Posamezna številka 10 vinarjev.
Šlev. 234.
T UMU r srci. u. oiloHra 1914.
l.elo M
E3 Velja po pošti: si
li eelo lato niprej . . K 26 — u en meseo „ . . » 2-20 si Hemčllo oeloletno . „ 29-— sa ostalo Inozemstvo . „33*—
V	Ljubljani na domi Z« eelo leto napro] . . K 24 — ia en meteo „ . . „ 2 —
V	iprivt priltniR nesaCna » 1*70
^ Sobotna Izdaja: s
ia eelo leto........ 1'—
aa Nemčijo oeloletno . „ 9'— a oatalo inozemstvo. „ 12"—
Iuserntl:
Enostolpna pstltmla (7<i uim): za enkril .... po .8 7 It drakrat .... „ 15 „ it trikrat .... „ 13 „ ii večkrat primaren popust.
Mi iktuiit. iMusifc iti:
enoitolpna re Itvrsta no 2 vin.
•r- ■ 1 Poslano: enaslolpni petilvrsti po 40 vin.
Izbija vsik din, Izvzemšl na-delje In pnznlke, ob 5. ari pop.
Bedna letna priloga Vozni red.
83* Uredništvo |e v Kopitarjevi nllol Hov. 6/10. Rokopisi se ne vračajo; neirankirana pisma se ne ■s sprejemajo. — Uredniškega telelona štet. 74. —		Politični	i lisi	za slovenski naroi	1.	OprarnlStTO je v Kopitarje*! nllol fct 6. — Kačcn poštne hranilnice ivstnjake št. 24.797, ogrske 2S.5U, bosn.-bero. št. 7563. — Upravnlškega lelelona št. ia8.
Dr. J. K.: Turčija in Grško.
Dne 14. novembra 1913. je bil v Atenah podpisan mir med Grško in Turčijo. Miru pa ni, vedna pogajanja, vedna nevarnost. V pojasnilo:
1. Prvo vprašanje se tiče otokov vEgejskem morju. V zadnji vojski so zasedli Grki te-le večje otoke": Tasos, Samotrake, Lemnos, Imbros, Tanados, Mitilene, Antipsara, Psara, Kios, Nikaria, ki leže ob vhodu v Dardanele in pred Malo Azijo. Zahtevajo jih, češ da so prebivalci na njih povečini Grki ip dokazujejo, da bi med Grško in Turčijo nikoli ne prišlo do miru, če se ne ustreže njihovi zahtevi, ker bi narodna misel vedno bunila te otoke in jih vlekla h Grški. Pravzaprav hočejo Grki tudi tiste otoke, ki so jih zasedli Lahi, dobiti pod svojo oblast. Grška tudi poudarja, da ima po mestih in selih na azijskem obrežju od Trebizonde do Adalije, nekoliko tudi v notranjosti, nad dva milijona in pol Grkov, katere takorekoč žrtvuje turškemu cesarstvu, češ da ne misli na njihovo priklopitev.
Mir določa, da zbor velevlasti razsodi, kaj bo z imenovanimi otoci. Zbor velevlasti je pa zdaj pokopan. Evropski koncert igra krvave epopeje v najstrašnejših disonancah. Zato je umlji-vo, da hoče Grška od Turške naravnost doseči svojo zahteve. Turek se no Uda, kar je tudi lahko umevno. Tik pred svojim najvažnejšim ozemljem noče okrepiti Grka. Dardanelsko vprašanje igra tudi tu važno nalogo. Zelja, da bi Grk zagospodaril v Carigradu, je vsak dan močnejša. Nasprot-stvo med Grki in Bolgarijo, ki ima zdaj kos Egejskega obrežja, je vsled tega tembolj umljivo. Toda poleg hrepenenja po tem, da bi se grški križ zasvetil nad Hagia Sofijo, narekava Grkom tudi najvažnejša gospodarska korist, da z gospodstvom nad otoci dobe vplivno besedo glede na Dardanele. Grške trgovske ladje v Črnem morju že prav uspešno tekmujejo z angleškimi; od donavskega obrežja in iz južne Rusije se prevaža žito žc zelo v znatni množini po grških ladjah. Ko so bile koncem leta 1912. Dardanele zaprte, je bilo med 428 ladjami, ki so bile zadržane na svojih trgovskih potih, 140 grških.1 Zato Grk z Rusom vred zahteva, naj bodo Dardanele stalno odprte, in naj se zanje določi to, kar velja za Suez.
Turku in Grku torej ne more iti Vkup. Zato ni prav nič čudnega, da se med njima pripravlja vojska. Ni ga druzega izida.
