135. številka. Ljubljana, v petek 15. junija 1900. XXXIII. leto. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan zvečer, izimBi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogrske dežele aa vse leto 28 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 60 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 6 K 80 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuj« dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpo&iljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje ae od Stiristopne peti t-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je na Kongresnem trga St. 12. Upravnlštvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredni&tvo je iz Vegove ulice Bt. 2, vhod v upravništvo pa 8 Kongresnega trga St. 12. „Slovenski Narod" telefon št 34. — „Narodna Tiskarna" telefon st 85. smo tudi Slovenci. Belokranjci so šli že pred 20 leti v Ameriko; zdaj se pa vozijo že iz vseh slovenskih krajev. Podam nekaj črtic iz pisma moža, ki je že sedem let v Ameriki, in ki dobro pozna razmere Slovencev v Ameriki. Ta pravi: „Ogromno Slovencev dohaja sedaj sem; ali gorje vsem, kadar se kaka kriza pojavi, ki tovarne zapre. Kdor bo imel novce, bo, če je pameten, bežal doma; kdor bo ostal z malo denarja, ga bo kmalo snedel, in gorje mu potem. Kdor sproti vse požene, bo moral glada umreti in teh bo veliko. Ogromni trasti, zjedinjavanja velikih podjetnikov, fabrikantov, rudokopov, kontrolirajo evropejske trge, in ako jim ne kaže obilo dobička, zapro tovarne, kar se je oprav zdaj zgodilo s tovarno za železo in jeklo. Trust je zaprl 25 tovarn in na tisoče delavcev je brez kruha. Mej temi je veliko Slovencev v Jolietu, ki je jedna največjih slovenskih naselbin. Največja slovenska naselbina je Cleveland v državi Ohio. Tam je kakih 3500 Slovencev. Tam je primeroma slab zaslužek. Precejšnja slovenska naselbina je v Calumetu, (Mich.), tam je do 2000 Slovencev; večinoma so Belokranjcv Razmere so tam dobre. Imajo že nekaj bogatih trgovcev, kakor Vertina, Rupeti so se pa že celo poameričanili. Mnogo Slovencev ima tam svoje hiše in živi z rodbinami. —' Po Pennsvlvaniji se ukvarja več tisoč Slovencev z delom v premogokopih in v tovarnah za železo; samo na Pennsvlvanijo račanimo tukaj do 5000 Slovencev. V državi Minnesoti je tudi nekaj tisoč Slovencev, ki delajo v železokopih. V Eleju, Evelethu, Vir-giniji imajo nekateri svoje hiše. V Califor-niji ni mnogo Slovencev. Nekaj tisoč jih je v Coloradi, največ v Prebli, Leadvilleu in Montani. Najboljši zaslužek je v Montani, Idaho in Coloradi, dober v Michigani, kjer delajo Slovenci tudi v gozdih. Tam so Ko-čevarji, Slovenci in Hrvatje iz okolice Čabra, vsi rojeni spretni lesni delavci. V Missisip-piju. Arkansasu in Tekasu je nad 1000 Slovencev. Tam dosti trpijo na mrzlici. V poslednjih letih se je zaslužek dogarjev tam znižal. V državi New-York je mnogo Slovencev, v mestu New-York je tadi precej Slovenk in še več Koče vari a Po mojem ra čunu in sedemletnem občevanju s Slovenci v Ameriki je zdaj Slovencev v Zjedinjenih državah blizo devetdeset tisoč. Slo venskih duhovnikov je 50. Ti so misijonarji. Godi se jim dobro, ker niso samo misijonarji, nego tadi dobri trgovci To pa so duhovniki vseh veroizpovedanj, in morajo to biti, ker jim država nič ne da. S trebuhom za kruhom! Slovenskim duhovnom se tukaj boljše godi, kakor njihovim bratom doma, katerim liberalci vsako pridobitev hranil-ničnih knjižic ali državnih obligacij, (ki so v zdajšnjem sveta najlepše knjige in podobe,) v zlo štejete ter na široko popisujete v faro vžih napravljene testamente". Torej devetdeset tisoč Slovencev samo v Ameriki! Na Vestfalskem do petnajst tisoč, na Gorenjem Štajerskem kakih deset tisoč! — V Ljubnem ob nedeljah baje ni dosti nemškega govora slišati, ampak slovenski. V Rumunijo hodijo že tudi iz Gorenjske kot drvarji, dogarji. Torej skoraj deseti del vsega naroda! Velikansko število! In to sinovi naroda, ki živi v sredini velikega prometa, blizo ob obali Adrije. Večji avstrijski premogokopi so v slovenskih deželah! Narod, ki je pred 300 leti slovel kot jeden najinteligentejših [ in najbolj junaških evropejskih narodov, zalaga zdaj Evropo in Ameriko s kaliji! — Pokleknite in poljubite roke onim blagoslov-Ijencem, ki so tako lepo spravili narod do te krasne kulture! —a— V LJubljani, 15 junija. K položaju. Stare večine ni več, a Poljaki in katoliška narodna stranka že izjavljata po svojih načelnikih, da sta del nove večine. Kakšna je ta nova večina, ne ve nihče. Poljakom in katoliški narodni stranki je potemtakem vse eno, kakšne so druge stranke nove večine; glavno je, da ostaneta v večini, kjer je vendar še boljše kakor v manjšini ali celo v opoziciji. Celo klerikalnim listom se to prostituiranje Poljakov in klerikalcev ne zdi več lepo. Ustavoverni veleposestniki so imeli v sredo na Dunaju konferenco, na kateri so izrekli, da osta- Glas iz Amerike. Moderne industrije in moderno kmetovanje na velikih posestvih rabita veliko delavcev. Ker za delo pri mašini ni treba dosti spretnosti, ker zahteva kopanje premoga in sploh rudnin zdravo, čvrsto telo, in ker rabi poljedeljstvo na velikih latifun-dijah delavcev v večjem številu le ob času spravljanja pridelkov, in sicer le neučene delavce, sega to veliko gospodarstvo po delavcih iz krajev, ki so v omiki najbolj zanemarjeni, in te porablja in izrablja po milijonih. V tem gospodarstvu štejejo ti delavci le kot roke. Železnice in parobrodi jih