i*® POLITIČEN LIST ZA SLOVENSKI NAROD. L,. Uredništvo je v Kopitarjevih ulicah štev. 2. (vbod čez tfverlitc nad tlakarno). X urednikom je mogoče govoriti le od 10.—13. ure dopoldne. Rokopisi ce ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona iter. 74. V Ljubljani, v petek, 11. novembra 1904. lsh«Ja vsak dan, iivsemšl nedelje in ptfftnlk«, ob polu 6. url popoldne. — Velja po pošti prejema«: aa celo l«to I« K, it polovico leta 13 K, xa četrt leta 6-50 K, sa 1 mesec 2K 20 h. Vupravništv« prejema«: sa celo leto 20 K, sa pol leta 10 K, sa četrt leta 6 K, sa 1 mesec 1 K 70 h. Sa pošiljanje v Ljubljani na dom je dostavnine 20 h. — Plačuje se vnaprej. 1 UpravniStvo je v Kopitarjevih ulicah itev. i. Vipre|ema naročnino, Inserate In reklamacij*. — | la ■ t r atl ae računalo enostopna petitvrala (dalilaa I T9 milimetrov) za enkrat 13 b, za dvakrat II b, aa Irlkral t « b, za več kot trikrat B b. ! V reklamnih noticah atane enosUpna f «rroond»rila [ m b. — Pri večkratnem ob|avl|en|a primeren ptpasl. i UprarulAkegn telefona iter. 188. A Govorili bomo prostodušno, neglede ali vam pridemo z „alarmom" v neljubem času. Jasna beseda, da bodete objavili v „Slo-vencu" resne naBiete o skupni akciji, nas še bolj ojunači. začnimo pri najhujši rani, pri sedanji kranjski konstelaciji. Vodja kat. narodne stranke je podil že nekako izjavo, da o spojitvi obeh strank se ne da Se govoriti. V kakih desetih let h pa bo itak kat. narodna stranka kot zmagovalka samoumevna vodnica. 'Zidi se nam, da hi ca ta način preveč po Aleksandrovo rešili vozel. Sicer pa priznamo, da je govoril g. dr. Susteršič realno-politično. Toda dosedanji boj nadaljevati z brezobzirno silo, to je malo predrzno. Kranjsko vprašanje nam že preseda preveč. Tudi se ne da skoro misliti, da bi se v desetih letih zatrla ali vsaj dala se absorbirati napredna stranka. Morda ne poglobi in razširi le prepad. »Slovenec" in »Slovenski Narod" bo-deta po desetih letih ravno takina. Ali ste kaj slišali o skupnih konferencah konservativcev in kršč. socialistov na Tirolskem? Strastno sta si'stali nasproti obe stranki, vrelo je po celem Tirolskem, sosed se je boril s sosedom. In vendar so skupne konference zadušile katastrofo. In kako so se zedinili: Obe stranki naj cslanefa. A vsaka naj sporoči drugi svoje akcije. Vsak shod stranke se naznani stranki ter se povabi. V listih ne sme napadati ena druge. Obe le naprej za ljudstvo ! Ali bi ne bilo tudi na Kranjskem kaj taceg« mogoče ? Glavno načelo, bistvo kom-pakta naj bo: Edinost vboju zoper nasprotnike naroda, tujo birokracijo in nemški, oziroma laški vpliv. Dalje naj izgine osebno sovraštvo. V boju za narodne pravice naj smatra stranka Btranko kot zaveznico. Osebni napadi v listih in na shodih naj se opuste. Opuste naj se javni napadi na kat. cerkev in sv. vero, ker je to ljudska vera, ljudska oerkev. Na vse shode na deželi raj prideta obe stranki, govore obeh govorniki o narodno-političnib, gospodarskih potrebah. Pri medsebojnem občevanju in delovanju bodo izginile osebnosti, nasprotstvo samo ob sebi. Da so občine le v poštenih narodnih rokah, bodimo zadovoljni. Namenoma iskati napake in sence pri osebah, stranki in v govorih, ni pošteno in premalenkostno z ozirom na obupno stanje sedanjih razmer. Treba je dobre volje in požrtvovalnosti. Da ima le narod korist, pa naj se ponaša s tem ta ali ona slratka. Proč z vso zavistjo. To najdbi obveljalo le za politične liste, in sicer za vse. Literarni boj naj se bije po dotičnih časopisih. Kar je dobrega, lahko priporočajo tudi politični listi; kar se pa ne zdi dobro, to pa se naj v političnih listih zamolči. ■mrr-r- Ce se bodo konference na takem ali sličnem temelju zedinile, potem so pa osnuj eno politično društvo za celo Slovenijo. Imeti pa bi moralo tudi poseben odsek, neki eenzurski urad, ki bo zabranjeval odi-oznim napadom pot v politične liste. Izvanredni časi so, zato izvanredna sred-stva. Začetek pa se mora vršiti pri časnikarstvu. To naj začne pripravljati duhove v prospeb skupnih pogajanj. Na ta način bo tudi obstrukcija sama ob sebi nehala : gospod deželnega proračuna bo Slovenec in Nemec bo sline cedil. Ce bodo tako vsaj politično zedinjeni kranjski Slovenci skozi deBet let porabljali vsakoletni štirimilijonski proračun v svoje namrne, bo prišla slovenska stvar višje in dalje, kakor pa po dr. Susteršičevem načrtu v zadnji enketi v „Sloveneu". otranki, zavodi, društva, časniki itd Enketa o „Slov. Ijud. stranki"- Podajamo v naslednjem mnenje mladega koroškega domoljuba, kateri se je vneto lotil narodnega dela v kraju, kjer je boj za slovenski obstanek vedno težji. 2. Jan Maierhofer. Dvanajsta ura je že! Voda nam teče v grlo, sovražnik je nam zvezal roke in nege, zamašil nam usta, čujemo že tuje glasove na grobovih slovenskega ljudstva v obmejnih krajib. A morda samo na Koroškem? Z veseljem rodi umrjemo mučeniške smrti, če bi bilo gotovo, da se more odkupiti zlata bodočnost slovenskega naroda le s to žrtvijo! Toda sovražnik preti obstanku vsega naroda. S satansko doslednostjo, korak za korakom hujša vihti smrtno koso tudi nad glavami Štajercev in Primorcev. Ali mu bodo morda vendar Kranjci kljubovali? Sami, sami — in to je najgroz-neje, najhujša pregreha — sami sa zaslepljeno bijejo, slabijo, da bo sovrag nazadnje lcžje pohrustal še zadnjo samostal-noat morda na Krajnakem. Eaajata ura je že odbila 1 Bratje, poslušajte glas od meje ! Bili so časi, ko so uživali Korošci kot „narodni vi tezi* odkritosrčne simpatije po celi Krajnski, najbolj v Ljubljani. Vrlo so bili tam vselej pozdravljeni tudi Štajerci in Primorci, bedaj ni več tako. Bratomorno strankarstvo je v slovenski stolici zadušilo te simpatije. £di se nam, da ste ravno v stolioi izgubili čustvo zt eelokupnost. Domači boj zahteva vse moči za se, in za to se mi zdi, da so rodoljubi, ki bo daleč proč od vašega boja, bolj poklicani podajati nasvete, ki veljajo reorganizaciji