PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NAÈtODNE PODPORNE JEDNOTB Uradniški ta «pravniški MOT Bouth Lawndale Am Offlea of PubUeatieai BUT 8. Lewndele Ave. Telephone, RoekweU 4104 MAM XXX glO^TEAff Nevarnost novih spopadov Japonci in Kitajci A* mt a. im. chicago. ILL., petek, 1«. JULUA (JULY 16), 1937. SabeertpUoa N-00 Yearly ftTKV.—NUMBER 1S8 Acceptance for mailinc nt apoeial rate of poatage proved for In section 1101, Aet of Oet «, 101T, aathoriaed oa Jane 14. 101». in jponiki podaniki rdrugi tujci bežijo iz Peipinga tfONsio^RUSlLCI V KITAJSKI LUKI Mi«, 16. jul.—1General Ika-j Inouye, predsednik mogoč-Armadne in mornariške re-tveze, je danes opozoril te organizacije, naj se pri-injo na vojno s Kitajsko. Ta cija ima tri milijone čla- _aj, 15. jul.—Vsi vlaki, io včeraj odrinili iz Peipin-io bili natrpani z Japonci in Plimi tujci, ker se je pojavila urnost novih bitk med kitaj-i in japonskimi četami. Prav so bile natrpane ceste z av-nobili in drugimi vozili. Mno^ bogatih Kitajcev se je pridru-tujcem, ki bežijo iz mesta. Sinoči je prtflo do vroče bitke I Kitajci in Japonci v bližini iike postaje v Loafi, ki le-30 milj severozapadno od itaina. Kitajske čete so ho-uitaviti vlak, na katerem se milo €00 japonskih vojakov tiPeipingu. Kitajci pravijo, »Japonci provocirali bitko, »trajala več ko dve uri. Dru-Ntka med Japonci in Kitajci e vršila v istem času v Losu. Vlaki so pripeljali nadaljnje Make čete v Ti en t sin iz Sanjana. Tu sodijo, da ae v ktu Tientsin-Peiping naha-iponska armada G80 ntofrr > poročilo se glaai, da sta japonska rušilca dospela v šUnisče Tangku, ob ustju ki-fke reke Pei, ki je zvezana s 'jem. Vsi japonski podaniki [¡tajskem so bili včeraj opojni, naj se pripravijo na Znanji opazovalci sodijo, da večji del kitajske armade ■centriran v južnem distriktu rovince Hopei, V okolišu Pei-» kjer so se v zadnjih dneh »ile vroče bitke, je okrog 12,-kitajakih vojakov. Vesti iz »kinga se glasijo, da je kitaj-«•ntralna vlada poslala ar-*> 80,000 moi in veliko šte-bojnih letal v distrikt, ki leto juini strani Rumene reke. Jiponaka je včeraj obdolžila tnkingako vlado kršenja dogo-ki je bil sklenjen pred dve-• letoma in prepoveduje poši-»i« kitajskega vojaštva v *'nco Hopei. Slednja je na ' obdoliitev odgovorila, da jo 1 dofovor le notranja zadeva 1 * ni tikal Japonske. Pred-IVl"ki nankingftke vlade sd ■»J ponovno naglasi», da je I Japonskih vojnih operacij J*«» kontrola nad provinca- II Hopei in fahar. Rajanja glede poravnave ¡^kU med Kitajsko in Japon-g* v mtoju. Situacija je napeta kot je bila pred ^nom, ko je prišlo do pr- Domače vesti Oblaki Chicago. — GL urad SNPJ in uredništvo Pros vete so v četrtek obiskali: John in Mary U-mek in Mary Morgan is Jean-netteja, Pa., Frank Shray iz Irwina, Pa. in John Jelene is Racina, Wis. Nov grob v IUinoiau Staunton, 111. — Dne 6. julija je tu umrl Math Priatopec, star 71 let in rojen v Javorju pri Utiji na Dolenjskem, po domače Pajkov Matijček. V Ameriki je živel 86 let in zapušča ženo, dva sinova, tri hčere, tri brate in sestro. Calumetske novice Calumet, Mich. — Rojaka Jos. Simca, ki ima farmo za North Tamsrackom, je zadnje dni zadela velika nesreča, ko mu je pogorel hlev, v katerem se je nahajalo več glav živine, razni farmski stroji, električna aesal-ka in večja zaloga sena. Ker je na farmi manjkalo vode, se ni dalo nič rešiti. Skoda znaša o-krog 13000. — Te dni je umrla Anna Waidenmayer, atara 73 let. Bila je stara naseljenka, doma iz Bele Krajine in vdova po Nemcu, s katerim se je omo-žila. Zapušča sina in tri hčer«. (Kako je to, da ae naš calumet-ski vir nikdar ne potrudi, da bi poizvedel za rojstne kraje teh starih rojakov in rojakinj, ki danes odhajajo drug za drugim AMUMl^tL. „' i m i O» M tali ii — Svatba v Penni White Valley, Pa. — Te dni je bila tukaj svatba Franka Rozine in Frances 2ekarjeve, ki sta oba člana SNPJ. Ženin je sin znanega Antona Rozine, nevesta pa iz Manor j a. Svatba je bila v društveni dvorani. O-bilo sreče! Nevihta na zapadu Kemmerer, Wyo. — Dne 13. julija je tu divjala silna nevihta, kakršne še ne pomni nihče v tem kraju. Lilo je kakor iz škafa in strela je udarila Johnu Kempu v hišo in mu naredila nekaj škode. Toliko je bilo vode, da so rojaki rekli, da je naj-brže pekel zalilo ... Iz Montane je prišel k nam na obisk Leo Sedanik. *»krv Bjak i m i I Federacija poziva delavce v unije «vega apopada med ki-»n japonskimi četami v Heipinga. L?^ jul.—Člani japon-kabineta se stalno poave-K*¡- Uko se reši kriz* C J'»Pon^ko in Kitajako. Mi rr *» branje zadeve je uve* tt í** ojačanja ar- ^ odred.l protekdja tovarn, b^tov m orožarn. Va« debweov Plombo pri CIO h^!