da so to pristne ljudske pravljice, pa se Hudalesovim Koroškim pravljicam pozna, da jih je obdelalo pero književnika. Štirim pravljicam je Oskar Hudales dodal še «Pripovedko o pripovedki«, v kateri na preprost in za najmlajše bralce primeren način tolmači, kako so nastale pravljice. Vprašanje pa je, v kolikor je bila izdaja povesti nemškega romantičnega pisatelja Theodorja Storma za naše mlade bralce sploh potrebna. Dvaintrideseti zvezek, zibrke prinaša povest «Kral j zlate rike«, ki jo je napisal angleški pisatelj prve polovice preteklega stoletja John Ruskin. Povest ima vse odlike dela za mladino; moralno jedro in za mlade bralce privlačno zgod- (Nadaljgvanje na 4. &trani). GORIŠKI IN BENEŠKI DNEVNIK USTANOVILI SO SKUPNOST NADlSKIH DUL IN; Zakaj nobene pomoči ■ »_ j ■ ■ «• beneškim družinam, Benešhi Siouenci bodo uziraiaii ^ u Mi za dosego boljšega ziuljeoja ' M navoustanouljeno skupnost bodo spadale občine iz Vzhodne in Zahodne Benečije ■ Bana bo večja možnost za razvoj turizma1 Sedež skupnosti bo v Čedadu Pred kratkim so se v občinski palači v Čedadu sestali skoraj vsi župani in tajniki Beneške Slovenije. Govorili so o ustanovitvi skupnosti čedadskega okraja. Sejo je otvoril in ji predsedoval čedadski župan in senator Guglielmo pelizzo, ki je prisotnim prečital že izdelan program in statut. V skupnost, za katero upamo, da ni bila ustanovljena samo na papirju, bodo spadale naslednje občine Beneške Slovenije: Čedad, Sv. Peter Slovenov, St. Lenart, Grmek, Dreka, Srednje, Sovodnje in Praprotno iz Vzhodne Benečije, iz Zahodne pa;. Torean, Fojda in Ahten. Podobna ustanova deluje že dolgo časa v Karniji in je precej pripomogla k okrepitvi tamkajšnjega gospodarstva. Skupnost o kateri se sedaj govori in ki bi jo lahko imenovali skupnost Nadiških dolin bo imela sedež najbrž v Čedadu. Med drugim se bo zavzemala za pospešitev turizma v zgoraj navedenih občinah. Iniciativa za ustanovitev skupnosti vseh občin je brezdvoma hvale vredna. Beneška Slovenija ima tudi kraje, ki jim ne manjka prirod-nih lepot in če jih bodo vodilni ljudje skupnosti znali izkoristiti bodo postali nov vir dohodkov beneškega gospodarstva. Rečeno je bilo, da bo denarna sredstva nudila tudi država in pa videmska pokrajina. Mi se veselimo vsakega koraka, ki ga napravijo oblasti v korist našega ljudstva, v korist naše revne in v vseh časih zapuščene dežele. Vendar bi lahko tu postavili vprašanje, zakaj oblasti v Rimu in Vidmu niso prej ničesar storile za naše ljudstvo. Pogoji so bili vedno, le volje prt odgovornih ljudeh ni bilo, ljudstvo pa ni znalo zahtevati to, kar mu je po vseh zakonih pripadalo. V zadnjih letih po vojni pa opažamo, da so se oblasti le zganile in nam začele popravljati ceste, obenem so napeljale elektriko, vodo in ponekod vzpostavile tudi telefonsko zvezo. Pri tem je treba upoštevati splošen tehnični razvoj v svetu, toda tudi beneško ljudstvo, ki je v sklopu napredne organizacije, postavljalo nenehne zahteve po pravičnosti in pravilnem ravnanju do Benečije. Vendar vsega še nismo dosegli, oblasti so dolžne nuditi svojo pomoč še v večji meri, vse dotlej dokler ne bodo doseženi znosnejši življenjski pogoji vsega prebivalstva Beneške Slovenije. I. T. PO VESTEH O DENARNI POMOČI GORIŠKI Obljube o gradnji namakalnih naprav na Krminsko-Gradiščanskem polju Kakor poročajo, bo parlament verjetno v tem če ne pa v začetku prihodnjega meseca odobril 35 milijard lir »rotacijskega fonda« za Tržaško in Goriško. Ce bo do tega prišlo, potem se zdi, da bo del tega zneska določen