celega naroda. Smo pač na periferijah postavljeni čuvaji, ki naj alarmiramo celo armado z generalnim štabom vred v ■tolici. LISTEK. Kitajsko vojaštvo. Z ozirom na vojsko v Vzhodni Aziji, govorilo in pisalo se je mnogo tudi o kitajskem vojaštvu, čuli smo večkrat, da so kitajske čete brez vsake vojne vrednosti. Toda taka mnenja so popolnoma napačna. To nam dokazuje istina, da so več let na Kitajskem zelo pridno delovali na polju vojaške izobrazbe nemški inštruktorji in da služi že dve leli okoli 200 japonskih častnikov v kitajski armadi ter se trudi, da bi vzgojilo uporabno armado. Ako hočemo dobiti popolno sliko o ki tajskem vojaštvu, storimo najbolje, ako strogo razločujemo med staro in novo armado ter si vsako posebej ocenimo. K stari armadi spadajo razun mongolske črne vojBke in tibetanskih čet, katerih tu ni treba upoštevati, čete Mandžurov ali zastavonoscev in pa pokrajinsko čete »zelene zastave«. Čete zastavonoseov, ki so prvotno nasledovale nekdanjo invazijsko armado Mandžurov iz začetka 17. stoletja, so ostale sicer neka vojn« kasta in so še dandanes pod poveljstvom cesarskih guvernerjev. Ker pa so viprejeli tudi Mongoloe in Kitajce, se v njih ni ohranilo čisto pleme in zatorej je tudi popolnoma izginil njih prejšnji bojeviti duh. Njihova moč šteje na papirju okoli 200000 mož, toda v resnici komaj 80.000 mož, od katerih spada 2000 mož k posadki v Pekinu. Se slabejše nego te čete starega vojstva so pokrajinske čete, ki so ostanki neke stalne armade, ki je nastala sredi 17. stoletja. Te pokrajinske čete so razdeljene v 18 starejših provincijah kitajskega cesarstva, katerim zapovedujejo in jih prosto uporabljajo dotični generalni guvernerji. Kar se pa tiče vojne moči teh čet, se ne more govoriti o nikakem določenem številu. Vsa moč sestoji baje iz 400.000 mož, vendar je do-gnano, da poročajo provincialne uprave samo radi tega v tolikem številu, da jim pošilja vlada v Pekinu kolikor mogoče veliko svoto za vzdrževanje vojakov in da si potem z večino tega denarja polnijo svoje žepe. Vojaške vrednosti te čete dosedaj niso imele nobsne in tudi svojo nalogo, »da pomagajo vzdrževati mir in red v deželi«, so izpolnje vale dosedaj toliko kakor nič. Samo ob sebi je umevno, da se večina imenovanega vojstva ni mogla rabiti v vojne svrhe in da se je morala ustanoviti popolnoma nova armada na moderni podlagi, ako se je hotelo povzdigniti kitajsko vojaštvo sploh do kake vojne veljave. Za izvršitev tako težavne naloge so poklicali starega Li-Han-Cana, ki se je bil že večkrat izkazal kot rešitelja v največji sili in ki se mu je tudi posrečilo, da je s svojim vplivom pridobil nemške inštruktorje za izobraževanje kitajskega vojstva. Pod takim vodstvom sta se ustanovili polagoma iz najboljših elementov provincialnih čet in »zastavonoscev« dve armadi, takozvana peyan-ška, v provinciji Pečili, in hupeška armada, v provinciji Hupe, ob srednjem toku reke Yance, ki tvorita dandanes takorekoč jedro kitajskega vojaštva in ki sta določeni, da povzdigneta obrambeno moč dežele. Li-Hun-Čan ni doživel popolne izvršitve Bvojega dela, kajti umrl je, ko so se pokazali prvi sadovi njegovo delavnosti in ko se je pokazala disciplina in rod v novih čcttth. Toda ostanejo, lo »modus« naj bo blažji. Sedaj je že preostuden. Torej vsaj v naredno-političnih rečeh po skupnem posvetovanju k skupnemu delu! ^Delovanje na drugih poljih pa se ne bo dalo tako hitro zediniti v nobeni deželi. Slučajev pa imamo že dovolj, da je narodnostna ideja povzdignila narode, ustvarila prestole in kraljestva, ne da bi škodovala veri. Ta nasvet temelji na prepričanju, da je znaten napredek celega naroda v političnem oziru nemogoč, dokler kranjski razpor ni poravnan. Obe stranki pa se morata enkrat zbližati. Ena naj opusti zvezo z Nemci, druga pa obstrukcijo. Jan. Maierhofer. župnik. Gozdanje-Vrba (Koroško), dne 9. novembra 1904, ~ * i* * Tako glas s Koroškega. Dovoljujemo si eno opombo za naslednike : Gospodje, ki se oglašajo k enketi, naj povedo samo svoje pozitivno m n e n j e , a naj ne polemizirajo mod sabo, ker drugače ne pridemo do konca. Vivant sfquentes ! po demonstracijah v Inomostu. Laški vaeučiliški profesorji, ki so bili določeni, da predavajo na laški pravni fakulteti v Inomostu, so izjavili baje vladi, da je uspešno delovanje v Inomostu izključeno. Tako so napravili — most za vlado, ki bo hitela ugoditi obenem nemškim in — laškim željam. Vlada namerava baje že te dni začasno uradno sistirati laška predavanja v Inomostu. Navidezno se menda trdi, da vlad« hoče preložiti laško pravno fakulteto v Trident, za kulisami se pa skoro gotovo godi še nekaj druzega. Korber ni slab parlamentarični igraleo. Zaupni shod nemških dijakov na dunajskem vseučilišču je sklenil zahtevati, da so tiste laške dijake, ki so ae udeležili priredb v Inomestu relegira, da se laške napise na univerzah za vedno odstrani ter je izjavil, da ustanovitve laškega vseučilišča Canšitun, sedanji generalni guverner pro-vincije Hupe, in Juansikai, tačasni podkralj provinoije Pačili, sta se poprijel« z vso unemo započetega dela in sta ga baje b pod-podporo mnogoštevilnega učnega osobja in s pomočjo lastnih vojaških učencev dalom« že privedla do povoljnega rezultata. Posebno so odlikujejo uspehi CanSitungovi, kojega armada se stalno nahaja v Vutanu in obstoji iz 7700 mož in 60 topov ter velj« za elito kitajskega vojstva. Vendar je tudi peyanška armad« na do-; brem glasu, manjka ji Ie enakomerne izobrazbe. Vzrok tiči deloma v tem, da je osem oddelkov, v koje je razdeljena cela armada, nameščenih daleč drug od drugega, in da še ni bilo mogoče dobiti dovolj in sposobnih učnih moči. Najbolj izurjene v tej armadi, ki štoje 37.000 mol b 194 deloma novimi topovi, so baje čete severne Kitajske, ki so stalno nastavljeno v mirnem času z 9030 možmi in 48 topovi v Paotinfu in ki sedaj tvorijo mejno posadko ob Ljaoho proti Rusom. To bi bilo tudi one čete, n« kojih pomoč bi se lahko v prvi vrsti zanašali Japonci, v slučaju, d« skleneta med se- ■ploh nikjer v Avstriji ne smatra za potrebno. Goriški deielni zbor je izrekel simpatije laškim viaokošolcem v Iaomostu. Po seji 10 bile po ceatah demonstracije. Demonstrantje so upili »Abasso Korber!