^ D. C. - Harold *Tu ****** Zveze lee-j« O. m. Orion, P Urï « Johnom u Pr*J predloženo Organizacije potrebne za ohranitev demokracije Washington, D. C. — (FP) — Organiziranje delavcev v močnih unijah je bistvenega pomena za ohranitev demokracije, pravi Ameriška delavska federacija v svojem buletlnu, ki vsebuje pregled njenih aktivnosti. "Splošna organisatorična kampanja je fundamontalne važnosti/' je rečeno v buletinu. "Ne samo Amerika, temveč vae veliko industrijske države so v zadnji generaciji spoznale, da industrije, ki niso podvržene socialni kontroli in obratujejo le, da kopičijo profite, ne nudijo delavcem dostojnega žlvljenske-ga standarda. Mezdni delavci pp Vsem svetu ne bodo pozabili, da je zadnja depresija pognala 30,000,000 ljudi v brezposelnost in jim vzela priliko do zaslužka, dočim so stroji, ki bi lahko pro-ducirali dobrine, počivali. Ameriško delavstvo tudi ne bo pozabilo, da je ena šestina ameriških prebivalcev životarila v pomanjkanju celo leta 1929, v letu največje prosperitete. Z vednostjo, da jo industrijski razvoj v Ameriki dosegel točko, ki omogoča dostojno življenje vsem, da primerna kontrola lahko napravi is te možnosti realnost, se je rodila nova zavest. To ni ameriška posebnost, temveč splošna, svetovna. Ako delavci niso organizirani v močnih unijah, nimajo besede in ne vpliva pri gradnji socialne kontrole, ki je potrebna, énsezágotovi dos to j-no življenje vsem." Buletin naglaša nekatera dejstva, ki dokazujejo, da delavci, ki niso organizirani, ne morejo napredovati. So brez zaščite in vsled tega žrtve depresij in gospodarskih kriz, ki se ponavljajo. « TRETJI TRANS- K«*» POLARNI POLET WÊÊ SE PRIPRAVLJA Stavka v Mellonovi tovarni končana Detajli dogovora med unijo in kompanijo niso znani Krojači izvojevali ugodno pogodbo Zvišanje mezde in druge pridobitve New York. — (FP) — Okrog 35.000 krojačev se je vrnilo na delo po sklenitvi pogodbe med Zvezo delodajalcev in krajevno unijo International Ladies Garment Workers. Dogovor krije delavce, ki so upoaleni v 1500 delavnicah. Sporazum je bil dosežen po petdnevni ustavitvi dela v vaeh delavnicah. Pogajanja ao trajala več tednov in večkrat je kazalo, da ae bodo razbila. Nova pogodba določa zvišanje mezde 10 od-atotkov, izboljšanje delovnih pogojev in akrajšanje delovnega tedna na 32 ur. Podpiaana je bila v uradu newyorSkega župana in bo v veljavi tri leta. Pogodba uklju&ije provizijo, da ne ame noben član Zvese delodajalcev pošiljati naročil podjetjem. ki upoalujejo neunijake delavca. pomoč nom Zvese lesnih delavcev v odločitev. Rezultat bo znan. ko se bo pričala konvencija te organizacije v Tacotni, Wash Zve-sa leenih delavcev ima okrog 100,000 članov. Washington. D. C. — (FP) — Glavni stan Ameriške delsvske federacije je naznanil, konec stavke v tovarni Aluminum Co. of America, Mellonove družbe, v Alcosju, Tenn. Nekaj dni prej je kompanija akušala obnoviti obrat a atavkokazi. Sledila jo bitka, v kateri ata bili dve ospr bi ubiti In veliko število ranjenih. William Green, predaednlk ADF, je po tej bitki poalal F. J. Dillona, avojega reprezentan-ta, v atavkovno okrožje In od-atavll F. Wetmora, predsednika krajevne unije. Dillon je atopll v atike z direktorji kompanije in dva dni pozneje je bila stavka preklicana. Pogoji aklenjenega dogovora med unijo in kompanijo, ki je končal atavko, še niso bili objavljeni. Neko poročilo ae glaai, da js kompanija obljubila, da ne bo zapostavljala delavcev, ki ao bili najbolj aktivni v atavki. Val bodo ponovno upoaleni. Clanl unije bodo zdaj glasovali o u-maknitvl obtožbe, ki jo je unija vložila pri federalnem delav-nkem rassodišču, v kateri Je re-čeno. da je kompanija kršila Wa*nerjev zakon. Stavka v tovarni Mellonove kompanije je izbruhnila IS. maja. Unija je šla v boj. da odpravi mezdno razliko. Delavci v Mellonovi tovarni v Alcoa ju, Tenn., so namreč prejeaiall is centov manj na uro kakor delav d v tovarnah te kompanije v drugih državah. Amerika gosti zmagovito rusko trojico M E G L A~POGNALA LETALCE DO SAN DIEGA Moskva, 15. jul. — Uspešen transpolarni polet druge skupine treh ruskih letalcev je issval veliko navduienje po vsej Sovjetski uniji. Voditelji sovjetskega režima so sinoči poslali Gromovu in d vem tovarišem v Californiji več brzojavk s čestitkami »¿'«novi zmagi sovjetske aviadjti". — Obenem poročajo, da Sifisisund" Levanov-akij, ruski Lts4t>ergh, se pripravlja na tretji transpolarni (prekotečajni) polet v Ameriko. Levanovekij so dvigne v zrak 23. julija. Los Angetea, Cal.. 15. jul. — Trije ruski letalci — Mihael Gromov, Andrej Jumošev in Sergij Danilin — ki ao zadnjo nedeljo ob 7:82 zvečer (po čl-kaškem čaau) začeli v Moskvi drugi polet čez severni tečaj v Združene državo, so včeraj zjutraj ob 9:27 (po čikaškem času) dokončali ta po|et z največjim triumfom. Pr lata I i so na kravjem pašniku v Hribih tri milje od San Jacinta, ki se nahaja 40 milj aevernovzhodno od San Dlega in 90 milj južno od Loa Angeleaa v Californiji. V zraku ao bili nepretrgoma 62 ur in v tem čaau ao preleteli približno 6700 milj daljavo, kar je do da nea svetovni rekord. Ta rekord sta imela do včeraj Francoza Maurice Rossi in Paul Codos, ki sta leta 1933 letela iz New Yor-ka v Sirijo v Mali Aziji 5657 milj daleč. Rusi so nameravali pristati v San Franoiscu, da tako popravijo rekord prve ruske letalske trojice, ki je pred tremi tedni pristala v državi Washingtonu, okrog 500 milj proč od San Francisca, toda smola je hotela, da je bila včeraj zjutraj po vaej paciflšni obali tako gosta megla, da letalci niao mogli videti, kje je celina In kje morje, leteli ao proti jugu Californije dalje in dalje, toda megle ni hotelo zmanjkati. Izgubili ao štiri ure a kroženjem v zraku v bližini Los Angelesa In kaaneje San Dlega m« ob mehiški meji, končno ao pa mahnili,proti severu v califbmijske hribe, kjer ni bib megle In šli na šla na farmah pri Skn JacintU.i Ko ao bili na tleh, ao ie imeli v tanku za eno uro ganoliif». m V bližini San Jacinta je ameriška vojaška