:opr-

ft^ i Cleveland,Ohio
nost" lr AW
X
IV 51231
The Oldest and Most Popular Slovene Newspaper in United, States of America.
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI
Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage!. GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI;
ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH
(Official Organ of four Slovene Organizations)
TUESDAY, JANUARY 22, 1935
Najstarejši in najbolj priljubljen slovenski
list v Združenih Državah Ameriških.
LETNIK (VOL.) XLIV
Levičarji v kongresu niso zadovoljni z nizkimi zneski, katere je predsednik priporočal za starostno in brezposelno zavarovalnino. — Zahtevajo, da se zneski naj-manj podvoje—Kongresni odbori se bavijoz načrtom.
Washington, D. C. — Da
bodo različne vrste zavarovalnin, ki jih je priporočal predsednik v svoji poslanici pretekli teden, od kongresa sprejete, je takorekoČ gotova stvar, kajti proti načrtu ni pravzaprav nobene pomembne opozicije. Celo industrijalci sami uvidevajo, da bi njih nasprotovanje nič ne zaleglo, in tako so se sprijaznili z načrtom, radi ali neradi; njih edina zahteva je ta, da se mora dati načrt prej temeljito proučiti posebni komisiji, predno bo sprejet od kongresa.
Dočim bo torej program, kakor rečeno, v principu gotovo sprejet, obstoja pa velika možnost, da utegne kongres izvesti velike izpremembe v predsednikovih priporočilih. "Radikal-ci" namreč v obeh zbornicah niso zadovoljni z nizkimi zneski, katere je priporočal predsednik, in zahtevajo, da se najmanj pbdvoje, aico že ne. T
potroje. Glasni so zlasti zago-L	...	, ,
K pregovorih svoje delavstvo, da pro-1 L-- ••
ZAVAJANJE DELAVSTVA
Kapitalisti se poslužujejo delavstva pri pobijanju predloga za 30urni delovni teden.
New York, N. Y. — Industrijalci sirom cele dežele delujejo na vse kriplje, da bi preprečili sprejem zakonskega predloga, kateri določa, da se mora delovni teden skrajšati na 30 ur in ki je bil stavljen v kongresu na zahtevo Delavske federacije. Predlog govori, da se mora izključiti iz meddržavnega prometa vse blago, ki je bilo izdelano od podjetij, katera zaposlujejo svoje uslužbence več kakor 30 ur na teden. Ako bo zakon sprejet, se izdelki takih podjetij ne bodo smeli izvažati "reko meje iz ene države v drugo ia tudi federalna vlada ne bo smela kupovati od teh podjetij.
Industrijalci se trudijo, da bi
vomiki Townsendovega grama, ki določa $200 pokojnine na mesec za stare ljudi. Pravijo sicer, da imajo na sto-in stotisoče podpisov, ki podpirajo njih načrt, vendar niso dosti sigurni, da bi prodrli z njim ,kajti vlada sama je odločno proti njemu. Sigurni pa so, da ne bodo obveljali nizki zneski, katere je predsednik priporočal.
Po Rooseveltovem načrtu bi se vsaki osebi, ki doseže starost 65 let, plačevala iz federalne blagajne pokojnina $15 na mesec. Istotoliko pa bi prispevale tudi posamezne države, da bi na ta način znašala pokojnina $30 na mesec. Enako bi brezposelnim plačevala vlada po $15 zavarovalnine na teden za 15 tednov. Federalni stroški bi na ta način za vse zavarovalnine znašali v prvem fiskalnem letu 98 milijonov dolarjev, v drugem fiskalnem letu bi pa narastli na 218 milijonov. Številni glasni ugovori se slišijo prqti tem zneskom od mnogih strani, češ, da so odločno prenizki, in tako obstoja možnost, da se bodo ti stroški zvišali na pajmanj 200 milijonov za prvo leto in za leto pozneje na 400 do 500 milijonov.
Ko so časnikarji vprašali Roosevelta za njegovo mnenje o teh zadevah, je ta odgovoril, da federalna vlada ne bo stavila nikakih maksimalnih omejitev glede višine zavarovalnin, češ, da je to pravzaprav zadeva posameznih držav. Omejitev obstoji le v tem, da iz federalne blagajne ne bo šlo več kakor $15 na mesec, oziroma na teden. Državam je nato na prosto dano, da pride-nejo k tem prispevkom, kolikor pač katera želi. Tako se bo starostne pokojnine plačevalo iz federalne blagajne na mesec $15; države pa lahko dostavijo iz svoje blagajne za vsakp osebo po $85 na mesec, da bodo na ta način te dobiva-
bi jim pomagalo pri pobijanju tega načrta. Groze jim, ako bo zakon sprejet, se bo njih delovni čas znatno znižal in s tem tudi njih zaslužek. Ponekod jim celo prete, da se bodo morale tovarne zapreti, češ, da ne bodo mogle izhajati vsled višjih stroškov. Sigurno je, da bodo kapitalisti na ta način ostrašili dosti nezavednih delavcev, da jim bodo ti služili kot orodje pri čuvanju njih dobičkov.
-o--
UNIJSKI URADNIK POD OBTOŽBO
Chicago, 111. — Federalna porota je vložila tožbo proti organizatorju unije operatorjev v filmskih glediščih, R. J. O'Hara, in ga obtožila krive prisege. Izpuščen je bil pod bondom $15,000. Baje je krivo pričal, ko se je vodila obravnava proti T. E. Maloyu, načelniku omenjene unije, obdolženemu, da ni plačal svojih dohodninskih davkov.
■-o-
JAPONCI ŠE NIMAJO DOSTI Sangaj, Kitajska. — Japonska ima načrt, da bo še nadalje prodirala v kitajsko ozemlje in si osvojila nove dele. Koncem preteklega tedna je vrhovni poveljnik japonske armade v Man-džukuo poslal upravitelju kitajske province Cahar zahtevo, naj jo nemudoma izprazni. Ta provinca leži zapadno od Jehol, ki so ga Japonci svoječasno že zasedli. Kakor v prejšnjih slučajih, tako trdijo Japonci tudi zdaj, da imajo samo namen, končati kitajsko banditstvo, češ, da ogroža mirno prebivalstvo.
Ig po $100.
Zavarovalninski načrt se je v obeh zbornicah oddal v raz-motrivanje posebnim odborom in ti so se takoj začetkom tega tedna pričeli baviti z njim. Predsednik želi, da bi kongres rešil zadevo vsaj pred 1. aprilom, da bi se nato lahko pričele pečati z nj0 zakonodaje posameznih držav.

VOLIMO VSI!
Kadar hoče kaka politična stranka zmagati v volitvah, tedaj se potrudijo somišljeniki stranke, da volijo prav vsi, vs;, ki so vpravičeni voliti.
Katoliški dnevnik "Amer. Slovenec"' ima razpisane kontestne volitve za najpopularnejšega^) Slovenca (ko) v Ameriki ob priliki svoje desetletnice. Kdo bo l'a naj-popularnejši(a) Slovenec(ka) letos? To je veliko vprašanje. Odgovor na to vprašanje bo dano ob zaključku kampanje. Izvoljen(a) bo tisti(a), ki bo prejel(a) največje število oddanih glasov.
-
Vsi naročniki "Amer. Slovenca" so opravičeni do volitev. Zato vsi ponovite v tej kampanji naročnino za list in s tem glasujte za onega (a), ki želite in za katerega (o) smatrate, da je najbolj upravičen (a) do priznanja za najboljšo popularnost med Slovenci v Ameriki.
Vabimo tudi vse one, ki še niso naročeni na naš list, da se na istega naroče. Ali pa, kdor ima svoje domače v starem kraju, jim naj v tej kampanji naroči list. Pri tem imate priliko, da volite. Nove naročnine štejejo do 15. februarja 1935 desetkrat* več, kakor bodo potem zadnji mesec.
Obnovite naročnino vsi in glasujte do 15. februarja, sovi desetkrat več, kakor zadnji mesec!
VOLIMO! VOLIMO! VOLIMO in VOLIMO VSI!
da bodo šteli vaši gla-

Iz Jugoslavije.
Zločinski napad v Srakovljah pri Kamniku, kjer je brezposelni potepuh streljal na kmeta Štularja. — Razburljiva ženska je v jezi iz zasede napadla soseda in ga skoro do smrti obdelala. — Nezgode in nesreče.
IŠČEJO
VODITELJA
Ugibanja, kdo bo vodil štirimi-ljardni projekt.
Washington, D. C. — Predsednik in njegovi svetovalci iščejo moža, ki bi imel zmožnosti in ki tudi uživa dovolj popularnosti, da bi bil lahko postavljen na čelo štirimiljardnemu programu za javna dela, ko ga bo kongres odobril. Nekatere govorice vedo povedati, da se namerava vlada obrniti na Henry Forda, avtomobilskega magnata, naj bi on prevzel to delo. Bržkone pa bo ostalo le pri govoricah, kajti zelo dvomljivo je, da bi Ford prevzel ta posel.
-o-
REV. SLAPSAK NA POTU NA ZAPAD
Naš vrli sotrudnik preč. g. Julij Slapšak, pomožni župnik fare sv. Lovrenca, v Clevelandu, Ohio, se je mudil zadnji teden po Baragovem zborovanju na par dnevnem obisku v Chicagi pri sv. Štefanu. Danes pa se poda v Rock Springs, Wyoming, kjer bo nadomestoval nekaj časa tamošnjega preč. g. župnika Albina Gnidovca, kateri se poda na pot v Sv. deželo in nato na obisk v staro domovino. Srečno pot!
OBISKALI SO NAS
V nedeljo dopoldne so obiskali naše uredništvo Mr. Martin gukle, predsednik nadzornega odbova KSKJ. iz Eveletha, Minn, in Mrs. Josephine Hočevar, nadzornica KSKJ. iz Euclid, Ohio.
Iz Waukegana, 111. so nas obiskali Mr. Frank Opeka, glavni predsednik K. s. K. Jednote; Mrs. Frances Terček; Mrs. Uršula Jerina; Mrs. Anna Artach; Mrs. Jennie Ogrin; Mrs. Frances Svete; Mrs. Jennie Kolenc; Mrs. Frančiška Furlan; Mrs. Frances Grčar; Mrs. Millie Novak; Miss Edith Ogrin in Miss Mary Cepon. Vseh smo se prav zveselili in smo jim hvaležni za obisk! Vsi omenjeni so se udeležili slavnosti 30 letnice društva Marija Pomagaj, 78, KSKJ., ki se je slavila v nedeljo.