« Slovenski poslanci so glasovali z Italijani. Dr. Erler je isjavil, da |e sedaj v Ino mostu mir. Prebivalstvo pričakuje odločitve od dri. zbora. Hudi duhovi, katere ao aranžerji izzivali, ae pa vendar le njčejo poleči Mestna uprava je iz svoje alužbe odpustila okolu 700 laških delavcev. .Iansbrucker Nach-richten" ao priobčiie oklic, v katerem pozi vajo na bojkot proti laškim trgovcem. Ia takih Blučsjev Uhko postanejo tako rškemu profesorju dr. Loren-saniju zlato medalijo, ker je on edini laški profesor, ki je ostal v Inomostu, da akrbi za laške dijake. Laški vseučiliški prof.sorji izjavljajo, da se niso izrekli, da bi vlada fakulteto zaprla, ampak le, da bi se aedaj predavanja sisti-rala. Rusko - japonska vojska. Boj sa Port Artur. Iz Tokia prihaja 9. t. m. poročilo, da so Japonci že prisilili k molku utrdbi E> lunšan in Sungunšan; sedaj sa obrata njih glavni napad na utrdbo Icušan. — Dne 10. t. m. pa poročajo iz Londona, da Japonci koncentrirajo svoja napade — kakor govore vesti iz Čifua — na utrdbi Ljaotješan in Zlato goro. V ponedeljek je divjal v sta rem mestu velik požar. Naselbina tujcev je razdejana. Japonsko topništvo Btrelja na železnico ras nekega griča, ki leži 1 km severno. Dve ruski prevozni ladji sta bile v ponedeljek od projektilov zadete ter sta se potopile. Vojne ladje so absolutno nerabne. Vse topove so spravili na suhe. „Daily Telegraph" pravi, da so ured niški prostori portarturskega lista „Novi Kraj" tako poškodovani, da list ne more več izhajati Pri zadnjem bombardementu je bilo ubitih mnogo žena in nevojakov. Po jožaj slabotnih žensk, ki so brez vse pomoči, je srce pretreaujoč. Mnogo žensk je bilo zadetih od projektilov, ko so šle na trg. Smrad po trdnjavi je velik. Trupla po mečejo v vodo. Raadrtih je mnogo hiš, da ima mesto les za kurjavo. Evropske proda-jalnice bo odprte le par ur na dan. „Daily Telegraph" poroča iz Giua: Džunko, ki je 6. t m. odplula od Ljaotje-šana, so preiskovali. Potniki ao imeli še to-liko časa, da so vrgli brzojavke v morje. Ko je džunka odplula, so pričeli Japonci trdnjavo obatrelja?ati. Nove ladjedelnice so gorele več dni. Bojne ladje so vedno ob Zlati gori. Pred petimi dnevi je došel v Port Artur neki ruski častnik z važnimi pismi. Glavna črta ruskih utrdb je ša nedotaknjena. Na Tigrovem polotoku sta poikodovane po verjetnih poročilih dve utrdbi. Predgorje boj zvezo oba sosedna naroda. Tudi desno in levo krilo vuivejskega kora, dva druga oddelka peyanške armade, ki stojita s 16.280 možmi in 82 topovi v Pekinu, Mučanu in Tuncou, sta znana, ker so ju japonski čast niki v zadnjem času dobro izurili. Kakor se sploh dozdeva, niso mero-dajni krogi v Pekinu nikakor voljni, da bi sa na potu, ki ao ga bili nastopili, naenkrat natavili ali se z dosedanjimi uspehi zadovoljili. Nedavno je izšel ukaz, da se naj najboljši častniki in podiastniki provinoialnih čet v vseh kitajskih provincijah podredijo peiyaniki in hupeški armadi. Po dokončani izobrazbi se bodo lahko uporabili kot inštruktorji pri provincialnib četah, in tako se bodo pričete vojaške reforme raztegnile na vse provincije cesarstva. Vojne priprave ki tajske, veliko delo pri izpopolnjanju vojaštva in io doseženi povoljni rezultati nikakor niso na tako nitki stopnji, kakor bi si lahko mi slili vsled poročil prejšnjega časa. Četudi še niso pričete reformo izvršeno, vendar naj bi jih patljivo zasledovali. Liaotjeian je močno utrjeno; glavna utrdba ie zasedena z 12 eolnimi, stranske utrdbe b 6 eolnimi topovi. Posadka se ceni sedaj na 9000 mož. h Cifaa poroča »Daily Mail", da ae je Japoncam posrečila s velikimi izgubami zavzeti neko postojanko, s katero je omogočeno oavojiti ai utrdbe severno od Tigro-vega polotoka. Is C.fua prihaja 10. t. m. poročilo, da so Japonoi zavzeli aopet 4 utrdbe. Vsem tem veatem pa popolnoma nasprotuje bero linsko poročilo od 10. t m., ki pravi, da je dopianik „Lokalanzoigerja" izvedel v Peter burgu od viaokega častnika generalnega štaba, da položaj Port Arturja ie ni tako obupan, kakor poročajo angleška poročila. Japonci niso vzeli še niti ene glavne utrdbe, ampak le nekaj manjših. Iz Londona javljajo, da poroča „Daily M lil" iz iaponskega tabora pred Port Ar turjem: Od ruskih vjetnikov smo izvedeli, da dobiva poaadka zmanjšane porcije. Ruski begun pripoveduje, da je moštvo navezano le na kruh; častniki dobivajo še konserve. Dunajska poročila od včeraj prinafiajo senzacijonelne vesti o kapitulaciji. Iz Pariza je namreč došla sledeča brzojavka: Pariz, 10. novembra. Japonska vlada čestita generalu Nogiju, vendar ga pa srna tra za odgovornega za morebitne izgrede, ki bi škodovali japonski časti. Obenem mu daje popolno prostost glede pogajanj b Ste-seljem. Iz tega sklepajo, da hočejo Rusi kapitulirati in da so prosili za premirje. Dunajsko japonsko poslaništvo še o tem ni dobilo cGoijelnih poročil. Ako je res, da je Steaelj prosil aa premirje, najbrže ni prosil zato, da bi Be pogajal, ampak, da pokoplje mrtve, ki so padli v zadnjih bojib. Iz Cifua poročajo 10 t. m., da Kitajci pripovedujejo, da so Japonci utrdbo Ičan vzeli le z velikanskimi izgubami Dne 5. in 6. bo Japonci silovito naskakovali, a bili odbiti. Ena japonska granata je zadela kontrolno postajo z» mine, kjer je eksplodirala; vsled tega so eksplodirale tudi mine. Japonoi so utekli (?) brez izgub. Rasi imajo pa 600 — 700 mrtvih in ranjenih Ruske strojne puške ao silno deoimirale japonske vrste. — Dines je došla zopet sem ena džunka iz Port Arturja, ki je prinesla novih poročil o trdnjavi. Došleci pripovedujejo, da bo trdnjava skoraj gotovo padla. Zavzete so že vse pozicije na Tigrovem polotoku (?) Brambovoi