poataja March Field in tja ao farmarji odpre-mlll letalce. I ¿»tako Je pa ostalo na pašniku. Podjetni farmar Je brž zaprl plotove naokrog in ralunal vstopnico množici, ki Je z vaeh atrani drla k velikemu ruakemu monoplanu z rdečimi krili . . . Gromov in tovariša ao bili včeraj in čez not- goat je vojaških častnikov v March Fieldu in a tamkajšnje radiopoetaje ao ai-noči oriaali v ruščini in s pomočjo tolmača avoje vtise in iz- španskim fašistom Nemčija zalaga fašiste z vojaki in bojnim materialom liondon, 15. jul. — Hitlerjeva vlada pod krinko alovesnlh obljub in diplomatičnih diskusij aktualno pospešuje militaristič-no intervencijo v prilog špan* skim upornikom. Po vesteh, ki jih je objavil Manchester Guardian včeraj, se Nemčija pripravlja, da oskrbi še večjo podporo španski fašistični armadi kot doslej. List je objavil de-tajUrane podatke, da podpre trditve o velikem obsegu naclj-ake Intervencije v Španiji v prilog upornikom. Nemški tehniki in letalci odhajajo v Španijo kot turiati. Veliko število jih Je odšlo is Hamburga v juniju in v prvih dveh tednih tega meseca. Hamburg je tudi pristanišče, is katerega gredo velike zaloge bojnega materiala in orožja v španske vode. Za parnike, ki vosljo v Španijo bojni material, Jo bil zgrajen poaabon pomol, ki go nazivajo Francov pomol. Iz hamburškega pristanišča je odplulo veliko število parni-kov, natrpanih z orožjem in atrellvom, v španake luke, ki jih kontrolira general Franco, vrhovni poveljnik uporniške armade. Vae te nacijake aktivnoati ao člani mednarodnega nevmeše-valnega odbora prezrli. Vodilni predstavniki tega odbora še vedno slovesno priaegajo, da niao opazili, da bi katera izmed držav, ki ao aklenile dogovor, v katerem so alovesn« Izjavile, da ne bodo pošiljale orožjz, muni-cije in vojakov v Španijo, da ni nobena teh držav kršila dogovora. Mnogi nemški parnlkl ao se najbrž izognili pomoraki straži a spremembo imen in zastav, Pluli ao pod zastavami drugih držav, ki niso reprezentirane v mednarodnem odboru. Parniki teh držav niso podvrženi preiskavi predno pridejo v španska pristanišča. Baptištovšhi pridigar obtoten umora £*nsk* Paris, Mo., 15, Jul. — Rev. C. K. Newton, 51-letnl pridigar baptistovske cerkve v teh krajih več ko 30 let, Je bil včeraj aretiran na obtožbo, da Je u-strelil 45-letno ženo Dennisa Kellyja, članico avoje verake občine. Umor ima menda denarne vkroke. Fašisti spet bombardirajo Madrid ■■■■■■«■■■■■■a Dvajset rudarjev ubitih v Indiani Eksplozija plina v Sul-livanu Sullivan. Ind., 15. jul. — Dvaj-aet rudarjev je bilo ubitih in devet ranjenih, trije nevarno, pri današnji eksploziji plina v premogovniku Baker, last Glendora Coal kompanije, Šest milj aevernovzhodno od tu. Ob času nesreče je bilo 205 delavcev pod semljo in vsi ostali so se rešili nepoškodovani. (Po Imenih ponesrečencev je soditi, da med njimi nI bilo Jugoslovanov.) Miličniki razdejali upor-niske pozicije * ZASEGA ANGLEŠKE-GA PARNIKA kušnje vsej ameriški javnosti. Tsmkaj so tudi prejeli ogromno število brzojavnih čaetitk iz v*4h krajev Amerike In Moskve. Njfhov tolmač je bil ruaki konzul Gohman Iz Han Francisca, ki je dospel tja v letalu. Med prvimi, ki ao Jim čeatitalf, je bil tudi predsednik Rooaevelt. Danes ao ruski letalci prišli v I/m Angeles. Od tu pojdejo v Kan Franclsco in drugam po Ameriki. Medtem pa je trojica prvih ruskih letalcev, potem ko izvedela o zmagovitem prihodu avojih tovarišev v Californijo in Jim častitals, zapustila včeraj popoldne Ameriko na francoskem parnlku Normandie. Grapa Mted Cor», v Warren«, O. Čikaški mrliški ogleda pere policijo Zakasnela preiskava izgredov v So. Chicagu Chlcago, 15. jul. — Cikoški okrajni mrliški ogleda Frank Walsh je včeraj odprl uradno preiskavo, ki naj dožene, kdo Je Kriv smrti desetih Jeklarskih de-lavcev, kateri so bili ustrsljsni dne 30. maja, nt spominski praznik, pri demonstracijah stavkarjev pred tovarno Repub-lis 81 asi v Kouth Chicagu. Waleh vodi zaslišanja prič s obeh strani in šest mrliškooglednlh porotnikov Ima zaključiti, če Je bil policijski uboj desetih oseb u-pravičen ali Je bil navaden u mor, za katerega je policija odgovorna. Zaslišanje je takoj v začetku pokazalo, da nI nepristransko, Mrliškooglednl urad Je toliko časa zavlačeval prelakavo in iskal ugodnih prič, da Je Iztak-nil ljudi, ki Imajo namen oprati policijo in pokazati atavkarje kot "kriminalne zarotnike, ki so hoteli pobiti policaje." Seat prič, ki ao med drugimi nastopile včeraj, Je bilo uverje-nih, da vaa odgovornost za krvave izgrede pade na atavkarje in njihove almpatlčnike. Radio-reporter Kd. C. Parker Je pričal, da Je videl, da J* "prvi strel prišel iz množice stavkarjev". časnikarski fotograf In 19-let-na študentka sta pričala, da ata videla v rokah stavkarjev "kole, o|H*ko, železne drogove, kose gumijaste cevi" in študentka je celo videla "tri revolverje v u-radu unije CIO." Glavna priča Je bil |>oliciJ»ki kapetan James L. Mooney, ki Je vodil policijsko četo proti stav-karjem. Rekel Je, da Je dan prej prejel telefonlčno vest, da imajo atavkarjl "načrt za napad In osvojitev tovarne", nakar Je odredil akcijo za "zaščito življenja In lastnine." Policija hoče uverltl Javnost, da ao bili ubiti delavci komunisti, katerim ni bilo nič za življe-nje drugih — In ogleda Walsh ter njegovi asistenti ao že pokazali, da ao istega mnenja. Dobili ao priče, ki naj potrdijo njihove trditve, ali a temi pričami niso imeli dosti sreče. Priča h* Kovač, Hrvat, je zanikala, da Je bil njegov bratranec Aimo Popovič, ki Je bil rden ustreljenih, član komunistične atranke. Kovač Je pove-dal, da Popovič nI nikdar verjel v nasilje In ubijanje in Je pripadal cerkvi, ki je proti komunizmu. Enako so «orodniki ostalih žrtev zanikali, da so bili člani komun Ulične stranke. PrIAe, ki Imajo pobiti Izjave polkljaklh prič, še niao nastopile. Madrid, 15. jul.