VOLITVE!
Ko pn^ilinte naročnino za list "Amer. Sio enec" ne pozabite «m t" ni i,' koimt iialvla-njate vaše glasove!—Ne pozabite tesra!
DOKAZI PROTI
KRIŽEMSVETA
—	Havana, Kuba. — Po celem tukajšnjem otoku so pretekli teden stopili zdravniki v stavko. V petek zvečer so vladni organi aretirali 150 zdravnikov, ko so imeli svoje zborovanje, na katerem so sklenili, da se pridružijo ostalim stavkarjem.
—	Berlin, Nemčija. — Belgijska princezinja Josefina, sestra pokojnega kralja Alberta, stara 62 let, se je odločila, da bo šla v samostan. Vstopila bo v konvent sv. Lio-be, v bližini mesta Freiburga.
—	Pariz, Francija. — V vodstvu francoske armade se bodo izvedle izpremembe. Odstopil bo sedanji vrhovni ar-madni poveljnik Weygand in bo njegovo mesto prevzel general Gamelin, načelnik generalnega Štaba, ki bo tudi to službo še naprej obdržal.
—	Lima, Peru. — Pretekli petek je obhajalo to mesto 400letnico, odkar je prišlo v posest belega plemena, ko ga je zavzel Spanec Pizarro. Svečanih proslav, Prirejenih v čast temu možu, so se udeležili člani vlade, kakor tudi za-zastopniki tujezemstva.
-o--
velika popravila na mestnih ulicah
Chicago, 111. — Kakor je objavil župan Kelly, se bodo pričela to sredo popravila na mestnih ulicah v velikem obsegu. Skupna dolgost ulic, na katerih se bo izvajal ta projekt, znaša 73 milj. Delo pri tem bo dobilo 3,564 oseb in skupni stroški bodo znašali $915,350. Stroški mesta samega pa ne bodo višji kakor $20,000, kajti ostali znesek bo nakazan od illinoiške reliefne komisije. Ako se bo to delo izkazalo kot uspešno, pravi župan, se bo nato podvzel drugi podoben projekt.
Državni pravnik zapleta obtoženca Hauptmanna.
—o—
Flemington, N. J. — Držav-ii pravnik kupiči dokaz za dokazom proti obtožencu Bruno Hauptmannu. Tako bo med drugim tudi lestva, ki so jo našli prislonjeno pod oknom otroške spalnice v Lindbergho-vi hiši v noči ugrabitve otroka, igrala važno vlogo. Gospodar, v katerega hiši je ob tistem času Hauptmann stanoval, namerava namreč pričati, da je pred ugrabitvijo videl del te lestve v podstrešju hiše. Država bo tudi skušala dokazati, da je prej revni Hauptmann po izplačilu odkupnine nastopal kot bogataš.
-o-
SLEPAR PRIDE PONOVNO PRED OBRAVNAVO
Chicago, 111. — Pred letom dni je bil advokat D. Y. Patlak ob-dolžen, da je osleparil lastnike malih hiš za skupni znesek $160,000, ko je od njih prejemal podkupnino pod pretvezo, da ima "zveze" s Home Owners' Loan Corp., in jim po preskrbel posojilo. Zagovorniki so ga tedaj izmazali na ta način, da so dosegli, da je bil proglašen slaboumnim in bil poslan v umobolnico. Pred mesecem dni pa je bil izpuščen iz bolnic^ pod parolo, ki traja do 14. marca. Ko bo ta rok potekel, bo ponovno postavljen pred obravnavo.
BIVŠI KRALJ ZASTAVIL SVOJO KRONO
Praga, Cehoslovaška. — Ugotovilo se je, da je bivši španski kralj Alfonz zastavil pri neki banki v Bratislavi dragulje v svoji kraljevski kroni, in sicer v to svrho, da se mu je dovolilo o-sebno posojilo v znesku štirih milijonov čehoslovaških kron (okrog $166,800). Vendar pa Alfonz točasno ni prejel več kakor 400,000 kron, kajti vlada je na podlagi sedanjih valutnih omejitev prepovedala, da bi se odposlalo v inozemstvo več denarja.
Roparski napad v hiši
Kranj, 29. dec. — V Srakovljah v občini Predoslje pri Kra nju je včeraj popoldne prišel neznan človek v hišo posestnika Tomaža Štularja, kakor pač prihaja dandanes na deželi vsak čas mnogo vsake vrste ljudi prosit kruha ali pa tudi s trdo besedo zahtevat. Ko je neznanec stopil čez prag, je brez ovinkov zahteval denarja Cvenka je seveda na deželi še manj kakor v mestu in tako Štularjevi samopašnemu ne znancu nikakor niso mogli u-streči. Neznan človek je pri tem potegnil iz žepa revolver in ga naperil na gospodarja, ki pa je pogumno stopil proti napadalcu in mu hotel z i-oko za-braniti strel. Pri tem se je revolver sprožil in Tomažu larju prestrelii desno uian. N silni neznanec je pobegnil, Štu larja pa so morali prepeljati v ljubljansko bolnišnico. .
—o-
Nož v ženski roki Lendava, 28. dec. — V nedeljo proti večeru sta se vračala iz vinograda v Lendavi zakonska para Gene Jurij zy ženo Terezijo in Veres Kax*el z ženo Rozo domov v Gornji Lakoš. Vso pot so se razgovarjali bolj mirno,ko pa so se bližali domu, je prišlo do prepira. Vereševa Rozalija je hitela naprej in zavila domov. Kmalu pa se je vrnila na cesto in počakala o-stale. Najprej je napadla zakonca Genca z ostrimi in grdimi izrazi, nakar je Terezijo s palico udarila po glavi. Tere-zin mož Gene je seveda nastopil v obrambo svoje žene, kar je storil tudi Vereš. Vnela se je pravcata bitka med obema paroma. Dočim je za zakonca Genca prišlo vse nepričakovano, je bila Vereš Rozalija oborožena s palico in tudi z dolgim kuhinjskim nožem. Z njim je obdelovala zlasti Genca Jurija in mu zadala več zelo nevarnih ran. Na rokah mu je na več mestih prerezala žile.
Huda ženska je nehala šele, ko se je Jurij zgrudil na tla. Nevarno ranjenega moža so takoj odpeljali v čakovsko bolnico, od koder so javili, da so rane tako hude, da ni upanja na okrevanje. Žensko so spravili v zapor.
-o--
Težka nerseča Ko so pri §t. Jerneju na Dolenjskem podirali drevesa, je padlo težko drevo na 211etne-ga posestnikovega sina Franca Bratkoviča iz Vrhpolja pri Št. Jerneju. Deblo je fantu zlomilo hrbtenico in je bil pripeljan v novomeško bolnico, od tam pa v Ljubljano. Težko da bo okreval.
duhovni svetovalec Anton Ve-ternik 701etnico rojstva. Rojen je bil v Lokrovcu pri Celju. Kot duhovnik je služboval v Trbovljah, v Braslovčah, v Dolu pri Hrastniku in od leta 1914 žup-nikuje v Žalcu.
Smrtna kosa
V mariborski bolnici je umrl Anton Štrucl, vpokojeni policijski stražnik iz Ptuja, star 46 let. — V Celju je umrla Neža Vodopivec, stara 73 let. — Na Jesenicah je umrl Janez Krivec, velik katoliški delavec in osebni prijatelj pok. dr. Kreka, star 68 let.
Ljudje izginjajo
V Dubrovniku se javnost- silno razburja, nad torn, "'i * popolnoma skrivnosten način. Najprej je izginil delavec Jovo Lukovič, nato žena zidarskega mojstra Pavlina Pu-tilli in kmalu nato 231etna Ana Mihajlovič, ki je bila v dubrov-niškem samostanu. Prvotno so mislili, da se je odločila živeti doma, toda v domači vasi ni nihče vedel za njo. Policija preiskuje te skrivnostne slučaje.
-o-
Cvetje, cvetje
Mokronog, 29. dec. — Prav lep advent smo imeli, semter-tje malo dežja, drugače pa toplo. Narava je kar oživela. V hostah so cvetele trobentice, zvončki, jakode, petelinčki, proti božiču so pa rinili iz zemlje lepi cvetovi teloha. Še več! Po solnčnih legah so cveteli dr-nuceljni ali štrbonceljni prav bujno, da so bila kar cela drevesa en sam cvet.
-o-
Ogenj
Nenadoma je malo pred božičem nastal ogenj v listnjaku posestnika Martina Janžekovi-;a v Brezovcu, občina Oslušev-ci. Ogenj se je kmalu Razširil na vse gospodarsko poslopje in čeravno je bilo zidano in krito z opeko, ga je popolnftrha uničil. Škoda znaša nad 12,000 dinarjev. Sumijo, da so ogenj zanetili brezposelni, ki so v seniku prenočevali.
Jubilej življenja
V sredo, 2. jan., je praznoval v Žalcu na Štajerskem on-dotni župnik, konsistorijalni in
Prepir
V Framir pred cerkvijo so se na Štefanovo sporekli moški in fantje. Posledica tega prepira je bil pretep, katerega žrtev je postal 251etni posestnik Franc Stern iz Frama, ki je zadobil smrtno nevarne poškodbe z nožem v vrat in so nezavestnega odpeljali v bolnico.
\-o-
Padec z vagona Ko se je 23 letni akademik Milan Skitek vozil z vlakom iz Ljubljane v Celje je pr« Zidanem mostu skočil iz vagona in tako nesrečno padel, da si je zlomil nogo.
r
lo i ia i 1 'J
&\merikanski Slovenec
"AMERIKANSKI SLOVENEC"
Torek, 22. januarja 198h
[ Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen teta 1S91.
pflP
1 Izhaja vsak dan razun nedelj, pone-leljkov in dnevov po praznikih.
k	Izdaja in tiskal!
JEDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave: J849 W. Cermak Rd., Chicago t Telefon: CANAL 5544
i-
Naročnina j
..$5.00 _ 2.50 . 1.50
Za celo leto Za pol leta ... Za četrt leta
Za Chicago, Kanado In Evropo:
Za celo leto____$6.00
Za pol leta____—— 3.00
Za četrt leta--— 1-75
The first and, the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1S91.
Issued daily, except Sunday, day and the day after holidays.