ao pobiti do zadnjega moža. Pogum, ki so ga kazali Rusi, je nevreten Ei ruski praporščak je pobil 11 sovražnikov, predno je padel sam. V Mandžuriji. Sinočno tslefonično poročilo ram je poročalo, da se je pričela južno cd Mukdena vroča bitka. Vendar sedaj, ko to pišemo, nam ni znanih še nič podrobnosti o razvoju bitke. Mogoče je tudi, da je vett pretirina in da se vrie zopet le hujši boji prednjih straž. Neko šangajsko poročilo pravi, da je dobil Kuropatkin dve diviziji. Del teh čet je odšel k pozicijam ob Sabo, večji del pa je ostal v Mukdenu. Morda ne misli Kuropatkin aopet umikati, da pušča v Mukdenu toliko laslombo? Iz Londona poročajo 10. t. m., da ima „Standard". iz Kurokijevega taborišča poročilo, ki pravi, da Rusi neprenehoma obttre-ljavajo posebno levo japonsko krilo, a uspeh je neznaten. Splošni položaj je neizpre-menien. London, 10. novembra. »Morning Post* poroča iz Sengaja, da je dobila ruska armada toliko pojačenja, da šteje že 500.000 mož s 1000 topovi. Peterburg, 10. novembra. Z/zimo ae ne pričakujejo važnejši dogodki. Štirje zdravniki, trideset sanitarcev in nekaj ra« njenih, ki so bili od Japoscev vjeti, je iz puščenih. Peterburško poročilo od 10. t. m. objavlja Saharovo poročilo : V noči na 9. t. m. so napadli prostovoljni lovci jnžai del vasi Linšipu in alarmirali s tem sovražnika, ki je z metalci svetlobe razsvetljeval Saho. Japonci so izkuiali napasti levo krilo pred Linšipu postavljenega oddelka, a so bili od biti. Lovci so vznemirjali ponoči sovražnika na celi fronti. 9. t. m. je bilo vse mirno. Tudi v noči na 10. t. m. je bilo primeroma mirno. General Linevič v Mukdenu. Peterburško poročilo od 9. t. m. pravi, da je prišel general Linevič 8. t. mes v Mukden, kjer je bil ravno tako prisrčno sprejet, kot v Tjenlinu. V Tjenlinu jo pozdravi general posebno prisrčno polkovnega poročnika Spiridonova, ki je pripeljal v Port Artur zadnji vlak s topovi. ,Vi ste," je dejal Linevič, »omogočili našim junakom, držati se dosedaj. Prepričan sem, da Japonc naše trdnjave nikdar ne vzemo'" bpiridonov je odgovoril: „Z» nobeno ceno je no bodo dobili." Najbrže bo general Linovič prevze poveljstvo nad svojimi četami 9. novembra na pozicijah samih. Car na potovanju. Peterburg, 10. novembra. Ctr je odpotoval ia Poljske na Litvo, da se poslovi od vojaštva. Angleiko-ruski spor be sedaj gotovo mirnim potem poravnan. )okaz pa sta nam dve izjavi od najmero-dajnejših eseb. Lord Lansdovvnes je na sestanku lordmajorjev govoril o tem sporu ter izjavil, da se dogodek v Severnem morju nemere imenovati zločinstvo, pač pa obža-ovanja vredno zmoto. Prepričan je, da bo Rusija storila vse, da kazni one, ki so krivi temu dogodku. Zahvaljeval se je onim vladam, ki so se trudile, da se vse poravna na miren način. Londonsko časopisje veselo jozdravlja te besede ministrove ter pravi, da še ni nikdar noben angleški minister bolj jasno in odločno govoril za mir. Druga izjava je pa brzojavni pozdrav carjev ruskemu brodovju v Vigo: »V duhu sem s celo dušo pri vas in moji dragi eskadri. Sploh bodite prepričani , da bo nesporazumljenje cmalu poravnano. Cela Rusija gleda zaupljivo na vas. Nikolaj." — Roždestvenski je nato odgovoril: Eskadra stoji zvesto ob orestolu Vašega Veličanstva.« V svojem dnevnem povelju pravi Roždestvenski: »Kajne, tovariši, kar bo car zapovedal, bomo storili? Hura!" Baltiiko brodovje. Peterburg, 10 novembra. Smatra se aa možno, da Japonci čakajo balti škega brodovja v zasedi v R ležem morju. Crnomorsko brodovje. Iz Carigrada poročajo, da j a ladja ru skega prostovoljnega brodovja, .Tomhov", plula skozi Dardanele 9., ladja .Kijev" pa 10 t. m. Ii Londona prihaja 10 t. m. vest, ki jo prinaša iz Odese »Dai!y Express", da se Rusija trudi, da bi dobila od Turčije dovo> jenje za prehod črnomorskega bmdovja skozi Dardanele. Kot vzrok navaja Rusija, da bo brodovje spremljalo transportne ladje, ti se bodo pridružile baltiškemu brodovju. Pravi namen pa je, da hoče Rusija pojačiti baltiško brodovje, posebno z ozirom ra nevarnosti. ki mu prete od Japoncev v Rde čem in ladijskem morju. Vladivostok. Peterburg, 10 novembra. Volni agent danski, ki s« je vrnil iz Azije v Mi skvo, pripoveduje, da je Vladivostok silno močno utrjen. Admiral Besobrasov — odatavljen. Peterburg, 9. nov. Na carjevo povelje je nadpoveljnik ruskih pomorskih bojnih čet na daljnem vzhodu, admiral Skryd-lov, odstavil admirala Bezobrazova od po veljstva prvega dela tihomorskega brodovja ter mu aapovedal take j odstraniti svojo zastavo na admiralski ladji »Roaaija" ter oddati' poveljstvo admiralu Jessenu. Listi živahno razpravljajo o tem S*ryd!ovem poveliu. Zasedanje deželnih zborov. Štajerski deželni zbor. V včerajšnji seji je ces. namestnik odgovarjal na interpelaoije. Poslancu Stiegerju je odgovarjal glede tatvine poljskih pridelkov. Skliceval ae je na določila štajerskega deželnega zakona z dne 10. aprila 1904, ki v zvezi s kazenskim zakonom zadostno ščiti poljedelstvo in gozdarstvo. Dalje ie cdgovarjal na interpelacijo poslancev dr. Jurtele, dr. Ploja in tovarišev, ki bo se pritožili, ker je štajer-Bki dežalni šolski svet od več prebivalcev v Ptuju vloženo peticijo naj se razveljavi ukaz, vsled katerega je bil ravnatelj meščanske šolo Jožef Lobl prestavljen iz Ptaja v Voits-berg iz službenih ozirov, odstopi! ptujskemu mestoemu šolskemu sveta, ne da bi jo bil sam rešil. Namestnik je rekel; Lobel je prišel v nesporazumljenje z mestnim šolskim svetom v Ptuju in z ravnateljstvom dekliške meščanske šole in zato je bil prestavljen. Kar se tiče obvestil — po mestnem šolskem evetu prizadetim strankam, ki so vložile prošnjo, o negativnem uspehu vloge, bi se bilo lahko izbralo drugačno besedilo. V tajni aeji je deželni zbor odobril predloge o najetju deželnega posojila 12,000.000 kron. PoBlaneo dr. Dečko je interpeliral namestnika zaradi podpor. Zvečer je bila zopet Boja. Poročevalec o postavki »ceste in želcznice« naznani, da znaša potrebščina za ceate 613.889 kron, za žetean ce pa 9200 kron, pokritje pa za ceste 8994 kron. Poslanec Žičkar je zahteval, na se zgradi neka eeBta v kozjanskem okraju. Slovenski poslanci so vložili pet obstmkcij-skih predlogov in zahtevali o vsakem predlogu glasovanje po imenih. Predno ja zbornica pričela glaaovanje po imenih, izjavi n« mestnik, da a najvišjim pooblaščenjcm o d • godi "zasedanje štajerskega deželnega zbora. Nižjeavstrijski deželni zbor jo včeraj sprejel predlog poslanca Pattaja. naj vladi posprši priornvljavna dola aa prekop mod Donavo in Od.o, da bo pro kop zgrsjen vsaj do I. 1910 IstrHki deželni zbor. Tadi v včerajšnji seji niso bili navzoči slovanski po slanoi. Zbornica je odobrila šolski proračun za 1. 