vozijo iz kraja v kraj, nabirajo jih agenti, kakor kupovalci živine in goved ter jih vlačijo na človeški trg. Žalostno je in sramotno za vsako deželo in za vsak narod, če tako svoje ljudi postavlja na trg, če mora veliko rojakov v to tužno delo, v to prodajanje telesnih moči. Tu se vpraša: kaj ste vodilni stanovi tega naroda storili, da šteje vaš človek iz-mase le $pliko, kakor Kitajec ali zamorec ? V toplih deželah je ljudi nebroj. Italija pošilja že skozi stoletja svoje ljudi, ki doma nimajo živeža, v drugi svet. Doma palače, milijone v slikah in kipih, milijarde v cerkvah in zvunaj, v tujini milijoni ob borni polenti! Pa tudi doma peiagra od slabe, gnile koruze, ali druga reva mej milijoni prostega ljudstva. Do zadnjih 40 let se iz Avstrije ni dosti ljudi selilo na tuje. Tedaj nemška in ameriška industrija še nista bili dosti razviti. Zdaj je Avstrija stopila glede oddaje kalijev v tujino v isto vrsto z Italijo. Ta Avstrija je plodna zemlja, je bogata in bi lahko svoje milijone dobro preživela. Ali ta Avstrija mesto milijonov odpotujočih kulijev ne more pokazati, bodi kaj umetnosti, kakor Lahi. V tem oziru je na slabšem. Pa tudi v tem, da njen kuli ne šteje drugače kakor za najtežavniše delo, mej tem ko Lahi kot zidarji boljše zaslužke dobivljajo. Doma ne dobi ne ta, ne oni dosti plačanega dela. Industrija je še v povojih, in veleposestva še niso pozabila na tlakarske čase. Mej narodi, ki dajo veliko izseljencev, LISTEK. 8 Vodovje narašča. Francoski spisal Emile Zola. (Dalje.) II- Planili smo doli na dvorišče. Saint-Jory leži v kotu garonske doline, približne 500 metrov od reke oddaljeno. Visoke vrste topolov, katere obrobljajo travnike, ga popolnoma skrivajo. Opaziti nismo mogli ničesar. Toda vedno iznova se je začul klic: „Garona! Garona!" Nakrat sta se pokazala na široki poti pred nami dva moža in tri ženske — jedna je nesla otroka na rokah. Bežali so kolikor so mogli po trdih tleh naprej ter so vedno zopet ponavljali oni strašni vzklik. Zdaj pa zdaj so se ozrli polni bojazni nazaj, kakor da jih zasleduje tolpa volkov. „Kaj neki imajo ?" je vprašal Cvprien. „Ali ti kaj vidiš, ded?" „Ne, ne," sem odgovoril jaz, .niti listje se ne gane." Bilo je tadi res tako. Kakor daleč je bik) možno videti, nikjer se ni nič ganilo. Toda predno sem še izgovoril, ae nam je iz vil grozen vzklik. Za begunci mej debli topolov smo zagledali nekaj, kakor trope sivih, rumeno lisastih živalij, katere so se valile sem in tja Vrele so od vseh strani, val na val, divje razbrzdano vodovje, katero je hrumelo bučeče, da so se stresala tla. In sedaj smo kriknili tadi mi obapno: „Garona! Garona!" Ona moža in tri žene so hitele Še vedno naprej. Čuli so, da prihaja divja čreda vedno bližje. Valovje se je valilo sedaj v tesno sklenjeni progi naprej ter se razbijalo z gromečim truščem. Pri prvem udaru je izruvalo tri topole, kateri so se zvrnili počasi in izginili v vodi. Potem je pogoltnilo leseno kočo, neka stena se je pogreznila in odneslo je kakor slamne bilke par praznih gnojnih vozov. A zdelo se je, da mu je pred vsem za begunce. Na strmem ovinka ceste jim je prihitela voda kakor široka, nepregledna ploskev nasproti ter jim odrezala pot. Bežali so Še vedno naprej, pod njihovimi koraki je švrkalo blato; vpili niso ved, bili so kakor blazni od straha. Potem jim je pritekla voda do kolen. Ogromen val je planil na ženo z otrokom na rokah. Trenotek pozneje so izginili vsi . . . „Hitro, hitro," sem zaklicala »Notri moramo . . . Hiša je trdno zidana. Ni se nam treba bati." Iz previdnosti smo bežali takoj v drugo nadstropje. Dekleta so morala iti naprej. Jaz sem hotel biti zadnji. Hiša je bila zidana na hribčku, kateri se je dvigal nad cesto. Voda je silila s tiho žuborečim somom na dvorišče. A mi se nismo bali. „Ba," je dejal Jacques, da bi svoje pomeril. „Hujšega ne bo ... Ali še veš, oče, leta 1855. nam je voda prav tako hitela na dvor. Stala je črevelj visoko, potem pa se je zopet raz tekla." „Toda neprijetno je radi letine," je mrmral poltiho Cvprien. ,0 ne, to ni ni kakega pomena,11 sem dejal jaz potem, ko sem zagledal proseči pogled deklet. Aimee je položila oba otroka v postelj ter je sedela z Veroniko in Marijo pri njima. Teta Agata je govorila, da hoče skuhati vina, da postanemo zopet pogumni. Jacques in Roza sta stala skopaj pri okna ter zrla ven. Jaz sem bil a svojim bratom Cvprie-nom in z Oaspardom pri dragem okna. .Pojdite vendar gori," sem zaklical obema služkinjama, kateri sta gazili spodaj po dvorišča, „saj bodeta popolnoma mokri." nejo še nadalje pri levici, in da je posto, pala levica v minolem zasedanja edino pravilno. Klub pa se je bavil tudi že z novimi državnozborskimi volitvami, iz česar sledi, da nemški aristokrati že vedo, da bode vlada drž. zbor vkratkem razpustila in odredila nove volitve. Mladočehi so izdali obširno promemorijo o svom stališču glede jezikovnega vprašanj). Mladočehi zahtevajo, da se uredi jezikovno vprašanje za Češko in za Moravsko in izjavljajo, da je vladni jezikovni načrt nesprejemljiv. Danes imajo levičarske stranke konferenco ter bodo izdale svojo promemorijo glede jezikovnega vprašanja in glede nemščine kot posredovalnega jezika. Vojna v Južni Afriki. Ker so Buri porušili in zasedli vso železniško progo od postaje Amerika do Roodewala ter so prizadeli Angležem na ozemlju republike Oranje v zadnjem času mnogo hudih udarcev, polovivši kar troje angleških bataljonov, je poslal Roberts lordu Methuenu na pomoč več oddelkov svoje armade ter jim postavil na čelo svojega šefa generalnega štaba Kitchenerja. 