Mon-
Published by:
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: .1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544
Subscription:
For one year_________$5.00
For half a year_____2.50
For three months____1.50
Chicago, Canada and Europe:
For one year____$6.00
For half a year___3.00
For three months__1.75
«£ DO OUR M*r
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsak dan in pol pred dnevom, ko Izide list — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.___J__
France Pernišek:
Komsomol
(Konec)
Ruski prosvetni minister Lunačarski kliče:
"Dol z ljubeznijo do bližnjega. Nam je treba sovraštva."
Ljudje, ki tako pojmujejo ljubezen do starsev, ki se na tak način protivijo največji in prvi zapovedi krščanske ljubezni, imajo strahotno naziranje tudi o spolnem vprašanju. Komunistka Imidovičeva je takole pisala v "Pravdi", glavnem listu komunistične ruske vlade v številki z
dne 14. 3. 1925.:
"Vsak mladi komunist, student, delavec itd. je prepričan, da more in mora zadovoljiti svoj spolni nagon. To načelo je nekaj, o čemer'ni razgovora. Spolna vzdržnost je osmešena kot buržujski predsodek. — Vsaka komunistka, dekle, študentka, delavka, srednješolka, na katero pade oko od enega od teh mladeničev, se mu mora udati, sicer jo osmešijo kot buržujko, ki ni vredna, da nosi ime komu-nistke."
Zakaj vse to?
» Komintcrna .(komunistična organizacija) naj sama odgovarja. Zato^ker:
JTr Spolni razbrzdanost ruši Wrlhjskfr moralo. 2. Komunizem neizkušeni mladini kaže v piijetni luči. 3. ■ Ruši družino, ki je komunistom protisocialna ustanova.
Kakšen je uspeh in Kakšne so posledice?
Posledice so vidne prav povsod, v vseh državah, tudi pri nas. V vse i polnosti pa vidimo posledice v Rusiji. Tamkaj se je radi skrajno neugodnih socialnih in gospodarskih razmer razvil pojav "huliganstva". To je posebna vrsta otrok brez doma ju vzgoje. Rusi jim pravijo "brezprizorni". Ti otroci se potikajo okrog v velikih tolpah. Raztrgani, napol nagi, lačni, umazani in ušivi, polni nalezljivih bolezni, se potepajo, kradejo, prenočujejo v kanalih, v pepelu in umirajo od lakote in nesnage. Ker pa so nas sodrugi že okrcali, češ da pišemo pamflete in pretiravamo, čitajmo, kaj o tem pravijo in pišejo komunisti.
Lunačarski piše: "Prisiljeni smo zapreti 20% šol. Nikdo ne verjame, da se more v njih kdo kaj naučiti, tako so bedne." ("Izvestia" No. 252.)
In v istem listu piše (26. 10. 1925.): "Naši učitelji in učiteljice se prostituirajo ali pa se ubijajo. Drugi beže in nam je nemogoče jih nadomestiti."
Leninova žena je pisala v "Pravdi" (No. 41): "Mi imamo 7 milijonov zapuščenih otrok, v kolikor je to uradno ugotovljeno. V naših zavetiščih pa jih nimamo več nego 80.000, Koliko drugih se potepa po Rusiji."
Žena vodilnega komunista Kaljinina je 20. 5. 1925 zapisala v Pravdi: "Huliganstvo se ni zmanjšalo. Nemogoče si je osvojiti to, kar nekateri predlagajo, da bi vse te otroke zaprli v koncentracijska taborišča."
"Boljševiški list "Psihijatrija in Neurologija" piše: "Zločinstvo med otroci v Petrogradu je danes desetkrat večje kot pred vojno", in neka okrožnica pravosodnega komisarja priznava: "Lahko se trdi, da je razvoj zločin-stva med otroci strašen. Razbojništvo se je med otroci na široko razmahnilo."
Taki so sadovi komunistične mladinske vzgoje. Obetajo.se pa tudi nam in od nas je odvisno, če bodo in v koliko bodo komunistični poizkusi uspeli.
Oklenimo se socialnega nauka katoliške Cerkve, vzdra-mimo se, iz zaspanosti, študirajmo socialno vprašanje stalno in po načrtu. Pod vodstvom papeža preidimo v ofenzivo proti boljševizmu. Ne pozabimo pa predvsem na molitev in žrtvovanje.
KAJ NOVEGA V SHEBOY* GANU?
Sheboygan, Wis.
Ker se nihče ne og-lasi z dopisi iz naše naselbine, bom pa zopet jaz poročal, da res ne boste mislili drugod po naselbinah da smo pri nas zmrznili ali kaj. Še iz Jugoslavije v Amerikanskem Slovencu bivši Sheboygančan Jakob Prestor, da bi rad vedel kaj je s prejšnjimi dopisniki, ker se tako poredko ali nič več ne oglašajo, in pravi, da celo misli, da ni v Sheboyganu nič novega.
Kakor po vseh mestih in menda sploh povsod, je še vedno v gostih tista tako neza-željna "depresija," ki se noče in noče izgubiti s sveta, dasi bi brez nje veliko laglje živeli, kakor pa tako, da nam vedno čepi na vratu. Glede dela se še nič ne pozna, da bi se kaj obračalo na bolje, dasi razni listi pišejo, koliko se je že obrnilo na bolje, da so se razmere že izboljšale. Lahko, da so se, a J menda le pri bogatjh, pri navadnem delavcu se še ne vidi Jnikakega izboljšanja, ker dela ni, življenjske potrebščine se pa z vsakim dnem dražijo. — Boljši časi se nam že več let obečajo in se odlagajo od pomladi do jeseni in zopet od jeseni do pomladi; ni jih pa le od nikoder. Ali, upamo pa, če bomo še dolgo živeli, da bomo še morda tudi dobre čase dočakali.
Drugače pa še živimo tukaj pri nas in se zabavamo z raznimi prireditvami. — Tako so v nedeljo 23. dec. priredili šolski otroci prav zanimivo božič-nico. Pri tej predstavi, je bila dvorana polna občinstva, do zadnjega kotička. Otroci so imeli sledeči program: 1) Pozdrav, 2) pesem Kdor ima srce..., 3) angleška pesem Decoration and Watckers, 4) lep prizor Living Dollis, ki je napravil po dvorani veliko smeha, 5) Precious Letters, (i) Christmas Drill, 7) Wand and Dumbell, ki je zopet izzval po dvorani na koše smeha, 8) slovenska igra "Kdo bo prvi spregovoril," katero so mladi igralci jako lepo izpeljali, 9) dobro znana slovenska pesem "Gor
čez jezero, pri kateri so marsikomu ušle misli v staro domovino, kjer je to pesem poslušal, ali jo morda tudi sam pel, 10) hrvatska igra "Što je u košari," katero so igrali otroci hrvatskih staršev, ki hodijo v našo šolo in je bilo zopet veliko smeha. Zlasti takrat, ko so odprli košaro in so se prepričali, kaj je notri. No, kaj mislite, kaj je bilo ? Pravo živo dete, katero se je lepo nasmehnilo, ko so ga dvignili iz košare; 11) Radujte se narodi, slovenska božična pesem; 12) Velika in mala smrt, igra v slovenskem jeziku, pri kateri smo videli, da se sladkosnedni otroci tudi smrti ne ustrašijo, če pridejo do sladkarij, dasi jim je strogo prepovedano dotakniti se teh reči, še manj pa jesti, ker potem je smrt gotova; Trinajsta točka je pa bila Božična živa slika in pesem.
Vse točke .so bile izvrstno izpeljane, za kar gre pred vsem hvala požrtvovalnim čč. sestram, ki s.o se toliko trudile, predno so nagajivčke naučile vse to, k. r so nam poka~ zali.
Na božični dan, smo imeli tri sv. maše, prva opolnoči, druga ob 8 uri in tretja ob 10 uri. Pri vseh treh je bila cerkev napolnjena do zadnjega kotička. Navadno se je reklo, da pridejo na sveti večer vsakovrstni ljudje k sv. maši, tudi taki, ki radi delajo nered, ne mremo tega reči za ravno pretekli božič, kajti vsi, ki so bili tam, so se zavedali da v cerkvi in ne v navadni hiši. Sv. maše je daroval naš domači č. g. Father V. Ardas, ki je imel med sv. mašo prav lepo miselno pridigo o čudovitih rečeh, ki so se godile pred 1900 leti na betlehemskih poljanah. Občinstvo je z zanimanjem poslušalo, četudi je zgodba stara, je za katoličane Vendar vedno nova. Pevci so izvrstno izvajali božične pesmi, da se nam je zdela ura in pol, ki smo jo prebili v cerkvi, kot bi bili tam, da smo samo 15 minut tam. Pri sv. maši ob 8 uri so pai peli šolski otroci, da so se tako cerkveni pevci odpočili, ker so imeli zopet nastopiti in potem še en-
'krat za slovesne večernice popoldne.
Na starega leta večer smo imeli zvečer ob pol šestih cerkveno opravilo, pri katerem je najprej č. g. Rev. Ardas poročal o preteklem letu, namreč za zadnjih devet mesecev, kar upravlja župnijo* da je bilo v tem času 12 porok, 23 krstov in 19 mrličev. .Med krščenci so bili trije taki, ki se niso jokali, namreč že odraščeni. Za tem je bila pridiga, nato blagoslov in zahvalna pesem, da smo se tako Bogu zahvalili za prejete dobrote v preteklem letu, da nas je ohranil še pri življenju in zdravju. Po končanem cerkvenem opravilu smo se podali v dvorano, kjer je naš kegljav-ski klub s pomočjo članic dr. Kršč. žena in mater pripravil večerjo. Raznovrstnih reči so nam nanosili na mizo, med katerimi ni manjkalo niti staro-krajskih žgancev. Vsak, s katerim sem. govoril, se je izrazil, da je bilo vse izvrstno. Občinstva je bilo v dvorani prav po-voljno število in opazil si tudi drugorodce, ker imajo ti zelo radi jedi. ki jih pripravijo naše slovenske kuharice. Pa tudi finančno je izpadla večerja prav dobro, saj je prišlo nad $100 čistega, kar je že veliko, če pomislimo, da je vsak plačal samo 50c in da je vse,' kar se mora kupiti, tako drago, kupiti treba pa po večini vse. Po večerji smo se podali v šolsko poslopje, kjer so začeli nekateri igrati karte, drugi bolj poskočni, so se pa vrteli okoli muzike, ki je bila ena za stare, druga pa bolj za mlade. Starejšim je igrala harmonika, mlajšim je pa na pihala pihal "Orel" in tretja muzika je bila hrvatska "Tamhjirica". Tako so bili vsi prav zadovoljni. Večji del se jih je pa podal na kegljišče. — Kot sem že enkrat poprej omenil, imamo tri kegljišča, a bi jih vočl k i potrebovali tudi 6, a ta večer n. jih lahko bilo 12, in še bi ne zadostovalo. Da je to resnica, naj omenim, da je bilo v zadnjih treh mesecih, kar se je odprla kegljavska sezona, čistega preostanka na kegljišču nad $500.00. Bilo je sicer že več let starega dolga (bančna nota) na tem kegljišču, katerf dolg pa ni bil vključen v cerkvenega, in ta dolg se je polagoma odplačeval. Ta nota je bila slovesno sežgana v dvorani, ko se je na Silvestrov večer pričela večerja in noto je sežgal Rev. Ardas ter jo spremenil v ničvredni dim in pepel. — Zabavali smo se ta večer tako dolgo, da so nam zvonovi in tovarniške piščalke? naznanili, da je staro leto odšlo v večnost in da je nastopilo novo. Tako smo se tudi mi podali vsak na svoj dom z željo, da bi se ob koncu leta zopfet tako prijetno in veselo sešli zdravi in zadovoljni.