tudi naši pokrajini, ki glede denarnih potreb v ničemer ne zaostaja za Trstom. Zelo verjetno bodo z delom tega denarja pričeli graditi namakalne naprave na Krminsko-Gradiščanskem polju, in sicer namakalne kanale, s ka- terimi bodo odpravili stalno sušo in stalne gospodarske krize tamkajšnjega kmečkega prebivalstva. To so samo načrti, ki so jih razodeli vladni predstavniki, nikakor pa še niso dejstvo. Prebivalstvo iz okolice Krmi-na in Gradiške se namreč za izvedbo tega načrta že toliko lei upravičeno bori, da vladni predstavniki ne morejo mimo teh zahtev, in verjetno tudi ne bodo mogli svojih obljub požreti. Prebivalstvo zahteva izvedbo teh načrtov tudi zaradi tega. ker bo na tak način v marsičem odpravljena brezposelnost, ki sedaj kraljuje v naši pokrajini. Iz časopisov smo izvedeli, da bodo v Vidmu tn v Gorici za praznike podelili darilne pakete revnim družinam, ki so izgubile svojce v zadnji svetovni vojni. Kaj niso beneški Slovenci prav takšni italijanski državljani kot ostali? Zakaj organizacija aUnione jami-glie caduti in guerras v Čedadu ne pomaga tistim beneškim družinam, ki so izgubile svoje sinove v vojni in s tem tudi prišle v težaven gospodarski položaj? «Beneška Slovenija je zadnja pokrajina ob meji« pravijo naši kmetje, epa je zadnja tudi takrat, kadar gre za prejem kakšne pomoči»■ Vsi pa vedo tudi povedati, da takrat ko so klicali k vojakom ni bilo nobene razlike med Videm-čani in Benečani. Pač, morda je bila razlika tudi takrat. Beneški Slovenci so bili vedno v prvi bojni črti, vedno najboljša hrana za topove! Z ZADNJE SEJE MESTNEGA SVETA Mednarodni blok pri Rdeči hiši ne odgovarja potrebam obmejnega prometa Na zadnji seji mestnega občinskega sveta je župan sporočil svetovalcem, da so napeljali elektriko tudi v zadnji del St. Mavra, s tem je bilo omogočeno, da si bodo po dolgem času na prizadevanje naših svetovalcev tudi tisti ljud- sloves v šahovskih bii že krogih. Rezultati so sledeči: Lakovič (DSS) — Kusterle (ASK) 2:0; Pahor M. (DSS) — Ferletič (ASK) 1:1; Cuk (DSS) — Reščič (ASK) 1:1; Rudež (DSS) — Bednarik (ASK) 0:2: je svetili z elektriko in ne pahor D. (DSS) več s petrolejkami V imenu tamkajšnjega prebivalstva se je za napeljavo zahvalil svetovalec tov. Bogomil Pavlin. Govorili so tudi o ureditvi ceste pri mednarodnem bloku pri Rdeči hiši, kjer se predvideva večji promet, čeprav je župan mnenja, da zaradi odprtja novih blokov na podlagi pogodbe med Jugoslavijo in Italijo pri Rdeči hiši, ne bo prišlo do povečanje prometa. Kljub temu se je v Gorici pričela akcija Zveze trgovcev, da bi se obmejni blok uredil tako, da bi ustrezal potrebam obmejnega prometa. #0 tem so razpravljali na zadnji seji odbora Zveze trgovcev in sklenili ustanoviti nekak odbor s predstavniki občine, trgovinske zbornice in turističnega društva, ki bi se zanimali, da bi zgradili primerna poslopja, v katerih bi bili obmejni uradi, finan-ca, kjer pa bi moral biti tudi prostor za trgovske posle, kajti kot je znano prihaja vsak dan na desetine avtomobilov in tovornikov z blagom. V primeri z blokom na jugoslovanski strani se pri nas kaže prava revščina, kar gotovo ne koristi dobremu poslovanju kakor tudi ugledu države. Obenem naj bi se predlagani odbor zanimal tudi za ureditev goriškega letališča, ki je zaradi neobnovljenih poslopij, ki so bila porušena med vojno, le delno uporaben. Valtrič (ASK) 1:1. Končni rezultat: DSS Trst — ASK «S. Gregorčič« Gorica 5:5. Sodil je Benedetič. Šahovsko srečanje med Goričani in Tržačani V nedeljo je bil v Gorici