10. t. m. sta se pri Vredefortu Methuen in Kitchener, ki sta imela skupaj 35.000 mož in 50 topov, združila ter naslednjega dne ob reki Rhenoster premagala Bure, katere je vodil general Dewet Buri so se razkro pili na vse strani. Bilo jih je k večjemu 6000. Baje so jim Angleži vzeli vse taborišče. Roberts je poskusil prodreti tudi dalje proti severovshodu ter je poslal 11. t. m. proti Bothi, ki se je utaboril okoli Middel-burga, generala Frencha in generala Hamil-tona. Oba sta zadela na hud odpor, uspehov pa menda nista dosegla, vsaj posebnih ne, kajti Roberts ne omenja o izidu operacij ničesar. Buri so imeli tako trdne pozicije, da jih Angleži s fronte niso mogli zgrabiti, nego so jih skušali pregnati z napadi z desne in z leve strani. Roberts ima torej sedaj hude ure, saj mu stoje nevarni sovražniki za hrbtom in tikoma pred nosom. Bure pod Dewetom so se sicer razpršili na vse strani, a gotovo se bodo zbrali vkratkem. Zmaga 35.000 Angležev nad 6000 Buri pa tudi ni prav nič slavna! „Toda živina?" sta dejali. „Živali se boje, utonile bodo v hlevu." „Ne. ne, le pojdita semkaj . . . Takoj .. . Potem bomo že videli.'1 Ako bi postalo res hujše, bi bilo nemogoče rešiti živino. Toda zdelo se mi je nepotrebno strašiti druge in skušal sem kazati se kolikor možno brezskrbnega. Mej tem ko sem stal pri oknu in blebetal, sem jim pravil, kako Ipovodenj narašča. Voda je privrela sedaj že v najožje ulice vasi. To niso bili več .posamezni, peneči se valovi, voda je vedno naraščala in us<šd, v katerem leži Saint Jory, se je izpremenil v veliko jezero. Na našem dvorišča je stala voda skoro že meter visoko. Videl sem, da narašča. Toda dragim sem dejal, da se je ostavila, da, šel sem še dalje, trdil sem, da vpada. „Danes boš moral spati tu, dečko," sem dejal Gaspardu „ako ne bodo ceste v jedni uri zopet proste. Mogoče je to vsekakor.'4 Pogledal me je, ne da bi odgovoril. Njegov obraz je bil smrtnobled in videl sem, kako se je ozrl poln neizrekljivega straha v Veroniko. Bilo je poldevetih. Zunaj je bilo 'še svetlo, od bledega neba je odsevala belkasta, nepopisno melanholična luč. (Dalje prih.) Revolucija na Kitajskem. Kitajska cesarica-vdova je končno vendarle izprevidela, da se ne more ustavljati evropskim velevlastim ter je naznanila, da se tujim četam, ki dojdejo v Pekin, ne bodo delale nobene ovire. Odločni nastop Rusov je Kitajcem imponira], sloga med poslaniki evropskih velevlastij pa je cesarico in njeno vlado prepričala, da ji nikakor ne bo možno ribariti v kalnem, nego da so Evropejci jedini v tem, da se naredi mir za vsako ceno. Pri Langfangu je hotelo 2000 boksarjev zabraniti angleškim vojakom, da bi se peljali z železnico, toda Angleži so boksarje pretepli, pognali v beg ter zasedli dve vasi. Seveda bodo mogle čete le počasi popraviti razdrte železniške proge ter se bo njih prihod v Pekin za par dni zakasnil. Vsekakor se je položaj zboljšal, ker razmere med vlado in tujimi vlastmi niso več tako napete. Naše mlekarnice in njih preosnova. Napisal Iv. Šega — Dol. Logatec. II. Torej preidimo k nasvetu. Podati ga hočemo le v debelejših obrisih, podrobno razpravo pa prepuščamo ustanovnemu shodu. Naše slovenske mlekarnice, ne samo kranjske, tako trdosrčni in tesno-srčni ne smemo biti, moramo združiti z veliko mlekarsko centralo. Namen te centrale naj bi bil: 1. ) Izdelovati mlečne izdelke iz mleka vseh mlekaren na debelo, in sicer za izvoz. 2. ) Določevati tržne cene mlečnim izdelkom posameznih mlekaren. 3. ) Pospeševati delovanje že obstoječih mlekaren in ustanavljati nove. 4) Nadzorovati posamezne mlekarne. Vse slovenske mlekarne se bi toraj združile v to centralo, seveda določiti bi se moralo, da vsaka plača gotovo število deležev, in njih delo določilo bi se nekako tako-le: Vsaka mlekarna, ki je na kaki postaji, oziroma blizu postaje, pošiljala bi svoje mleko — sveže namreč — po železnici centrali, one pa, ki so bolj oddaljene, pošiljale bi samo smetano, a one pa, ki so oddaljene tako, da se ne splača voziti na kolodvor, bi pošiljale le surovo maslo centrali. Tako bi se nekako razvrstile centrali podrejene mlekarne v tri razrede. Centrala bi potem na debelo izdelovala iz vse te došle množine surovo maslo — Ie za izvoz, to povdarjamo posebno, a kar bi preostajalo mleka, pa bi napravljala s svojimi modernimi stroji najfinejši sir in tacega bi pač lahko izdelovala centrala. Vsaj bi v tej centrali morali delati le sirarski veščaki in tudi njena oprava in shrambe sploh bi morale odgovarjat vsem tem zahtevam. Seveda, to so le visokoleteče misli, bode dejal marsikateri. Recimo, da so, po. sebno pri nas Slovencih se kaj tacega pač lahko reče, ker čakamo pri vsaki stvari, da nam tujec s svojim kapitalom sne vsako boljšo stvar pred nosom. Če pa prebiramo zapisnike zadnjega kmetijskega sveta, ki je zboroval pred nedavnim časom na Dunaji, lahko spoznamo, da ravno naše poljedelsko ministrstvo želi, da se ustanavljajo take centrale, in da bode isto ministrstvo drage volje in prav izdatno podpiralo taka velevažna podjetja. Mislimo, da bi pač lahko oni stotisočaki, ki romajo vsako leto v Švico in Italijo, ostali v črno-rame-nem okvirji. In inozemski trgi, vsaj so nam odprti vsi, ozrimo se le na Grško, Turško, Egipet in drugam, vsaj nam to leži pred nosom. In upamo, da nam bodo šli tudi drugi važni faktorji radi na roko, ko bodo videli, da si