94. številka.
Trst, v četrtek 25. aprila 1901.
Tečaj XXV!
„£diaoit t. nii enkrat na o*, ruun nedelj It
runico7. or» 4. uri zvečer.
V«r«fHtnft 7111114 :
za celo leto........24 kron
za pol leta.........12 _
za četrt leta........ fi _
za en meo« ........ 2 kroni
>.arcČriiao *e plaČ^ati nanrej. N» ot-. o raz prii.^np n»rrifninf sortvt rt oEtra.	_
to tobakarnah ▼ Tr*tu se prodajajo po-•*merne 'tevilke po ♦» stotink (3 nvč >: t ven Tr*t* pa po 8 nuaink '4 dti*.
rcirfoa U*.
Edinost
Glasilo političnega družtva „Edinost" za Primorsko.
V edlKaik] je moć!
Oglasi
se računajo po vrstah v petitu. 'Ah več kratno naroČilo s primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale domači oirlasi itd. ne računajo po pogo<:be
Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu JNefrankovani dopisi se ne »prejemajo Rokopisi ne ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in učlane »prejema upravnl&tvo. Naročnino in otrlase je plačevati loco Trst.
Uredništvu In tiskaru* ne nahajata v nlici Carintia Siv. 12. Upravnlštvo. In sprejemanje inuratoT v ulici Moli« uiccoio šiv. 3, li. nao.-u.
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k
Lastnik konsorcij lista „Edinost4
1 stisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu.
,.La sorte deli" Istria sara quella del Veneto."
Te l»esede so lule izrečene v* Poreča pred 40 leti. S takimi nadurni in takim programom je istrska italijanska stranka pred 4<> leti pričela ustavno delovanje svoje. »T so d a Istre bo ona Benečije!« Ta program ^e ni iz{>olniI : ali treba reči resnico, tla mu je stranka ostala zvesta. Ona ni volila leta 1*«»1 |>oslancev za državni zlw>r ter je deželni zln>r istrski od onega leta [to/Lan p<wi Imenom deželnega zlxira od »nessuno«. To besedo ho bili italijanski poslanci napisali na glasovnice, ko bili pozvani od vlade, naj izvolijo |w»slanee za državni zbor. Formalni razlog temu postopanju njihovemu je bilo nepriznavanje te br livarskega patenta. Italijanska stranka se je bila držala namreč «»ktolarskega diploma. To ne bi bilo nič sla-b« im ; to bi bilo cel«5 dobro. ()ktol»erskega diploma so držale vse slovanske stranke v A' -triji : slovenska v Ljubljani z Blenveisom na č**lu, kakor češka v Pragi z Kiegrom na na Čelu. Ogrska zlntrnica pa je odklanjala toliko diplom kolikor patent, dt>čim je hrvatski *al>or smatral diplom jedino kakor vladin predlog Temeljiti na osnovi oktobrskega diploma je pomenjalo toliko kakor temeljiti na federativni osnovi, pomenjalo je temeljiti na osnovi popolne j e d n a k o p r a v-n o - t i, {»omenjalo je temeljiti na programu, razvitem po dru. Riegru v dež. zboru češkem ravno ob |>očelku ustavnega življenja, pred štiridesetimi leti,
I)r. Rieger je rekel: »Mi hočemo ustvariti Avstrijo, kjer ImmIo v«e dežele in vsi narodi it®eli jednako pravo, a ne Avstrije razdeljene na dve polovici. T stvari ti hočemo okvir, v kateri gredo vsi narodi, kjer so vsi deli harmonično razvrščeni: to je težnja naša. Zavarujemo se proti menenju g. Haasea, da mi ju »znamo samo jeden znak. Mi pozuamo trrb Avstrije, ali mi |>oznamo tudi grb kraljevine ( 'eške, katerega ne izdamo nikdar. N", tetra grba si mi ne moremo misliti ločenega od giba avstrijskega. Oni, ali kateri zatajujejo grb češki, so in b.-do za vedno naši nasprotniki«.
'lemu primerno se je torej program italijanske stranke istrske strinjal z federativnim programom Slovanov. No, t*» je bilo samo navidezno. Pritrjanje te stranke oktoberskemu diplomu in proti februvarskemu patentu je bilo samo hinavsko. Da je bilo iskreni«, da je deželni zl»or istrski v resnici zastopal
Istro, zahteval bi bil ujedinjenje s Hrvatsko, a ne bi bil za počel svojega delovanja z zasmehovanjem predloga, tla se zapisniki tiskajo tudi na hrvatskem jeziku.
Deželni zbor istrski ni hotel voliti poslancev za Dunaj zato, ker j e gle <1 al na I tal i j o, zato, ker je hotel, da usoda pokrajine bodi ista z usodo Benetk ! V tem zinislu italijanska večina deluje tudi danes. Vstav no življenje jej daje več prilike, da razvija svojo delavnost v zmislu besed, ki stoje na čelu temu članku. Zato tudi Italijani hočejo slaviti štiridesetletnico deželnega zbora.
Ali motil bi se, kdor bi mislil, da je pred štiridesetimi leti hrvatski in slovenski del prebivalstva ostal nem. V deželnem zboru samem ni mogel protestirati, tedaj ni razpolagal s sredstvi, s katerimi ga je tekom časa preskrbela narodna in ustavna zavest. Prote-s to val pa je vendar tako, kakor je mogel. Svojega novinstva ni imel v deželi. V sami Dalmaciji hrvatstvo ni imelo svojega glasila. Ali v Zagrebu je izhajal »Pozor«, gladilo stranke Škofa Strossmaverja. Ta stranka je v saboru energično povzdignila svojo besedo za celokupnost domovine ter je povdarjala, tla je Istra integralen del domovine.
Prve besede Ivana Kukuljeviča na banski konferenciji so bile besede patrijotičnega klika za narodnim jedinstvom, ki je imelo objemati tudi Istro. Program Strossraaverjeve stranke je našel v Istri odmeva. Hrvatje in Slovenci Istre so se zatekli v »Pozor«, da so protestirali proti delovanju deželnega zbora istrskega, da so opisali svoje stanje, da so razkrili in obrazložili svoje težnje. Hrvatje in Slovenci so se živo pritoževali radi svojega položaja, ali njihova beseda je bila vendar polna nade in oduševljenja. Zadošča, ako prečitamo trojico dopisov. Prvi je bil v številki od 13. aprila pod naslovom *<jlas iz Istre« ; drugi od 3. maja »Z Učke gore 28. aprila«: tretji v številki od lO.maja pod naslovom »Od Raše vode«.
Ideja narodnega jedinstva, ideja ujedinjenja s Hrvatsko, oduševljuje, oživljuje nekako vse tri članke. Drugi od njih izgleda danes na vse zadnje, z nekege gledališča, netaktičen, v kolikor pobija misel, da se Istra in slovenske dežele ujedinijo v jedni skupini, kateri bi imelo biti središče Ljubljana. Ne, dopis noče tega. Zaupnica Istre je Hrvatska.
Diuko Politeo.
(Zvršetek pride.)
Aneksija Mongolije.*)
Mej tem, ko se Evropa tedne in mesece jako po nepotrebnem razgreva radi čisto formalnega vprašanja, da-li Rusija poseduje Mandžurijo, ker jo ima v svoji oblasti, ali je ne poseduje, ker nam nudi čudni prizor, da se sklicuje na silo zato, tla jej v nje preveliki skromnosti ne treba pri poznati vspeha, ki ga je dosegla se svojim, že pred dobrim letom zaključenim diplomatiČnim delovanjem ; med tem, ko je na drugi strani pozornost in interes Evrope namenoma obrnen na istotako neplodne kakor vojevite dogodke na prejšnjem sedežu kitajske osrednje vlade: pa Evropa niti tlo znanja ni vzela jedino plodnega, zgodovinsko in ekonomno najvažnejega dogodka, ki je, lahko se reče, utemeljil razgrnenje kitajskega vprašanja.
Ta dogodek je: mirna pridobitev Mongolije, ki je Rusijo enkrat za vselej napravila za gospodarico največib skladnic oglja, železa in zlata na svetu ; za slobodno razpolagateljico z naj-delavnejimi in — ob pravem izkoriščevanju — najbogatejimi predeli na zemlji, namreč s kitajskimi severnimi in severnozapadnimi pokrajinami Čili, Sansi, Sensi, Kansu in Sečuen. Da se je tako velikansko podjetje moglo izvršiti brez prelivanja krvi, d^, deloma cel6 ob odobravanju udeleženih na tem, to je krepka lekcija zapadni Evropi, ki dokazuje, da najbolje bojno sredstvo je, alco se — ob opori na spretno dfplomacijo — gospodarski faktorji postavljajo v ospredje, in da surovo napadanje vojne sile ni tako sredstvo.