šahovski dvoboj med moštvi Akademsko - srednješolskega kluba «Simon Gregorčič« iz Gorice in Društva slovenskih srednješolcev iz Trsta. Proti vsem pričakovanjem je bil izid dvoboja neodločen. Pričakovalo se je, da bodo zmagali Tržačani, ker so ti pač znani dobri šahisti in ker je v njihovi ekipi igral tudi Lakovič Pino iz Tržiča, ki si je prido- Urnik lokalov za praznike Za velikonočne praznike, in sicer 9., 10. in 11. aprila bodo z dovoljenjem oblasti lahko odprti vso noč lokali z brezalkoholnimi pijačami, kakor tudi kavarne, bari, gostilne in restavracije, izključene pa so «betole» in vinotoči. Ta odredba velja za Gorico, Tržič >n Gradež. Po vseh ostalih občinah goriške pokrajine pa se bodo lahko zgoraj omenjeni lokali za praznike zaprli tri ure kasneje kot normalno. DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna S. Giusto, Kor-zo Italia 106 — tel. 31-52. Novi zvezki zbirke Pravljica'' //' (Nadaljevanje s 3. strani) bo. Delce je prevedel France Borko. Vsebino 33. zvezka pa označuje poilnaslov «Jugoslo-ranske pravljičen. Iz bogate zakladnice naših narodov jih }r izbral Franc Srimf. Nadaljnji zvezek posega v orientalsko pravljično zakladnico. Pod naslovom eRajska ptiču» je u-rednili in prevajalec Branko Rudolf združil šest pravljic, tri indijske ter po eno egipčansko, kitajsko in eskimsko. Na splošno bi o teh knjižicah rekli, da te cenene, preprosto a vendar dostojno o-premljene knjižice, z zanimivo vsebino, primerno mladim bralcem, nudijo mladini dovolj hvaležnega branja. Nekatere knjižice so po vsebini in umetniški vrednosti ter primernosti, dragocenejše, druge manj. To pa je glede na število tudi razumljivo. Bilo pa bi prav, da bi založba izborom del le posvetila večjo skrb. Pa tudi ilustracijam Ilustracije v povesti «Kralj zlate reke« bi lahko bile za zgled. ..j*.................................. """"V % S m: ‘rit' n.' 19pr jim !! iiiliiiiiiiiiU tf. . . „ -a|2 m i B.. -1. ni at«- DRUGI DAN IVI I.AIII N SR lili A NOGOMETNEGA TURNIRJA FIFA Češkoslovaška, Italija in Posarje zmagovalci dragega dne turnirja Bolgarija in Španija ter Irska in Poljska so igrale neodločeno 3:0 (1:0) Rezultati: Bolgarija-Spanija CSR-Anglija Posarje-Svica Irska-Poljska Iialija-Portugalska V cera j se je nadaljeval nogometni turnir juniorskih reprezentanc raznih držav, ki ga prireja FIFA. Tekme so istočasno v več mestih Toskane. Tako so bile včeraj tekme v Livornu, Sieni, Firenzah, Pisi in Lucci. malo dela. Prvi gol je dal Bar- 2:2 (1:1) tolini, leva zveza, v prvem pol-1:0 (1:0) | času. V drugem pa je bil uspe-3:1 (1:1); sen srednji napadalec Maccaro 1:1 (0:0) 1 m nato spet Bartolini. SIENA, 7. — V tekmi med juniorji Švice in Posarja so pivi gol dosegli Švicarji. Sicer so v začetku obojni igrali piedvsem na obrambo, vendar je le prišlo že v prvem polčasu do izenačenja. V drugem polčasu pa so Posarci močno nadkriljevali Švicarje in do- Virgili, Vitali, LIVORNO, 7. — Italijanski . segn še dva gola, kar pa se mosson, Secchi S golov: Brighenti, Bronee, Galli, Lorenzi, Nyers, Sel-mosson Po nedeljskem kolu jugoslovanske I. zvezne lige sta na čelu lestvice strelcev skupaj Vukas in Bobek s po 14 goli. Sledijo: 13 golov; Markovič (BSK), 12 golov: Toma-ševič (Spartak) in Pasič (Železničar), 11 golov; Vidoševič (Hajduk), 10 golov; Ognjanov (Spartak), 8 golov; Benko (Di- Brundage zadovoljen PRIPRAVE ZA TEKMOVANJE ZA DAVISOVJ^ Olimpijsko naselje v Melbournu bo zgrajeno pravočasno Avery Brundage, predsednik Mednarodnega olimpijske-od odbora, je obiskal Melbourne in si ogledal, kako napredujejo dela za olimpijsko naselje. Znano je, da je bilo že na tem, da se Melbournu odvzame organizacija olimpiade v 1. 