hočemo pomagati, posebno mnogo bi dosegli tudi pri železniškem ministrstvu. Mlekarnam se na ta način vzame dosti nepotrebnih stroškov in Še več neplodnega dela. Mlekarne prvega razreda bi bilo potem jako priprosto opravljene. Zadostovale bi jim le sledeče oprave: hladilnik, več kangelj in velika ledenica, a za domačo potrebo k večjemu še kak kolibri-posnemalnik. Mlekarne dražega razreda bi pa vrh te oprave morale imeti še malo večji posnemalnik, ker bi smetano odpošiljale. A mlekarne tretjega razreda bi pa imela ie stiskalnico aa surovo masla Širni kotel, vsa oprava za širjenje in prostori za goditev sira, kar pri nas aedaj največ velja, in slednjič, kar je pa glavno, skrb, ali bode sir tako napravljen, kakor mora biti, vse to odpade v prihodnje pri mlekarnah, ki bi bile združene v centrali. Vsaj bi to skrb prevzela in nosila potem centrala in tu bi se dalo delati. Vsaka mlekarna bi pa potem imela nekake proste roke za svoj domači okoliš, kar se tiče razpošiljat ve svežega mleka in surovega masla, vendar bi se morala vsaka centrali podrejena mlekarna strogo držati onih cen pri prodaji, kakor jih napravi centrala vsak čas posebej. Centrali potem pripade tudi lepa naloga, v vsakem večjem kraju ustanoviti svojo podružnico, vsaj bi tn pač mnogo skrbi ne imeli dotični podružnični voditelji. Vsa njih naloga bi bila, sprejemati mleko in ga odpošiljati. Zagotavljamo pa že sedaj lahko, da se bode slovensko učitelj stvo prav rado poprijelo intenzivno teh tako preosnovanih mlekarnic, a sedaj je pa to precej kočljiva zadeva, ker, če mlekarna ne gre, kriv temu je dotični snovatelj. To je med ljudstvom razširjeni faktum. Kot nadaljna naloga centrali bi bila nekako nadzorovati posamezne mlekarne, da bi šel ves aparat tako, kakor ga zahteva potreba in čas. In na mestu centrale bi lahko tudi imel svoj sedež potem od deželnega odbora postavljeni potovalni mlekarski veščak. Tu bi se mu nudila prilika, vedno si izpopolnovati svoje znanje. In slednjič bi se s to centralo združila nekaka praktična sirarska šola, in slovenskim bodočim sirarjem bi pač ne bilo treba hoditi na Tirolsko v šolo in tudi naš denar bi nam ostal. Ta šola bi potem vsekakor imela tudi večji in boljši uspeh, vsaj bi se tu mlekarji učili to, kar potrebujejo, v svojem maternem jeziku, ne pa v tujem, in ta šola bi se lahko popolnoma ozirala na vse one okolščine, ki se nahajajo v kraju, kjer bi bilo določeno prihodnjim mlekarjem delovanje. Nastane sedaj le še vprašanje, kje naj se ustanovi ta centrala. Vsekakor v Logatcu in sicer v Dolenjem Logatcu. Sledeči razlogi govore prav glasno za to: Logaška mlekarna je tako vzorno opremljena, da ji ni para, smelo trdimo, na vsem južnem slovanskem Avstrijskem. I n p is c a t e h vr s t i c j e že tedaj, ko je ustanovil logaško mlekarno, vodil ta princip, da jo je tako zasnoval, da se morajo vse slovenske mlekarne prej ali slej združiti v jedno samo mogočno vseslovensko centralo, in da bode sedež te centrale Logatec. Pisec teh vrstic je že tedaj gojil to misel, kojo sedaj podaja, a Čakal je le, ker je dobro znal, da prinese to čas in potreba, ugodne prilike, ta svoj načrt objaviti. In ravno sedaj se mu zdi prilika najbolj ugodna, ker smo čuli že več takih želja. Logaški mlekarni bode treba le nekoliko prostore zvečati, posebno kar se tiče za godenje sira, in tu imamo potem centralo, da si boljše misliti ne moremo. Druga okolnost, ki govori, da bodi centrala v Logatcu, je tudi ta, da se Logatec nahaja ob južni železnici, da je zveza na vse kraje tako ugodna, da se je ugodneje ne moremo misliti in Logatec leži vendar skoro bi rekli v neposredni bližini Trsta in tja mora biti obrnjeno naše oko, vsaj je tu naša prihodnost doma. In slednjič omenjamo še to, ako ima Dolenjska vže svojo kmetijsko šolo, tudi Gorenjska jo dobi v kratkem, zakaj bi pa še mi Notranjci si ne želeli kaj tacega, in to pravico pač imamo, da smo deležni istih dobrot kakor Dolenjci in Gorenjci. K sklepu pa pokladamo naši slavni c. kr. kmetijski dražbi prav toplo na srce, da v najkrajšem času skliče zsstopnike vseh slovenskih mlekarnio k ustanovnemu shodu take centrale, ter potem potrebno ukrene, da ae ta naša skromna želja oživotari, in slovenski kmet bode potem zrl veselejšega očesa v bodočnost, in njemn zašije tudi zarja boljših časov. V to pomozi Bog in sreča, kajti znana pesem pravi: ISBe Te areea, um Ti je dan, aaftai Jo boa, Ce nisi —pen. Dnevne vesti V Ljubljani, 15 junija. — Imenovanje. Mesto odstopivšega g. kanonika Sajovica je imenoval deželni odbor članom okr. šol. sveta v Postojini župana g. Jos. Deklevo v Postojini. — Včerajšnje prooesije stolne, šent-peterske in trnovske fare so se izvršile pri najlepšem vremenu in ob ogromni udeležbi občinstva. Procesije iz stolne cerkve so se udeležili ekscelenca deželni predsednik baron Hein, načelniki in ravnatelji deželnega sodišča, finančnega ravnateljstva, finančne prokurature, državnega pravdništva, dež. glavar pl. Detel a, deželni odbornik P o v š e, trgov, zbornice predsednik drž. posl. Kušar, župan Hribar, razni ma-gistratni uradniki in drugi vojaški in civilni dostojanstveniki. Razen tukajšnjih srednjih in ljudskih šol so se vdeležila procesije tudi razna društva z zastavami. Kakor vselej je spremljala tudi letos procesijo kompanija vojakov 27. pešpolka in vojaška godba, častništvo se je zbralo na Kongresnem trgu. Trnovske procesije, ki se je vršila že ob 5. zjutraj, se je vdeležil župan g. Hribar z nekaterimi