—Fašiatlčno topništvo je včeraj obnovilo obstreljevanje Madrida, medtem pa ao Španski miličniki napeli vae alle, da zdrobijo uporniški obroč na madridski fronti. V včerajšnjih naskokih so nspravlll vrtel v fašiatlčnih vratah, ki ščitijo ceato, katera vodi Is Corrune v Madrid. Miličniki ao prodrli deaet milj daleč vshodno od mesta Laa Rosas In razbili uporniške poatojanke. Tri meata v tem distriktu. ki Jih dršljo fašisti. ao v nevarnosti. Ta ao lerJa, prvega lorda admira-lltete, ker Je dejal, da španako pristanišče v Hantandru ni varno. "Morda bo zanimalo poalan-ee |M»ročilo, da Je bil angleški parnik zaseftru v bližini tega pristanišča," Je rekel Tooper. "Ali ni čudno, da Je novica o zasegi angleške ladje povzročila odobravanje med člani kabineta"" je vnašal Archibald Sinclair, ko se Je vihar nekoliko polegel, toda odgovora nI dobil, Katoliški mišijonar mora molčati o peklu med Eškimit Anchorage, Alaska, 15. Jul.— Neki katoliški misijonar, ki Je prišel nem, Je včeraj povedal svoje ixkušnje med ICsklml v ledenih arktičnih krajih, med katerimi Je mlsijonaril. Rekel Je, da nauk o peklu ne plaši Eskimov, |*č i>m narobe: privlačen je zanje, ker gorkota ja sanje velik lukaus. Ko Jim Je govoril o |*eklu, eo Kskiml veselo vskllk-nill: "To ao pa sa nas nebesa! Ne ho treba ekrbetl ta drva in kurjavo! . . * AH •«• še eerWIN Preevelm aH Mle-SliMkl IM ■«•i«ae iKiJeulJ« aH ea-redaihe t »eer Te |e Irejae «redawrtl. kl ga aa aal le**» rotljHe eteleeai v I wtmmmnmm (Mm, Sl. IMf I. M« m jt , Um datumom poUfcU ém M VM IM M «M*«. "Something for Nothing"... Cikaški Better Business Bureau porod«, cU so bili Američani lani ogoljufani za okrog dve milijardi dolarjev. Milijarda je tisoč milijo- nov. Sleparije z "investicijami" in ničvrednim blagom ao požrle pol milijarde dolarjev. Druge (Mil milijarde je ilo v žrelo sleparskih bankrotov. Zavarovalninake, zemljiščne in dobrodelne goljufije ter poneverbe ao odnesle druge pol milijarde. Zadnje pol milijarde je pa ilo za loterijske srečke in v neštetih igralnicah ter pri stavah. I>ve milijardi dolarjev vrženih v vodo za neštete osleparjence, toda na "lahak način" pridobljenih ta navihane sleparja! Tak je sad profitnega sistema, ki vadi ljudi od rojstva do smrti, da lahko čez noč obogate — da lahko dobe "something for nothing", nekaj zastonj, da lahko dobe veliko z malim trudom — če ae pobrigajo! In naivni ljudje se kajpada brigajo: tatko prigaran denar mečejo za ničvredne delnice ali bonde, ki prinašajo "visoke" dividende in "visoke" obresti — za ničvredno blago, ki je "baš zdaj silno poceni, da ne bo nikdar več tako" — za ničvredna zemljišča, ki bodo "jutri vredna milijone" — za votle police, ki prinašajo "visoko" zavarovalnino, izplačano v življenju, in nešteto drugih "dragocenih" privilegijev — za srečke, ki prinašajo stotisoče dolarjev (Izda-jateljem arečk!) — za stave na konje, pse, peteline, bike v Mehiki, žogometalce, pugiliste in na našteto drugo smet. škoda, kar Better Business Ilureau ni pogledal na polje strahotnih sleparij z "zdravili" in pa na polje, kjer se stekajo milijoni in milijarde dolarjev z "reševanjem duš iz vic" Vsota v vodo zmetanih milijard bi bila potro-Jena! Vse to bo živelo toliko časa, dokler bo v Ameriki živel profitni sistem In z njim vred vera, da se lahko dobi "veliko za malo" al! "something for nothing" — nekaj, zs kar je treba le "kunštne" pameti In malo dels, da lahko živi* od trdega dela bedakov . .. Zanimive beležke Vaaii Ia vshadasga Ohia port, O.—Kot po vseh Združenih državah, tako tudi tukaj do danes — IZ julija —. vlada velika vročina. V soboto, »p. julij«, popelín. m Je-Ä flÜÄ ¡Sffl oblačiti In ob 5. Uri je bita tak* nevihta ko« bi iz llcafa lilo. Anw, pak pri nas je bila malenkoet v primeri g nevihto onkraj reke Ohio, na primer v Elm Grovu in okolici, nad katero ae je uUr«i gal oblak in je bila kot bi trenil zalita vsa do)ifia. ■ Kot pravijo poročila, je z« pol milijona'»kode. Voda je odnesla hiie, garaže, mostove inr uničila vse vrtove in farme. Kef ob istem potoku žive tudi naM rojaki in člani društva 426 &N-PJ, so bili gotovo prizadeti. Prisadet mora biti posebno ro-| jak A. Novak, ki ima hiio tik ob potoku, ki je mahoma narasel V reko. Najbrž so prizadeti ie drugi rojaki, kar pa mi ni sna- sprotno Je pa Vedno dovolj časa za selitev, kadar reka Ohio na-raiča. To velja posebno sedaj, ko je skoraj v vsaki hiši radio-prejemnik. Je že tako, da farmarake in nižje dalavske sloje vedno tepe, fce ne narava, pa stavke in drugo izkoriščanje. Za slednje Ha skrbe sile, ki drže ljudstvo v temi in ga savajajo. V katoliškem lista Sunday Visi tor ju je ns primer vedno polno člankov proti — komunizmu in tudi proti CIO. V izdaji z dne 11. ju IIja sem pa na moje veliko presenečenje videl članek, v katerem je rečeno, da Je velika rev Mina