1956, če ne bi mogel pravočasno zagotoviti, da bo preskrbljeno vse potrebno nele glede na tekmovalne potrebe temveč tudi za udobno nastanitev atletov in - spremljevalcev. Sedaj pa je Brundage videl, da dela dobro napredujejo. Naselje bo okrog 12 km ort stadiona, kjer bodo glavne olimpijske tekme. Stroški bode znašali okrog dva milijona avstralskih šterlingov, kar je približno 2.720.000.000 lir. V naselju bo lahko bivalo 6000 atetov z voditelji in spremljevalci. Po olimpiadi bodo na- Jugoslovanska in čilska reprezentanci bosta igrali v Karlovcu od 30. IV.delj: Od jugoslovanskih kandidatov sla do sedajv zadovoljivi formi samo Petrovič in Panajotoyic juniorji so dobro zaigrali v ! n ti ne izraža dovolj terenske namo>, Vidoševič (Hajduk) tekmi proti portugalskim ju- £ emo« Posarcev. Veselinovič (Vojvodina), Ju- selje uporabili za privatna sta- * ’ cufViorffAtfip (Ssaraipvnt it.rf. I nOV3Ilj3. niorjem, ki so le redko prišli , pjgA 7 v bližino italijanskega kazen-1 da„;s' pokazaU zei0 lepo skega prostora: tu pa so se zlasti v prVem polčasu, njihove akcije razblinile, tako m bi svoje nasprotnike Irce da je imel italijanski vratar ]ahko z lahkoto premagali, če bi njihovi napadalci bili bolj . .. I sufbergovič (Sarajevo) itd. Poljski juniorji Brazilec Dq Silva atlet, ki je skočil 16,56 m USTANOVLJENO JE NOGOMETNO TEKMOVANJE ZA «EVR0PSKI POKAU precizni v streljanju na gol. Fremoč Poljakov, ki je traja- j la še tudi prve četrt ure dru- j gega polčasa, je tedaj prišla Brazilski atlet Adhemir Fe- do izraza z edinim golom. Po reira da Silva ne skače mno-1 tem S°lu Pa s0 ^ci pres 1 v KO toda kadarkoli si natakne j napad in dali dovo j e a po j-na noge sprinterice, nehote skemu vratarju. Šest *mn*11 opozarja svojo okolico, da se : pred koncem jim je uspe o, a pripravlja nekaj velikega - I *° doseS,i tudi ^enačenje. MILAN PROTI SAARBRUECKNU PARTIZAN PROTI SPORTINGU Čilski teniški reprezentant-je, ki se bodo v I. kolu letošnjega tekmovanja za Davisov pokal pomerili z jugoslovanskimi reprezentanti od 30. a-prila do .2 maja v Karlovcu, so sporočili, da bodo prispeli okrog 20. aprila v Karlovac. Sklenili so odpotovati tako j zgodaj zavoljo tega, da bi ime-j li dovolj časa privaditi se teniškemu igrišču v Karlovcu, j Moštvo prvega nasprotnika ! Jugoslovanov v letošnjem tekmovanju za Davisov pokal je že znano. V čilski reprezentanci bodo Luis Ajala in Adre Hamarsley, v igri dvojic pa verjetno tudi kapetan Marcelo Taverne. Čilenci so se doslej pomerili z jugoslovansko reprezentanco enkrat, in sicer pred vojno. Takrat so jugoslovanski teniški igralci premočno zmagali. Položaj pa se je Prvo kolo se mora odigrali od 1, avgusta do 31. oktobra V nedeljo je bilo v Parizu dovolj izdatno, kajti na Fortune sestanku predstavnikov 16 galskem s Sportingom ne bo vsak njegov skok ali bolje re- ! FIRENCE. 7. Tukaj sta rogometnih moštev ustanov- < prav lahko. te, -, troskok požanje pri gle- danes igrali juniorski moštvi j jjen0 tekmovanje za medmo-dulcih buren aplavz. : Španije in Bolgarije. Pred- Crnopolti brazilski fenomen 1 vedli sta zelo hitro igro. štveni evropski pokal. Na tem tekmovanju bodo sodelovala da Silva je pred leti na viso- j Španci so pokazali bolj tehnič-; li0g0rnetna mo.