2. Drugi vir vednih sporov, ki niso hič manjši od prvih, je pa vprašanje grških podložnikov mosliman-ske vere iz novih pokrajin. Grška diplomacija je stala na stališču, da so vsi prebivalci pridobljenih pokrajin z osvojitvijo sami po sebi grški državljani. Po dolgih pogajanjih, pri katerih se jo Grška delala, da odnehuje in daje Turkom nezaslišane koncesije, se je to-le sklenilo: Bivši podložniki turške države, ki dejansko prebivajo v pridobljenih pokrajinah, postanejo takoj grški državljani; smejo pa tekom treh lot sami voliti turško državljanstvo in med tem časom jih ne zadene vojna dolžnost. Osebe, ki so doma iz novih grških pokrajin, pa so drugod nastanjene, se smejo tekom šestih mesecev oglasiti h grškemu državljanstvu, če bivajo izven turške države; tisti, kateri pa prebivajo v turškem ozemlju, spadajo brez izjeme in brez odloga med turške podložnike. Teh zadnjih macedonskih in eplrskih Grkov je krog 50.000, zlasti v carigraj-
1 Takrat je bilo v romanskih in drugih črnomorskih pristaniščih nakopičenega žita za izvoz v vrednosti 500 milijonov kron. Ladje, ki so bile zadržane, so imele precej nad 7 milijonov kron izcubo.
skem vilajetu. Grk sc vedno sklicuje, da jc vsled te pogodbe sam več žrtvoval nego prejel.
Moslimov v novih grških pokrajinah, ki so dobili pravico v treh letih se. odločiti za turško državljanstvo, je nad 500.000, in sicer večinoma velikih posestnikov; njihova skupna ali zasebna posestva znašajo veliko milijonov in se raztezajo po ogromnem ozemlju. Jasno je, da jih Grk želi udomačiti in da to dela tudi z zvijačo in silo, če z dobrim ne gre.
Grška ima krog 50.000 svojih državljanov tudi v Aziji; poleg tega je pa krog 500.000 Grkov turških podložnikov v Evropi in, kakor smo že rekli, poltretji milijon v Aziji. Tudi zanje se briga; nanje jih veže verska vez; cari-grajski patriarh, glavar grške cerkve, je turški podložnik; veže jih pa tudi trgovina, saj je trgovina v turških mestih v velikem delu v grških rokah.
V mirovni pogodbi ni bilo nobene besede o kakih pravicah turških podložnikov grške narodnosti. Pač pa se je v grški javnosti ob sklepanju miru, še bolj pa kasneje, prijazno zatrjevalo, da bo grška vlada moslimom, svojim državljanom, vračala z represalijami, če bo turška kaj počela proti Grkom, podložnikom svoje države. To se tudi obojestransko dela. Vsak dan prinese s seboj kak dogodek, ki ga seveda javnost razblini in strahotno poveča, ki daje priložnost za take represalije. Tako se vzdržuje sila in krivica v perma.-nenci, in če bi se otoško vprašanje ne sililo k vojski, bi neznosne razmere, ki vsled njih trpe Grki na Turškem in moslimi na Grškem — priznavati pa moramo, da so Grki v represalijah mnogo krutejši — morale najti svoj konec v krvi.
Sarajevski umor.
Sarajevo. Obravnava se vrši pred senatom, sestavljenim iz 5 članov; predseduje svetnik dežel, sodišča pl. Curinaldi, kot votanta fungirata sodna svetnika Naumovisz in dr. Hoff-rnann, kot nadomestna sodnika, svetnika Fialka in Pitha. Obtožbo zastopata: državni pravdnik Švara in namestnik Srak. Kot zagovornika fungirajo: odvetniški kandidati: dr. Premočič, dr. Zistler, dr. Feldbaucr; odvetnik dr. Fe-rišič. sodni svetnik Strupi in sodni tajnik Malek.
Zaslišanje Čabrinoviča. — Čabrinovič govoril s srbskim prestolonaslednikom.