Že motiv ruskemu podjetju je bil gospodarske nravi. Ali ravno nasprotno, nego dela zapadna Evropa, Rusija ni iskala novih ozemelj za razpečavanje svojih izdelkov, a in-pak je iskala novih ozemelj za p r o ti u k c i j o, in takih ozemelj išče že petnajst let v imenovanih kitajskih deželah. Evropska politika je silila Rusijo, da je — da je sploh začela enkrat — transsibirsko železnico projektirala le na ozemlju, ki je bilo tedaj rusko; z izvedenjem te železnice na transbaikališkem ozemlju se jej ni mudilo ; hotela je čakati. Saj je imela še dva druga projekta. Jeden teh projektov je bil za tisto mandžursko železnico, ki je sedaj blizu dovršena. To železnico je Rusija dovršila, koje po kitajsko-japonski vojni — ki je imela za
Rusijo toli srečen izid — zadobila možnost, da je nastopila kakor rešiteljica Kitaja, da je dinastijo Mandžu spravila v svojo odvisnost in je brez nevarnosti evropskih homatij zadobila koncesijo za gradnjo mandžurske železnice.
Ta železnica pa se je od strani vlade kolikor od strani trgovinskega sveta ruskega smatrala kakor gospodarsko brez vrednosti in se je smatrala le kakor strategiška železnica. Dve nje zaključni točki: Vladivostok in Port-Artur sti s kitajskimi trgovinskimi središči v takt) slabih zvezah, tla bi morali — kar bi stalo mnogo denarja in časa — dvakrat prekladati tovore s kopnega na ladijo in z la-dije na železnico, ako bi hoteli doseči železnico. In nič ni lagljega nego dokaz za koliko bi bila pot po morju iz Tjenčina v Evropo ceneja in hitreja, nego prevažanje blaga po železnici preko Šanhajkvana po velikanskem ovinku preko Mandžurije. Ali v Aziji je posest dežele potrebni substrat (podlaga) za zidanje kake železnice, in to je vzrok, tla je Mandžurija prav za prav že štiri leta več ali manj pod rusko upravo. Dežela ostane za dolgo časa neproduktivna, njena uprava rui-nozna, ali ta dežela je stavbišče za železnico, ki dovaja do produktivnih dežel. To je prava resnična formula sedanje ruske aneksijske politike.	(Pride še.)
*) Ta zanimivi in aktuvelui sestavek je priobčila te dni »Neue Freie Presae«. Došel je od Ale-xandre L*lar-a. ki je dlje ćaaa bival v vztoćni Aziji in je razmere Mongolije proučeval na licu mesta.
P o d i. i 8 T E K. 2
Graničarji.
Pripovedka Ilije I. Vukovića. Prevod s srbskega
Eto, ko so oni j»rej ubili Marka bulju-l»ašo, govorč, da so se tri dni veselili in pili, a glavo da so mu nataknili na kol ter po redu vsi pljuvali v ujo. Jeli to junaški ?... Ali dobro so si ga zapomnili...
—	Kr»ga to?
—	Tetra Marka buljubašo!
—	Je-li bil junak ?
—	Pa še kak ! Živi ogenj !... A kakega *ina je zapustil!... Razseii jih vse cd | tukaj ! . ..
—	Dobro je tudi to, ker je zapustil sebi na-lednika, le rekel bi, da za vas... za vas graničarje v službi... ni žena ! Kaj vam hoče ona, ko je vaša hiša ta planina ?
On je pristopil k svojemu konju in izvlekel malo leseno čutaro, a na to mi je odgovoril:
—	Pa kaj se hoče, gospod ? ! Človek ♦ »stane povsod človek, tako tukaj v planini, kakor tam na Mora v i. In lej»o pravijo : živa
duša hoče vse, kar jej je namenjeno od Boga!... Izvolite !... ter mi je ponudil Čutaro.
—	Je-li tropinovec?
—	Da, lanski. Da ni teg* blagoslova meti nami, pozabili bi se tudi prekrižati v tej pustinji.
Obadva sva potegnila po nekoliko po-žirkov in on je utaknil spet čutaro v bisago, a potem mi je rekel:
—	Hočete li jahati ?
—	Pustimo tako! Prijetno je še tako. Ali res ... ti mi nisi še povedal . . . si-li ti -samec ?
On se je posmehnil in rekel tiho:
—	Ni^em !
—	Pa greš često v selo ?
—	Ko dobim priliko na potu !
—	A jaz bi, botrme, napravil, da tisti, ki lioce med kordonske čuvaje, ne sine do-nesti jabolka v nedrih, ako je bil mladenič!
—	Saj ga jaz nisem nosil!
—	Pa si ga, kako da ne! Morda si se tudi odi čil!
—	Nisem se, boga mi !
—	Pravi se, da si se moral, ako je bila ta deklica !
On je vzel krukovačo z leve rame in jo preložil na desno a potem začel pritezati pas; jaz sem čakal trdovratno, da spregovori.
—	A resnično je, je rekel potem, nisem je obdaroval tako... z jabolkom... pa vendar me stane mnogo.
Jaz sem se mu posmejal:
—	Si jo morda kupil ?
—	Nisem je kupil, je odgovoril on tiho, le... znaj... ona je Aruavtka.
—	Arnavtka ?
—	Da ! Bila je žena še živega Arnavta!
Izvlekel sem duhan in prvo ponudil
njemu, da si zvije, in ko mu je drugi pot tlim zameglel pred očmi, mi je začel tako-le pripovedovati o svoji ženitbi :
—	Ko sem se vrnil iz vojske— bil sem celi dve leti tam —, hotel sem delati, kar prej : s plugom in z voli. Ali, ker sem se z jedne strani bil odvadil delu, a zdruge se mi je priljubila puška, in s tretje nisem imel nikogar svojega rodu, mi je bilo težje hoditi za plugom, nego stradati. Kolikokrat, niti sam ne znam, kako, sem potegnil brazde do polovice, tu sem se ustavil, tu ostal a dan se je nagnil. A to znaš tudi sam, koliko storč
Politični pregled.
V TRSTU, dne 25. aprila 1901. O položaju. O gorostasnih predlogih Schonererjevih pravi «Politik* :
«On (Schbnerer) se ni zadovoljil s tem, da bi zahteval zgolj le uzakonjenje nemškega državnega jezika. S takimi hagatclami se ne peča silni ženij sekularne pomembnosti Scho-nererjeve. Njemu ne zadošča tudi uzakonjenje nemškega armatlnega jezika, ampak hoče Avstrijo osloboditi od »balasta* ter jo skrčiti na »nekdanje nemške zvezne dežele*. «Domovina mora postati manja* — to je geslo veliko-nemškega patrijota.
Praški list izvaja nadalje, da se Schone-rer niti ne zmeni za to, kje dobiti parlamentarna sredstva za izvedenje njegovih zahtev. Proti volji večine se vendar tudi oktroi ne da izvesti. Najpriprosteji računi pojašnjujejo to, kaka usoda čaka »zakonske načrte* gospoda Schonererja.
«Politik* meni — in dosedanje skušnje opravičujejo to menenje —, da vendar tudi druge «zmerne» stranke, če tudi nerade, sprejmejo
take roke ! Tako sem trpel, trpel, a slednjič sem se vendar naveličal tega. <Yala, rekel sem sam pri sebi, nečem več živeti tako, pa naj bo, kar hoče !» In takrat, na mojo veliko nesrečo, so mi rekli, naj se javim za stražarja na meji. Jaz sem se javil, a oni so me vs;*rejeli takoj. Kako sem se veselil, ko sem prvikrat obesil ravno to puško na ratno, kakor da sem izkopal zaklad ! Bil sem, kakor pravijo, čil in močen, pa tako sposoben, da sem delal za tri druge. Buljubaša meje imel rad kakor brata, a še bolj sem se mu priljubil nekega dne, in to radi tega : Bilo je tedaj pasje vreme, in nebo se je poleglo na zemljo, potoki so kar bili in nosili les in kamenje. Zdihovala je planina od vetra in votle, a bregovi so se tresli od neke neznane sile in strah je pograbil človeka, naj je imel še tako srce ! . .. Mi smo sedeli v karauli okoli ognja in molčali. Nikomur ni bilo na tem, tla se razgovarja. Tu se je udaril buljubaša po kolenu :
— «Ih, imam poročilo za Mijata, kdo milje hoče sedaj ponesti!?*
Mijat je bil buljubaša v drugi karauli...