1905., nadalje proračun za učiteljski >okojninski zaklad. Politični položaj v Avstriji. Kakor poroča »N. Fr. Presse«, bo vlada »edložila abormoi zakonski načrt, naj se dovoli 44 milijonov poBolila za pokritje po de-egacijah ž* dovoljenigi kredita aa vojaške )otrebščine. Poljaki klub bo imel sejo 17. t. m. Izvolili bodo načelnika in parlamentarno komisijo Češki narodni avet je sklenil, da skliče i 5. decembra shod vseh čeških aitoaomnih zastopov. Posvetovali se bodo o narodnostnih in gospodarskih vprašanjih. Mod češkimi agrarci in Mladočehi so )ogajanja o opustitvi obstrukcije. Ogrski državni zbor Zbornica je v včerajšnji seji s 165 proti 98 glasovom odobrila Tisaov odgovor na interpelacijo Poloryija glede popaganj o trgovinski p: godbi z Ne mčijo. Nato j a bila dolgotrajna razprava, v kateri bo zahtevali od zborničnega predsednika pojasnil, če hoče res Tista s silo izvesti preosnovo poslovnika. Predsednik izjavi, da se bo vedno strego ravnal po poslovniku, a cd njega ne more nihče zahtevati, da podpira obstrukcijo. Zoornica je nato nadaljevala razpravo o premembi poslovnika. Proti sta govorila poslanca Simassa in H:ck. Gref Tisza se oglasi k besedi, a v tem trenutku je zahteval besede k poslovniku poslanec PolonyL Predsednik izjavi, da minister lahko govori, kadar hoče. Poiocyi izjavlja, di se mu mora k poslovniku pred minstrom podeliti besedo. Med velikim hroščem je pričel govoriti Tibis, motil ga je vedno Polonyi, ki ja zahteval, naj se mu dovoli govorni. Med govorom je oil velik nemir. Tisza je zapustil zbornico, ker je imel posvetovanje z grofom Posadow-skim. Opozicija je nato zahtevala tajno aejo. V tej je Polonyi dokazoval, da je imel pravico govoriti. Justifini minister PIoss izjavi, da imajo po določilih zakona iz leta 1848. ministri vedno pravico gororiti. Med Polo-nyijevim govorom je zaklical poslanec Bu-aath liberalni stranki: »Sloge 1«. Liberalni poslanec S. o(s je zaklical, da je oni, ki je to zaklical, malovreden in beden Ionov. P;ed-sednik ie pograjal poBlancs, a Buzatb bo pozval S.otsa ni dvoboj. V javni seji je Po-lonyi ponovil svojo izjavo. Conibes za ločitev cerkve od države. It Pariza poročajo, da je zbornica včeraj nadaljevala obravnavo o francosko - angleški konvenciji. Pred zaključkom seje je predložil ministrski predsednik zakonski načrt o ločitvi carkve od države. Iz hrvatskega sabora. V Zagrebu, 10. novembra. Včerajšnja seja hrvatskega sabora je bila vrlo znamenita radi predloga dr. Vrba-ničevega glede mažarskih šol. Predlog zahteva, da se dosedanja šolska postava iz 1. 1888. premeni v tem zmislu, da se onemogoči snovanje tujih nehrvatskih šol na teritoriju kraljevine Hrvatske. Letošnjo jesen so odprli v Slavoniji do 25 mažarskih šol, in začelo se je tudi veliko gibanje med nemškimi naseljenci, da iztisnejo popolnoma hrvatske šole. Pri snovanju teh šol se seveda ni gledalo na postavo, nego le na želje mažarske. Hrvatska opozicija se je precej vzdignila preti tej nepostavnosti ter zahtevala, da se premeni šolska postava. Prav dobro je povedal dr. Vrbanic, kako neobhodno je potrebna prememba zdaj, ko so na Ogrskem sprejeli novo šolsko postavo, po kateri ho-čeje Mažari zatreti vse narodnostne šole. Tujcem je na Hrvatskem dovoljeno v šolskem pogledu preveč svobode, dočim Hrvati ne morejo dobiti niti ene hrvatske šole na Reki. Osnuje naj se tuja šola le tam, kjer je zato 40 otrok tuje narodnosti, a se mora učiti obligatno tudi hrvatski jezik na takih javnih šolah. Privatne šole pa smejo biti le hrvatske. Učitelji morejo biti le taki, ki so dovršili pouke na hrvatskih šolah, ali katerim je potrjena tuja šelska svedočba od hrvatske vlade. Učitelji morajo znati brez izjeme vsi hrvatski. Čudno je, da je na tako mirna in temeljita izvajanja dr. Vrbanica odgovarjal precej ban sam. Rekel je, da morajo biti Hrvati tolerantni naproti tujim narodnostim, češ, da imajo Hrvati na Oger-skem razmerno več šol hrvatskih, nego Mažari na Hrvatskem, kar je pa očitna neistina. Z neistinami se ne da nič dokazati, a najmanje to, da so Mažari nasproti Hrvatom in drugim narodnostim tolerantni. Ta odgovor banov je vzbudil med opozicijo največje nezadovoljstvo. V tej seji se je interpeliralo tudi radi volitve v Biškupcu, kjer vlada še ni razpisala volitve. Mažaroni se boje za okraj pa ga ne dado radi opoziciji. Med novimi poslanci je tudi zastopnik okraja domov-skega dr. Kiirschner, Žid; proti volitvi je bil vložen protest, toda je bil zavržen. Tako bosta od zdaj sedela v hrvatskem saboru dva Žida. Tudi napredek na Hrvatskem! — Za prvega podpredsednika je izvoljen dr. Fr. Spcvec. Drugi teden pa se začne zani- miva razprava o novi finančni nagoibi. V zadnji seji je izjavil novoizvoljeni poslanec župnik *ašel, da ni res, da je moral narodu priseči pred cerkvijo, da je Starčevicavec, ker je to bil vedno! Zadeva Andre-Syveton. Stanje oklofutanega francoskega vojnega ministra Andtejt. se je poslabšalo. Poslanca Syvetona, ki je oklofutal Andrč a so prijeli, ko so je fcotel odpeljati v S jresnes. da bi izvojevcl dvoboj s stotnikom Da G*il. Syve ton bo pred sodiščem izjavil, da je imel trden natnea, oklcfutati Andrčja. O svojem