V nedeljo 27. januarja priredi društvo Kršč. žena in mater Card party v cerkveni dvorani, kamor vabijo, da se v največjem številu udeležimo. Za najboljše igralce so določe-
ne lepe nagrade. Pridite in prepričajte se sami. — Toliko za danes. John Udovich.
--o--
DOBRODELNI BUNCO PARTY
Chicago, III.
Mrs. Mikus priredi v torek, 22. januarja ob 7. uri zvečer dobrodelni Bunco party v prostorih Mr. Tomažina na 1902 W. Cermak Rd. Na to prireditev ste vabljeni dragi rojaki, da se udeležite v velikem številu, zlasti še zato, ker je v dobrodelne namene. Vstopnina je 25c.	R.
-o-
ŠE NI IZBOLJŠANJA
Milwaukee, Wis.
Ni še konec depresije med nami v Milwauke in vse kaže, da je letošnjo zimo še najslabše. Število brezposelnih narašča iz dneva v dan. Benjamin Glasberg, sup. reliefnega de-partmenta poroča, da se je meseca dec. 1934 pomnožilo število družin, ki so na podpori od 33.800, na 36.886. Vseh skupaj je sedaj na reliefni podpori 120.000, kar je največje število, kar jih je še kedaj bito v teh letih depresije. V prvih dneh t. 1. se je priglasilo in položilo svoje prošnje za podporo že 2119 novih.
S teh številk vidimo, da je tukaj v Milwaukee glede dela čedalje slabše. — Za to leto nam obetajo veliko dela za vsakega, če bo le hotel delati. Po mojem mnenju pa morda ne bo veliko boljše, četudi bo vlada potrošila miljarde za javna dela, kjer bo, kakor se piše, dobilo tri milijone brezposelnih zopet delo. Kaj bo pa z drugimi milijoni brezposelnih, ki so sedaj na reliefni listi. — Edino sredstvo za znižanje brezposelnosti v tej depresiji bi bil strogi sistem za tovarnarje, ki so sedaj največ krivi te krize. Ti po svojih bosih vrgli na tisoč e" in stotisoce delavcev na cesto in ostali so morali s suženjskim delom nadomestiti njih delo. — Ako bi se v času sedanje depresije delalo kot se je delalo pred 15 leti, bi imeli še vsi delavci dovolj dela, povsod. Tako pa, kot je sedaj, ko mora eden napraviti za tri, štiri, ali pa še več, pa se ne pride nikamor in zato jih je toliko na reliefu.
Raly
-o--
V SODNIJI USTRELIL SVOJO ŽENO
II ar Jan, Ky. — Na porotni obraVnavi proti nekemu morilcu je bila med porotniki 32let-na Mrs. Lena Wilder. Ženska je pred nekaj časom vložila tožbo za razporoko od svojega moža. Mož je kot bivši policist opravljal ob tej obravnavi v sodnem poslopju službo čuvaja. Med odmorom je na hodniku naletel na svojo ženo in oddal na njo iz samokresa štiri strele ter jo ubil. Nato je pomeril tudi na sebe in se ranil v glavo.
-o-
ŠIRITE AMER. SLOVENCA!
URA Ki SE NE USTAVI
V neki Lerlinski urami visi ura, ki teče neprestano in sicer brez človeške pomoči. Svojo gonilno s!lo prejema namreč iz stalnih toplotnih sprememb, kakršne imamo v ozračju tudi v najlepšem vremenu. To bi bil torej nekak perpečuum mobile, stroj tore i, ki se giblje brez pomožne energije, za kakršnim so težili učenjaki že stoletja in Poletja. Tu vendar ni to pravi p^rpetum mobile, zakaj giblje >;a solnce. ki povzroča neprespane toplotne spremembe. Vir energije, ki jo ura potre-I uje, je f, ).-ej solnco.
-o-
70 LETMCA RDEČEGA KRIŽA.
Lansko leto je poteklo 70 let. odka>- je Švicar Hem.v Dunant vrgel idejo Rdečega križa v javnost. Danes je ustanova razširjena po \3'>m svetu in njene blaginja jo deležno vesoljno 'oveštvo n:> le v vj-ni, ampak tudi v miri, ko hrumijo nad Ijudim .ifiipi katastrofe.
V NAJEM
se oddajo gostilniški prostori z vso opremo za nizko ceno.
Vprašajte na 2329 So. Damen Ave.
23 LET IZKUŠNJE
Pregleduje oči in predpisuje očala
DR, JOHN J. SMETANA
OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Avenue Tel. Canal 0523 Uradne ure vsak dan od 9. zjutraj do 8:30 zvečer.
Društvo sv. Jožefa
štev. 53, K.S.K.J., Wsukegan, 111.
-Syijajuiua -TStr-alorenske Icat-ne od 16. do 55. leta v odrasli oddelek;" v mladinski oddelek pa od rojstva do 16. leta. — Seja se vrše vsako drugo nedeljo ob 9ti uri zjutraj. Društvo ustanovljeno leta 1900. — Skupno šteje 390 članov(ic).
Nadaljna pojasnila se dobi od sledečega odbora:
John Umek, predsednik Joseph Zore, tajnik Mike Opeka, blagajnik.
Društvo sv. Vida
štev. 25, K.S.K.J.
CLEVELAND, O.
Leto 1934.
Predsednik: John Mcllc, 0508 Bonna Ave.
Tajnik: Anthony J. Fortuna, 1093 E. 64th Str.
Zdravniki: Dr. J. M. Scliškar, Dr. M. J. Oman, Dr. L. ]. Pcrine in Dr. A. J. Perko, Dr. A. Skuk.
Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v Knausovi dvorani ob 1. uri popoldne.
V društvo »c sprejmejo clani(lcc) od 1«. do 55. leta.
Zavarujete se lahko za 20-!cfno zavarovalnino ali pa do smrtno zavarovalnino in sicer za SMO, $500, $1000, $151)0 in $20(10 posmrtnine.
V društvo se sprejemajo tudi otroci od 1 dneva do H. leta.
Za bolniško podporo pa $7.00 in $14.00 tedenske bolniške podpore, v slučaju bolezni, bolnik naj se naznani pri tajniku samo, da dobi zdravniški list in karto in naj se ravna po pravilih.
TARZAN NEPREMAGLJIVI
(Metropolitan Newspaper Service)
Napisal: Ederar Rice Burroughs
AV i7
Tri dni in tri noči so oparski duhovniki vrsteč se stražtii Tarzana. Ob določenem času so ne vsaki dan menjali, to je Tarzan dobro opazoval. Četrti dan je pa v svoje največje začudenje videl, da je prostor pred vrati prazen. — Da bi le mogel na kak način odriniti močan zapah zunai vrat, pa bi bil rešr-n, si je mislil Tarzan.
Zamrežena zračna odprtina je segala Tarzanu ravno do pod pazduhe. Močne železne palice so pa bile preblizu druga drugi, da bi mogel Tarzan s svoio močno roko skozi in priti do za-paha, ter ga poskusiti odriniti. To pa Tarzana, ki je bil že v tolikih nevarnostih, ni posebno hudo vznemirjalo.
Njegovi jekleni prsti so se oklenili ene izmed železnih palic omrežja, z drugo roko se je ravno tako oprijel d»-uge železne palice, s kolenom se pa uprl v močna vrata in začel vleči. Polagoma so se začele želez,ie palice vpogibati in nazadnje je ena na enetn koncu že iz prejšnjega položaja, kmalu druga i,» tretja.
Luknja je bila dovolj široka, da je Tarzan šel skozi s svojo roko. Kolikor je mogel se je tesno pritisnil k mrzlim železnim vratom, samo da je z roko dalje segel in res, se je s prsti dotikal kake tri inče debelega lesenega zapaha. Osupnilo je Tarzana to, da je bil zapah vseeno predaleč, da bi ga mogel prijeti.
DENARNE POŠILJATVE
v Jugoslavijo, Italijo in v vse druge države v Evropi ali kjerkoli pošiljamo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. Denar dobijo prejemniki direktno na dom po pošti brez vsakega odbitka. Ker se cene pogosto menjajo, računamo po cenah onega dneva, ko prejmemo denar.
Dinarji:
Za $ 2.75.......... 100	Din
Za $ 5.35.......... 200	Din
Za $ 7.50......... 300	Din
Za $12.00.......... 500	Din
Za $23.85..........1000	Din
Za $47.50..........2000	Din
Za izplačila v dolarjih:
Za $ 5.00 pošljite $ 5.75 Za $10.00 pošljite $10.85 Za $15.00 pošljite $16.0(1 Za $25.00 pošljite $26.10 Za $40.00 pošljite $41.25 Za $50.00 pošljite $51.5C
Lire:
Za $9.25......„100 lir; za $44.00........500 lir in za
$87.25........1000 lir
Vsa pisma in pošiljate naslovite na:
John Jerich
(V pisarni Anierikanskega Slovenca) 1849 W. CERMAK RD., CHICAGO, ILL.
Torek, 22. januarja 1935
»AMERIKANSKI SLbVENEČ"
20 21 22
23
24
25
26
TEDENSKI KOLEDAR
Nedelja — Sv. Fabijan in Sebastijan.