Jaz sem skočil s panja.
zahteve S<-ho»ererje ve v svoj strankarski register in bodo morda že o prihodnjih deželno-zborskih volitvah skušali prekašati eden dru-zetra v -<-honererjanstvu. Ali Schonerer ostane vedno na vrha. In ravno to je njegov namen : fiotlačiti lun'e druge zmerne stranke.
Zdi se. da hočejo konservativne stranke energičnu nastopiti proti sramotenju katoliške vere tnl s'rani nemških radikalcev. V predvčerajšnji seji zbornice »slan-rcv že je opat Treuinfels protestiral proti temu. da se inter-{»elacije, srarooleče katoliško vero potom in-terpelafij, utihotapljaio v st«'nograiični zapisnik : |mi si'ji pa so se oglasili pri predsedniku zbornice zastopniki konservativnih strank ter členi poljskega »kola* dubovškega stanu z izjavo, da ne ImuIo dopuščali nada Ij na žaljenja katoliške vere od strani Vsenemcev, bodi v interj»ela<*ijah, bodi v ustmenih vprašanjih do predsednika ter da hočejo energično nastopiti 'proti vsakemu takemu nadaljnjemu poskusu.
Stvar utegne jwistati jako resna za nas parlamentarizem. Kajti — kakor kaže že predvčerajšnji izgled	je pričakovati od Vsenemcev, katerim ni nobena stvar sveta, da liodo vsikdar reagirali s — škandali in da pokopljejo tisto, s toliko muko doseženo »delavnost« *lmrnice. Ti nasilneži se ravnajo po francoskem reku : apres nous le deluge — za nanii ve-oljni |«»iop! Oni hočejo vzdržati svojo grdo a«r ta'-ij«», \>e drugo naj gre na kose !
Neki jugoslovanski ]Mi-.lanee piše v »Information« jako resno o sedanjem položaju: Parlament, ki je navidezno priplul v mirno strujo delovanja, je v nevarnosti vsled notranjega vrvenja, ki ni vidno vsakomur, ki pa vendar obstoji. Poljaki so nezadovoljni ; zakaj in radi resa, o tem nočem govoriti tu, ali dej-tvo je, da !»i jedna velikih, državo ohranj-ijis- h strank, ki se rada sama imenuje tako, z bo k naraščajočega ozlovoijenja mogla spraviti v nevarnosti celo rešenje investicij. Vsprieo te otruje se moramo vprašati, da - li Poljaki nimajo več mej sal>o nobenega modrega in dalekovidnega <lržavnika. Udaree, kakor bi bil ta namerjani, ne bi zadel toliko vlade, ampak Poljake same. Ves slovanski juir, čegar bratskega zbliževanja oni potrebujejo, ker ga |»eremptor:eno zahtevajo njih volii-ki krogi, bi bil po veliki razpoki ločen od simpatij za -lov. sever. Tam doli je nevolja glas-neja in glasneja, da se le severne dežele obdarjajo z železnicami, cestami, šolami in vsemi kulturnimi dobrotami, d očim južne dežele niso -•ieležne tega. .Ali naj to raztrganje postane popdno? Ni smeti jtozabiti namreč, da so j u g< »slovanske stranke v zadnjih letih nase parlamentarne zgodovine poslale zdreleje in po ulogi, ki so jo igrah* kakor zavezniki, tudi vplivueje in samosvestneje. Tožbam juga proti sebičnosti severnili dežel bi se pridružili še južni Nemci in levici bi pretil |>oj»oleu razpad. Ali nimamo v Avstriji še dovolj cepljenj? Ali hočejo »»ne stranke, ki se toli rade imenujejo državo vzdržujoče, dovesti do še hujšega razsula odnošajev ? I pajmo, da temu ni tako.
Državni zbor. Z tvornica poslancev.) Včerajšnja M-ja se je zoj>et vršila v znamenj u nem-ke kulture in bi lahko kar še enkrat pre'itali naše včerajšnje j »oročilo o predzadnji seji zl*orniee }*>slaneev, ker bi dobili tako
—	Kvo, :az je ln»čem, huljuhasa !
—	«Kaj ti PojK»vče!?» Tako nas zo-vejo že <»d nekdaj. Imeli smo tedaj popa v družini, pravijo, in je tako ostalo...
—	.laz bnljubaša !
Nato je izvlekel iz kučme pismo ter mi je |M>dal:
—	Na. moraoe; le, ako vidiš k j ■» nevarnost, vrni se !»
—	Kar sedi ti, sem mu rekel, in ne brigaj se zame !
Pa tedaj s kamena na kamen, z obali na obal, in ko prilezem d » Mijata, kar ne more ta človek verjeti, da je to možno. A |M>vem ti še enkrat, dež j«» lil, kakor iz škafa!... In <«d takrat me je buljubaša držal liki svojega sina, in čul sem enkrat, kako je rekel kapetanu. cTa ti ne zna, kaj je strah !»... Eh, mladost je bila, sedaj pa mi morajo zapove-dati že po trikrat!
In tako je minolo mnogo časa, od kar sem |>ostal to, kar sem. Vsi dnevi so bili jednaki. I^e enkrat smo imeli malo prasko z našimi sosedi, kjer so me malo potipali po tej rami. — In tu je privzdignil malomarno in lahko desno rame — pa smo jim tudi plačali !	(Pride še.)
jasno sliko tudi včerajšnje seje. Bilo je nadaljevanje predvčerajšnjih psovk.
Socijalist Pernerstorfer je stavil nujni predlog, da se odpravi £ 64 kazenskega zakonika glede razžaljenja členov eesarske hiše; predlog so podpirali socijalisti in nemški radikalci.
Pernerstorfer je, utemeljevaje nujnost svojega predloga, napadel klerikalce, vsled j česar je nastal raed temi ter socijalisti in nemškimi radikalci običajen prepir z običajnimi psovkami in drugimi »uljudnostmi«. Malo je manjkalo, da se niso tudi dejanski sprijeli.
P<» izvršenem Pernerstorferje vem govoru se je oglasil za besedo ministerski predsednik, pl. Korber, ki je izjavil v imenu vlade, da je vlada odločno protivna Pernerstorfer-jevemu govoru. Privilegiji, ki jih uživajo ♦"•leni cesarske hiše po i; 1 kazenskega zakonika, ki prepoveduje žaliti iste, so popolnoma opravičeni radi odličnega in delikatnega stališča, katerega zavzemajo členi cesarske hiše in se je njih umestnost dokazala tekom dolzega časa.
Poljak D z i e d u s z v e k i je izjavil v imenu poljskega »kola«, da bo isto glasovalo proti nujnosti Pernerstorferjevega predloga.
Na predlog posl. Ijudwigstortfa se je na to zaključila debata in sta potem nastopila glavna govornika, nemški nacijonalec Mali k pro in konservativce baron M«»rsey eontra.
Med Morsevevim govorom se je vnel živahen prepir inej nemškim radi kaićem Ste inom in dr. Susteršičem, vsled čes<*r je podpredsednik Prade pozval oba na red. Med nadaljevanjem Morse ve vega govora so se ponovno vneli burni prizori.
Nemški liberalee Menger je priporočal, da bi se <>4. spremenil v toliko, da bi se zmanjšale kazni proti onim, ki bi se pregre-šali proti spoštovanju do }>olitikujočih členov cesarske hiše ter je predlagal, naj se Perner-storferjev predlog odkaže posebnemu odseku.
Na glasovanju je b«la nujnost Peruerstorferjevega predloga odklonjena in se je isti izročil pravnemu "odseku. Na to so nadaljevali podrobno razpravo pristojbi nskega zakona. Post. lierger seje pritoževal radi insultov krščanskih socijalistov, na kar je predsednik odgovarjal, tla je iste vedno primerno grajal, kar da stori tudi v prihodnje, ali opominja, naj se tudi nemški radikalci vzdržujejo insultov.
Prihodnja seja bo jutri.
Secesija v »Slovanskem centru«.
Danes došli nam »Slov. Narod« naznanja, da je Szajerjeva skupina izstopila iz »Slovanskega centra« in osnovala lasten klub pod imenom »klub krščansko socijalnih ljudi«. »Slovanski cen trum« bi vsled tega štel sedaj še 18 členov.