obč. svetniki. — Nezaslišani škandal v cerkvi sv. Jakoba v Trstu. Pišejo nam iz Trsta: Na dan sv. Rešnjega telesa je imela iti v procesiji, zraven drugih, tudi zastava tukajšnje bratovščine sv. Cirila in Metoda, ki je bila v isti cerkvi blagoslovljena in shranjena. Že med tednom je šel tamkajšnji župnik k redarstvenomu ravnateljstvu, naj ono zabrani izhod slovenski zastavi! Gosp. Bušič se je potrudil osebno do škofa, kjer je dosegel, da je poslednji pisal pismo na predsednika bratovščine, lastnice omenjene zastave! V pismu se prosi, naj za letos ostane slovenska zastava — doma! Odbor bratovščine je z vsemi proti jednemu glasu (kaplan Sila!) sklenil, da ne odjenja, ker bi bilo to v ponižanje in sramoto tržaškim Slovencem. Na Telovo se je zbralo do 5000 ljudstva, da spremi to svojo, toli sovražno zastavo po mestu. Redarstvo je bilo zastopano, kakor da se gre za kako napovedano demonstracijo! Ko je pa bilo dano znamenje, da se odide, je zagromelo tako, da so pobožne ženice kar zbežale! Trume mož in zavednih žena so zagnali hrup, da je bilo joj! Kričanja kakor: Vsi farji so......! Izdajalci! Lopovi! ni hotelo biti konca! Posebno se je ljudstvo znašalo nad odpadnikom Hrovatinom, ki je še sedaj župnik pri sv. Jakobu! Pr....! Izdajalec! Jud! Judovski rabin! Tako se je vpilo, in pljuvalo proti njegovemu stanovanju. Redarji so aretirali pet moških oseb, ki se bodo zagovarjale pred sodiščem, zaradi raznih prestopkov. Pred križi in zastavami se ni ni kdo odkril, rekli so, da se judom ne bodo odkrivali! Kričalo se je vse vprek: Vsi gremo v pra-voslavje! Dajte nam našo zastavo, da jo nesemo v pravoslavno cerkev, kjer ne ukazujejo židje! Po prostoru, koder se sestavlja procesija, je bilo polno cvetlic, ki so jih naši ljudje proč pometali. Celo sveče so naše ženske metale ob tla! Župnika so ženske o pij u vale in bi ga bile tudi namazale, da ga ni spremljalo celo krdelo redarjev. Cerkveni obhod je iztekel piškavo, a še bolj piškava bode b e r a po cerkvi, ker se žene rotijo, da ne dajo več niti novčiča za — miloščine! Tako smo srečno prijadrali na vrhunec! Sedaj je čas, da se zgodi kar bi se moralo zgoditi že tedaj, ko so nam „prodali" slovensko p ro po ved pri sv. Justu! Vederemo! — Velika nesreča. Velikanska nesreča je zadela sarajevske Slovence. Zadel jih je udarec, kateri jim bo težko preboleti. Društvo „Trebević"" pa je radi tega skoro na pragu propada. Hoteli so že izobesiti črno zastavo raz streho krasnega društvenega doma. — Našega Antona Bo-naventure ni več med častnimi člani pevskega društva „Trebevića". In zakaj? Njega prevzvišenost sama je pisala „Tre-bevidu", da se odpove častnemu članstvu. In to tako strašno boli Sarajevčane. In kaj je bilo temu povod? Vzrok je zopet ona znana „katoliško-krščanska" nestrpnost, katero kaže ta .apostol mira" na Kranjskem in tudi drugod. Kakor vam znano, gospod urednik, ima „Trebevid" med svojimi člani katoličane, pravoslavne in Mo-hamedanoe. Zato je bilo popolnoma pametno in kulantno od odbora, da se ni vršilo blagoalovljenje sastave po katoliškem obrada — teto bi bili lahko sahtevali Srbi in Mohamedanci, da so ravno tako nerodni in nestrpni — ampak samo slavnostna predaja zastave, tako da se ne „žali" verskega čuta nobenega. Vsak pameten človes bo to odobraval, ki ima toliko možgan, da izprevidi, da je društvo „Trebević" pevsko društvo in ima gojiti v prvi vrsti in samo petje in glasbo v napredek kulture, in da ni nazadnje morda kako misijonarsko društvo za spreobračanje Mohamedancev in drugo-vercev k pravi luči svete katoliške vere.. . To pa je dalo povod nekaterim preveč „gorečim8 katoličanom sarajevskim, med njimi škofu dr. Stadlerju, da so izstopili iz „Trebevića" in začeli proti njemu celo gonjo. Ali bomo res že primorani misliti, da sploh nikjer na svetu ni dobiti več strpnih katoliških duhovnikov?! In seveda krono vsemu temu postavil je naš nebodi-gatreba Anton Bonaventura ter morda po inicijativi „gorečih" sarajevskih katolikov, izstopil iz društva. Morete si misliti, gosp. urednik, kolika katastrofa je bila to za „Trebevid" in posebej za sarajevske Slovence ! Gotovo se vam čudno zdi, da se je vsled te dogodbe sploh mogla izvršiti slavnost, in da se ni stante pede odpovedala . . . No, odbor „Trebevića" je na kratko odpisal škofu Antonu Bonaventuri, da je črtan iz vrste „Trebevićevih" članov. In basta! Sploh pa so si sarajevski Slovenci napravili čudno sodbo o svojem nekdanjem Jegliču, kateremu so priredili tako lepo slovo. Marsikako trpko besedo moraš čuti od njih o našem kranjskem pastirju, o katerem so Sarajevčani še dosti bolj razočarani kakor Kranjci, kajti vsem je le preveč živo v spominu njegovo besedičenje, kako bo na Kranjskem blagodejno vplival na razmere. In zdaj vidijo to njegovo blagodejno „delo" kot protektorja katoliških kramarij in šnopsarij! Sarajevčani pa so ohranili pri vsem tem dober humor in z naslado čitajo včasih naravnost pikantne „dogodivščine" v okrilju katoliških oštarij: svojega nekdanjega Antona Jegliča pa že davno več ne smatrajo za resnega moža. V Sarajevu pa pričakujemo skoro novih „razkritij" ter vam kličemo: pDa ste nam zdravi" ' Nekdo. — Izpred sodišča. Pred tukajšnjo okrajno sodnijo bila je predvčerajšnjem zanimiva razprava. Tožil je namreč, kakor smo že poročali, načelnik požarne brambe, g. Stricelj tukajšnjega tovarnarja Drelseja zaradi razžaljenja časti. Razpravo vodil je sodni tajnik Bučar, obtožbo zastopal je dr. V. Krisper, obtoženca