štva: Anderlecht kem severu v Helsinkih dose-tno, Bolgari pa bolj praktično ; (Belgija) «chelsea» (Anglija), jel svetovni rekord - 16.22 m! | igro. Spanci so tudi več napa-' «ivoUweišs» (Zah. Nemčija). Ljudje z vseh koncev in kra-; dali, toda zadovoljiti so se mo- „ , , jev sveta so bili navdušeni na ; rali z neodločenim rezultatom * a°1 ” Vs p'la, ’ * slovitim Brazilcem —- strmeli j predvsem zaradi slabega stre- ans a), « ea » lji nja napadalcev. . čeprav so , Španija), «Reim»( Francija , sicer ti zelo lepo igrali ■ »Holand Šport« (Nizozemska), i LUCCA 7. - Zelo dobra je «Honved» (Madžarska). «Mt- : bila tekma med Čehi in An- lan« (Italija), «Partizan» (Ju- Igleži Cehi so prešli v vodstvo goslavija) «Sporting» (Portu- ze takoj v začetku in nato galska), «Djurgarden» (Šved ! prevladovali na igrišču v pr- ska), «Servette» (Švica), »Saar-1 palermO, 7. 'vem polčasu. V drugem pa so biuecken« (Posarje). j po Siciliji bo od 20. do 25. - * * * CHARLEROI, 7. — Spor- ting Club (Charleroi)-Crve-na zvezda 1:1 (0:1). *■ * MILAN, 7. — Na boksarski prireditvi v Ledeni palači je liocci (srednjetežka kateg.) premagal Dunajčana Amis-bichlerja v 5, rundi s k.o. Dirka po Siciliji ‘|od20.do 25.aprila XII. dirka so v točko, kamor so njegove sprinterice «zasadile» svoje konice v mehki pesek. Da Silvo so še mnogo za tem slavili kot enega najpopularnejših udeležencev olimpiade. Ovenčan s slavo se je novi svetovni prvak vračal v domovino, kjer so skromnega in siromašnega črnca sprejeli nadvse slovesno. Fereiri so za njegov podvig podarili vilo v najlepšem delu Ria de Janeira. Toda prišel je dan, ko ga je en sam usodni centimeter Rusa Ščerbakova (16.23 m) postavil v senco in v preteklost, o Brazilcu pa so govorili samo kot o velikemu atletu, ki je snekoč« veliko pomenil. Angleži zelo napadali, toda j Pobudo za ustanovitev nove- , aprila. Etape bodo: Palermo - Cehi so vzdržali. Neodločen ' gn evropskega mednarodnega Enna> Enna - Messina, Messi-rezultat bi mogoče bolj izrazal ^ nogometnega tekmovanja jp j na . Catania, Catania - Ragu rednost obeh moštev. Kazni, globe... sprožil francoski športni list|sa, Ragusa - Sciacca, Sciacca -«L’Equipe». Na nedeljskem se- j palermo. Stanku so se dokončno dogo- vorili, da bodo sodelovali na MILAN, 7. — Za dve nedelji . tem tekmovanju vsi predstav-je diskvalificiran Lorenzi (In- n;ki povabljenih klubov, razen ter) in za eno Bizzarri (Fio-rentina). Silvestri (Milan) mora plačati zaradi protestov p; oti sodniku 24.000, Brugnola (Atalanta). Baira (Novara) in piaške Sparte in predstavnika ZSSR, ki niso bili na sestanku Organizacijski odbor tekmovanja za evropski nogometni pokal je določil prve dvojice. Chiggia (Roma) pa po 18.000., pvvo koi0 tekmovanja v sezn-Nrdalje je dobila Juventus jg55_5g ^o odigrano od av-50.000 globe, Puricelli (trener dQ oktobra t> L> flnaina Milana) pa 12.000. tekma pa bo prihodnje leto, * * * ’ na Po tekmi Udinese - Triesti- ^^asneje meseca junij, v , ki je bila v sredo, je se-1 P« zu. Tekmovanje se bo raz- J . I i/iioln rsrs rtvninpm n f) L" 31111* IT) Milan Udinese Bologna Roma Juventus Inter Torino Triestina Napoli I azio Novara Catania Genoa Vendar pa da Silva še ni I Atalanta Spal meriške igre v Mexico Cityju so ga znova spravile na prestol. Dosegel je fantastičen skok — 16.56 m! Triintrideset centimetrov dlje od starega rekorda. Devetindvajsetletni črnec da Silva je zdaj ljubljenec brazilske športne javnosti in sodi med največje atlete v zgodo- i 16 golov: NordahI vini. Pred devetnajstimi leti )5 golov: Bettini je skočil Japonec Tajitna 16 m 14 golov Pivatelli in takrat so atletski strokovnjaki trdili, . da je njegova daljina nedosegljiva... serije A