pripravila ipansko ljudstvo, da je postalo revolucionar- vred je bila zelo prizadeta | 19*5. Tudi pri nas le do danes ni bilo sile. Ko to pišem, močno dežuje. Ampak ta neurja so Hujše kot pa povodnji, ker ni-M Na- bega vremena. Prostor haja na Cadii Pajki.,« miljo vzhodno oH Colerafna ali štiri do pet milj po cdlftmo od Jridgeporta. Na ta piknik se vabi članstvo SNPJ in tudi druge rojake od blizu in daleč. Vremenske ne-Igode so na dnevnem redu in v preteklosti je naša federacije redno pomagala prizadetemu članstvu. To želi vršiti tudi v Sdoče, za kar pa potrebujte financ. Do teh pride le s priredbami in pa z malo članarino, catero plačujejo pridrilžena društva. Torej v nedeljo, 26. Julija, vsi na piknik federacije JNPJ k Primožiču. Prostor je selo prijazen in tudi pod za plesalce dober. Joseph Snoy, 13. no, ker Črpan poročilo le Iz lo- no, in da je pri tem tudi veliko ... . I__1______A ILA» «AHI.aii l/«\4 Inai Novo raketirstvo v Ulinoitu Neki sociolog (imena ni pri rokah) je zapi-sal: Vsi zločini, ki ne izvirajo iz telesne abnormalnosti in subnormalnosti, so posledica države. Država postavlja zakone ln s tem množi zločine«; čim več je novih zakonov, tem več je novih zločincev. Država Je največji zločinoc pod solncetn, ki sleimri, krade In ubija na drobno in debelo —- odgovorna |>a ni nikomur. Država Illinois je v juniju sprejela določbo, t>o ksteri morala biti ženin In nevesta zdravniško preiskana, predno smela dobiti dovolj« nje za ženitev. Princip te določile je dol>«*r. V interesu javnega zdravja In bodočega prebivalstva je, da se ne ženijo ljudje, ki imajo vune-rlčne bolezni; prej morajo ozdraveli. Ker Je današnja država še vedno kakor džungla, to je, da nima zdravstvene kontrole nad |iosamezni-ki. je to edini način, da lahko kontrolira zdravje onih, ki se hočejo oženiti. T» hI a novi zakon je ubil lastni namen, ko je dal preiskavo kandidatov za ženitev v roke privatnim zdravnikom. Niso val zdravniki oderuhi, toda m • m I njimi je mnogo neskrupolos» nežev, ki izkoristijo vsako priložnost zase. Tako je novi zakon takoj porodil novo raketirstvo. V listih čltamo pritožbe, da je neki par moral plačati 923 za dvojno preiskavo. To je nesramno oderuštvo) Večinoma zahtevajo po pet dolarjev za dvojno preiskavo, kar je tudi preveč. Ce hoče država res koristiti ljudem s tem zakonom, naj sama skrbi za zdravniško preiskavo; najame naj dobre zdravnike, ki naj preiščejo aplikante za ženitev brezplačno, država naj jih pa plača. Na ta način bo preiskava vestna in dobra, medtem ko v primerih privatne preiskave lahko marsikateri zdravnik aa-liane oko, če bo dobro plačan aa to. Najmanjšega dvoma nI, da privatna preiskava prinaša goljufije in kršenje zakona na debelo. Dokler živi navada, da država daje dovoljenje aa skupno življenje moža In žene (z motivom spolnih odnoiajev. ne s motivom roditelj-stva), naj država skrbi, da pridejo zdrs vi ljudje v skupno življenje. V U namen bi pa vse države v Uniji morale Imeli enak zakon oziroma bi moral MU sprejet federalni zakon ta (Dalje* kalnih listov. Prav isti večer nekoliko poi zneje Je slična usoda zadela naselbine med Glencom, Warno-ckom in Lamiro, kjer se je tudi utrgal oblak in je voda poplavila vse hiie v nižinah ter u-ničiia pohištvo v prvih nadstropjih. V obeh slučajih je voda tako hitro drla s hribov, da ao se ljudje komaj rešili. V nekaterih slučajih Je voda odneš}S hiše z družinami vred. Prva poročila so govorila, da Je bilo Elm Grovu In okolici 10 mrtvih, kar Je bilo pozneje pa zanikano. Tam Je voda odnesla ttfdi železniške mostove in je promet na železnici B. k 0. med Pitts-burghom in Wheellngom pretrgan. DrugI dan, v nedeljo, je bila zopet velika vročina. Treba ji bilo iti na piknik društva 8NPJ v Piney Fork, ampak jaz sem se bil že davno prej namenil, da posetim ta dan moj bivši dom — Moon Run, Pa. — Ker imam skoraj vsako nedejlo sejo, sem Vedno odlašal. Ko smo videli, da ima tamkajinjl klub JSZ piknik, sem se namenil, da po dolgem Času s svojo družino obi-Ščem Moon Run. In res smo odrinili. Vreme je bilo lepo, to-ds vroče ko v peci. ^ Tja smo prišli bres nezgode. Ustavili smo se pri br. M. Ye-ralu, kjer pa nI bilo nobenega doma. Gremo na pfkniškl prostor, kjer Je bilo že nekaj znancev, kot je J. Ambrozlch, soproga ln J. Tomec, ki so bili vsi zaposleni. Ko ae malo okrepčamo, gremo zopet k Yeralu, prej pa obljubimo, da se kmafu vrnemo. Nazaj gredo sem srečal mnogo znancev, ki so 111 na piknik, In vsem obljubil, da se kmalu vrnemo. Pričeli pa so se zbirati oblaki, pričelo Je grmeti, toda smo upali, da bo veter vae razgnal. Ampak ko amo bili pri J. Tomcu, je pričelo pokati In liti kot za stavo, kar je trajalo celo uro in pokvarilo piknik. Vendar smo Šli sopet nazaj, toda komaj smo priHi na pikniški prostor, je zopet pričelo liti. Blata je bilo, da nisi niogel nikamor. Nam ni kazalo drugega, kot da smo se odpravili proti domu. Zena mi pravi, da smo mi krivi dežja, ker pri nas vedno dežuje. kadar ima soc. klub št. U piknik. Vsled tegs je «e postal izrek, ako hočemo dežja, naj kar naš klub napravi piknik. Letos smo se pa ujezili in ga ie nismo Imeli; ker (ta smo ihuhasti, se lahko še premislimo, ftkoda, ker so imeli v Moon Runu vse tako lepo pripravljeno In so tudi pričakovali veliko udeležbo, toda Jim je dež vse pokvaril. Ampak Moonrunčanje ao rekli: ho i* drugir bolje, kar Jim tudi privoščim in želim, kajti oni ao selo požrtvovalni. V takem vremenu se človeku tudi ne ljubi, da bi obiskal znance, ampak je najbolje, da greš domov. Tako smo tudi storili. Upam, da ao imeli v Piney Korku več sreča, ker te nevihte ne aavaomajo velikega kroga. Ko smo se peljali proil domu. sem videl v nekaterih krajih skoraj suho. Neurje v Elm Grovu je na primer zavzelo le 16 milj površine, ln kot sliši mo. v Ptney Forku niso imeli neurja — ta naselbina s okolko kriva katoliška cerkev kot lastnica velikih 'posestev v Španiji. Toda na obeh strarteft istega članka so pa zavajalni članki resničnem položaju v Španiji in O ženitovanju Tire HU1, Pa-—Praznik neod visnosti je te za nami, tako tudi najine počitnice. Na 26. junija ata prišla po naju Fred Ro-«ina in njegova izvoljenka France« Zacker iz Manorja, Pa., kamor sta naju odpeljala, da sva ae tudi midva udeležila njune zakonske zveze. pV dolžnoat si štejeya, da se zahvaliva za vožnjo tja in nazaj in'za vse; kar so nama dobrega storili. Tudi zabave ni manj kak), in bo nama ostala v proti delavskem gibanju. Ne trajnem spominu. Zahvaliti ae bi omenjal tega, toda ko človek ¿ita takele liste, te prime srd. Kako buržvazni ln kapitali stifcni listi blufajo maso! Pred začetkom jeklarske stavke je bi Roosevelt še — komunist, danes ga pa ie hinavsko povzdigujejo, ker Je v tej stavki obrnil hrbet delavcem. J Ravno tako opevajo našega governerja Daveyja, katerem ugibajo, da bo dober predsedniški kandidat. To vse vsled tega, ker v Ohiu brutalno zatira jeklarsko stavko z držav no milico. In vsi ti pojavi v listih mešajo maso, ki ne zna resno in trezno misliti. Pišejo nadalje, da so se bali Johna L. Lewiaa kot velika politika, da nes pa pravijo, da mu je Roosevelt s svojo izjavo proti Jeklarski stavki postrigel peruti in da je vsa javnost proti njemu. Ko človek to čita, se mu gabi, toda je potrebno, če hočeš dobiti sliko in priti resnici do dna. Ampak križ je v tem, ker masa ne zna soditi. Ako bi znala misliti, bi lahko pometla pri bodočih volitvah. Toda vprašanje je, ali bo? Ne verjamem, ker večina živi le ob upanju, da bo drugo leto ali po drugih volitvah bolje, pa naj bo izvoljen že Peter ali Pavel, aamo da je republikanec ali demokrat, ker to je ameriška tradicija. Vsa druga politika je — tujezemsku, protiverska, neameriška in podoben bunk. Ampak iz te moke, skozi tako politiko ne bo kruha, ker se vedno pojavljajo novi stroji, ki izpodrivajo delavce. • Ravno sedaj bo v tej okolici kmalu zgrajena velika jeklarna Wheeling Steel Co., katera bo izpodrinila stotine delavcev. Ogromno to-nažo pločevine bo producirala z malim številom delavcev, drugi si bodo lahko pa prste sesali na ulici aH kjerkoli. In to je samo ena primera. Fllkanje sc bo moralo opustiti, pa četudi pride "tujezemska" politika, ker ljud stvo hoče jest!, do Česar je tudi upravičeno. Prej sem pisal o vremenskih nezgodah in o piknikih. Odbor federacije SNPJ ml je sporočil, da jim je Frank Primožič obljubil, da bo v nedeljo dne 25. Julija, ko se pri njem vrši fede-racljski piknik, dal na razpolago veliko poslopje v slučaju sla- SoTnladfc[wiWr šolo in #iTv državne pofteHovalnice za delpm, ga je sem'K* 'tam kdo 4mium* le za <*st 'flti deset dolarjev na teden. Govore, da se lahko organiziraš. Mogoče, mogoče tudi ne, toda delati moraš sa plačo, katero ti ponudijo. Ako tega nočeš ln se skušaš organizirat, pa poženejo milico z bajoneti proti tebi. Takoj te tudi proglasijo za komunista. V depresiji so tukaj zgradili več novih cerkva Irt raztegnili stare. Zdaj je prosperiteta in cerkve mdrajo biti polne. Ce štrajkaš, ali če si v pomanjkanju, ti vse to nič ne koristi. Kaj bedo z nami počeli? Tako kot V Španiji. Ce nas ne bodo megli pobiti sami, jim bo pa Mussoli-ni pomagal. Delavci, bodimo previdni. Varujte se špionov. N4 nasprotujte eni ali drugi u-nlji. Cas je prišel, ako ne bomo držali skupaj v eni fronti, bo ves naš boj zaman. Martin glulcb, 170. JULIJA Malo tega in onega Ivan Molek ne morava tudi kuharicam, ki so bile vedno za petami in pridno stregle, da ni ničesar manjkalo. Za mizo so gotovo vedele, da je dovolj močna, ker drugače bi je ne bile tako obložile. Tako vestnih kuharic kakor sta Rozi Zak-šek in Lizl Roštar, sestri neveste, se težko dobi. Hvala vsem, ki ste nama tako lepo postregli z vsem, da ne bova pozabila. Prav tako tudi moji sestri Emi in njenemu soprogu Jožetu. Mladima zakoncema kličeva: Srečno na mnoga leta! Mary in Valentin Negro. O razmerah v Akronu A kron, O.—O delavskih razmerah se tukaj ne moremo pohvaliti in prav tako tudi ne o naših pravicah. Kavčukarske tovarne trumoma odpuščajo delavce in prav tako WPA. Slednja pravi, da relifne delavce zato odpušča, da si poiščejo delo v privatnih industrijah, slednje pa zopet vsled tega, ker pravijo, da jih ne potrebujejo. Delavec je torej v precepu in ga pritiskajo in stiskajo z vseh strani. Delodajalci so dobro organizirani in zadnja leta se je tudi delavstvo prllično organiziralo. Zadnje dni smo dobili v Akronu 400 državnih miličnikov. Kdo jih je poklical, se ne ve. Šerif pravi, da jih ni; policijski načelnik pravi, da jih ni; delodajalci pravijo, da jih niso. NI-kdo noče biti odgovoren. Šerif je pozval governerja, naj jih odpokliče, toda odgovora ni dobil. Governer menda hoče s tem pokazati, da je v Ohiu dosti miličnikov. Pred nekaj dnevi je pardoniral nekega kriminalca, ki je imel presedeti 20 let, na drugi strani pa ubija delavce. Tako je pri nas v Ohiu. Kakor izgleda, VVagnerjev zakon v tej drŽavi služi privatnim in državnim oboroženim silam za to, da streljajo napredne delavce. Mar se naj slednji branijo s praznimi rokami? Kaj governer namerava z milico v Akronu, se ne ve. Menda namerava zdrobiti unijo kakor jo je po jeklarskih tovarnah. Sploh je naš governer pokazal, da za O-hlo ne velja Wkgnerjev zakon, ker je nad delavce pognal vso milico, da jim prepreči pravico do kolektivnega pogajanja. O obisku Clevelanda Windsor Height*, W. Va.