zastopal je dr. O. Vallentschag. Obtožba glasila se je na to, da je g. Drelse obrekoval načelnika gosp. Stricelja. Predbacival mu je namreč, da je pri licitaciji nekih mlajev po jubilejski slav-nosti požarne brambe od stavbenika, gosp. Filipa Supančiča 20 gld. prejel, v društveno kaso pa oddal le 16 gld. G. Drelse je svoj greh sicer pripoznal, vendar se pa je zvijal, češ, da s tem ni hotel g. Stricelja žaliti. Pravil je, da je stavbenik g. Filip SupančiČ res obljubil 20 gld., in ker je g. Filip SupančiČ kavalir, zaradi tega tudi ni dvomil, da je Stricelj ta denar prejel. Rekel pa je, da želi požarni brambi vse dobro, in da ji je zelo naklonjen. Priče, katere so bile zaslišane, niso potrdile trditev g. Drelseja, nasprotno se je dokazalo, da Filip Supančič ni obljubil 20 gld. pri dotični prodaji, temveč da je rekel, da je vsota prevelika, in da je končno dal g. Stricelj u nakaznico na 16 gld, katera se je potem dvignila v njegovi pisarni. Pri tej priliki pa je tudi prišlo na dan, kake homatije so nastale v požarni brambi vsled obrekovanja g. Drelseja. Obravnava je dokazala, da je g. Stricelj popolnoma pravilno ravnal, in da je ves denar, ki ga je prejel, tudi pošteno in takoj v požarno kaso odračunil. Izkazalo se je pa tudi, na kak način je g. Drelse podkuril nekatere člene požarne brambe. G. stotnik Lenček je namreč čital v zloglasnih „Deutsche Stimmen", da gosp. Stricelj pri licitaciji ni pravilno ravnal, in 3el je takoj vprašat g. Drelseja, kako to pride. Drelse je potem začel pri različnih prilikah razlagati svoje obrekovanje, dokler ni končno prišel pod obtožbo. Zastopnik obtožbe je posebno po-vdarjal, da je nelepo od strani g. Drelseja, da škoduje in podpihuje nemir v društvu, kateremu je bil skoro 25 let člen, Povdarjal je, da je posebno značilno, da se je gosp. Lenček takoj, ko je bral infamni članek v „Deutsche Stimmen", zatekel do g. Drelseja in pri njem iskal vir tega obrekovanja. Priporočal je, da naj ae g. Drelse ostro ka- zmije, ker za omikanega človeka je nedopustno, če za Ljubljano tako koristno društvo, kakor požarna bramba, vznemirja. Zagovornik je skušal g. Drelseja oprati, kar ae mu pa nikakor ni posrečilo, ker ga je končno sam priporočal milostni kazni. Sodnik je proglasil razsodbo, da se g. Drelse zaradi razžaljenja časti obsodi na 200 kron ali pa 20 dni zapora. Mnogobrojno došlo občinstvo je z zadoščenjem zapustilo obravnavo in se razšlo, in vsakdo je bil prepričan, da so bili vsi napadi na g. Stricelja neopravičeni, in da so izvirali iz kalnega vira zavisti in nevošljivosti. — Peš izlet „Sokola" v Tacen Šmartno (čez Št. Vid in Vižmarje) bode v nedeljo popoludne. Sokoli odkorakajo s tro -bentači ob 1 a2 uri iz telovadnice v .Narodnem domu". Drugi člani in prijatelji društva se odpeljejo lahko z vlakom ob 4. uri popoludne. Povratek je peš ali pa z vlakom. — Russkij kružok na Vrhniki. Po svojih pravili sme ljubljanski „Russkij kružok" prirejati tudi zabave in izlete. To pravico je izrabilo društvo včeraj popoldne prvikrat, ko je izletelo na Vrhniko. Sprejem, ki so ga priredili društvu vrli vrhniški rodoljubi in zavedne rodoljubkinje, je bil presenetljivo ljubezniv in uprav nepričakovano lep. Na kolodvru na Vrhniki so pričakovali društvo gospa dr. Maroltova, g. župan Jelovšek, deželni poslanec Lenarčič, g. davkar Gruden, g. dr. Wei-bel in mnogo drugih zastopnikov vrhniške inteligence. Društveniki in gostje so sedli v pripravljene kočije, brake in omnibuse ter se v dolgi vrsti peljali v romantično krasni Močilnik. Bil je najlepši, solnčno jasen dan; Vrhnika je imela od dopoludne praznično lice, po ulicah so stali mlaji, s hiš so vihrale zastave, tam s krševite pečine, ki tvori začetek Krasa, pa so grmeli streli. Čudno torej ni, ako so bili društveniki kar najboljše volje, ko so dospeli po lepi dolinici v „Mirke" z votlino puščav-nika Antona. Tu so dične vrhniške dame, na čelu jim veleodlični gospe dr. Maroltova in Grudnova, pogostile ljubljanske goste s pivom, vinom in z mrzlimi jedili. Tu pa je društvo pozdravil s toplimi besedami gosp. deželni poslanec Lenarčič, želeč, da bi bil ljubljanski russkij kružok matica, ki bo rodila mnogo russkih kružkov po vsej slovenski demovini. Odzdravil je društveni predsednik, g. dr. L. Jenko, ki se je zahvalil g. posl. Lenarčiču kot najtoplejšemu prijatelju ruskega jezika, čegar velikansko važnost za gospodarske in kulturne ideale narodov priznavajo celo naj-zagrizenejši Nemci, ter izrazil nado, da se otvori že prihodnjo jesen na Vrhniki russkij kružok. Gosp. kontrolor A. Trstenjak je napil slovanski vzajemnosti in gostoljubni Vrhniki, g. režiser Jos. N o 11 i pa g. županu Jelovšku. Društvo se je odpeljalo na to na vrt Čitalnice, kjer je bila večerja Došlo je več vrhniških in okoličanskih rodoljubov in rodoljubkinj ter se je razvila tako jako živahna zabava. Govorili so g. dr. Jenko (vrhniškiinteligenci), g. Trstenjak (vrhniškemu ženstvu, zlasti gospej dr. Marol-tovi), g. Nolli (g. dr. Jenku), g. Schwei-ger (gospej dr. Jenkovi) in g. dr. Jenko (gospej prof. Bartlovi). Med zabavo je dospel večji oddelek kolesarskega kluba „Slavec", ki je razveselil družbo s par lepimi pesmimi. Končno pa je društvo, ki je bilo najglobočje ginjeno po vzornem gostoljubju Vrhničanov, razveselila še vest, da se ustanovi že na jesen tudi na Vrhniki russkij kružok, in sicer pod nadzorstvom gospe, dr. Mar ol t o ve, g. poslanca Lenarčiča in gosp. župana Jelo vš k a. Poučevala bodeta