taka: 25 14 8 3 52 25 36 25 12 7 C 41 30 31 25 12 7 6 44 34 31 25 9 12 4 38 30 30 25 12 6 7 34 28 39 25 9 10 6 42 37 28 25 9 9 7 38 34 27 25 10 7 8 29 30 27 25 8 9 8 35 30 25 25 8 9 8 28 38 25 25 7 10 8 31 29 24 25 10 4 11 31 38 24 25 9 4 12 27 34 22 25 6 9 10 28 31 21 25 5 U 9 23 27 21 25 4 li 10 22 30 19 25 3 11 U 16 31 17 25 3 C 16 17 40 12 viialo po dvojnem pokalnem sistemu. Ce bi bil rezultat tudi po dveh tekmah neodločen, bo edigrana še tretja na nevtralnem igrišču. Prvo leto bo fi- prejšnjem letu. Odigrana bo samo ena finalna tekma. Pred 6 leh Bolvinik napovedal bodočnost Spaskemu Svetovni šahovski prvak Botvinik je pred šestimi leti napisal članek o razvojir šaha v Sovjetski zvezi, v katerem je opozoril na 12-letnega prvokategornika Borisa Spaskega iz Leningrada. Botvink je tedaj prerokoval Spaskemu lep šahovski razvoj in velemojstr-stvo. Da bi svojo trditev podkrepil, je objavil partijo s tedanjega mladinskega prvenstva SZ, v kateri je Spaski z izvrstno igro premagal Afto-nomova v 21 potezah. Od tedaj naprej je Spaski zelo napredo-va' in dosegel več lepih uspehov. od katerih je delitev tretjega do šestega mesta z Botvi-nikom in Ilivickim na XXII. MONTE CARLO, 7- " rezultatov z mednarodnem^ niškega turnirja: mešš1, L. na finala: Budge Patty _ 9 • Rc* Bedard (Kanada) 5-3, '• ^ my (Franc.) - Sirola (k-L 6-2, 6-4; Art Larsen Vincent (ZDA) 6-2. 7'5'»mi sen (Dan.) - Stevvart ^ 6-i, 6-4; Mulloy (ZDA) ^ let (Franc.) 4-6, 8-6, 6 ^ r.ecki (Polj. emigr ) rneau (Franc.) 15-0 (<* , Drobny (Eg.) - Becker ( 2-6, 6-4, 6-2. Četrtfinale; Patty (I, Remy (Fr.) 6-3, 6-4, j,- Art Larsen (ZDA) ■ p madec (Fr.) 6-2. 6-1, " '»;» Mullov (ZDA) - Nielsen ( ska) 3-6, 6-3, 6-3, 6-0. ^1 Drobny in SkonecK1 ~ igrala, ker se je Pre) nilo. BEOGRAD. 7. Dvanajsl' ŽIC' ziua^uu. j r'-------~ I »1», .. pilil® zdaj znatno spremenil. Luis A- aprila se bodo sesrtnh jt>la je lani zbudil pozornost zastopniki avto-motocik ^ vseh teniških strokovnjakov s tem, da je premagal wimble ‘c“', ““ J i-------------------------------------------- — donskega prvaka Drobnega. — ne zveze Italije, da bi « « _ _ -1 X - 1 n Iv 7 v* /1 nlaU ta 1 It” TT Om 1 . n 1 l — Mn r.r.1 M.ltTl 6. TT C Drugi čilski predstavnik Ha- ljali o razširitvi #»■ turističnih stikov. Z i* 1 , Na sestanku so tudi sklenili , , „„ . = , . . .... . , , , 'pivenstvu SZ najpomembnejša bodo sodili tekme nevtral- ”, _ . , , , c . ■ si. O tem, kako se bo Spaski V prvem kolu bodo igrale Ser- Najboljši strelci T, i... . T ved (Madžarska) - Anderlecht V Italiji lil Jugoslavill (Belgija); Stade Reims (Fran- vette (Švica): Partizan (Jugoslavija) - Sporting Club (Portugalska); Rotweiss «Nemčija) - Hibernian (Škotska); Hon-ved (Madžarska) - Anderlecht Po tekmi Udinese - Triestina ciia> - Bold Klub (Danska); je lestvica najboljših strelcev Kapid (Avstrija) - Holland serije A sledeča: 11 golov: Schiaffino Šport (Holandska); Milan (Italia) - Saarbrucken (Posarje). Lahko že sedaj imenujemo vsaj dva favorita v prvem kolu To sta Honved in se bolj 10 golov: Bacci, Bizzarri, Y. j Milan. Partizan bi moral vsaj Hansen, Rasmunssen, Sel- j na domačem igrišču zmagati držal na medeonskem turnirju v Goetteborgu v borbi z 19 mojstri današnje svetovne šahovske elite, pa bomo slišali še letos. marsley je doslej enkrat zrna gsl in enkrat zgubil z najboljšim jugoslovanskim igralcem Petrovičem. V Mariboru je namreč zmagal Hamarsley, v Varaždinu pa Petrovič. Čilenci so v tekmovanju za Davisov pokal igrali doslej v ameriški coni. Njih uspeh v tej skupini