Delavni program zbornice poslancev. Včeraj so se sešli pri ministerskem predsedniku načelniki vseh strank, izvzemši V se ne m ee in češke radikalce. Ministerski predsednik Korber je prijavil, da je namer-jano, da bo državni zbor zasedal do 10. junija. torej tudi za časa zasedanja delegacij. Po tem so začeli razpravo o tabeli, ki jo je predložil dr. Baernreither, v kateri je obsežen delavni program za t« zasedanje. Debato bodo nadaljevali jutri.
Rusija in kitajsko vprašanje.
— .lako zapleteno kitajsko vprašanje se spreminja bolj in bolj v specijelno rusko vprašanje. Svet je že skoraj pozabil, da so na Kitajskem razun ruskih čet tudi čete drugih velevlastij. <) vrhovnem (?) poveljniku mej-narodnih čet, Walderseeu se govori le, kadar mu je zgorela kaka palača, v kateri piše bržkone, svoj potopis iz Berolina v Peking, kakor je šel tudi »slavni« Roberts na sprehod v južno Afriko, da piše sedaj svoje memoare, s katerimi napravi prav gotovo dober »kšeft«. Moderni vojskovodje posnemajo pač Cezarja v pisateljevanju mnogo bolj, nego v vojevanju.
O četah družili velevlasti, ki se nahajajo na Kitajskem, ni slišat: drtizega, nego da se pripravljajo na povratek v domovino. Želeti bi bilo, tla bi vse čete skupaj odkorakale domov, da bi vsaj enkrat prišel \Val-dersee do taktičnega izvrševanja svojega vrhovnega poveljništva. Ruski vojaki bodo odhajajočim četam bržkone delali špalir, nemški slikarji pa. katere je nemški cesar poslal na Kitajsko, da bi mu naslikali nekoliko bojnih prizorov, imeli bodo tu lepo priliko naslikati \Valderseea, kako maršira na čelu združenih čet — domov.
Da se ta odhod izvrši čim prej, sklenila je ruska vlada, kakor poročajo iz Londona,
da skupno s Francozko prevzame poroštvo za izplačilo vojne Jodskodnine od strani Kitajske, kar bi baje povspešilo odhod združenih čet iz Kitaja.
To bi potem omogočilo Rusiji, da bi se sama pogodila s Kitajsko, v čemur bi jo podpirala Francija, kar bi jej Rusija poplačala s tem, da bi jo, nasprotno, podpirala v njenih načrtih na skrajnem V stoku.
Koreja misli najeti posojilo ali temu se Japan odločno ustavlja, ker sodi, da je to ruski načrt, vsled katerega bi Rusija prišla do tega, da bi najela korejsko luko Cinhai.
Te dni se francozki minister za vnanje posle mudi v Petrogradu, kjer ima zelo važnih opravkov. Mej drugim se pripisuje temu obisku tudi sklepanje o zgoraj omenjenem poroštvu za kitajske odškodnine, katero misel da je sprožil car sam in pogajanje glede najetja novega ruskega posojila 5 milijonov rubljev, katerega bi vsaj dve tretjini dala Francija, drugo bi se pa dobilo v Berolinti, ! Amsterdamu in Briselju.
Tržaške vesti.
Imenovanja. Poštnimi vežbenici so imenovani Gustav Radda in Alfonz Saeehi za Trst Ler Adolf Savelli in Peter »le Zuccato za Gorico.
loui«' si fabbricaiio gli scisiui. (Kako se fabricirajo razkoli.) Pod tem naslovom prinaša predvčerajšnji »Piecolo« sledeči članek. »Naznanili smo že v nedeljo, da je (v resnici nad 300. Op. ur.) prebivalcev ro-janske župnije — t. j. nekoliko nad petina tamošnjih Slovencev, ki vsi skupaj tvorijo komaj petino vseh župljanot — predložilo mestnemu magistratu, kakor politični oblasti prve instance, zakonito izjavo, da žele izstopiti iz katoliške vere latinskega obreda. To bi bila — ako bi se slučajno njih želja spremenila v dovršen čin — druga secesija v tržaški škofiji : medtem pa, ko se je prva, ona v Ricmanjih, dogodili par korakov pred mestom, bi poslednja ne prestopili niti njega mej.
Ta čin ima za nas večo važnost od one, ki bi se v normalnih časih inogla pripisovati spremembi vere ali obreda posamičnih oseb. Ta sprememba vere (sic!) je samo jedna faza slovanske agitacije, katera I>i hotela na vsaki način obkrožiti mesto, da bi raznaravila civilne in verske institucije.
Da je tako, dokazujejo toliko vzroki secesije, ki bi bili v z.-nisiu povspeševateljev, kolikor način in orožje, ki so se ga isti poslužili.
Y Kojanu traja že dolgo časa ojster konflikt med župnikom in minimalnim (sie!) delom župljanov, ki svoje neznatno število nadomeščajo s toliko večiru napenjanjem. (Kdo bi se ne smejal?!) Tem ne ugaja žup-nikovo vstrajanje pri tradicijah mesta in župnije, obrednemu pravu in ukazom iz Rima, niti njegova trdna volja, da bi političnim in narodnim agitacijam, besuečim po ulicah in krčmah, zaprečil prestop preko cerkvenega praga, agitacije, ki oskrunjajo na ta način cerkev. (Kako katoliško-pobožni so postali naenkrat — Zidje!) Agitatorji bi hoteli poslo-vaniti obrede in jezik, hoteli bi slovansko petje, plapolajoče slovanske tiobojniee v cer-kvah in procesijah ter da bi v eerkvi, mesto Rima gospodarila velika Slavija.
Župnik ima na svoji strani velikansko večino župljanov (bum!): tisto majhno število agitatorjev pa dobiva podporo od gospode pri škofijski kuriji (č, come no?), o katerih je znano, kaka da je njih ubogljivost do ukazov papeževe kurije. (Menda vendar ne taka, kakor je ubogljivost Jurizze do škofijskega ordinarijata!) In ker župnik ni hotel odstopiti ni za pe l od svojih pravic, ki so ob enem tudi verske dolžnosti, in ker je na vsako nasprotno naredbo škofa samega napravil rekurz v Rim (Torej ? ! Kilo je neubogljiv ?>, ki do sedaj še molči, je prišlo na misel onim, v katerih rokah so vajeti vse agitacije, da uprizore razkol — mogočno orožje — so si mislili - s katerim se dajo izsiliti ugodnosti v Rimu, ki je v nevarnosti, da njegov obred zgubi nekoliko vernikov.«
Tu sledi odstavek, v katerem trosi »Pie-colo« svoje običajne laži, da so nekateri podpisi falzificirani, drugi da niso znali, kaj so |>odpisaIi, da so se ista imena večkrat ponavljala itd. No, naše čitatelje nočemo nikakor mučiti s temi neslanostmi : omenjamo samo to, da magistrat še ni zaslišal nobenega podpisanca, dokler je bil napisan ta članek, in da mu vsled tega ne more biti znano, je-li so podpisi avtentični ali ne. Sicer pa
opozarjamo že danes magistrat, naj kmalu poskrbi za pomnožitev svojih uradnikov, ako bo hotel revidirati avtentičnost vseh onih podpisov, ki mu — še priromajo. Jeden dokaz puhlogiavosti »Piccolovih« urednikov pa moramo vsejedno pribiti. »Piccolo« pravi, da je med onimi Rojančani, ki so spremenili obred, tudi neka 3-letna deklica. \Vie stellt sich das der kleine Moritz vor ? On menda misli, da bodo stariši v slovenski cerkvi, otroci pa v dosedanji laški. No, »Piccolovi« uredniki naj blagovolijo utakniti svoj krivi nos nekoliko globlje v dotične pole in videli bodo, da so upisani ne samo .'»-letni, temveč tudi 3-mesečni in še mlajši otroci. Ker tudi te povedejo, oziroma ponesejo stariši seboj v slovensko cerkev. Ti je sedaj jasno, dragi »Piecolo« ?
fPiecolo v« člankar nadaljuje potem:
»Ne vemo, ako nas prisili tudi ta umetna (sic) secesija v Rojanu, opazovati dogodke, ki so svoječasno sledili riemanjskemu koraku : t. j. gledati, kako se množi škofova naklonjenost do onih prebivalcev, ki so se ločili od škofije, in gledati, kako rimska kurija bona fide odobri ločitev, kakor obrano proti većemu zlu. Na vsaki način so varuhi narodne (italijanske!) integritete dolžni, da neraudoma razkrinkajo spletke teh razkolov, da na ta način zabranijo, da bi se grška škofija slovanskega obreda v Krizevcih na Hrvatskem, kateri že pripadajo riemanjski verniki, zarila v našo (laško) posest do morja in da bi grško (slovanski) škof one škofije, intimni prijatelj velikega hrvatskega patriarha Strossma-yerja, megel izvrševati zakoniti upljiv na naše zemlje, o katerem ni izključeno, da bi mogel če tudi bi bil sedaj le verski, postati v pri-hodnjosti velikega narodnega in političnega pomena*.