Obtoženec Nedeljko Čabrinovič izpoveduje tako, kakor v preiskavi. Prizna, da je prvotno občudoval socialistične, pozneje pa dualistične ideje. Pod vtisom balkanske vojske je posLal v Belgradu prepričan srbski narodnjak. Namen, ki si ga je bil zastavil, je bil, da se združijo vse jugoslovanske dežele in odtrgajo od Avstro - Ogrske in da se začasno združijo s Srbijo. Odtrgati bi se mogle avstro - ogrsko jugoslovanske dežele od monarhije le z nasilnimi sredstvi. Prvič je mislil na prestolonaslednikov umor, ko je dobil v ovitku od neke neznano osebe po pošti izrezek iz časopisa, da pricle nadvojvoda prestolonaslednik v Sarajev.o. Obtoženec priznava, da je »Narodna Obrana« revolucijskega značaja, kakor tudi, da je bil v zvozi z njo. Nadalje priznava, da je vrgel bombo na prestolonaslednikov avtomobil z namenom, da ga usmrti. Bomba je pa razpočila prepozno, zato so bile ranjene le osebo, ki so sc nahajale za avtomobilom. Čabrinovič tudi prizna, da ga je nekega dre meseca aprila ob 9, zvečer predstavil ravnntelj tiskarne ŽIvojin Dacir srbskemu prestolonasledniku Aleksandru in cla je govoril z njim. Kaj da sla govorila, noče Izdati.
Prlnčin prizna zločin brez kesanfn.
Prinčip je bil na dan umora žc 20 let star. No da bi sc kesal, prizna svoj
zločin In sc baba, da kar je storil, jc ] zarotnika izpovesta v ostalem tako ka-storil v službi velesrbske ideje. Glavna kor sta izpovedala v preiskavi.
Hoiii uspehi nad Rusi. - Rusi so le še na uzha<!ni črti ad Przemysla. -
Bežeči Rusi utonili u reki San. - Haše čete urgle kozaško dioiziio proti Oro-ho!>yczu. - Skupne doiedanfe ruske zgube znaSaio 800.000 mož. — Rusi
izpraznili Losu?
V Galiciji in tudi na Ruskem severno od Visle se ruske čete še vedno umikajo. Avstrijske in nemške čete so Rusom neprestano za petami. V mnogih mestih, kjer se je še pred par dnevi šopirila ruska posadka in od ruskega generala vpostavljena uprava, uradu-jejo zopet gališke deželne oblasti, katerih prva naloga je, da popravijo škodo, ki so jo napravili Rusi za časa svojega gospodarenja. Od Rusov porušene brzojavne žice, mostovi in železniške proge so popravljene. Železniški promet se zopet vrši. Splošno se mora priznati, da Rusi niso preveč hudo gospodarili.
Južno od Przemysla čez Chvrovv ! prodirajoče avstrijske čete so že došl.e v okolico Sambora in pri tem vrgle eno kozaško divzijo proti Drohobyczu, ki leži jugovzhodno od Sambora. Umikanje Rusov pospešujejo tudi naše čete. ki so pregnale Ruse iz Ogrskega in ki sedaj prodirajo čez Surko, Tucholko in SIo\vsko.
Na ozemlju med Jaroslavom in izlivom reke San v Vislo so vsi prebodi čez San prešli v našo posest. Rusi se umikajo na ozemlje ob reki Tane\v, kjer se bodo najbrže postavili v boj. Na Rusko-Pol.iskem se nemške tete čez dalje bolj bližajo trdnjavama Varšavi in Ivangorodu. Rusi so napravili iz Varšave izpad, pa so jih nemške čete pognale nazaj v trdnjavsko ozemlje.
Največja b'amaža za Ruse pa je, da so bili prisiljeni opustiti obleganje trdnjave Przemysl. To pomeni prav toliko, kakor čo bi zgubili veliko bitko. Več tednov so oblegali trdnjavo, pa brez uspeha. Naše vrle čete, pod poveljstvom pod maršala Kusmaneka, bivšega ljubljanskega divizijonarja, so trdnjavo hrabro branile. Kolika razlika med Przemysloin in Antvveronom. Nemci so Antvverpen zavzeli po 12dncv-nem obleganju, Rusi so se pa morali po večtedenskem obleganju z velikanskimi izgubami umakniti od Przemysla.
Przemysl leži na obeh brgeovih reke San in ima zelo prijazno lego. V trdnjavo je bilo mesto, ki šteje okoli 5G.OCO prebivalcev, spremenjeno leta 1873. V mestu ie sedež rimskokatoliškega in gr-ško-katoliškega škora. V mirnem času šteje posadka okoli 10.000 mož. Večino prebivalcev tvorijo Poljaki, jc pa tudi precej Rusinov in Judov. Da imajo v mestu večino Poljaki, dokazuje tudi to, da edina spomenika, poveličujeta dva poljska narodna junaka: Jana Sobies-kega, slavnega zmagalca nad Turki in Tatari in odličnega poljskega pesnika Adama Mickievvicza.