naoie u je v petek začetkom ■oje calo obvestil dva ministra. Syreton je bil predstavljen preiskovalnemu sodnika. Ko je obljubil, da bo prišel vselej k zaslišanju, kadar bo pozvan, je bil izpušian. v Štajerske novice. š Miadenliki shod na Homcu Na lahtevo mladeničev v slovenjegra-s k e m okraju se vrši pri Snartinu v Slov. Gradcu dne 20. t, m. mladeniški shod. Dopoldne ob 10 uri je cerkveno opravilo na Homou. Potem odkorakajo skupno na zborovališče v Smartin. Tamkaj je mlade niški shod. Po večernicah bo bralno društvo mladeničem v čast priredilo gledališko predstavo. Mladoniči slovenjegraškega okraja, skrbite, da pride sleherni mladenič na ta shod! š Umrl je dne 9. novembra orgljar in cerkovnik Vilibald Zanoškar pri Sv. Miklavžu poleg S! ov. Gradca. Služboval je kot učitelj v stari šoli na Kranjskem pozneje kot orgljar na mnogih krajih po Koroškem in Štajerskem. Dosegel je starost 75 let N. v m. p.! š Smrtna kosa. V Carkovaih je umrl trgovec Franc Starašina. — V La škem je umrl gostilničar in zidarski podjet nik Franc Podgoršek, star 46 let. fi Makolake premogokopo bo zopet odpri pl. Lapp. Makolski premog jo edini za kovače in naiholjše kakovosti, s katerim se da le oni v Harbunu v bleziji meriti. Večje množine so se našle na posestvu gospoda 5. Kosija, kjer ga je odkrila letošnja povo-denj. fi Na Gornji Polakavi se je naselil nov zdravnik, g. dr. Anton K 1 a s i n c. ^fi Obesil se je v Brežicah umetni ključavničar Hubert Wutt. fi Napad na hotelirja. Pred gra škimi porotniki je bil obsojen 291etni sluga Alojiij Pototsahnigg, doma iz Oberhaga, okr. Arnfels, na deset let težke ječe, ker je v Gradcu napadel hotelirja Leitnerja, hotečga umoriti in oropati. Dnevne novice. V Ljubljani, 11. novembra. Jugoslovani ln Čehi. Razni listi prinašajo vest, da je dr. Susteršič povabil. češke a g r a r c e na posvetovanje, ki naj bi se bilo vršilo še pred sestankom »S lovanske zveze" z mladočeSkim klubom. Pooblaščeni smo od g. dr. Susteršifia izjaviti, data vest ne odgovarja resni o i. Cehi In »Slovanska zveza«. Tudi reški »Novi L;st« potrjuje, da je res, kar je nSloveneo* poročal o dogovoru, vsled katerega ne morejo Cehi opustiti obstrukcije, ako tega ne dovoli »Slovanska zveza«. Imenovani list piše: „Ovih se je dana razvila zanimiva polemika ismedju nekojih novina vrhu klauzola u ugovoru izmedju Mladočeha i „slavenske sveže" obzirom na obstrukciju. Zidarski »Narodni List" prvi se je pozvae na tu klauiolu, po kojej Časi ne smiju oduslati od obfltiukeije bez privole južnih Slavena. To je potvrdio i slovenski zastupnik Susteršič. ■Cesi su mudro mučali, a njemačke novina proglasiše ovu viest »bajkom«. „Reichf-wehr" je donio članak tobože iz zastupničkih |ugo slavonskih krugova, u kome oe ponče t* klauzola. »Slovenski Narod" pripisao je ta članak zastupniku Vukoviču, ali ja ovaj to odlufino porekao bečkomu dopisniku »Na rodnega LiBta«, izjavivši: ,da cn što ulična nije mogao ni reči, a kamo I i napisati, jer je njemu kao i zastupniku Biankiniu, ured niku »Narodnog Lista« poznato, Sto bu ugla-vili s Lesima". I krščanska »Eiinost« prtma s kompetentue strane, iz zitstupničkih kiu gova, ovo saofcdanje : Ugovor postoji taktično Sastavljen je bio sa svim f »rrcalnostiua i podpiian od nredsjednika mledoč ikog kluba i »Sveže«. U tomu ugovoru stoji precizno i izričito : d a C e s i m o g u napustiti obstrukciju jedino u sporazumu s a »Svežo m«. Klauzola dakle postoji. a sad jo di dalmat rsk h lastupniks ns carevinskom vitču, da ju pametno izrabe. Ako se propusti ova prigeda, tko zna, kcc ca te pruiiti drug* « Iz tega je jasno, da jo »Narod« s ovo-•im Penilkom igral v tej stvari jako čudno vlogo. Naravnost se je lagal — in ne v prid Slovencem. Prezirajo nas! »U5itelj«ki TovariJ« liše pod t:m naslovom: Dne 3. t. m. »o iriredila ljubljanska narodna druStva dr. Carlu Bleiwaisu %it. Trstnniškemu časten večer v proslavo njegove 70 «toioe. K sode-o vanju so povabili vsa ljubljanska društva, ii so v rokah narodno napredna stranke, da, še več: celo nekaj z-nemo klerikalnih je bilo vmes; prezrli pa so vsa naša učiteljska društva: preztli so „Zavezo avstr. jugoslovanskih učiteljskih društev", ki ima svoj sedež v Litrantje pobiti. Pri raznih spopadih je bilo 12 eseb lahko ranjenih in 11 oseb aretiranih. V V a Chiozza so poslanci opominievali demon-stranta, naj se razidejo. — Tudi sinoči so bile velike demonstracije med obema na Bprotujočioaa si laškimi strankama. Aretiranih je bilo 15 oseb. — Vinski sejmi na Kranjskem Kakor že priobčeno, bode prihodnji vinski sejem v Metliki v nedelje, dne 13. t. m., v Krškem pa v sredo, dne 16. t. m. Posebej se pa priredi še en sejem v Vipavi za vipavska vina in sicer v nedeljo, dne 27. novembra. Ker pride na te semnje prav veliko vinogradnikov, želeti bi bilo, da poseti vse tri semnje prav mnogo kupcev in drugih interesentov. Vsi merodajni krogi naj blago-vole zlasti gostilničarje in vinske trgovce na te semnje opozoriti. S temi priredbami bodo združena tudi strokovna predavanja. — Potres. Is Godov>ča nad Idrijo 10. noveoobra: Dane« ob lji7 nri zvečer Dalo se je podzemeljsko bobnenje, kojemu je s'edtl nekaj sekund precej močan potres, da so s' hiše gugale. — Za novomeiko dekanijo bode fihod n9'..da!itati8* v St. Petra dne 15 t. m., ob enem B9 bo tudi blagoslovilo prenovljeno iupuišče. — Prestavljen je c. kr. davčni kon-tobr g. Valentin Aschmann v Ilirsko B etrico. — Talijo za reiitev življenja de lavcev Mttiacia Tomanoviča in J f j Maura v znesku 105 kr«Ti je dabil g. Fdip R o -p a s v S oinii S škl. — Otrok padel skozi okno Dne 31. m. ai je p»d!a skozi osno na tlakovano ieml|o triletna hčerka rudarjeve žene Antonije Koler v Idriji. O^rok je vsled poškodb 7. t. m. nmrl — Radi poneverjenja pri nakupova-ntu uies» pri pre.llan^kib vi |»ških va;ah na Koroškem je bil v Cdlovcu obs ien na štiri mešalno ječo bivši rafl. o dčaetnik 27. peš-polfra Aleksander R unrfi er iz L