Ponedeljek — Sv. Neža.
Torek — Sv. Vincenc.
Sreda — Sv. Rajmund.
Četrtek — Sv. Timotej.
Petek — Mati Milosti.
Sobota — Sv. Polikarp.
Rev. J. C. Smoley:
TRETJA NEDELJA PO SV. TREH KRALJIH
Gospod Jezus govori danes o "sinovih kraljestva". Mišljeni so to v prvi vrsti Judje, izvoljeno ljudstvo, katerim je bil najprej oznanjen evangelij. Za njimi spadajo med otroke božje kristjani-katoliki, katerim je dal Bog milost prave vere in u-panje na kraljestvo izvoljenih. Tičejo se pa besede današnjega evangelija tudi nas. Važne in grozne so besede: "Sinovi kraljestva pa bodo vrženi ven.' Seveda velja to le o kristjanih, ki so pozabili, zanemarili svoj poklic, med tem ko je onim, ki so zvesto spolnovali svoje dolžnosti, obljubljena večna blaženost.
Uvažujmo, kaj čaka kristjana v večnosti.
1. Dobrega kristjana čakajo nebesa. To je največje plačilo. Našel bo tu svojo največjo srečo : blaženi mir. Kaj pomenja pokoj ,kaj pomenja mir, vemo vsi, vedo posebno oni, ki so preživeli svetovno vojno. Nebesa so dom pravega miru. Tu biva Bog, kralj miru, od katerega prihaja mir v neizmerni meri. Našel bo kristjan v nebesih večno veselje. "Nobeno oko ni videlo, nobeno oko ni slišalo, nobeno čioveB^ srce ni občutilo, kar je Bo« pripravil tem, ki ga ljubijo." (1. Kor. 2, 9.) In ta mir, ta radost bo trajala vse veke. Mir ne bo nikoli minil, dasi bodo minili vsi časi. In večna radost! Večno življenje! (Rim. 6, 23.) Večna slava! (Rim. 6, 23.) Večna dedščina! (II. Kor. 44, 17.) To, kristjan, je tvoje plačilo, če si ohraniš svojo vero, če ostaneš stanoviten v ljubezni. To je tvoje pla-
čilo, če iščeš stvari, ki so zgoraj. (Kolos. 3, 1), če se izogibaš pogubljivemir poželjenju, ki je na svetu. (2. Pet. 1, 4.) To je tvoje plačilo, če doprina-šaš žrtve in potrpežljivo prenašaš svoje križe. To je tvoje plačilo, če vestno izpolnjuješ dolžnosti svojega stanu. Tvoje plačilo — neskončno plačilo.
2. Hudobnega kristjana čaka večno pogubljenje. Je to največja, najhujša kazen. Našel bo svojo največjo nesrečo. sam nemir; znotranji nemir, to je slaba vest. Tesnoba duha (Madr. 5, 3). Črv, ki nikoli ne umrje (Mat. 9, 47). Ne čuti tam v večnosti drugega kot bolečine. Vse bolečine bodo padle na njega (Job 20, 22). Ogenj, ki nikoli ne ugasne (Mat. 9, 47). Jok in škripanje z zobmi. Čaka ga tam nemir, čakajo ga muke — na veke. V to večno temo ne bo prisijal noben sončni žarek; ta rana bo žgala brez prenehanja na veke. In to, človek, bo tvoja kazen, če si in ostaneš nezvest svojemu Bogu. "Seješ li v telu" (Gal. 6, 8), in "če hočeš ostati prijatelj tega sveta" (Jak. 4, 4). To bo tvoja kazen, če ostaneš v svojih grehih, grešnih razvadah in strasteh. To je tvoja kazen, če o-staneš v svoji trdovratnosti, za. krknjenosti do konca. In ta tvoja kazen — bo večna.
Vse to, kar je bilo tu rečeno, temelji na veri, je nauk naše svete vere. Od vas je odvisno, kaj si bote izbrali-: plačilo ali kazen. Izberite si plačilo! Potem pa m6rate živeti, pa tudi umreti kot kristjani — katoličani.
RAZNE NOVICE IZ NEODREŠENE DOMOVINE
Nova žrtve fašističnega nasilja
Mirna gorska vasica Vojsko nad Idrijo je bila za božične praznike pozorišče groznega političnega umora. Prišla je od tam nenadna vest, da so na dan božiča, ki je praznik miru in sprave, finančni stražniki brez vsakega povoda in na prav zverinski način pognali svinec v glavo 17 letnemu Sreč-ku Likarju, gojencu petega razreda škofijske gimnazije v Gorici, ki je prišel za praznike domov na počitnice. O tragičnem dogodku, ki je vznemiril celo okolico, smo prejeli tole podrobno poročilo:
Kdor je bil kdaj na Vojskem. ki leži nad 1000 m visoko v bližini Idrije in kamor so tako radi zahajali prijatelji prirode iz bližnjih in tudi bolj oddaljenih krajev bi danes te prijazne vasice ne spoznal več. V kraju, kjer je vladal prej patriarhalni mir naših ljubkih gorskih vasic, ki ga je le tu pa tam zmotila naša lepa pesem, sta zavladala naenkrat strah in groza.
V vasici, ki šteje komaj 92 raztresenih hiš, ima že od 1. 1918. dalje sedež močna orož-niška postaja, ki šteje stalno osem mož. Kakor da bi ta oborožena sila ne zadostovala, se je v vasi nastanila pred dvemi leti fašistična milica z devetimi miličniki. V zadnjem času
pa so namestili na Vojskem še močno patruljo finančne straže, dasi je Vojsko daleč od meje in visoko v hribih. Tako je ta hribovska vas postala v kratkem prava trdnjava... Povsod so izgrebli rove, kaverne zgradili vojaške ceste in druge naprave. Skoro nikjer se ne smeš več ustaviti, kajti sicer ti pretita kazen in — zapor.
Edina gostilna v tej gorski vasici je bila stara Likarjeva gostilna, ki jo je po moževi smrti I. 1926 vodila vdova Štefanija. Vdovi je danes 40 let. Po moževi smrti se je drugič poročila z nekim Kacinom, ki je pred dvemi leti tragično preminul pod vinskimi sodi na poti iz Gorice. Iz prvega zakona je imela Likarjeva 4 otroke: se-daj 23 letno Valerijo. 20 letno Zofijo. 19 letno Julko in 17 letnega Srečka; iz drugega pa malo Marijo, ki je sedaj v tretjem letu.
Pri njih je med drugimi, vedno prenočeval neki Srečko Bajt iz Idrije, kadar se je po svojih poslih mudil na Vojskem. Ko so lani spomladi pričele varnostne oblasti preganjati Bajta, so tudi Likarjevim pre]>ovedale da bi mu dali še nadalje prenočišče v njih hiši. Pred kakimi šestimi meseci je bil Srečko Bajt konfiniran in odgnan na Ponzo. Likerjeva je imela od tedaj neprestano sit-
nosti z oblastmi. Lani 4. nov. se je pripeljal na Vojsko policijski komisar z mnogimi policijskimi agenti. Dvanajst orožnikov je obkolilo Likarjevo hišo, iz katere in v katero ni smel tedaj.nihče. V hiši pa je policijski komisar izvršil preiskavo ki je trajala do pozne večerne ure. ŠJtefanijo Likarjevo so policijski agentje odvedli s seboj v Idrijo, da jo zaslišijo. Njene hčere so šele naslednjega dne zvedele v Idriji, da so mater odpeljali v Gorico. Hitele so v Gorico, a z materjo niso smele govoriti. Čez teden dni so zvedele, da so mater konfinirali na otoke, in sicer za dobo petih let.
Gostilniške iprostore eo zapečatili in so smeli otroci prebivati odslej le v treh sobah lastne hiše. Dejansko so bili vsi pod strogim policijskim nadzorstvom. Hčerke niso smele zvečer iz hiše, ki je bila stalno zastražena.
Za praznike se je pripeljal domov, kjer je bilo vse v žalosti in joku, 17 letni sin, ki obiskuje peti razred škofijske gimnazije v Gorici. Tudi on je imel zadnje čase sitnosti s svojimi predstojniki, ki so ga po nalogu proslulega sedanjega goriškega nadškofa Margottija s silo hoteli obleči v črno fašistično srajco.
27. dec. zvečer se je odigrala strašna tragedija, ki je zahtevala življenje mladega nadarjenega dijaka. Ko je mladi Srečko Likar stal na pragu svoje hiše, je padel zadet od fašističnega svinca. Dva finančna stražnika, ki sta stala pred hišo, sta brutalno končala življenje mladeniča, ki se je zgrudil smrtno zadet na tla.
O groznem zločinu ni bilo seveda nikjer porodila, ker je fašističnemu časopisju objava sleherne vesti o dogodku prepovedana. Iz strahu pred puško molči celo domača vas..
..—-T 1
Iz Materije v Istri prihaja druga, nič manj strdšna vest: .
Pred tednom se je dogodila v naši mirni vasi krvava tragedija, ki je globoko odjeknila po celem našem okraju. Ljudje so zbegani in preplašeni in skoro brez besede iz strahu pred novimi grozodejstvi. Prosluli Josip Babuder iz Materije št. 12, ki opravlja že več let službo občinskega sluge in priga-njača črnosrajčnikov, je hladnokrvno izpalil na svojega so-vaščana Franca Fabjančiča, starega 32 let, družinskega očeta štirih otrok, 3 strele iz revolverja in ga na mestu u-smrtil. Morilec Babuder ni mogel že dolgo prenašati, da je pokojni Fabjančič vzgajal svoje otroke v materinskem jeziku in odkrito in povsod grajal odpadništvo in izdajstvo na splošno, a Babudrovo še prav posebej.
Babuder se mirno sprehaja še nadalje po naši vasi in pričakujemo zaman, da ga doleti roka pravice. Sodnija je sicer,, tako vsaj pravijo, uvedla preiskavo, vendar je morilec š< vedno na svobodi in se, z urno rom pokojnega Fabjančiča celo baha!