XXX
Dunaj, 13. oktobra. (Kor. urad.) Uradno se razglaša: 13. okiobra opoldne. Včeraj so naše če e, ki projlirajo proti Przemvslu, s lako silo vrele nazaj sovražne obkoFcvalne če!e, cla ss drži sovražnik setlaj samo še na vzhodni frouli trdnjave. Fri navalu je sodelovala tudi trdn?avska posadka, ki jc Izvršila izpad. Ko se je sovražnik umikal, se je zrušilo več vojnih mos ov pri Sosnici ter je mroga sovražnih tel utonilo v re'»i San.
Vzhodno od ChyroTva boj trafa. Naša kavalerija Jc vrgla eno kozaško
divizijo proti Drohobyczu. Naše vrle čete so se v dolgih marših, ki so bili vsled neugodnega vremena In slabih poti silno oležkočeni, kakor tudi v bojih. ki so se vršili v zadnjih tednih, zopet sijajno obnesle in dokazale svojo spoEolmost. — Namcslnik generalnega štaba pl. Holer, gen. major.
RUSKE ZGUBE ZNAŠAJO DOSEDAJ 800.500 mož.
London, 13. oktobra. Iz Peterburga poročajo, tla znašajo ruske zyufce po uradnem poročilu dosedaj skuimo 800 tisoč mož. V tem številu so všteti mrtvi, ujeti, ranjeni in oboleli vojaki, ki so bili nad 14 dni za boj nesposobni.
VZROKI RUSKEGA UMIKANJA.
Ihmaf, 13. oktobra. Vojni poročevalci navajajo tri vzroke ruskega umikanja. Prvič deževno xnceui3, vsled česar so reke zelo narasle in ceste izpre-menjeno v blatna močvirja. Drugi vzrok je kolera, ki med Rusi zelo divja, tretji vzrok so pa velikanske težava ?ri dovozu TCumcžje. živil in rezervnih cet.
RUSI IZPRAZNILE LVOV?
Vojni poročevalci poročajo z dne 11. oktobra: Na vožnji k fronti smo došli v Jaslo. Kljub slabemu vremenu in slabim cestam dovoz živil in municijo izvrstno uspeva. Eoma&m jcrlnovedu« jejo, da so Rusi že Izpraznili Lvov.
ZAKAJ SO RUSI V PADLI UEZ KARPATE.
Srbija je takoj v začetku vojske prosila Rusijo za vojaško pomoč in je tudi računala s tem, da ji bo Rusija poslala ne samo častnikov ampak celo armado. Ob izbruhu vojske je Rusija manjšo oddelke poslala čez Romunijo v Srbijo, pozneje je pa Rumunija tema napravila konec. Čez Bolgarijo ni bilo mogoče pošiljati čet in pravtako tudi ne čez Grško, ker so Dardanele zaprte. Zato se je ruski car odločil poslati Srbom pomoč čez Ogrsko in to je bil vzrok ruskega vpada čez Karpate.
RUSKI VJETNIKI V KRAKOVU.
V nedeljo so se pojavili na kol«-dvoru v Krakovu Rusi, očividno vjet-niki. Prišli so v vjetništvo pred nekoliko dnevi pri Klimontovu v kraljestvu. Nad sto jih je, vsi neranieni, popolnoma zdravi, stari od 21 do 25 let, s tipičnimi. bradatimi ruskimi obrazi. Sam sedi stotnik. Vjctniki se radi pogovarjajo s Poljaki. So iz symbirske guber-nije. Kako so prišli v vjetništvo? Eden izmed njih razlaga tako: »Zakaj bi se bili? Tudi jaz imam dvoje otrok, ta jih ima petero. Tedaj smo se dogovorili, da vržemo orožje preč.« — »Pa kje se je to zgodilo?« — »Tam v naši Rusiji, pri Klimontovu.« — »Kako je ime vašemu reneralu?« — »Tega ne vemo.« — »Ali se vam dobro godi?« — »Prav izvrstno, saj nam dele čaj na kolodvoru.«
DOGODKI V ČERNOVICAH.
»Nowa Reforma;- poroča iz Černo-vic: Znano je, da so naložili Rusi mestu Čcrnovice vojno kontribucijo 000 tisoč rubljev, ki se je znižala pozne e na 3C0.C00 rubljev. Mesto černovice e tudi dejansko plačalo polovico naloženega ji vojnega davka. Zdaj so pa Ru-
si tudi vrnili vplačano vsoto 150.000 rabljev in sicer v roke grško pravoslavnega nadškofa v Černovicah, dr. Repti. Rusi so zato tako postopali, ker je tudi poveljnik avstrijskih čet, ki je zasedel trdnjavsko mesto Ivamienec-Podolski, naložil mestu vojni davek, ki se je vplačal, a ga je pozneje vrnil mestu. V Černovicah postopajo Rusi ravnotako, kakor v Lvovu. Na prebivalstvo hočejo napraviti dober utis. Rubclj stane v Černovicah 3 K 20 vin. Ker ni zadosti drobiža, se avstrijski dvekronski bankovci razdeljujejo v polovice in na štiri dele, ki se sprejemajo kot plačilo. Černoviški magistrat, ki so ga pustili Rusi, da uraduje naprej, je izdal bone, ki se glase na 10, 20 in na 50 vinarjev. V Černovicah je začetkoma zelo primanjkovalo živil in je zato nastala draginja. Pozneje so pa pripeljali ruski trgovci iz Besarabije veliko živil na Černoviški trg.