Prejeli smo in objavljamo: Uredništvu »Kdinostic
v Trstu.
Sklicujoč se na § 11». tiskovnega zakona zahtevam, da sprejmete gledč »Tržaške vesti« »Moralen uspeli unijatskega gibanja v 92. številki Vašega lista sledeči stvarni popravek :
Ni res, da sem jaz propovednik križarske vojske proti unijatom.
Res je pa, tla želim, da hi razkolniki postali unijati, da pa te potrebe za Slovence ne priznavam.
Dr. K v g e n Lam p e. stolni vikar.
V	Ljubljani 24. mal. travna P.M)1.
V	obrambo. Trideset jugoslovanskih vi-sokošolcev v Pragi so sklenili dne is. t. m. resolucijo, v kateri (poleg drugih) obsojajo tudi naš list radi pisave o dijaških nemirih na Ruskem, ter nam očitajo, da smo se postavili na stran »brutalne sile ruske vlade«. Na te insinuvacije odgovarjamo s tem, tla smo ini prav malo pisali o dijaških nemirih na Ruskem, kar smo tudi svoječasno pojasnili s tem, da so poročila v židovskih listih skrajno pretirana, ker je znana židovska ani-moznost napram Slovanom in sosebno Rusiji, a lastnih originalnih slovanskih poročil o dijaških nemirih da nimamo. Ak,i hočejo praški dijaki slepo verjeti židovskim poročilom slobodno jim, nas pa ne prisilijo v to z vsemi svojimi resolucijami. Mi se bomo prej ko slej držali stališča, da presojamo vse stvari najprej s slovanskega stališča in še le potem, če treba, z raznih drugih modernih stališč. Opozarjamo pa, da je ruski narod postal mogočen in slaven kljubu vsej »brutalni sili ruske vlade«, mej tem, ko drugim narodom in državam — n. pr. posebno Italiji — vsa civilizirana in proslavljena nazovisloboda ne pomaga, da bi jih rešila splošnega propadanja. Sicer pa je čuti z mnogih strani menenje, da so vseh sitnosti, ki so se godile ruskim visokošoleem, največ krivi njihovi židovski kolegi, kakor se tudi pri nas dogaja, da se druge narodnosti tepejo med seboj jedino na korist židovskim interesom.
I/ pravde proti profesorju Mat k u Maildičll. Vsikdar neslani »Piecolo« kvasi, da je na razpravi proti g. prof. Matku Mau-dieu branitelj dr. Gregoriu protestiral proti rabi tolmača zato, ker da je hrvaščina jezik, ki se rabi univer;.elno; v resnici pa je protestiral zato, ker zakon ne dopušča tolmačev za take jezike, ki so sodni jezik, kakor je tu hrvatski jezik.
Mi tudi ne zahtevamo, da bi vsi sodniki morali znati naš jezik, ali zahtevati smemo, da se za vse pravde, ki se vrše proti ljudem naše narodnosti, preskrbe sodniki, ki bodo vešči našemu jeziku. To je hotel povdar«ti gotovo tudi g. dr. Gustav Gregorin.
Oamberjeva afera. J u stično minister-stvo je suspendiralo nastop zapora Riharda
Camberja. ki je 1»i 1 svoječasno pred tukajšnjim deželnim sodiščem obsojen na trimesečen za|M»r.
Zakaj nef! l>anašnji »Piccolo« slavo onim tržaškim odvetnikom, ki so bili naznanili p red sed ni št v u sodišča, da bi jim ne bilo možno |»o svoji vesti braniti obtožene urednike lista »Avanti«. Ta izjava je goli nezmisel — kajti baš oni, ki so kaj zakrivili, potrebujejo navadno branitelja? Torej je že institucija brarabe na kazenskih razpravah sama na sebi proti — vesti teh gosj>otlov. Kolikokrat so se torej že ^isj»odje pregrešili proti tej svoji vesti?! No, pustimo to in iz-recimo svojo skromno rnenenje, da: če je kdo kedaj branil kakega — Angelija, res ne vemo, zakaj bi ne branil tudi kakega Caml>erja !
\a /nanje. Od zadnjih volitev je ostalo v uradu političnega društva »Edinost«, v ulici Molin picc<»lošt~ 1, še nekaj dokumentov. Ker nimamo dotičnih naslovov in ne moremo listin razposlati, vabimo vse one, ki so ob času reklamacij vložili kak dokument, a ga niso £e vdobili vrnenega, naj se |>otrudijo v društvo, k jer «>dda vsakemu svoje. Iz med važnejših dokumentov naj omenimo vojaške knjižice na imena : Jurissovich Josip, Ivančič Anton, Sluga Miha in Cok Svetko in več davkarskih j»ol>otnic.
Na in o ni o r. Včeraj zjutraj se je zastrupil 43-letni klesar Josip Sferza. Zapustil je težko ln»lano soprogo, katera je v bolnišnici in hčerko. Sferza je bil kakor klesar celih 25 let v delavnici Lovrei.ca Brunellija in je bil pred nekoliko leti {»o-tavljen načelnikom iste. Pred dvemi meseci pa ga je gos|>odar radi neke nepravilnosti odstavil od načelništva in ga obdržal le kakor navadnega delavca. -Sferza je bil radi tega ponižanja razžaljen in je zapustil delavni<*o. Doeerlaj pa ni mogel dobiti primernega dela in ga je najbrž nekoliko to in nekoliko !x>lezen žene privedla do obupnega čina.
Originalen samomorilni kandidat. Sin«M*i je prišel na zdravniško postajo 43-L brezp—»dni natakar Adolf M. iz ulice Cro-sada in je čisto mirno vprašal, pokazav&i majhno prazno stekleničico, da-li je nevarno popiti tako stekleničifo ogljene kisline. Zdrav-nik je brez meritornega odgovora izpral čudaku želodec in ga na ta način rešil nadaljnjega ugibanja o nevarnosti popitega strupa.
Dražbe premičnin. V petek, dne 2«*>. aprila ob 10. uri predpoludne se bodo vsled naredl»e tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : v Barkovljah 2~.">, (»prema v mesnici; v ulici Sette Fontane 31, hišna oprava; v Rocolu 13.« in v ulici Sanita S, seno, prešič, zastavni listi in krčmarska oprema : v ulici Sanita 8, zastavni listi; na trgu delle Legna 7, miza in stolice.
Vremenski t ustnik. Včeraj: toplomer ob 7. uri zjutraj il.i», ob 2. uri j>opoliid'i»-17..» C®. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 7r>2.4, — Danes plima ob —.— predp. in ob 4.H |H-p. ; oseka ob 7.1.*» preditoludne. in ob 8.44 popolodne.
Trgovsko izobraževalno društvo v Trst li vabi na zabavni večer, katerega priredi plesni odsek «trg. izobraževalnega dru-^tva» o priliki zaključka plesnih vaj, v prostorih »Slovanske Čitalnice* dne 28. aprila I. 1901.
V spored : !. Igra na glasovirju gosp. R. Rei-s. 2. Deklamat-ija gdč. I. Poniž. 3. Igra na glasovirju g. R. Reiss. 4. »Lokavi snu-;>a<" , šal--igra v enem dejanju. f>. Slobodna zabava.
Začetek točno ob 5. uri pjpol. Vstop nina za ude prosta.
Zavod sv. Nikolaja v Trstu vabi na III. redni občni zl>or, ki Im v nedeljo dne 2*. t. m. ob 4. in pol uri j»o|toludae v prostorih »Tržaškega podpornega in bralnega društva« (ulica Stadion št. li*|. Dnevni rad: 1. Pozdrav in nagovor predsednice. 2. Pon»-"ilo tajnice.	Poročilo blagajničarice. 4.
Porodilo vtnliteljice notranje uprave. 5. Razni predlogi in nasveti. «». Volitev novega od-V>ra. Po obenem zboru se l>o vršila veselica s |>etjem. deklamacijo in igro. — Vstopnina na vesel ico 40 stotink.
Na obilno udeležbo uljudno vabi
O d b o r.
