— 2 odliko. Abiturijentje so: Bertsch Avgnst, B o k h Leo, Copony Norbert, C o p o n y Rihard, Golob Janez, Lab. Joze, Mank Robert, (odlika) Matzner Erik, M a t z n e r Hermann, Mauritsch Peter, P i r S Jozef, S c h a t z Jozef, Scheichenbauer Man-ired, Uberbacher Franc, "W e i g e 1 Wolfgang, V a b i c Vera. Osebna vest. G. dr. Konrad Schmidt, fin. koncipist in vodja davcnega okrajnega oblast-va v Ptuju, je pozvan v nadaljno sluzbovanje h generalni direkciji carine v Belgrad Z njim izgubimo vestnega in koncilijantnega uradnika, nenavadno simpaticnega in prijet-nega tovariSa in prijatelja, vztrajnega narod-nega delavca. Res zal nam je, da gre od nas. Iskreno mu zelimo vso sreco in uspeh v pre-stolnici. Ptujska gimnazija. Ne moremo verjeti. da bi bil med prvi cini v nasi drzavi razpust ali unicba tega, za kar so se nasi narodni rnozje, kakor Bozidar Rajc, Trstenjak, Dr. Gregoric, Dr. Ploj, Dr. Decko, Mihalj Vos-njak in mnogo, mnogo Ptujcanov, zavednih pijonirjev in boriteljev za na§ narod, borili celo vrsto let. Ne verjamemo, da bi bil nas poverjanik za uk in bogocastje pozabil, kaj se pravi jemati narodu moznost izobra-zevanja. NaS tukajSnji narod je probujen in videl bi v vladi svojega grobarja, ce bi mu ukinila edini srednjeSolski zavod, cigar obstoja niti utemeljevati ni treba, ker je umljiv sam po sebi. Ptujcan iz 1. 1870 real, gimnazije. NemSke srednje Sole. Glede na nemSko srednje sole je odlocilo poverjenistvo za uk in bogocastje z razpisom z dne 8. roznika 1919, Stev. 2720 naslednje : Drzavna nemska gimnazija v Ptuju in nemSke vzpodrednice drzavne gimnazije v Mariboru se ukinejo. Drzavna gimnazija z nemSkim ucnim jezikom v Ljubljani se pretvori s 1. razredom po-CenSi v realno gimnazijo, v 2. do 8. razr. dosedanjega zavoda pa se sprejmejo ucenci iz vseh razpuscenih gimnazij z nemSkim u6-nim jezikom. NemSke vzporednice drzavne realke v Ljubljani, ki bi stele prihodnje Solsko leto k vecjemu 100 uCencev, se opuste. Na drzavni realki v Mariboru, ki se posto-poma razvija s slovenskimi temeljnimi raz-redi, ostanejo zacasno nemSki razredi od 2.—7. ; vanje se sprejmejo nemski ucenci iz drzavne realke v Ljubljani. Dijaki I. raz-reda smgjo delati sprejemni izpit v neniSkem jeziku samo na drzavni realni gimnaziji z nemSkim ucnim jezikom. v Ljubljani. Predsednik viSjega Solskega sveta : prof. Vadnjal 1. r. NemSki tihotapec. Neki Fischerauer, milijonar iz Leobna in posestnik velikih Vinogradov v Halozah, je v svoji nemski puSte-nosti izvazal zadnje tedne zivila v Nemsko Avstrijo na ta na6in, da jih je spravljal v sode, ter lagal uradom, da je v istih vino. TukajSnje okrajno glavarstvo ga je za&ilo za precej&no denarno globo ; ali pa ne bi bilo bolje, take poStenjakovice djati pod kljuc ? Kedaj bomo koncno stopili tern pijavkam poSteno na prste ? Odslovljeni javni nameScenci. Poverjenistvo za notranje zadeve je izdalo sledeSo naredbo : Odslovljenejavne nameScance nemSkeali mad-zarske narodnosti, ki so bili pristojni v kako obcino v obmocju dezelne vlade za Slovenijo le na podstavi svojega poklica (§ 10 zakona z dne 5. decembra 1895, drzavni zakon St. 222) je smatrati za inozemce. Topole. Dne 13. 6. t. 1. ob 8 uri zvecer je izbruhnil v gospodarskem poslopju posest-nice Erne Ogrizek na Topolah, obcina Ta- ! kacevo ogenj, ki je unicil celo poslopje s I premicninami v vrednosti priblizno 60.000 K. j Kako je ogenj izbruhnil, se ne da dosedaj na noben nacin dokazati. CloveSko zivljenje ni bilo v nevarnosti. Poslopje je bilo za-varovano pri „Allgemeine Assekuranz in Triest (Filiale Graz)" za 7950 kron. Od Sv. Barbara v Halozah nam poroeajo: V nasih vinogradih je zaftelo grozdje cveteti. Mnogo goric Se ni poSkropljenih, kajti nuino ! delo je tudi na travnikih. Za vino nikdo vec ne vpraSa, ter ninia nobene cene, ker ni iz-voza. Mnogo vina je Se po kleteh, ki caka odreSenja. Ljudstvu primanjkuje denarja za najpotrebnejSe stvari, posebno za obleko. Radi tega mnogi ne morejo poslati svojih otrok v Solo. Vino imajo, a denarja ne. Mero-dajni faktorji naj bi se zganili ter pripomog-li vinogradnikom v najkrajSem casu do pro-stega izvoza vina. c. Sv. Urban prl Ptuju. Dne 12. junija 1919 okoli 16. ure so se kosci poseatniSki sin Franc RaSl v Svetincih, obcina Sv. Urban, vini-carski sin Alojz Crnko v Lockem vrhu, obcina Locic in posestniSki sin Janez Veit v Desterniku, obcina Urban, ki so pri po-sestnici Ivani Kramberger v Svetincih kosili, v blizini travnika v Pesnici kopali. Med ko-panjem zapazita Alojz Crnko in Janez Veit, da Franca RaSl ni ve6 videti; iskala sta ga, pa ker ne znata dobro plavati si v globocino nista upala in vsled tega je bila reSitev Franca RaSl nemogoda. Kakor se je dognalo, ni pri tern slucaju smrti Franca RaSl nihce kriv. Truplo je bilo 2 uri po dogodku najdeno. Ljutomer. Boj za popolni obstoj ptujske gimnazije je vrgel tudi do nas svojo valove. Ves Ljutomer se z vso vnemo zavzema za popolno gimnazijo v Ptuju. Zalostno bi bilo in klaverno, ce bi se ucni zavodi sedaj skrci-li, mesto pomnofcili. To bi bil pa6 najhujSi udarec za nas obmejne Slovence, ki bi naa zadel hudo v zivo.