g. Ben-kovič in g. dr. Jenko. Večina društve-nikov se je odpeljala z omnibusi na kolodvor, kjer se je poslovila od prelju bežni vih Vrhničanov. Del kružka pa je ostal na Vrhniki ter se odpeljal na Borovnico. V Ljubljano odišli del društvenikov je jako obžaloval, da odhaja vlak tako zgodaj z Vrhnike. Sedanja ura vlakovega odhoda je vsekakor mnogo prezgodnja, kar občutijo pri raznih prilikah pač vsi izletniki, ki dohajajo na Vrhniko. No, čas je bil sila kratek, a tem lepši! Tako se je obnesel ta prvi izlet russ-kega kružka jako častno za društvo, še bolj pa za Vrhniko. — Opoludansko znamenje v Ljubljani. Kaj je vendar z onim pred več meseci v mestni seji predlaganim opolndan-skim znamenjem? Zdi se, da je vsa stvar popolnoma zaspala. Bilo bi pač želeti, da ae to čim prej uvede, in sicer streljanje ne pa kad. Izgovor, da bi se namreč a streljanjem ljudstvo vznemirjalo, je puhel, če se ni vznemirjalo včeraj pri procesiji, ko se je pričelo na Gradu tako zgodaj zjutraj in tako močno streljati, tem manje se bo vznemirjalo s šibkim streljanjem opoludne. — Narodna čitalnica v Šiški in podružnica sv. Cirila in Metoda priredita v nedeljo, 17. junija 1900. 1., Ciril-Metodovo veselico pri Mathianu v Zgornji Šiški. Pri veselici sodeluje mešani zbor šišenske čitalnice pod vodstvom kapelnika g. Be-niška in tamburaški klub .Zvezda" pod vodstvom g. Adamiča. Spored: 1. Eisenhut: .Mazurka", zbor. 2. V. Parma: .Čolnič", zbor. 3. Sachs: .Vijoličin vonj", zbor. 4. Fr. Gerbič: „Žitno polje*, zbor. 5. Sattner: „Nazaj v planinski raj", zbor. II. Govor. III. 1. V. Parma: .Mladi vojaki", koračnica iz „RokovnjačevV 2. Mpl. Farkaš: .Santa Lucia", napuljska barkarola. Brač-solo. 3. %*: .Marjeta", mazurka. 4. Iv. pl. Zaje: Potpourri iz opere „Nikola Šubic Zrinski". 5. V. G. Brož: „U sladkoj sanji", valček. 6. M. Adamič: „Pri slovesu, koračnica. 7. C. M. Weber: Lovski zbor iz opere „Čaro-strelec". 8. V. G. Brož: „Spavaj sladko", serenada za brač-solo in zbor. 9. Mascagni: Intermezzo iz opere „Cavalleria rusticana". 10. M. Adamič: „Čerkeska", polka hitra. Začetek ob 4. uri popoldne. — Vstopnina prosta. Prostovoljni darovi v korist .Ciril-Me to do ve družbe" se bodo hvaležno sprejemali. — Viško-glinška čitalnica priredi v nedeljo, 17. t m., popoludanski izlet v Pod-smreko na Brezovici, pičlo uro od Ljubljane, kjer bode v gostilni g. Kanca prosta zabava in koncert društvenega tamburaškoga in pevskega zbora .Krim*. Odhod ob 2. uri popoludne izpred čitalnice. Gostje dobro došli! — Prešernova slavnost gasilcev v Vrbi. Odbor za prireditev opozarja vsa društva, ki se sestanka v Žerovnici vdeleže, da pridejo s čepicami in opasniki, tedaj brez čelad in tudi brez zastav. Dogovorno z gostilničarjem, na čigar vrtu se vrši veselica, sklenil je isti odbor, slavnost ob neugodnem vremenu preložiti na prihodnjo nedeljo, ker bi bilo škoda, da bi tako lepo gasilsko priredbo, za katero se je izcimilo nepričakovano veliko zanimanje, vreme pokvarilo. Ako bi bilo tedaj vreme v nedeljo dopoldan dvomljivo, vprašati je na načel-ništvo brezniško, brzojavna postaja Lesce, ki bode določilo, vrši se li veselica ali ne. — Vspored gasilske slavnosti v prid Prešernovega spomenika v nedeljo, dne 17. t. m. bode nastopni: Zbirališče je na Selu pri Žerovnici, odkoder odkorakajo vsa društva naj pred v Vrbo k rojstni hiši, od tam pa na vrt g. £. Jegliča na Selo, kjer bode veselica. Pri veselici sodelujejo pevci raznih gasilnih društev, srečkanje priredi domače, godbo priredi radovljiško gasilno društvo. Veselica traje er, sinovi. — Marollna F»blJ»nele roj. Ba-yer, hčer. — Frane 1'ahljanele, zet. — Fanl Bajer, roj. Tur It, snaha. — Fanl, Itedl, Eni, Jani, Franel Bajen Meti in Franci Fabtjanelr, vnuki. (1170) Mlada srna leto stara, popolnoma krotka, doma vzgojena, preda se prijatelju živalij. (lisi) Kje? pove upravništvo .Slov. Nar.". Vabilo občnemu zboru Žužemberške posojilnice kateri se bode vršil dne 24. t. m. ob 4. uri popoludne z običajnim vsporedom v posojilničnih prostorih. Za slučaj nesklepčnosti vršil se bode občni zbor v istih prostorih, ob isti uri in z istim vsporedom ne glede na število vdeležencev dne 1. julija t. I. K obilni udeležbi vabi načelstvo. Žužemberk, dne 13. junija 1900. (1174) Amalija Tonnies naznanja v svojem imenu in v imenu vseh sorodnikov prežalostno novico, da je njen iskreno ljubljeni sin, oziroma brat, svak in stric, blagorodni gospod Adolž Tonnies stavbinski mojster in tovarničar včeraj, dne 13. junija 1900, ob peti uri zjutraj nagloma preminil v 45. letu svoje dobe. Pogreb bode v petek, dne 15. junija, ob 6. uri popoldne iz hiše žalosti na Dunajski cesti štev. 25 na pokopališče pri Sv. Krištofu, kjer bodo zemeljski ostanki predragega pokojnika položeni v rodbinsko rakev k zadnjemu počitku. Svete maše zadušnice se bodo darovale v župni cerkvi Marijinega oznanjenja. V Ljubljani, dne 14. junija 1900. C*. Kr- fntrptm jft Irttm žUmitct, Izvod iz voznega reda veljaven od đae 1. junija 1900. lete. Odkod Is l«]abUaae jot. kol. Proa*a eea Trbli. Oh 12. ari 5 m. po noči oaoboi vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeate, Ljubno; tet Sel zt h al v Auaaee, lil, Solnogrsd, Zeli ob jezera, Lend - Ga-stein, Inomost; čez Klein - Beifling v Stejr, v Line, na Dunaj vi a Amstetten. — Ob 7. uri 17 m. zjutraj oaobni vlak v Trbii, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeate, Ljubno, Dunaj; cei Selzthal v Solno grad, Inomost, cez Klein - Keifling v