Občni zbor /adruse gostilničarjev lil krčiuarjev, kateri se je imel vršiti včeraj popoiudne, je radi nesklef»čnosti odložen
na sol>oto dne '21. t. m.
Možka in ženska podružnica družbe *t. Cirila in Metoda za Istro v Kast v u
prirediti v nedeljo dne 28. t- m. večerno zabavo s sledečim vsporedom : 1. Eisenhuth : »Krasni spol in ljubav«, možki zbor. 2. A. Senoa : »Klevetnikom Hrvatske«, deklamacija. 3. A. Pienta »Moj uzdah«, ženski zbor. 4. Igra : »Seljaci u gradu«, f). Ples. Ustop-nina 1 krono.
In ubogi učitelj, ki bi moral z otročiči živeti Francozkf minister za vnanje stvari v v taki puščavi !	;	Petrogradu.
Nadalje naj pomislijo šolske oblasti, da	PETROGRAD 25. (B) Fraucozki mi-
morajo farani po zimi že sedaj vsaki večer nister za vnanje stvari je izročil ruskemu čuvati župnišče, a potem bi morali še šolo. ministru za notranje stvari veliki križ častne (Zvršetek pride.)	i legije.
X Zlato poroko je »lavil v Opatiji Vest o zaroki bolgarskega kneza neo-veliki vojvoda Luksemburški s svojo soprogo. !	snova na.
Cesar je čestital vojvodi brzojavno.
Vesti iz ostale Primorske.
X Brezovica pri Materiji. Pišejo nam : V nedeljo dne 2X. t. m. ob 10. uri predpoludne bo: a) blagoslov ljenje zastave narodne čitalnice, b) kipa Matere božje in slednjič zastave Marijine družbe.
Pred cerkvijo bo prirejen šotor, v šotoru oder, na odru miza, na mizi razpelo (križ) in dve sveči in društvena zastava.
Po prihodu g. obrednika bo imel predsednik govor, za tem zapoje pevsko društvo »Oče naš«, na kar se bo vršil obred. Po dovršenem sv. obredu bo imela gospica ku-mica govor. Po govoru zabijejo g. obrednik, gospi.*a kumica, predsednik, podpredsednik,
Vesti iz Kranjske.
* I z j e č e ušli so v noči od 22. 23. t. m. na ljubljanskem Gradu ujetnik Leopold Jereb, Ivan Plavc in Ivan Singer.
f. na
jvIENTONE 25. (B) Govorica o pred-[ stoječi zaroki kneza Ferdinanda Bolgarskega | s princezinjo Klementino Belgijsko se od bolgarske strani označuje] kakor popolnoma izmišljena. Tudi to ni res, da bi bil knez Ferdinand na Rivieri obiskal kralja Belgijcev.
Velik požar. BRNO 25. (B.) Včeraj popoiudne je
vasi
Prva dva sta nevarna tatova in se sumi
da sta po ubegu ulomila v Škofeljci v Kam- nastal °Senj v hiši nekeSa tr£°vca v nikarjevo hišo in ondi ukradla okoli 500 Prt,seC' blizu Brna' Vsle<1 velikega vetra se
i kron
I
. Ivan Singer se je vrnil sam na Žabjek, Je °Sen3 razširiI tudi v so9e<lno ob*i,l° Bfe" a <1 va pa se še klatita okoli po ljub-|'ešina- Upepeljenih j* 42 hiš; šest oseb, mej
Več oseb je
druga tiva p Ijanski okolici.
* O b č i n s k e volitve v Ljubljani. Na včerajšnji dopolnilni volitvi za II. razred je bilo oddanih 525 glasov. Izvoljeni so bili vsi kandidatje napredne stranke in JC sicer: gg. Ivan Hribar, dr. Josip Kušar, dr. )C tajnik, blagajnik, zastopniki društev in sled- Danilo Majaron, dr. Lovro Požar, Andrej JC njič 4 odborniki, žeblje. Zbor zapoje pesem Senekovič, Anton Svetek, Ivan Šubič, Ivan JC »Sv. Cirila in Metoda«, zastava se dvigne Vidmar in dr. Ivan Tavčar. Jutri, v petek, JC
ter ponese v cerkev. Godba bo svirala »Na-	razred.____JC
prej«. Zastavonoša obstoji pred presbiterijem,
na njegovi desnici Im> stol za gospico ku-mico in g. predsednika, a na levi za g<;. zastopnike.
Za tem bo sledil blagoslov kipa Matere božje in zastave Marijine družbe. Po večernimi se društvena zastava prenese z obhodom
Vesti iz Štajerske.
temi 3 otroke, je dim udušil. bilo na gašenju ranjenih.
Prva slof. zaloo poiiišM
iz odlikovanih in svetovnoznanih tovarn v Solkanu in Gorici
v
Antona Cernigoj-a
se nahaja v Trstu, Via Piazza vecchia (Rosario) št. 1.
(na desni strani cerkve sr. Petra).
n x x n
X
x x x x x x
x x
— I z - p r ed državnega s o d i š č a. ^ Državno sodišče je predvčerajšnjim obravna- X Konkurenca nemogoča, ker je blago JJ valo o pritožbi nekaterih prebivalcev v La-	lz prve roke.
škem, ker niso bili sprejeti v volilni im.-cik, dalje o pritožbi nekaterih prebivalcev v Celju,
olivni ime-
; S>
i meka te t
v čitalnico.
X Šolska mizerija v Istri. —	ki istotaku niso bili sprejeti v v
Iz občine dekanske nam je došel na-	nik' in ° I,ritf>ž!>i tajnika Perca,
stopni dopis, za kateri pa moramo — ne po-	nig° *mStili k volitvi'	<la ne etanuJe - ^
znajoči stvari — prepustiti odgovornost go-	Celj"' amPak v — celJski okt>lipi	je Jg
spod u dopisniku samemu : Z ozirom na no-	bil rat,i te^a 24 ur I,re<1 molitvijo črtan iz
tico, priobčeno v »Edinosti« št. 60 pod na-	imenika- Razsodba se proglasi danes
Aleksander Levi linzi^
Po «Slovencu>,

p
slovom »Šolska mizerija v Istri*, moramo povdariti, <la ni res, da ima katastralna občina Rozar na razpoloženje 5000 gld. iz ustanove pokojnega župnika Petra Fabrisa, ampak
vseskupna župnija Predloška bi morala imeti	Grof Lev Tolstoj in r"Ski car. Petro-
do sedaj <»<1 omenjene ustanove 128000 gld., ^ra>ki list »Graždanin* prinaša službeno iz-ako bi se vsakih 14 let glavnica podvojila po Javo' v k«terem pravi, «la so lažnjiva vsa ona g
obrestih od državni), obligacij. Ali, žali bog, Pisina> ° kat8rih se	<la Jih Je T«lst"J fe HDSTROVANJ CENIK ZASTONJ IN FRANKO ^
pisal carju Tud, na cesarskem dvoru ima g Predmeti postavio se na parobrod ^ rl olstoj toliko spostovateljev in prij teljev. in	a|j železnico franko.
Razne vesti.
Grof Lev Tolstoj in ruski car.
i
i(S &
Prva in največja tovarna pohištva vseh vrst
•2 T R S T J#
TOVARNA:	ZALOGE:
Via Tesa.	i Piazza Rosario št. 2
vogal	I (Šolsko poslopje)
Via Limitanea	in Via Riborgo št. 21
—MOM
Velik izbor tapecarij, zrcal in »lik. Izvršuje naročbe tndi po posebnih načrtih.
Cene brez konkurence.
Sf
Sf
m
m p
m
v blagajni ni niti lfjlJOO gld.
Sedaj bo kakih K<» let, odkar je um
omenjeni župnik, ki je zapustil 20<)0 gld. za	meJ temi tluli vež velikih vojvod, ki imajo
zidanje nove šole za vso župnijo Predloško,	sroa iu volJe» (la l,raniJ° Tolstega. A gotova
namreč za katastralne občine Črni kal, Rižana,	resnica je. da tudi carjajsamega jako boli, da je
Loka, Podpeč in Zazid. A še sedaj, po 86	TolsU>j izključen iz cerkve, in car sam je
letih, se ni ppolnila poslednja želja pokojnega	storil korake, da sinod umakne svoj sklep,
župnika, in to v prvič radi neprimerne ad-	1>(>leg te&a je cesar osebno pokaral mitropo-
ministracije tiste ustanove in radi šolskega	lita Antonija, ker je odgovoril na pismo gro- j zistema v Istri ; narveč pa po krivdi prejšnjih Tolstejeve. že pokojnih domačih prvakov, ker je vsaki

Brzojavna poročila.