Dve smrtni nesreči
Stare, zarjavele granate, ki jih je še vedno vse polno na nekdanjih bojiščih na , Goriškem zahtevajo vedno znova svoje žrtve. Na-stotine ljudi in zlasti otrok je že podleglo poškodbam, ki so jih dobili zaradi njih nenadnih eksplozij. Oblasti so si z raznimi oklici in opozorili sicer prizadevale, da bi vsaj omejile to zlo, toda zaman, saj je staro razstrelivo posebno v zadnjih letih postalo vsaj neznaten vir dohodkov najrevnejših kmetskih slojev. Poslednji taki dve nesreči sta se pripetili prav o božiču. V Grgaru je na božični dan umrl 13 letni Anton Humar, ki ga je vsega razmesarila granata, (Dalje na 4. strani.)

KAMPANJA
ob desetletnici katoliškega dnevnika
' AMERIK ANSKI SLOVENEC'
za njegov povzdig in obstanek
Tra j a od 15. j anuarj a do 15. aprila '35
Bogate nagrade za agitatorje. - Prečitajte pazno ta oglas in idite takoj na delo!
Izredne nagrade v denarju
-V %r
V ^
Q
Vsem onim, ki bodo pridobili nove naročnike, dovoljujemo za iste še posebne denarne nagrade, kakor sledi:
izredne nagrade bo deležen v tej kampanji oni agitator (ica), ki bo pridobil (a) tekom te kampanje najvišje število novih naročnikov pod pogojem:
a)	da pridobi ne manj, kakor 250 celoletnih ali 500 polletnih novih naročnikov;
b)	za nižje število novih naročnikov je upravičen, kakor določajo nižje določene nagrade.
$200.00
izredne nagrade bo deležen v tej kampanji oni agitator (ica). ki bo pridobil (a) tekom te kampanje drugo najvišje število novih naročnikov, pod pogojem:
a)	da pridobi ne manj, kakor 150 celoletnih ali 300 polletnih novih naročnikov;
b)	za nižje število novih naročnikov je upravičen, kakor določajo nižje določene nagrade.
$50.00
izredne nagrade bo deležen v tej kampanji oni agitator (ica), ki bo pridobil (a) tekom te kampanje tretje najvišje število novih naročnikov, pod pogojem:
a)	da pridobi ne manj, kakor 100 celoletnih ali 200 polletnih novih naročnikov;
b)	za nižje število novih naročnikov je upravičen, kakor določajo nižje določene nagrade.
$25.00
izredne nagrade bo deležen v tej kampanji oni agitator (ica), ki bo pridobil (a) tekom te kampanje četrto najvišje število novih naročnikov, pod pogojem:
a)	da pridobi ne manj, kakor 50 celoletnih ali 100 polletnih novih naročnikov;
b)	za nižje število novih naročnikov je upravičen, kakor določajo nižje določene nagrade.
izredne nagrade bo deležen v tej kampanji oni agitator (ica), ki bo pridobil (a) tekom te kampanje peto najvišje število novih naročnikov, pod pogojem:
a)	da pridobi ne manj, kakor 25 celoletnih ali 50 polletnih novih naročnikov;
b)	za nižje število novih naročnikov je upravičen, kakor dolo-
čajo nižje določene nagrade.
$5.00
izredne nagrade bo deležen v (tej kampanji oni agitator (ica), ki bo pridobil (a) tekom te kampanje najvišje število novih naročnikov, pod pogojem:
a) da pridobi ne mani. kakor 15 celoletnih ali 30 polletnih novih
naročnikov;
b za nižje število novih naročnikov kakor 15 celoletnih ali 30 polletnih se nagrada v denarju ne daje, marveč so taki agitatorji deležni le nagrad določenih v blagu.
POGOJI:
Pogoji, na podlagi katerih so agitatorji upravičeni do omenjenih razpisanih nagrad v denarju in blagu so:
1.	Pridobiti je treba predpisano število novih naročnikov ter za iste poslati Upravi Amerikanskega Slovenca polno svoto za take naročnine, to je za Združene države $5.00 letno in $2.50 polletno; za Chicago in Kanado in inozemstvo $6.00 letno in $3.00 polletno.
2.	Dokler ni naročnina za pridobljene nove naročnike v polni svoti plačana Upravi, ni nihče deležen ne upravičen do razpisanih nagrad.
3.	Vse nagrade denarne ali v blagu se razdelijo med upravičene agitatorje po zaključku kampanje in ne prej.
preCitajte pazno
tudi oglas o
kontestnih volitvah!
Posebne nagrade za nove naročnike
ZA 250 CELOLETNIH ALI 500 FOLLETNIH NOVIH NAROČNIKOV — kdor pridobi to število novih naročnikov tekom te kampanje, dobi povrhu denarne nagrade še prosto vožnjo iz New Yorka do Ljubljane in nazai iz Ljubljane do New Yerka. Na vlaku od pristanišča do Ljubljane v drugem razredu, vožnja na parniku v tretjem razredu. Kdor bi pa vožnje v stari kraj ne hotel, se mu v takem slučaju izplača gotovina, toliko, kolikor taka vožnja stane. Vožnjo do New Yorka in po Ameriki plača vsak sam.
ZA 150 CELOLETNIH ALI 300 POLLETNIH NOVIH NAROČNIKOV — kdor pridobi to število novih naročnikov, dobi povrhu denarne nagrade še prosto vožnjo iz New Yorka do Ljubljane. Vožnja v tretjem razredu na parniku in vlaku. Samo v en kraj iz New Yorka do Ljubljane. Kdor bi vožnje v stari kraj ne hotel, se mu izplača toliko v gotovini, kolikor taka vožnja stane. Vožnjo do New Yorka in po Ameriki plača vsak sam.
ZA 100 CELOLETNIH ALI 200 POLLETNIH NOVIH NAROČNIKOV — kdor pridobi to število novih naročnikov, dobi po vrhu denarne nagrade še prosto vožnjo iz New Yorka do Havre ali Bremena, samo na parniku in to v tretjem razredu. Vožnjo po suhem po Ameriki in v Evropi plača vsak sam. Kdor bi pa take vožnje' ne hotel, se mu izplača v gotovini toliko, kolikor bi taka vožnja samo na parniku stala.
ZA 50 CELOLETNIH ali 100 POLLETNIH NOVIH NAROČNIKOV— kdor jih pridobi, dobi fini vojaški daljnogled za velike daljave, (št. 9.) vreden do $70. Ali pa krasen RCA Radio (št. 9.) vreden do $70. Eno izmed obeh je na razpolago, za omenjeno število novih naročnikov.
ZA-25 C£LOU LETNIH NOVI!
kdor jih pridobi, do_. ________ ________
kolo, (št. 8.) vreden do $37. Ali kras "Majestic" šivalni stroj, (št. 8.) vrede do $40. Eno izmed obeh je na razpolago.
ZA 15 CELOLETNIH ali 30 POLLETNIH NOVIH NAROČNIKOV— kdor jih pridobi, dobi krasno 14-karat zlato uro iz belega zlata, (št. 7.) vredno do $27.50; ako dobi ženska ali dekle to nagrado, dobi žensko zapestno uro iste kvalitete in vrednosti.
ZA 10 CELOLETNIH ali 20 POLLETNIH NOVIH NAROČNIKOV— kdor jih pridobi, dobi krasni "Rogers" srebrni namizni "set" sestoječ s 26 komadov, vilic, žlic in nožev, (št. 6.) — Ali krasen Radio male oblike za na mizo (št. 6.). Eno izmed obeh je na razpolago.
ZA 5 CELOLETNIH ali 10 POLLETNIH NOVIH NAROČNIKOV—
kdor jih pridobi, dobi krasen daljnogled manjše oblike (št. 5.), ali fino nalivno" pero vred z lepim svinčnikom (št. 5.) — eno izmed obeh je na razpolago.
ZA 3 CELOLETNE ali 6 POLLETNIH NOVIH NAROČNIKOV — kdor jih pridobi, dobi fino električno blazinico boljše vrste, z posebnim "switchem". (št. 4.), da se gorkota regulira na 3 različne večje ali manjše gorkote. Te blazinice se rabijo zlasti za gretje bolnikov, revmatikov, itd. Zelo praktično. — Ali krasno sliko za na steno "Zadnja večerja"; "Sv. Družina"; "Jezus Dobri Pastir", (št. 4.) v velikosti 30 inčev dolga in 14 inčev visoka. — Eno izmed obeh je na razpolago.
(I1
ZA 2 CELOLETNA ali 4 POLLETNE NOVE NAROČNIKE — kdor jih pridobi, dobi lep poniklan namizni sestav vilic, žlic in nožev, (št. 3.) — Ali lepo zlato verižico za k uri (št. 3.) — Eno izmed obeh je na razpolago.
ZA 1. CELOLETNEGA ali 2 POLLETNA NOVA NAROČNIKA — kdor jih pridobi, dobi, zelo praktičen brivski sestav, to je stroj za striženje las, škarje, glavnik in aparat za britje, (št. 2.)— Ali lep pozlačen rožnivenec, ali molitve-nik, vreden $1.50. Eno izmed teh treh predmetov je na razpolago.
ZA 1. POLLETNEGA NOVEGA NAROČNIKA — kdor ga pridobi, dobi praktičen aparat za striženje las (št. 1.): ali lep rožnivenec vreden 75c., ali pripraven žepni nož. Eno izmed treh je na razpolago.
Stran i
"amerikanski slovenec"
Torek, 22. Januarja 19.°,5
POD KRIVO JELKO
Povest iz časov rokovnjačev na Kranjskem.
Spisal f PETER BOHINJEC.
tiwrniMiauiiuiwiiniiiiiiiiniimiMiiiiiinnHiiEiiiinHUM
Odemsovi gostje so bili nepripravljeni. Nekaj jih je spalo v hlevu, nekaj na podu, nekaj v svislih. Tudi v hiši so ležali po klopeh in za pečjo, samo dva sta sedela za mizo in dremala pri brleči leščerbi. Krč-mar je spal v kamrici.
Ko so kmetje že popolnoma obkolili hišo, se Kovar in Golobar, ki sta čula, predramita in pogledata skozi okno. "Izdani smo, Golobar! Pokliči Grogo za pečjo, jaz pokličem Odemsa," reče Kovar svojemu tovarišu.
Mali Groga je molil svoje pete izza peči. Brž se zravna in ko stopi na tla, je že hišni gospodar pomolil svojo glavo iz kamre.
"Odems, pojdi k oknu in govori. Ti si gospodar. Golobar, pojdi poklicat tovariše v hlev in na pod, Kovar, ti pa poglej, kdo je in koliko jih je?"
Odems pomoli svojo zaspano glavo sko-iz okno in izpregovori: "Kdo pa moti moj ponočni mir?" "Mi smo pošteni ljudje in hočemo, da nam odpreš hišo?" odgovori župan.