— Tretjega julija zgodaj snjo se s Kolenčevo družino podali na precej dolgo pot proti Clevelan du. Imeli Smo dosti časa, da obiščemo naše prijatelje in znance, s katerimi se nismo videli, ddkar smo se razšli v stari domovini. Najprvo smo se ustavili pri Morelovih v Carltonu, O., in se malo oddahnili. Mrs. Morel je bila sama doma, ker je bil mož na dehi. Po polurnem počitku In okrepčilu, za kar lepa hvala irirs. Morel, smo nadaljevali pot proti Clevelandu. Do Clevelanda smo srečno dospeli, toda smolo smo imeli v mestu, ki je bilo preveliko za nas novince: vozili in križarili smo po njem na desno in levo tako, da smo že videli pol mesta in parke in se končno ustavili pri neki remizi, kjer so trije delavci takoj spoznali, da smo se zfrubili. Ko smo povedali, na kateri naslov bi radi šli, so nam dali informacije, nakar smo kmalu našli naše ljudi. Povsod, kamor smo prišli so nas lepo sprejeli in bili z nami vred veseli snidenja po 25 letih, odkar smo se poslovili v stari domovini. Nastanili smo se pri Opalkovih, kjer smo bili kakor doma. V Slovenskem delavskem domu na Waterloo cesti smo se spoznali tudi z Antonom Janko-vfehem in njegovo soprogo. Oba sta zelo prijazna. Najlepša hvala vsem za prijaznost in postrežbo, katere smo bili deležni povsod, kjer smo se ustavili. Predvsem pa hvala Opalkovim za prenočišče in naklonjenost. Naj tudi poročam, da bo naše društvo št. 407 SNPJ imelo veselico v korist svoje blagajne v soboto zvečer dne 24. julija pri Tomu Thomasu v Short Creeku, W. Va. Prostor se nahaja ob glavni cesti št. 2. Godlja bo izvrstna. Igrale bodo Bergantove dekleta iz Lisbone, 0. Pridite torej vsi od blizu in daleč, da se spet malo skupaj povesellmo, ob priliki pa vam tudi mi povrnemo. Josephine Hribar, 407. Irska "sloga" - "Perfektni" angelji vodijo ... Na Irskem so pred kratkim volili R,„w , je, da je Svobodna Irska država r dva enako, velika tabora. Razkosanih ? mo in kulturno. Prosluli irS^t«* lera, rojen v Ameriki, je dobil toliko kolikor jih ima združena opoS fr boriti (socialisti) so edini, ki HJ^ Jo z uspehom; pridobili so pet mandat zdaj jih imajo 13. v 1B ' GtaaoviU nova ustava Irske, a katero ho* De Valera pretrgati zadnje vezi med AndS bi irsko republiko, je dobila nekaj več k0 Su vico vseh oddanih glasov. Cez pol milijonTlt cev je glasovalo proti tej ustavi kljub temu 1 je Svobodna Iraka striktno katoliškaX £ ustava daje katoliški cerkvi velike privikgj A baš to, da bi cerkev kontrolirala kulturno življenje, ni po volji ogromnemu številu kat^ liških Ircev . . . Laboriti so proti novi ustavi tudi iz ekonom akih razlogov. Irska je lahko svobodna ne" odvisna in goreče verna, ampak Irska je a priori reven otok, ki ne more sam preživeti svojega prebivalstva, če mu Anglija zapre svoje meje z visoko carino. Anglija lahko eksi-stira brez Irske, Irska pa ne more brez Angli. je ... To je mrzlo dejstvo, ki ga irski laboriU dobro razumejo, zato pa delujejo na to, da ^ delavstvo Irske in Anglije združi in skupno gospodari na svojih otokih. Irska sloga med južnimi in severnimi Irci in med južnimi počez in vzdolž je že od nekdaj klasična — je kakor kozji rogovi v torbi. Pre- več vere! Premalo "horse sensa"! • Časopisje poroča, da je vatikanska oblast izobčila iz cerkve nekega župnika v Italiji, ki je fabriciral "čudež" aeveda z namenom, da bc nova božja pot in več dohodkov. Ce bi bil V» tikan v tem oziru tako dosleden vsa stoletji avojega obstanka, bi bila velika armada mo ških in žensk izključena iz cerkve, namesto h jih še časte v oltarjih kot "čudodelnike". Nedolgo tega je bilo rečeno v A. S., da ka toliške cerkve ne vodijo angelji. To pomeni da cerkev vodijo ljudje z vsemi človeškimi na pakami. To je bilo ob času afere Petra Whif fina, ki je odprto povedal o svoji cerkvi nekaj kar je že davno znano. Naivni Whiffin »e p« ni hotel ločiti od cerkve in zato je moral dovo liti, da so drugi preklicali v njegovem imeni njegove trditve in zdaj se pokori v cerkven "koncetracijski kempi" v New Yorku. Cerkve ne vodijo angelji. Cerkev pravi, d so angelji perfektna bitja, ki ao brez napak. N drugi strani pa trdi ista cerkev, da so se n« koč tudi angelji uprli — perfektna angeljsk bitja so se uprla! — in za kazen so bili pn tvorjeni v hudiče! Ta poetična zgodba je ni stala takrat, ko so se ljudje s človeškimi napi kami domislili, da je potreben pekel a hudii vred, da se bodo ljudje z napakami hudo bal Neperfektni ljudje so polni napak, toda pei fektni angelji so tudi delali napake .. .Certa je v rokah neperfektnih ljudi z napakami, an pak cerkev sama je brez napak ... In brt božje volje ne pade niti las z glave, kar pomt ni, da brez božje volje ni