Vojna v južni Afriki.
PRETORIJA 24. (B.) Po uradni objavi | so Angleži od zadnjega skupnega seznama
hotel imeti šolo pred svojim lastnim stanovanjem. Ti predniki naši niso bili toliko razsodni, da bi bili izpolnili voljo pokojnega župnika in splošno željo ljudstva v blagor vse župnije.
Ni pa nikako čudo, tla naši predniki niso sem ujeli 355 Burov ter uplenili 386 pušk, bili sposobni za to. Saj imamo še sedaj oseb, 1 top 12-funtnik ter 15 tisoč paketov s pa ki sejejo razdor, mesto da bi delale za slogo, tronami za male kalibre. Sest Burov je padlo. Deputacija, ki se je bila predstavila na mest- Angleži so imeli enega mrtvega in pet ra-ništvu, je prosila n. pr., da se šola iz ome- njenih.
njene ustanove osnuje v Rižani, ne pa, kakor	Cesar Viljelm v Bonnu,
je bilo sklenjeno v občinski seji dne 2. marca	HONN 25. (B.) V praznično odičeni
vsled odredbe c. k. okrajnega šolskega sveta Bethowenovi dvorani je bil sinoči komers za zidanje šole iz omenjene ustanove. V isti j skupDega dijaštva v navzočnosti cesarja, pre-seji je bilo sklenjeno skoro jednoglasno na 8toIonaslednika in drugih odličnjakov. Poj predlog občinskega zastopnika Karola Šiško- tlrugi {,esmi je načelnik »Borussia« pozdravil viča, da se za katastralni občini Zazid in ! cesaija ter se mu zahvalil na časti, tla more j Podpeč iz omenjene ustanove sezida šola v poztlraviti prestolonaslednika kakor akade-Pot I peč u — kjer je preko 200 za šolo godnih | mignega raeščana. otrok ; za katastralni občini Crnikal in Ri-žan pa druga šola v sredini teh dveh občin, ki mati tudi preko 2(MJ za šolo godnih otrok.
Katastralna občina Loka pa ima šolski pouk. , . . °	, 'V. •
f	.	.	• , , , .	kateri posletlnji se je zahvalil na dobrodo
Jz navetlenega je razvitlno, kako pristran-| . .	, . r,	...
.	.	j ki mu jainei, da v Bonnu preživi srečna leta.
ski se postopa proti ugodnosti za ljudstvo in i „ , , , .. .
....	. .	..	, | I restolonasletlnik je zakljucd z vivat, crescat,
poslednji volji pokojnega župnika. Fo vendar i ,, ^	. fl
1	J	J ry 1	Horeat na dijastvo Bonna. Cesar je na to vo-
dil »salamandra«, ki je bil z radostnimi
hurra-klici sprejet od dijaštva. (Nam se zdi____)
Ustaja na Kitajskem. LONDON 21. (B.) Kakor javljajo listi iz Pekinga je oddelek, sestavljen iz anglež-kih, francoskih in japonskih čet iz Sanhaik-vana napadel tolpo kitajskih maroderjev ter jo prisilil umakniti se. Vendar pa tolpa ni bila popolnoma tepena.
TIENĆIN 24. (B) Reuterjeva pisarna javlja: V bližini Šanhaikvana so Angleži našli zakopanih 19 poljskih topov se streljivom vred.
kašlju, grlobolu, hripavosti. katanu. upadanju glasu, itd. itd.
zahtevajte vedno
Prendinijeve paštilje
Čudovit učinek pri pevcih, govornikih, prepoved-nikih. učiteljih itd.
Dobivajo se v Jkatljieah v Prendinijevi lekarn! v Trstu in v vseh tukajšnjih boljših lekarnah kakor tudi po celi Evropi.
Skatljica stane 6O stotink.
Jakob Kosmelj
-■ T R S T
ulica ss. Martiri štv. 16
nasproti Komando Marine.
T H (; 0 V I X A 1K
jest vin in kolonijalneira blaga, (lelikates in konserv. Izbor raznih vin in likerjev.
Na to je imel cesar daljši govor. Zatem [mam tudi fiJijalko v ulici Bastione štv. 2, je <lijak Trendelenburg iz akademiškega ve-	nasproti ženskemu liceju,
slarskega kluba pozdravil prestolonaslednika, i	Priporočam se p. n. občinstvu in sem
rodošlici. : najudanejši
Jakob Kosmelj.
Sprejemajo se tudi narofln* za razpošiljanje.
ne gre, da bi v taki važni stvari tnlločala le komoditeta nekaterih nerazsodnih. Predsed-nistvo kraj nega šolskega sveta je namreč, v nasprotju z že označenim sklepom v občinski seji, pozvalo komisijo okrajnega šolskega sveta na zitlanje šole v Predloki pri farni cerkvi. < )troci iz Zazida bi imeli tjakaj 2 in pol uri hoda, oni iz Pod peča 2 uri, iz Rižane 1 in jm »1 ure.
Po takem bi se tiar pokojnega župnika spremenil v šibo za ljudstvo, kajti neprestano bi morali plačevati globe, ker v slabem vremenu ni možen reden obisk šole na take daljave. Posebno pa še, kadar je narasla Raša.
OBUVALA!
PEPI KRAŠEVEC
pri cerK?i st. Petra (Piana Rosario pod ljudsKo šolo)
priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke Postne naročbe f»e izvrše v tistem dnevu. Odpošiljatev je poštnine prosta.
Prevzema vsako delo na debelo in drobno ter izvršuje iste z največjo natanjČnostjo in točnostjo po konkurenčnih cenah.
Za mnogobrojne naročbe se priporoča
Josip Stantič
čevlj. mojster
\
Dunajska filjalka
▼log« na kojitlot
•
posredovanji, posojili m vrad-menični eskompt, vlnkaMrm^ I« razvlnkuliranje obligacij.
ŽIvnostenskA banka
na Dunaju, I., Herrengasse 12.
6lantlca t akcijah 2O,OOO.O00 K. Reserrni zaklad nad 7,000.000
Centrala v Pragi.
Podru£ai«« v Brnu, Plznu, Budejevioah, PardubM^ Taboru, Bene&avi, Iglavl, Moravski Ostravl.
Pn.ti malokrvnosti, za rekonvalescente in v oIkV 7A\ vse Šibke osebe kak»»r tudi blede deklice
s<* pripon*-a
Ravasinijev
železuati tliii
Sestavljen je iz racijonalno izhranili potrebnih količin železa in delujočih prvin k in na.
Vdobiva «• sami v
LEKARNI RAVASINI
v Trstu, Piazza della Stazione Stv. 3.
Postne |>o~iIjatve s povzetjem.
i »a 17.podrinem ifneno hvarsko ali semenjsko blago. mi je ena bajvečjih švicamkih tovaren za ure nal it \>r dnianje teh le ur in biserjev. skoro zastonj v -vrh« reklame, da populariziram njene izd. k-f. dokler ne zmanjka zaloge.


f^lil. i io
stane
iiM. 4">ii
stane
Uh\ 4 7u stilih1
(.hI. 11.
stane.
prava srebrna remontoir-žepna ura <*J niklja s francosko verižico in etvijem.
prava srebrna rcmontoir-žepna ura p<rt»reltr. anjji. verižico in etvijem.
prava »rebrna rem. ura za »lame h poerehrTieno agnležko verižico in etvijem.
pristna 14. karatna rem. zlata žepna ura s krasno »katljico od atlasa in elegantno verižico.
Vsaki nri priložim listek o 3-letni garanciji,
l>a -e \>akdo lahko brez rizika prepriča o solidnosti blaga. sprejmem, kar bi ne ugajalo, tekom S dni nazaj ter povrnem denar franko.
— Ulični oglasi »o le ponarejanja. —
Pošilja se proti povzetju ali pa po doposfanem denarju.
E. HOLZER
dobavljač zveze c. kr. avstr. drž. uradnikov itd-
liorniCka zahura ur in žlahtnega kamenja eii lt«1«.
KRAKOV. Stradcm 18 (Avstrija*.
Pot«! ilustriram ceBifci ur in ziatenine grans in iranKo. Angenti se iičejo.
Gostilna
Dominik Ravalico
TRST. Ulica Ubesa st. 7. — TRST.
Velik izbor vin vseh prvih vrst: vino Teran, Istrsko, Opolo, Vis, najfinejša vina v buteljkah, pivo prvega reda. Domaća kuhinja, jedi gotove vsako uro.