je bil slab in so zavoljo tega letos prosili mednarodno teniško federacijo, da bi smeli sodelovati v eyrop-ski coni. To so jim tučfi' dovolili. Zdi se, da imajo tu vsekakor več upanja na uspeh kakor v družbi z večkratnimi zmagovalci tega največjega teniškega tekmovanja. Zanimivo je, da bodo Čilenci, čeprav igrajo izven domovine, bolje poznali teniško teniško igrišče v Karlovcu, kakor domači reprezentanti. Na njem bodo namreč trenirali deset dni, medtem ko bo jugoslovansko moštvo prispelo v Karlovac šele dva dni pred začetkom tekmovanja. Zvezni kapetan jugoslovanske teniške reprezentance Pa-lada je podaljšal skupne priprave kandidatov za reprezentanco še za sedem dni Tako bodo Petrovič, Panajotovič, Plečevič, Legenstein in Jagec trenirali v Splitu vse do 12. aprila. Kapetan Palada je zadovoljen s formo Petroviča in Pa-r.ajoloviča. Zlasti zadovoljen je z izvrstno igro Panajotovi-jča, ki je med drugim dosegel I zelo dobro kondicijo in gibčnost. Forma ostalih treh kandidatov pa še vedno ni zadovoljiva. Vse do kvalifikacijskega turnirja je še negotovo, kdo bo nastopil v reprezentanci v I. kolu letošnjega tekmovanja za Davisov pokal. Pred dvobojem s Čilom v Karlovcu se bodo jugoslovanski teniški igralci 16. in 17. aprila pomerili s finsko reprezentanco v Zagrebu. 23. in 24. aprila pa s švicarsko reprezentanco v Švici. ■lllpli SPASKI zveze Jugoslavije in zasWP. ki avtokluba in moto ,ciklis(i5 raz? ----------- - ,ptf menom bo od 21. do , .nfl di zastopnikov avto-moto ^ JIH UU UU fareflC* 'a v Beogradu tudi R°n.. ,jSjiJ- nih zvez Jugoslavije in Turčije. CAGLIARI. 7. r lo iz Cagliarija je.,n° v.anta11!; prvak kategorije bao' Mi p I V d Jv KdLCgU1 . V J’ Premagal je po l°c «0beTtJ rundah Rimljana * Spino. * ❖ * * .. »piisfc1 REIMS, 7. — V Prl) prf nočni tekmi je Vienn j;l magala Stade ReimS (1:0) Odgovorni nre«nl* STANISLAV BENKO ^ Tiska Tiskarski zavod ZTT Klin SKEOJJJ predvaja danes 8 *• 0' * začetkom ob 18. uri GA* Igralci; RONALD REA LIANA LYNN Sijajno, sentiment*1"0 KINOPROSFK-KONfOj predvaja danes 8. ■■ v z začetkom ob 19-^® gg(- nedeljo 10. t. m- 1 z vji i .,ri b*‘ kom ob 17. uri film: Jera MARIO E* predvaja danes 8. t. m. z začetkom ob 17. uri in ne ob 15. kakor javljeno barvni film: Člani ekspedicije: JOHN HUNT, EDMUND HIL-LARY, TENSING SHERPA U Vladimir Bartol« MLADOST PRI SVETEM IVAMI! (Prva knjiga) SVET PR AVLJIC IN ČAROVNIJE 73. Četrto poglavje, V RAZKLANEM HRIBU ZAKLAD IH ■ ŠKRAT Moj um je stegal po vsem, kar me je obdajalo, 9voje tipal-, medtem ko sem se telesno dokaj počasi razvijal. Svoj vi in za dolgo dobo edini erotični vtis sem doživel nekoč, i nam je dečkom prišla v roke Ksenjina punčka iz gumija, rilila je, če si jo stisnil, in to me je navdalo z neko čudno, ;znano slastjo. Večkrat sem to ponovil, bolj zgTozen Kakor iradoščen. Zdelo se mi je nekaj prepovedanega, pregrešnega nevarnega, kar je treba prikriti pred vsem svetem in rbno shraniti vase. Bil sem potem še ves dan in ves večer >d nekakšnim mučnim in grozljivim vtisom. Otroci smo imeli posebno veselje, ko je imel oce dopust, amo smo imeli od jutra do veCera okrog sebe, očeta pa .zen v nedeljah, ko je večkrat sel tudi ze zjutraj v kavarno, •avzaprav zelo malo. Imeli smo vrt, ki je bil kakor naiasc za ■roke: dovolj divji, da smo lahko skakali skoraj povsod, pa mdar bogato posajen z raznimi sadnimi drevesi. Bilo je poleti. M a šen k a je vzela pleteno košarico in potem no hodili otroci z očetom okrog sadrega drevja in obirali die ki je bilo zrelo: fige, grozdje, renglb, hruške-masleijke ' breskve. Ce mama ni imela v kuhinji preveč opravila, je jdila z nami, sicer se nam je pridružila pozneje ko smo ■ posedli na travo okrog polne košarice in začeli t, gostijo, edaj je prinesla krožnik z bigami, namazanimi z maslom-če nam je pripovedoval pravljice, svetopisemske zgodbe ali dogodke iz svoje mladosti, ali pa smo se pogovarjali o prirodi in drugih zanimivih stvareh, kar je znal oče Imenitno tolmačiti. Druge krati pa smo šli na kopanje v morje. Sicer nas je tudi mama vodila kdaj pa kdaj v kopališče «Lanterna», toda pohodi, ko je bil oče zraven, so bili vse bolj imenitni. Ker je bilo v «Lanterni» kopališče za ženske in moške ločeno, nas je navadno peljal v Barkovlje. Najprej se je poigral z nami ob obali, kjer je bila voda r.izka, in vzel zdaj enega, zdaj drugega na svoj široki hrbet. Potem je sam zaplaval v globoko morje. Plaval je pmio, počasi in vztrajno. Otroci smo ga gledali, kako je postajala njegova glava zmerom manjša in manjša, dokler narr> ni popolnoma izginila iz vida. Začeli smo kričati mami- ki ni videla tako dobro kakor mi: «Mama, častna beseda, očeta ni videti več». Mama nas je tolažila, da se bo spet prikazal. Otroci smo neprestano strmeli v točko, kjer se Je v daljavi izgubila očetova glava, bili vsi v skrbeh in klicali mami, ki se je hladila v nizki vodi: »Marna, mama, še zmerom se ni papa, prikazal«. Ce ga le predolgo ni bilo, je začelo skrbeti tudi mamo. Dokler nisva Mašenka ali Jaz vsa vesela zakričala: ♦Se Je že prikazal! Se že vrača!« Potem smo ga spet spremljali z očmi; njegova glava je postajala večja im večja. Končno je otipal tla pod nogami, se vstopil in počasi bredel proti obali. V nizki vodi se je oprhal, otroci smo ga c Dkolill in ga karali, zakaj je plaval tako daleč, da ga tako dolgo ni bilo, in da bi ga bil lahko morski volk pozrJ Tudi mama se je bila naučila kar dobro plavati, toda ni si upala v vodo, kjer ni dosegla tal z nogami. Odkod t?. bojazen, nam je večkrat pripovedovala. Ko je bila še na učiteljišču v Gorici in je prihajala za počitnice domov v Trst, se je šla nekoč kopat z neko svojo sošolko, ki je bila Nemka. Sošolka je bila pogumna plavalka, pa je nekoč pahnila mamo z »mreže«, na kateri sta sedeli, z vzklikom: «Da schivimm!« (»Tu, plavaj!«.) Mama je padla v vodo in še preden je prišla na površje, je potipala pod sabo, če čuti tla pod nogami. Ni jih otipala, pa se je prestrašila In odprla usta. da bi klicala na pomoč. Napila se je vode, njena sošolka je videla, da se potaplja, pa je tudi sama skočila za njo, da bi ji pomagala do «mreze». Mama se je je z vso močjo oklenila in tako sta se »tunkali«, zdaj ena tn zdaj druga zdaj zgoraj in zdaj spodaj. dokler ni priveslal »banjin« in ju potegnil za kite na ,.ke &°h so povsem potemneli ali pobledeli. Nosil sem P° Ltmiti in kamenčke domov in oče sl je moral večkrat nap° z njimi. . pis£.j V nekem smislu se mi zdi značilno, da se P^avai^vi ^ naučil v morju, marveč, ko mi Je bilo osem let, v ’ - ‘ Ivan je komaj uro hoda oddaljen od morja, s tramvaj najmanj za polovico manj. Vendar nisem imel san1 vCI>ji p občutka, marveč malone vsi Svetoivančani in drugih okoličanov, da srno pravzaprav, »kopenski 1 k v? < se razumemo: pozneje sem se kot ucenec in d kopal v morju, dosti tudi še kar dobro Plaval.^aio" l7'r'i vodo. Toda. da bi imel tisti občutek, ki ga irn ai 5 ne Bi k pomorski narodi, da so namreč na morju doma. ^ trditi. Ker mi gre v teh spominih za resnico in n varna Od takrat si mama ni upala zaplavati v vodo, kjer «uk ‘ ni <