napak-. . . Clovefl razum mora biti od rojstva do smrti ena sami strašna napaka, ker tega ne razume ... Človek si vse to lahko misli, toda molča mora! Cim to poveš na glas ali celo »pite si — velik bogokletnik! Pa si pomagaj! Nova svetilna barva Seja avtne unije Cleveland. — Članstvu slovenske skupine lokalne avtne unije št. 45 UAW se naznanja, da se vrši seja prihodnjo soboto ob dveh popoldne v Slovenskem delavskem domu na Waterloo rd. v sobi it 3. Na dnevnem .fcedu je več važnih stvari. Članstvo je vabljeno, da se polno-številno udeleži. Anna Ur bas. tajnica. Dodatek glede piknika Sygan, Pa, —Skupni piknik ženskega kluba ln kluba it. 19 JSZ. o katerem sem že zadnjič poročala, se bo vršil v nedeljo dne 18. julija v Presto Bali parku. Torej pridite vsi In se zabavajte z nami. Pripravljenega bo vsega dovolj. AnuUia Horvat, 6. Od leve proti dennl tor Oferto«. NI bilo denarja — Zdaj morate priznati, da ste ukradli aamokres! — Da, seveda, gospod sodnik. Toda hotel sem isvriiti samomor. Sest — Tega ne morete trditi. Saj ste nesli samokres naravnost v zastavljalnico! senstor Plttman. kongreanik Rene Clero Ia _ Res Je! Kje aem imel ps denar za patnme? Švedska admiraliteta in švedske državne » leznice bodo v kratkem uvedle novo svetil« barvo, ki so jo s polno pravico imenovali M*ve sko radijevo svetlobo." Uporabili jo »«do i razsvetljevanje instrumentnih plošč in sipn» vsake vrste. V kratkem pride ta izum tudi r svetovni trg in je nje pomen tem večji, « se da izdelovati dosti bolj poceni ne*o zna» radioaktivne barve. . Ta nova svetilna barva, o katere podrobno, nočejo izdati, sliči v svojem učinku neonovi «vt lobi. Neonovo svetlobo uporabljajo zavoljo n? ne pretežno rdečkaste barve, kakor znano, p sebno radi za efektne svetlobne učinke. . * lobna reklama in odrska razsvetljava bila z njo popolnoma nove motnosti. » "" je tudi švedska radijeva svetloba, ki na ^ nlh krajih močno žari. uporabna za ta*.^ mene. Ker so stroški z njo prav «sjltn^r mogoče povedati, za kaj jo bodo vse «P«» (Iz Prosvete z dne 16. julij» I n Domače vesti. V Buttu, MonU K um jak Matija Gašparič, član SNPJ. Orlovske vesti. Predsednik Wil»® J* dil izgon rudarjev iz Arizone. __ Svetovna vojna. Avstrijske čcie* V, se še vedno umikajo pred Rusi. i AhW d na Dunaju zahtevajo ^f^e ^ riška flotilja je potopila Min m» moraice. Ruska mminrijn. Ukrajinski ^ izzvali novo krizo v ruski sača*ni v»« ministri so odstopili. (Daljsissrrsko^ g** S vrste, ki naj pokrije ™ r^ ^ U način bi bila kontrola efek "» mom sleparij osiroms korupcu^ Miwrmv* ki............ S "Prodano neveato" se je ljubljansko ¿operno giedalitte res lahko postavilo v Trstu in na Reki. Po vrnitvi s te turneje je gledališče uprizorilo trikrat ali štirikrat to opero v isti zasedbi kakor v Trstu in na Reki — ln vselej je bilo gledališče razprodano do zadnjega sedeža, pa še atole ao morali postaviti v parter , da so lahko ustregli številnim gledalcem. Predatava je pokazala, da ae je opera res dobro pripravila za to gostovanje. Po-f množen je bil balet, pomnožen pevaki zbor, v vlogi Kecala je gostoval nedoaegljivi basist Križaj, naš rojak, a član zagrebške opere, in vaa predstava je bila skrbno zrežirana a strani režiserja Šesta. Glavni delež trud« in zmage pa je zadel dirigenta, ravnatelja Poliča, ki je vao pevsko in orkeatralno stran rea do zadnje podrobuoati izpilil. Takih nastopov zbora niamo vajeni, takega plesa kakor v tej predstavi niamo deležni pogostokrat Vse je bilo akrbno naštudirano in odtod uapeh. Največji uapeh od pevcev ao želi pač Križaj v vlogi mešetarja Kecala, tenorist Goatič v vlogi Janka, Gjuugjen-čeva v vlogi Marine in Banovec v vlogi jecljajočega Vaška. Zaradi take dognanosti predstave pač ni čuda, da ao biie vae ponovitve "Prodane neveste" v Ljubljani razprodane. — Naj bi bil to tudi dober nauk naši gledališki upravi: vae predetave naj gledališče naštudira natanko in skrbno, naj jih zasede najbolje kakor more, pa bodo vse predstave umetniških del dosegle tak prodoren uapeh in ne bo treba nekaterih oper in dram tako naglo odstavi jati z repertoarja. +Pu&kinove pesmi v slovenskem prevodu. — Pred nekaj dnevi Je izšla 104 strani obsežna knjiga Puškinovih peami v slovenskem prevodu. Izbor je izšel za atolet-nico Puškinove tragične amrti. Pesmi je izbral in prevedel Mile Klopčič, kl je napiaal tudi kratek uvod in potrebne opombe, štiri peami pa je prevedel Oton Zupančič. V knjigi je akupaj 56 pesmi in epigramov. Zastopano je Puškinovo ljubszenako pesništvo, politično, pesniško-teoretično, nekaj epičnih ln nekaj balad-nih pesmi; tako je a to knjigo podan pregled vseh strani Puškinove lirike. Knjigi je dodan tro-barven portret pesnika in 8 Puškinovih risb. Knjiga je izšla kot bibliofilska izdaja le v 500 izvodih. od teh jih je 300 vezanih v usnje in opremljenih z zaporednimi številkami. Založila je knjigo "Naša založba", Ljubljana, Groharjeva ulica 2. Je to prvi izbor peami velikega ruakega lirika, ki je položil temelje ruake-mu pesništvu in romanu, in čigar stoletnice smrti se je februarja spominjal vea kulturni avet.. Huda nesreča. — V hraatniški steklarni je stroj za atiakanje stekla zmečkal deanico Avgustu Rusu iz Zagorja ob Savi. Morali so razdreti ves stroj, da ao dobili roko iz nJega. cgti iz Jugoslavije ....... .. a- MM a«.. Cfento*. OM, uit h u«mui, a v*..