Sprejemajo se at»»niranja na obeti in večerjo, tudi .-« sprejemajo naročbe na dom s točno (►ostrežbo.
Telovadno flrnštvo „Tržaški Soial"
vabi na
redni občni zbor.
ki 1m>
4. maja 1901. ob 81 , zvečer
y društveni telovadnici — (ulica Coroneo št. 15.)
se sledečim dnevnim redom: 1.) Pozdrav star«»stc.
Poročilo tajnika. .'».) Poročilo blagajnika. 4.) Poročilo pregled« »valcev računov. ."».I Poročilo učitelja ttdova«lW. ♦i.) Razgovor o udelf/bi na vseso-kolskem shodu Sokolov v Pra^i. 7. Eventuelni predlogi, s.) Volitev novega obdora in pre-gledovalcev račuvov.
Trst, 'J*K aprila ltX>l.
Na obilni vdeležbi vabi
Odbor.
Poifpisani se globoko ganjeni, najiskreneje zahvaljujejo za mnogostransko izkazano iskreno sočutje, za srčne tolažbe in darovane venee, ob smrti nase nepozabne matere ozir. tašče
Urše Bandel
roj. Šuc.
I-t o ta ko izrekamo najtoplejšo zahvalo preč. g. župniku, g. učitelju Ten-eetu in vsem njegovim pevcem iz Sv. Križa za milo petje; nadalje vsem sorodnikom. prijateljem in znancem, ki so spremljali pokojnico v Komen. Zahvaljujemo se tudi preč duhovščini in drugim komenskim vašeanom zagrnili sprejem zimskih ostankov pokojnice in sprevod na tamošnje pokopališče.
Zahvaljujemo se nadalje tudi zdravniku gosp. dr. Bechtingerju za požrtvovalno skrb ob ča*u bolezni in za spremljanje pokojnice iz Sv. Križa v Komen.
Sveti maši zadušnici se bosti čitali prihodnji ponedeljek in sicer: v sv. Križu ob uri, v Komnu pa ob l>. uri zjutraj, l>"g plati vsem! Pokojnici pa večni mir!
V SV. KRIŽI', dne 22. aprila 1H01.
Žalujoči ostali.
Xa košček sladkorja vlijte kadar treba 20--10 kapljic
A. ThierryJeve9a balzama.
ter jih zavžijte ali pa s tem drgnite ali namočite zunanje boleče .nesta, da živce takoj pomirite.
Pristen le s zeleno varstveno znamko »nuna« in na kovinski kapici (zamašku) vtisnjeno tvrd ko: Edino pristno. Po pošti dvanajst malih ali šest velikih steklenic štiri krone. Steklenico na poskušnjo •/. navodilom uporabe in izkazom zalog celega sveta pošilja po predplačilu 1 krone	stotin k lekarnarja A. Thierry-ja tovarna v Pregradi pri Rogatcu (Ko hitsch-Sauerbrunn). Vdohiva se v lekarnah.
Pred ponarejanjem naj se varuje in naj se pazi vedno na zeleno varstveno znamko »nuna«, registrovana v vseh naprednih državah.
IZZA VEČ LET
Preskusno domače zdravilo
frana VJilhelm, lekarnaja
c. kr. dvornega zalagatelja
Neunkirchen, Spodnje avstrijsko.
Fran Wllhelmov
odvajajoči Saj
1 zavitek 2 kroni. Postna posiljatev lf> zavitkov ^4 kron.
c. kr. priv. Wilhelmovo
tekoče mazilo
(BASSOBIN).
1 lonček 2 kroni. — Postna posiljatev ir> lončkov 24 kron.
Postne pošiljatve iianko po vsej Avstro-Ogerski. Vdohiva se v mnogih lekarnah v znanih originalnih zavitkih, kjer pa jih nimajo se pošiljajo naravnost od izdelovatelja.
jtabirajte že rabljene
poštne znamke
vseh dežčl in vrst, tudi najnavadnejse. S tem pomagate ubogim dečkom pri vzgoji za duhovski stan. Lepe nabožne spominke, zlasti kri/.evni.-kc mine \ence. svetinjiee sv. Antona in praškega Jezu-ka d i i. zn marke. — Pisati in poslati je pi-arni	t" v
Breg ene 'Predarelsko).
Zaloga
dvojno ra ti nova nega romanskega in cesen-skega žvepla, angleška modra galica,
»AGKICOLt za uničevanje mrčesov na trtah, drevju in zelenjadi, elastični trakovi za cepljenje trt in m^ii za žvepljanjc ter gumijeve eevi. — Vdohiva se po cenah, da se ni bati konkurence v mirodilnici
Emilija Ciiuiar pok. Friderika
ulica Belvedere 37, podružnica na Opčinah 212
Telefon štv. 1083.
Velik izbor šip, žebljev, barv, mineralnih votla, esenc, čopičev, mila, sveč, <»1 j 11T firnežev, kemičnih izdelkov itd.
xxxxxxxxxxxxxxx*
Albert Brosch
Trst. — Via S. Antoni« •"». Trst.
Kožoliar in izdelovalec kap B-
Odlikovan na razstavi v Trstu 1 882.
Velika zaloga kožuhovine in kap za civilne in vojaške osebe.
Izvršuje poprave z vso točnostjo in skrbjo ter shranjuje vse kožuhovine in obleke za zimo z jamstvom proti molem in ognju.
fm^REGG
Via Ghega št. 9 A.
h najugodnejša gostilna
PLZENSKO PIVO SILBEREGG
}»o 24 nove. liter.
Namizna vina in v buteljkah zajamčeno pristna
Izvrstna italijanska in nemška kuhinja. Kosila in večerje od 20. novč. više.
Pivo v buteljkah
" ®
iz zaloge
W i i h e I m o v
zeliščni sok
1 skatljica kron 2.50 Postna po^iljatev - steklenic 10 kron.
W i I h e I m o v
mc^tK o b 1 i ž -zKitu
1 steklenica 80 stot_ 1 ducat skatljic .... 5 ducatov	.....
SILBEREGG ((i. E. POHLY), Via Zovenzoni št. 2. -^c
Tam se nahajaj'.* tudi najpristnejša vina: opollo, istrsko erno in l»elo. ^^
¥ažno oznanilo !
Podpisani smatra "i v dolžnost javiti, da • VINA iz VISA. KAST K LOV pri SPLITU, ISTRE in BELA VINA iz VISA, ki se prodajajo v njegovi zalogi, analizovana in stavljena pod stalno kontrole zavoda za kemično analizovanje. ovlaščenega od c. kr. avstrijskega ministerstva. Zato se stavlja na vse sod« in l>ou*ljk<* kontrolna in garancijska znamka št. 137. To določbo je izdalo visoko c. kr. notranje mini-sterstvo radi pregostega kvarjanja vina, ki stavlja v rer-un nevarnost ljudstvo.
Kt-dor r-i torej vkupi vino v moji z«logi. golov, da se v lijem ne nahaja drugih snovi j, nego d n j.- vino Oisto in naravno, da se sme z mirno vestje daj.ilt bolnikom in konvalescentom, ker analizacijskž zavod stavlja pod svoje varstvo samo ona vina. kf ■o čista in imajo vso potrebno vsebino, ki jo rnorajc. Imeli iiajtinejša viua.
CENE:
Istrski teran.....liter po 32 novč,
Vino iz KaStelov pri Splitu „ 34 „ Fino vino iz Visa ... „ 34 n
Vino Opollo..... „ 38 „
Belo vino iz Visa ... „ 40 n
Zahtevajte vselej jamstveno znamko.
Josip Tami
ulica Legna št. 6 (Dvorišče).
100 do 300 goldinarjev
zamorejo si pridobiti osebe vsakega stanu v vsakem kraju gotovo in pošteno, brez kapitala in rizika z razpečavanjem zakonito d^.uijenih državnih papirjev in srečk. Ponudbe pod naslovom Ludwig Oester-reicber v Budimpešti, VIII Deutshegasse, 8.
Podpisani si časti naznanjati slavnemu občinstvu v mestu, okolici in na deželi, da je prevzel
Zaloo olja, kisa, mila itd
v Trstu, ulica Barriera vecchia 4
^ Blago pošiljam franko na dom po uaročbi na debelo in drobno. Po-šiljatve na deželo s poštnini povzetjem.
Za mnogobrojne naročbe se toplo
priporoča
udani
gft	Josip Gregorič
02285108