"Popotnikom se odpira hiša ponoči, domačim pa ne. Vi ste iz kamniškega okraja, saj vas poznam. Jaz pa spadam pod kranjski okraj in mi nimate tukaj ničesar opraviti," odvrne odločno hišni gospodar.
"Nas to nič ne briga, pod katero graščino spadaš. Mi smo izpod Mekinjske graščine, to je res, ali to moraš povedati najprvo svojim gostom, ki hodijo ropat in morit v naš okraj," pristavi Jurjevec.
"Odems, jaz ti rečem samo toliko, da se udaj, drugače bo slaba za-te!"
V	tem završi in zaropoče nekaj za hišo. Dva rokovnjača sta hotela prodreti kor-don in uiti. Poderejo ju na tla in zvežejo, Vampek da znamenje za napad. Jurjev-čev fant udari z železnim kolom v hišna vrata, da so se sama odprla. Boj se začne.
Rokovnjači streljajo skozi okna, ali napadalci so že vsi pri vratih, v veži in hiši. Tudi na dvorišču se je vnel boj. Ali velika množina oboroženih kmetov je bila zmagovalka. Povezali so vse rokovnjače, le nekaj jih je ušlo. Poveljnika Malega Grogo je pobil mladi Jurjevec s kolom na tla, v tem pa je tudi župan Vampek dobil na roki malo rano, ki mu jo je prizadel Groga z nožem.
Gospod Kajetan je takoj krenil z Jur-jevcem, kakor hitro je spoznal, da bo Vampek kos položaju. Ko so kmetje vezali rokovnjače, je že stopal urnih nog z Jurjevcem proti Komendi.
A tudi župan Vampek z mladim Jurjevcem je kmalu prikorakal za njima. Dal je napreči in se je odpeljal v Mekinje po komisijo.
V	tem pa se je nabralo vse polno gle-davcev okrog Odemsove gostilne. Na vpitje in strele so se Brničani vzbudili in prihiteli trumoma, češ, kaj se godi pri sosedu. Kakor hitro so spoznali položaj, so se pridružili Komenčanom in na rokovnjače so padale palice, so letele zle besede in z veseljem so pripeljali dva voza, da nalože nanje povezane plašarje. Tudi gospod Matevž je gledal raz okno na ljudi in se veselil, da se je napad tako posrečil. Skrb je imel za gospoda Kajetana, še bolj pa za Odemsovega pastirja. Slutil ni, da je fant dal svoje življenje za današnji zmagovalni dan.
Ljudje so se zbirali v vedno večjih gručah in dajali duška svojemu veselju. Ta je poznal Kovarja, ki mu je življenje grenil, in zdaj ga vidi zvezanega pred sabo. Kako bi se premagal, da ne bi udaril enkrat s palico po njem. Ona ženska je spoznala Mokarjevega, ki ji je ukradel srebrni pas, in ga je s sveto jezo praskala po obrazu, kričeč: "Rabelj, ali boš zdaj pasove kradel?" Padarjev Jur je moral čutiti bridke o-čitke in udarce. Malega Groga so bili od kraja, saj so ga skoro vsi poznali, da ga mu ni para v tatvini in ropu. Tepli so jih tako, da so bili vsi črni in še preden so jih pripeljali do Komende, ni bilo zdrave kože
na njih toliko, da bi desetico položil nanjo. Le vozniki so jih toliko branili, da jih razkačeni ljudje niso pobili do mrtvega.
Krčmar Odems tudi ni odšel zdravih reber. Mencal s Klanca mu je s sekačem odsekal palec na roki v večni spomin, kdaj je branil rokovnjače proti poštenim ljudem. Dalo mu je mnogo posla, da se je ubranil in da ga niso povezali in odpeljali z rokomavhi. Slišal je dovolj bridkih in resničnih besedi in vse je tako pokazalo, da njegova krčma odslej ne bo več odprta niti nepoštenim, niti poštenim ljudem. Delil je usodo rokovnjačev.
Okrog poldneva privozijo vozniki v Komendo. Veliko veselje je zavladalo po vasi, ko zagledajo žene zdrave može in sinove, sveta jeza pa je obšla mladino in starino, ko zagledajo na vozeh obraze, ki so jim bili tolikanj neljubi in ki so jim napravili že toliko zla. Roka je suvala, palica je tepla, jezik je preklinjal; ujetniki pa so zdihovali, se zvijali bolečin in prisegali maščevanje.
Župnik Dolicelj je svaril množico: "Nikar ne tepite tako. Ne bo dobro za vas."
Ali kdo se je menil za njegovo besedo. Primoža Nemingerja, starega rokovnjača, so dejali na stol in tepli tako dolgo, da je umrl. Tam v ozadju je stal 90 letni stari Anžonovec s Klanca, zavit v rjav kožuh, in le dvigal kol nad ujetnikom, ker ni mogel udariti s svojo močjo.
V tem se je pripeljala komisija iz Mekinj. Okrajni komisar Fr. Detela stopi pred množico in reče: "Nikar ne delajte sami sodbe!" Ali takoj pristopi stari Jurjevec in pravi komisarju:
"Nikar ne branite, gospod komisar! Ne bo dobro."
Komisar ga pogleda od vrha do tal, se ozre na svojega praktikanta, ki baš govori z županom Vampekom.
"Gospod komisar, pošljite po nadžupa-na!" svetuje praktikant.
Takoj hiti sodni sluga Geiger v Kapljo vas do nadžupana Robleka.
Ta je bil junaški in izobražen mož. Študiral je že sedmo šolo. Ker je nekoč naslikal na tablo svojega profesorja, so ga izključili iz šole.
"Gospod komisar, kaj je vaša želja?" popraša prišedši nadžupan.
"Ukažite ljudem, naj ranjence nalože na graščinske pode," odvrne komisar Detela. —
Nadžupan stopi do pričujočega grašča-ka in ga popraša:
"Gospod Škarja, ali dovolite, da izloži-mo ranjence na vaše pode?"
"Pač, ako je to volja gospoda komisarja," odgovori graščak.
"Pošljite po zdravnika, da preišče in obveže rane ujetnikom," naroča komisar.
Sluga Geiger gre po zdravnika, doktorja Zupana. A ta se brani in izgovarja, da ne more iti.
Tisti čas, ko so ranjenci ležali na podeh, se jim ni dobro godilo. Tudi tukaj so o-kušali udarce razjarjenega ljudstva. Ko je Mali Groga stokal na dolgem stolu in so palice padale po njegovih kosteh, je zakli-cal na glas:
"Tukaj nas mesarite do smrti. Zato pa ne maramo, da bi te mesnice še stale nadalje in zato danes leto ne bo več teh podov. Bomo že še mi poskrbeli."
Ranjence nalože na vozove, da jih peljejo zopet dalje proti Mekinjam."
Komisar Detela se odpelje s svojim praktikantom naprej, da poskrbi za vojaško asistenco. Okrajni glavar mu je dal na razpolago 7. kompanijo ljubljanskega polka.
Ljudje pa so spremljevali tudi nadalje ujete rokovnjače, jih tepli in zasramovali. Gospoda Kajetana ni bilo več blizu in je pri oknu opazoval razjarjeno ljudstvo. Gospod beneficijat je nagovarjal ranjence za spoved, ali jo je skoro od ljudi iz-kupil.
(Dalje)
iz neodrešene domo- Ica nov. lanskega leta nad 534.000
vine
XNadl.jevan.je s 3. strani.)
katero je našel v bližnjem gozdu, pa mu je malone v rokah eksplodirala. Na Cerovcu pri Plaveh pa so našli karabinjerji truplo 14 letnega Stanislava Pi-čulina, doma iz Karbonarjev pri Trnovem, ki je pravtako postal žrtev eksplozije stare granate.
Grožnja
Strog opomin z najstrožjim policijskim nadzorstvom je te dni izrekla tržaška kvestura proti župniku Križmanu Naza-riju iz Kontovela pri Trstu. La-teranski sporazum se, kakor vse kaže, pridno izvaja, predvsem, v naših krajih... Število naših župnikov, ki so jih zadeli strogi ukrepi političnih oblasti, je že zelo naraslo in bati se je, da v kratkem ne bo več slovenskega duhovnika, ki bi ne bil imel opravka s policijo.
-o-
Nove konfinacije
Pred dnevi sta bila za več let konfinirana lesni trgovec Josip Manfreda od Sv. Lucije in Josip Kovačič, trgovec iz Idrije ob Bači. Trdi se, da tiči vzrok obeh konfinacij v nekem sporu z italijanskimi železničarji ki so oba konfiniranca prijavili oblastem z namenom, da se ju znebijo, ker bi jim sicer utegnila zelo škodovati.
funtov raznega sadja, večji del domačega, (jabolk,) uvoženega s Štajerskega. Le za malenkost je bilo pri tem južnega sadja, limon, rožičev in pomaranč.
——o-— t
Tudi taki so...
V Mariboru je neki človek najel sobo in se gospodarju predstavil za tekstilnega mojstra ter dejal, da dela samo ponoči. Res se je prvo noč podal na "delo", ker je ukradel lastniku stanovanja 4 tisočake ter s plenom izginil.
-o-
Petletnica
Nekoliko pred božičem so v Hrastniku obhajali petletnico tamošnje zasilne cerkvice. Rudarsko naselje Hrastnik šteje do 4000 duš in so pred šestimi leti pričeli nabirati milodare za novo cerkev in pred petimi leti postavili le zasilno kapelico, kjer se vrši služba božja. Do sedaj imajo nabranega denarja že 400 tisočakov in upajo, da bodo že to leto pričeli z gradnjo nove cerkve.
Aretacije
V Volčah pri Tolminu so karabinjerji že pred petimi tedni aretirali več naših mladeničev in mož, med njimi tudi mesarja Bukovca, Valentinčiča i. dr. Vzrok tako številnih aretacij je neznan, aretirance pa še nadalje drže v zaporih, ne da bi domači vedeli, zakaj prav za prav gre. .

OIMJU
SLA VIJE
Sneg
Iz Bohinja poročajo, da je bohinjske vrhove pobelil sneg. Na Planini na Kraju ga je zapadlo nad 3 čevlje na debelo.