g,.to«, sedaj od»pt'«iški p s»r v Kozi ni, — Naročanje časopisov pri poštnih uradih. Trgovinsko Ministrstvo jo od-reaito, da se bo lan^o OaSOpiae naročalo pri poštnih ur#d>h. Do*l»-i so -e le ino amsiu časopisi nar fl >li pri št « h u ai b. K lor bo hotel pri p štn iti ur-ou n roč:t čaisotjis, bo mirsl naročnino oUč t tako| i i aot poštne priit jbiao plnfati 10 in. 01r«.dha bo uve-ll^vijen*, krvd*r iudj dovišc.na pripravi.nvna dela. — 25 OOO kron znaša glavni dobitek loterije za vojaški spomenik. Opozarjamo cenjene bravoe, da se vrši žre-b»nie nepreklicno 12. novembra 19 0 4 in da je čisti dohodek te loterije namenjen podpore potrebnim, dsla nezmožnim boievnikom, niih vdovam in sirotam. Ljubljanske novice. Potresno tresenje so čutili včeraj ob 6. uri 9 minut zvečer. Slovensko gledališče. Jutri ponavljajo operr- .L >heni?r>(i«. Tatinska družba prijeta. Poročali smo, da je te dai policija priiola radi tatvine črev-liarskega pomočnika Janeza P o ž a r j a. Včeraj je policija v Lattermanovem drevoredu prijela tudi njegova to varila 19'.etnega delavca Alojzija D o s s i j a iz Calovca in 18letnega Valentina Sporarja iz Adinje vasi. Ta trojica je 8 t, m. ukradla iz sobe trg. druitva „Merkur« neko stensko ogledalo ter ga prodala posestnici Ani JarSin v Rudniku za 1 K 60 h. Poizkusili in deloma ižvrfiili so še «eč drugih tatvin. Umrli 80: M a r i i a Lenassi, paz-nikova žana, 41 let, Kolodvorske ulice 41. — Lorenc K a j ž a r, nadzornik uiitmn-skega davka, 50 let, Poljanska cesta 33. — V bolnišnici: Marija D o v i I dekla. 31 let. Koncert društvene godbe vrši se jutri zvečer v »Narodni kavarni", Gosposke ulioe. Zičet«k ob 9. u'i zvečer. Vstopnina orosta. Bojaželen prisiljenec. Ko so šli prisiljenci pod nadzorstvom paznikov na delo, stepla sta se na potu prisiljenca Leopold Hofer in Ferdo Zirler. Navzoči paznik ie skočil z vzdignjeno roko med nju, a Hofer ga je udaril s pestjo po licu in po nosu, da mu je takoj zatekel. Hofer se zagovarja, da je mislil z roko le paznikov udarec odbiti. So--dišče mu je prisodilo mesec zapora. liaziie Ktvas-k. Najnovojie od raznih strani Katoliška univerza v Solno g r a d u. Prihodnje leto nameravajo v Solnogradu otveriti poleg teologične takul-tete filozcfi5no fakulteto. — Pobegnil je z Dunaja v Ameriko sodnijski tainik d r. E m i 1 II e 1 f e r. Napravil je 300.000 kron sleparskih dolgov. — F r a n -c o s k e g a m i s i j o n a r j a umorili so Kitaici pri Kopanytse. — D r o z d je v ieči težko obolel. Tako poročajo »Narodni Lisly«. — Strašen detomor. Pri Sv. Katarini v bližini Badjejevic je dekla Meindi svoje novorojeno dete spekla v ponvi. — Veliki viharji so bi!i 9. t. utes. po Nemškem. Okoli Hannoverja so vslika opustošenja. V Kolinu je vihar vrgel s strehe nekega krovca. Tudi na Dunaju je bil velik vihar, kakršnega že ne pomnijo več let. S streh so padale opeke in ranjenih je bilo več oseb. V Donavo je padel učitelj tslmuda Braun, ve3 ose o je vihar prevrnil. Tramvajski promet so deloma morali ustaviti. Telefonska In brzojavna poročila. Dunaj, 11. novembra. O seji mlado-češkega izvrševalnega odbora se poroča: Debata je bila jako ostra. Poročala sta Pa-cak in Stransky o svojih konferencah z ministrskim predsednikom. Dajala sta, da bo vlada izdala nekaj jezikovnih narodb glede nadsodišSa in fin. ravnateljstva v Pragi. Preskrbela bo, da se ba na praški češki uni-. versi izobrazilo dovolj moči, ki bodo potrebne, če se ustanovi češko vseučilišče na Moravskem. Pacak je prosil, naj izvrševalni odbor ne veže poslancev in naj določitev taktike prepusti poslancem. Sprejeta je bila resolucija, da Cehi nimajo povoda spreminjati Bvojeg« stališča napram vladi i o da se poslancem dajo proste roke. Tudi med agrarci je gibanje za opustitev obatru'ioije. Agrarci bodo imeli obravnave z Miadočahi. Dunaj, 10 nov. »F/emdanblatt" se jezi, da so prišla v javnost zasebne informacijo o seji mlado!, izv. odbora, ki lahko napravijo hudo kri, omajajo polit, zaupanje in ki ne morejo pomirjevalno uplirati na ureditev parlamentarnih razmer. Praga, 11. nov. Dr. Pasak je pozvan na Dunaj. Dunaj 11. nov. Napram vladni predlogi zu pomoč po uimah oškodovanim bodo obstrukcijo opustile ^sa stranke. Dunaj 11. novembra. Cesar je čestital 11 osbvtllu n» sijajni zmagi. Mukden, 11. nov. Japonci so pričeli na levem bregu reke Hun z ofenzivo ter zasedli mesta Putisasi, Ertanšu in Pausentun, a Rusi so jih zopet potisnili nazaj. Peterburg, 11. novem. Sem je došel Aleksejev, sprejet z vssmi častmi. London, 11. nov. »Standard* javlja iz Sangaja, da bo jutri otvorjena železnica Fu-san—Soul. Potovanje iz Tokia v Soul bo trajalo 40 ur. London, 11. novemkrs. (Kor. urad.) ,Lloyd" poroča, da io ruske ladje .Sisoj Veliki", „Navarin", pet kriiario, osi m torpedovk in sedem prevoznih parnikov dcšle v Indijski zaliv. Pariš, 10 nov. „Matin" je prejel včeraj iz Petre grada nastopno porodilo: Po atrahu v aadnjih dneh, v katerih se je mislilo, da pade Port Artur, je sedaj nastopilo novo upanje. Generalni štab meni, da bo obupni odpor Stesdjev zakasnil japonsko cffenzivo proti Mukdeou in dal tako Kuro patkinu časa, da zataore pomnožiti svoje čete. Steselj bi tako z junaško obrambo rešil rusko vojsko ter pripravil bodočo zmago. London, 11. nov. (Kor. urad.) »Daily Tcgr.« poroča ia Tjencina, da morajo \sled japonske ga obstreljevanja ruske ladje v poit arturskem pristanišču vedno menjati mesta. Japonci pričakujejo, da bo rusko brodov.e priredilo izpad. Ij Čifua sa poroča, da je japonska torpedovka vjela džunko iz Port Arturja, na kateri sta bila en Kitajec in en Indijec z važnimi Stesljevimi poročili. London, 11. nov. Iz Tokia se poreče, d« je Port Artur na tam, da pade. Rusom zamerijo, ker nimajo uamiljenja niti do lastnih ranjencev. Verojetno je, (po japonskem poročilu), da se Port Artur trdovratno drži do zadnjega moža. Ganeral Nogi poroča, da je poslal pisma na ruske vojake v trdnjavi, v katerih jim pravi, da je slava le za častnike, za vojake pa le trpljenje. Popisal jim je poraze Kuropatkinove in obljubil, da bo z njimi častno postopal, če se udajo. Ruski vojaki so mu odgovorili, da se ne udajo brez vednosti po veljniba. Sangaj, 11. nov. (Kor. urad.) Japonci so pozvali Steslja h kapitulaciji. Izjavil je, da prosi še za odmor, ker se hoče premisliti in posvetovati s častniki. Mednarodna panorama Ljubljana, Pogaoarjev trg. Fotoplastiška umetniška razstava. HT Vsak teden drugo potovanje. Najcenejše nadomestilo potovanja po celem svetu. 