Line, Bodejerice, Plzen, Marijine vari, Heb, Francove vari, Karlove vari, Prago, Lipsko; cez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m. dopoldne oaobni vlak v Trbii, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri 6 m. popoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Ljubno; Cez Selzthal v Solnograd, Lend-Oaatein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curib, Oenevo, Pariz; čez Klein-Beifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Lipsko, Dunaj via Amstetten. Ob 7. uri 9 min. zvečer osobni vlak v Jesenice. Vrhu tega ob nedeljah in praznikih ob 5. uri 41 min. popoldne v Podnart-Kropo. — Proga v lovomaito In ▼ Kočevje. Osobni vlaki: Ob 6. uri 54 m. zjutraj, ob 1. uri 5 m. popoludne, ob 6. uri 55 m. zvečer. — Prihod v LJubljano juž. kol. Proga lz Trbiža. Ob 5. ni i 15 m. zjutraj oaobni vlak z Dunaja via Amstetten, iz Inomosta, Solnograda, Linca, Stevra, lila, Ansgeea, Ljubna, Celovca, Beljaka, Fran-zensfeste. Ob 7. uri 45 min. zjutraj osobni vlak iz Jesenic. — Ob 11. ari 16 m. dopoludne osobni vlak z Dunaja via Amstetten, iz Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevie, Solnograda, Linca, Steyra, Pariza, Oeneve, Curiha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteiua, Ljubna, Celovca, Pon-tabla. — Ob 4. ari 38 m. popoladae osobni vlak z Dunaja, iz Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfeate, Pontabla. — Ob 8. uri 51 m. zvečer osobni vlak z Dunaja, iz Lipskega, Prage, Franeovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevie, Linca, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. Vrhu tega ob nedeljah in praznikih ob 8 uri 20 min. zvečer iz Podnarta-Krope — Proga lz Movega mesta ln Kooevja. Osobni vlaki: Ob 8. ari in 21 m. zjutraj, ob 2. uri 32 m. popoludne in ob b. uri 48 m. zvečer. — Odhod ls LJubljane drž. kol. v Kamnik. Ob 7. uri 28 m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popoludne, ob 6. uri 50 m. in ob 10 uri 25 m. zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih — Prihod ▼ LJubljano drž. kol. la Kamnika. Ob 6. uri 4a m. zjutraj, ob 11. uri 6 m. dopoludne, ob 6. uri lo m. in ob 9. ari 55 m. zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih. (4) Išče se takoj stanovanje dveh do treh sob s pritiklinami. Ponudbe sprejema upravništvo „Slov. Naroda". (1182> Vinko Čeme v Gorjah pri Bledu ima vrliUo zalojgo dobrega, zrelega sira (Schnittkase) In proda vho zaloaro po Jako nizki eenl. — Posije tudi en hleb kot vzorec proti povzetju. (1173—1) Jako dobre ter samo pol leta rabljene Elegi-eitre na mehaniko, kakor tudi kolo (1177-1) se radi odpotovanja po nizki eenl proda. Vprašanja naj se blagovolijo poslati pod Šifro A. H. v Zalo«; pri LJubljani. 6—8 poštenih natakaric za nedelje in praznike od 2.—10. ure popoludne vsprejme se takoj pri Ognjevitu Kozjeku v Šiški »pri Kankertu'1. Plača 80 kr. in dobra večerja. Oglase" naj se takoj. (H80-1) Št. 121/Pr. Razpis službe. (1129-2) Pri mestnem magistratu ljubljanskem je vsled sklepa redne tajne seje občinskega sveta z dne 1. junija t. 1. popolniti službo mestnega blagajnika s prejemki III. činovnega razreda, to je z letno plačo 2800 kron, z dejalnostno doklado letnih 500 in s pravico do dveh v pokojnino vStevnih petletnic po 200 kron. Od prosilcev, kateri imajo za slučaj imenovanja položiti kavcijo v višini stalne plače, se zahteva dokazilo o vspešno dovršenej nižjej gimnaziji ali pa nižjej realki in pa o uspeSno napravljenem izpitu iz državnega računarstva. Prednost se pa pri vspre-jemu daje prosilcem, ki so dovršili višjo gimnazijo ali višjo realko z zrelostnim izpitom, ali pa kako javno trirazradno višjo trgovsko šolo z dobrim uspehom. S potrebnimi dokazili opremljene prošnje za zgoraj omenjeno službo je vlagati pri predsedstvu mestnega magistrata clo 1. julija, t. I. Zakasnele prošnje se ne bodo vpoštevale. Mostni magistrat ljubljanski, dne 5 junija 1900. • »X* vi* »I* »1» »4n ' F. Cassermann krojač za civilne in raznovrstne uradniške uniforme In poverjeni zalagatelj ces. kr. unif. blagajne dri. železnic uradnikov Ljubljana, Šelenburgove ulice št. 4 se priporoča slavnemu občinstvu za izdelovanje civilnih {oblek in nepre-močljivih havelokov po najnovejši fa-coni in najpovoljnejSih cenah. Angleško, francosko in tuzemsko robo ima na skladišču. Gospodom uradnikom se priporoča za izdelovanje vsakovrstnih uniform ter preskrbuje vse zraven spadajoče predmete, kakor: sablje, meće, klobuke itd., gospodom c. kr. justič-nim uradnikom pa za izdelavanje talarjev in baretov. 24 Darila za vsako priliko! Frid. Hoffmann v Ljubljani, Dunajska cesta priporoča svojo največjo zalogo vseh vrst žepnih ur zlatih, srebrnih, iz tule, jekla in nikla, kakor tudi stenskih ur, budilk in salonskih ur, vse samo dobre do nsjflnejie kvalitete po nizkih cenah. ITovoatl ▼ žepnih in stenskih urah so vedno v zalogi. 94 Popravita se Izvršujejo najlodneje. Optični zavod J. P. GOLDSTEIN Ljubljana, Pod trančo 1 priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih očal, lovskih in potnih daljnogledov, kakor tudi vseh optičnih predmetov. Zaloga fotograficnih aparatov. Vsa v to stroko spadajoča popravila In vnsnja naroČila točno In ceno. 24 Pri nakupovanju suknenega in manu-fakturnega blaga se opozarja na tvrdko HUGOIHL v Ljubljani v Špitalskih ulicah štev. 4. Velika zaloga 24 suknenih ostankov. 1^ a*xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx ladajatetj in odgovorni urednik: Joaip NollL