Aretiranci
V Pobrežju pri Ptuju je po 9 dnevnih strašnih mukah umrla 37 letna posestnica Marija Ga-brovec. Sodna oblast je odredila obdukcijo trupla, orožniki so pa aretirali tri osebe, ki so na sumu, da so povzročile smrt mlade žene.
Krka poplavlja
Iz Novega mesta poročajo z dnem 20. dec. da je Krka v zadnjih dneh vsled preobilnega dežja sumljivo narastla in je poplavila že vse nižje ležeče vrtove in travnike. Škode se za enkrat še ni bati.
Krast so šli
V Mlaki pri Kočevski reki so se zmenili trije fantje pod vodstvom Nikole Knosplerja, ki je strah vse okolice, da pojdejo krast čebele, k posestniku Lovšinu. Vzeli so res dva panja iz čebelnjaka, ju razbili in čebele pomorili. Orožniki so dva že prijeli.
v Halozah je gorelo
Škoda, katero je napravil požar na gospodarskem poslopju zakoncev Žiga in Zlate Primožič nad Sv. Barbaro v Halozah, je cenjena nal50.000 Din. Da bi požar pogasili ni bilo misliti, čeprav se je zbralo veliko gasilcev. Pred vsem, ko so videli da ne morejo ognja pogasiti,so obrnili pozornost na v bližini stoječa poslopja, kot šolo, pošto in cerkev, ker je bila nevarnost, da se od silnega ognja in vročine vnamejo. K sreči se niso.
-o-
Prodana graščina Iz Ribnice poročajo, da se prodaja ribniška graščina, ki je stoletja gospodovala nad ribniško dolino. V stoletjih je noben turški napad ni zmagal, ker so jo vsako leto sproti popravljali okoliški tlačani. Ta graščina je ena najstarejših v deželi, ki se ponaša skoro s tisočletno zgodovino. Iz gospodarskih vidikov je prišlo sedaj do prodaje in marsikateri delavec, ki je večkrat tam dobil zaslužek ga sedaj ne bo dobil. Govori se, da se v graščini naseli vojaštvo.
PISANO POLJE
j. M. Trunk
Amerikanci za — komunizem
To pa ne bo "štimalo", porečeš. Saj smo hudo zoper komunizem, in smo največja kapitalistična država, in kapitalizem in komunizem sta kakor ogenj in voda. Hm ? Sam W. Green, predsednik amerikan-ske delavske federacije, je izjavil, da Amerika nekako — oficijelno podpira komunizem. On utegne vedeti, kaj govori. Morda je imel Mr. Green bolj politično ali ekonomsko stran pred očmi. To pride in gre. Jaz smatram za bolj važno — idejno stran, ker ideja prekvasuje in preobrača na obe strani, na dobro, ako je ideja pravilna, in na kvarao, ako je ideja zgrešena. Tudi komunisti sami poudarjajo svojo idejo, in strastno napadajo njih nasprotno idejo, borijo se za ma terialistično, ateistično idejo, in strastno napadajo krščansko naziranje, idealno idejo.
Tu je pes pokopan pri — "Amerika za komunizem Materializma in golega ateizma imamo cele koše prav na najvišjih mestih, uradnega ateizma, ker dobro plačujemo tiste, ki posebno med mladino širijo nag ateizem tam na vseučiliščih. Tu je point — ameri-!:anskega komunizma, in zelo nevarnega komunizma, ker je komunizem v ideji. Pa, bogne-daj, da bi bili mi res kaki komunisti. Kadar namreč pravi komunisti malo zaropotajo, in kažejo na amerikanske žaklje, hardinohamol, tedaj prihajamo nad te grde komuniste s strojnimi puškami in jim sku-
šamo s policijskimi krepeljci komunizem izbiti iz komunističnih glav. Tiste pa, profesorje na visokih šolah, plačujemo kraljevsko, ko širijo najnevarnejšo vrsto komunizma
—	ateizem. Seve, navadno taki nevarni, ker idejni komunisti ali ateisti hudo znajo zagovarjati — Žakelj, in ta kapita-istični žakelj brez dna pokrije vse, prav vse, tudi najbolj nagi — ateizem, in pogostoma znajo taki žakljarski ateisti celo oči zavijati in halelujo peti.
Hic Rhodus, hic salta — tu je pes pokopan, in dokler Mr. Green ne bo opozoril na ta — idejni komunizem, bo njegov glas pač glas vpijočega v puščavi.
*	T
Kri v Rusiji
Padel je v krvi neki Kiroff, pobočnik Stalinov, kar mora tudi takega mogotca hudo pogreti. Zdaj teče kri dalje, nad sto glav je že padlo. Vsak političen umor je in ostane zločin. Komunistična gospoda je hudo razdražena, da je padla ena izmed njih glav. Pardon, gospodje v Moskvi. Kaj pa vaš
—	Lenin? Ali ni on naravnost proglasil politični umor, umor političnega nasprotnika, za načelo? Kdor seje veter, zanje vihar. Ne pritožujte se, utegnete še marsikaj dočakati, ker zdravih in pravih naziranj se svet hudo brani, vrlo dovzeten pa je svet za slabe nauke, in Lenin je nekako zaukazoval političen umor. Še bo krvi.
Širite amer. slovenca*
Promocije
Za doktorje prava so bili pred božičem promovirani na ljubljanski univerzi Brecelj Marjan iz Gorice, Franc Kovič iz Lj.irbljane, in Branko Pre mru iz Gorice.
Nesreča ali kaj?
Nezavestnega so pripeljali v ljubljansko bolnico 51 letnega kočarja Ivana Trčka iz Vrz-denca pri Horjulu. Našli so ga v hiši na tleh nezavestnega z hudimi poškodbami na glavi in na levi nogi. Nobenemu ni znano, kako bi Trček prišel do teh poškodb.
Širite amer. slovenca i
v cerkve vlamljajo
V podružnično cerkeV pri De vici Mariji v Brezju so v soboto 22. dec. ponoči vlomili neznani rokovnjači. V zakristiji so izpraznili nabiralnik, v katerem je bilo par sto dinarjev. V taberna kelj niso vlomili in tudi vse dru go pustili nedotaknjeno. Očivi dno so potrebovali samo denarja.
Teloh cvete
Ivo Pintarič, iz Gorenje vasi nad Škofjo Loko je nekaj dni pred božičem, pod Blegošem nabral lepe šopke cvetočega teloha in trobentic.
Sadje v Ljubljani
Statistični urad poroča, da so v Ljubljani porabili samo mese-
Kdo si še upa tako?
Nenavaden slučaj so doživeli zdravniki v Banja Luki. Na sveti večer popoldne se je namreč zglasil v ambulanci kmet Radivoje Popovič iz Ivanjce, odkoder je prišel peš, držeč pred seboj okrvavljeno posodo. Povedal je v ambulančni sobi, da mu je sosed že dopoldne v prepiru razparal trebuh z nožem, tako, da so mu ušla Čreva ven, nato je pobegnil, jaz sem pa pobral čreva in jih zmetal v to posodo in prišel sem, da mi vtaknete čreva nazaj in zaši-jete trebuh. ,Vsi začujdeni "so zdravniki res opazili čreva v posodi in mu jih tudi spravili nazaj ter rano zašili, pa je kmet izgubil le preveč krvi, kar ?a je umorilo.
-o-
Nesreča V ljubljansko bolnico je bil pripeljan po božiču 33 letni pekovski pomočnik j. Povhe iz Kočevja. Po nesreči je v Ko-čevlju padel v neki jarek in si zlomil nogo.
NAROČNIKOM MOHORJEVIH KNJIG V AMERIKI!
Podpisano zastopstvo za naročanje Mohorjevih knjig želi objaviti vsem ljubiteljem in naročnikom Mohorjevih knjig naslednje:
Doslej je bila naša navada, da je naša knjigarna vsako letoi naročila po par sto izvodov, ali kakor je že bilo, Mohorjevih knjig na svojo riziko, ter je iste po prejemu oglašale za prodajo rojakom po Ameriki. V nekaterih letih so se prodale vse, v nekaterih letih so nam pa tudi ostale na roki. Tako n.pr. leta 1932 jih je nam ostalo do 50 izvodov, dočim zadnje dve eti so se prodale. Red pri naročanju Mohorjevih knjig v starem kraju je, da se morajo Mohorjeve knjige naročati in plačati v naprej. Tako na pr. morajo biti vsa naročila vsako leto najkasneje do 5. MARCA V URADU MOHORJEVE DRUŽBE V CELJU.
Isti red si bo osvojila zanaprej tudi naša knjigarna kar se tiče naročanja Mohorjevih knjig. Sprejemala bo tozadevna naročila le za v naprej, to je za vsako prihodnje leto. Za razprodajo na lastno riziko kakor doslej, jih ne bomo naročali več. Sprejemamo pa naročila za Mohorjeve knjige v naprej, to je letos za letto 1936, ki bodo izšle letos v jeseni, in sicer naslednje knjige:
KOLEDAR ZA LETO 1936. VEČERNICE: Povest "Stiški Tlačan". ANTON MARTIN SLOMŠEK, II. del. ZGODOVINA SLOV. NARODA, 13. zvezek. "VATOMIKA", zadnji glavar Delevarov,
1.
2.
3.
4.
5.
povest.
resnična
Knjige stanejo $1.25
Torej vsi tisti, ki bi radi in želite dobiti prihodnje Mohorjeve knjige, ki bodo izšle v jeseni, naročite jih sedaj, ker v jeseni, kakor smo že omenili, jih ne bomo imeli za razprodajo. Naročite jih v naprej in knjige bote prejeli, ko izidejo, po pošti na svoj dom.
Še enkrat: Ne pozabite vsi tisti, ki te knjige redno vsako leto naročate, da letos jih naša knjigarna ne bo imela na razprodajo, in ako jih želite, naročite jih sedaj v naprej.
Mohorjeve knjige so najlepši književni dar za vsako slo-vensko hišo in družino. Kako smo jih bili vesr.li doma vsako leto! Kako smo jih prebirali! Katoliški Slovenci naročajmo te knjige in nobena slovenska družina tudi tu v Ameriki naj ne bo brez njih.
Naročila za Mohorjeve knjige mamo do:
za prihodnje leto spreje-
25. februarja 1935
Ker se na poznejša naročila ne( bo mogoče ozirati, prosimo se naročnike Mohorjevih knjig, da do ttega časa pošljejo svoja naročila. Naročila sprejema:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
zastopstvo Družbe sv. Mohorja
1849 W. Cermak Rd.	Chicago, 111.