1897 V soboto, 12. novembra 1904-r Zadnji razstavni dan. Ruska centralna V nedeljo, od 13 do všf. 19. novembra Prvo potovanje po = Maroku. Za šote in društva znižane cene. Odprto vsak dan od 9. ure zj. do 12. in od 2. pop. do 9. zvečer m- Pijte j Klciuerjev f »Triglav"1 jt najzdravejši yseh likerjev. ^ 544 150-96 IVfnntjriit P«*trJevalano sredstvo j .t kamenje, kovino, lesovje itd..priporoča gg. kamnosekom ln kljnčaraklm mojstrom tvrdka BRATA EBERL, edina zaloga za Kranjsko, v Ljubljani, Frančiškanske ulice. Vnanja naročila proti povzetju. 524 27 11—8 r Tužnim srcem naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem preža-lostno vest, da je naša iskreno ljubljena soproga, mati, sestra in teta, gospa Marija vdova Susteršič roj. ZAjC posestnlca In krčmarlca po dolgi in mučni bolezni, ptevidena s sv. zakramenii za umirajoče, v 41. letu svoje starosti danes ob polu 5. uri zjutraj mirno v Gospodu zaspala. Pogreb predrage rajnke pojde v nedeljo, dne 13. t. m., ob 8. uri zjutraj iz hiše žalosti St. 11 na domače pokopališče v Št, Vidu. Blago pokoj nico priporočamo v pobožno molitev in blag spomin. Dolnice pri Št. Vidu, 11. nov. 1904. Frančišek Susteršič, sin, Marija, Ivana, Angela, Frančiška, Antonija, Pavla, bčere, Janez Zaje, brat. Ob trpki izgubi, ki nas je zadela z nenadno smrtjo našega nepozabnega očeta, oziroma tasta, gospoda Friderika Loger=ja nam je bilo v veliko tolažbo vseobče sočuvstvovanje od strani sorodnikov, prijateljev in znancev in tukajšnjega občinstva sploh, kar s-e je pokuzalo zlasti pri pogrebu predragega nam pokojnika. Vsem izrekamo tem potom najprisrčnejšo zahvalo, posebno pa še vrlemu ribniškemu oktetu, ki se je na najplemenitejši način poslovil od rajnkega ljubitelja petja, tukajšnji požarni brambi in šolski mladini. V Ribnici, dne 10. nov. 1904 Slavno pedagogično društvo in p d. učiteljstvo litijskega in krškega okraja, postavilo je našemu prerano umrlemu, nepozabnemu 18S9 Leopoldu Potrebin krasen nagrobni spomenik in p. n. učiteljstvo radeško okrasilo je »Vseh svetih dan« s cvetlicami, venci in svetdkami izvanredno ukusno njegovo gomilo, ter pokazalo s tem ljubezen in spoštovanje do svojega umrlega kolege. Ostali sorodniki štejejo si v dolžnost, slavnemu pe-dagogičnemu društvu, p. n. učiteljstvu litijskega in krškega okraja, posebno blagorodnemu c. k. okrajnemu šolskemu nadzorniku g. Stiasnyju in drugim prijateljem Leopoldovim za ta novi lepi dokaz ljubezni, vsem in vsacemu posebej tem polom se kar najiskreneje zahvaliti. Žalujoči ostali. Meblovana soba se odda takoj v najem na Bleiweisovi cesti štev. 1, I. nad-1890 stropje na desno. 2-i Michel Glacsener ingenieur Zinka Olaesener roj. Frohlich poročena. IxeIIes, Bruxelles — Stara Loka, Škofja Loka dne 10. novembra 1904. 1884 1—1 lfc76 3-1 Šivilja in učenke se sprejmo takoj v Gosposkih ulicah št. 3. || Zobozdravnik s^o^s^res^rs^ Dr E. Bretl je odpotoval k zborovanju zobozdravnikov v Berolin in ne ordinira do 16. t. m. 1882 2 535 52-32 5amo 6 dni! Havre - New York vozijo zanesljivo najhitrejši brzoparniki Francoske prekomorske družbe. Edina najkrajša črta čez Bazel, Pariz in Havre v Ameriko. [Znižane cene! Veljavne vozne liste in brezplačna pojasnila daje edino oblastveno potrjena potovalna pisarna ED. ŠMARDA v Ljubljani, Dunajska cesta IS, nasproti novi hiši »Kmetske posojilnice«. po ugodni ceni sukneno blago pri R. Miklauc Ljubljana Špltalske ulice itev. 5. § Mesnica na Javorniku tik glavne ceste, na zelo obljudenem prostoru se da za več let v najem spretnemu mesarju pod ugodnimi pogoji. V hiši je tudi stanovanje. 1861 4 Ponudbe sprejema in pogoje stavi Marija, Bregant, posestnica na Javorniku. Žganje t I VS//S/S/S///4 VS/VMs/sS/ # zajamčeno pristno # destilirano iz lastnega pridelka, se dobiva pri lastniku Antonu perian di Giorgio Rovin), Isfra-- 18B7 12—2 Žrebanje že jutri. Glavni dobitek : kron 25.000 kron : Srečke vojaškega spomenika a 1 krono 1753 iS Dobitki obstoje iz erektov in priporoča J. C. Majer, I j ubij an a. se ne izplačajo v denarju. Izurstpe frruoslte v'mc> f Trgovci in gostilničarji, ako želite kupiti dobro kapljico dobrega Hrvata, potrudite se v Samobor, pri nas imamo dosti vina in to samo prve vrste, kakor: traminec, muškat, risling, burgunder, zelenika, kraljevina, portagizec, i. t. d. Cene vinu so letošnje od 16 gl. do 20 gl., a lanskemu pa od 17 gl. do 22 gl. Toraj, če kateri želi kaj kupiti, naj se pismeno ali osebno obrne na podpisanega, kateri daje daljna pojasnila. Anton Kogoj, upravitelj trgovišne dače v Samoboru. A Anaeljnovo milo -*—-- z znamko Marzeljsko (belo) milo sta najbolj koristni 616 24-16 80T za hišno rabo. Dobivate jih po $pecerijsKih Stacunahf Pavel Seemann izdelovatelj mila in čebelno-voščenih sveč v Ljubljani KOT jr«ki| 1» inlaja aih driuTmlk papirja v, t Zavarovanja ta ignbe pri Srafcaajlh, pri itibebiaja n»j«i»j- Bsakovritnih ArUnih papir j »v, praftk, Aanarjav itd. ibe pri inkujr' |*ga dobitka. — rrenM* «a vsak* tnbaaja. KiUitn i s * r 0 i t • ? ■triill ■» boril, —m iiBiwimiwiiiiiiii>iiNii i m iiiiiiiniiMinu ii—ini Menjarična delniška družba „M EBC1I K" I, IiMi 10 li 13, Dunaj, I., SMtl|iiiil v vseh gospodarskih in finančnih dnostih vseh ipekulaoljaklh ISMT Pojasnila utvarah, potem o knrinih tm ________________________________ vraduontaih papirja? in vestni nasveti xa'dosego koliko* |a Kegote Tii4