POZIV GALIŠKIM BEGUNCEM, DA ' SE VRNEJO V DOMOVINO. $ Biala, 13. oktobra (Kor. urad.) V jutrajšnji uradni »Lemberger Zeitung« izide naslednji razglas: Ker je bil sovražni vpad vržen nazaj, je postal položaj tako ugoden, da se lahko prebivalci mnogih pokrajih, ki so bile začasno zasedene od sovražnika, kakor
tudi vsi oni, ki so iz večinoma neopravičene boječnosti zapustili svoje stalne domove popolnoma mirno vrnejo nazaj v svoje domačije. To *o!ja v sedanjem trenoiku o vseh onih pokrajinah, ki lege zanadno od političnih okrajev IBie-lec, Rorozvce, Serzlzow, Brzozow, Sn-nok ln Lisko, tedai ves znpadni del dežele z navedenimi okraji vred. Prebivalstvo naj se v svojem lastnem interesu, kakor tudi iz ozirov na potrebo, da se zopet utrdo in urede razmere, čim preje vrne na svoje domove.
XXX
NA NEMŠKEM VZHODNEM BOJIŠČU PONOVNI OBKOLJEVALNI POIZKUS ODBIT. — RUSKI NEUSPEHI NA RU-SKEM POLJSKEM.
Berolin, 13. oktobra. (Kor. urad.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan, dne 13. oktobra ob 10. uri dopoldne: Na vzhodno - pruskem bojišču je
11.	oktober potekel v splošnem mirno.
12.	oktobra je bil odbit ponovni ruski obkoljevalni poizkus pri Schirvdndtu. Rnsi so s tem izgubili 1500 vjetnikov in 20 tonov.
Na jju?nem Poljskem so naše Čete južno od Varšave vrgle nazaj ruske prednje čete. Ruski polzkns, prekoračiti Vislo ježno od Ivangoreda, je bil odbit in so imeli Rusi velike izgube. — Vrhovno armadno vodstvo.
RUSKE OBLASTI ZAPUSTILE RIGO IN LIBAVO.
Moskovski listi poročajo, da zapuščajo ruske oblasti Rigo in Libavo. Li-bavsko okrožno sodišče uraduje v Moskvi; iz Rige so se pa preselile ruske oblasti v Vindav.
PRINC OLEG NA RANAH UMRL.
Peterburg, 14. oktobra (Kor. urad) Uradno se poroča, da je na ranah, ki jih je dobil na bojišču, umrl princ Oleg, sin velikega kneza Konstantina Kon-stantinoviča.
KAVKAZ V VOJNEM STANJU.
»Frankfurter Zeitung« brzojavlja-jo iz Carigrada: Kavkaški namestnik, grof Koroncov - Daškov, je proglasil v Kavkazu vojno stanje. Vojaško zastražene so trdnjave, ceste in mostovi. Razpisal se je tudi nov vojni davek.
Nemška podmorska ladja potopila rusko oklopno križanca „Palado". -»Palada" s posadko 568 ruskih mornarico izginila o morski globoCinl.
Berolin, 13. oktobra. Uradno se javlja: Neko rusko oklopno križarico »Bajanove« vrste je 11. oktobra v finskem morskem zalivu potopil torpedni streL — Namestnik šefa admiralitete Behnke.
Berolin, 13. oktobra. Wolffov urad javlja: K zgorajšnji brzojavki razširja ruska uradna brzojavna agentura naslednje: Dne 11. oktobra ob 2. uri popoldne po ruskem času, so napadle sovražne podmorske ladje vnovič naši križarici »Bajan« in »Palado«, ki sta bili v Vzhodnem morju na predstražL Kljub temu, da sta križarici takoj otvorili močan artiljerijski ogenj, se je vendar neki podmorski ladji posrečilo izpustiti torpede proti »Paladi«. Nato je nastala eksplozija. Ruska križarica
»Palada« je nato z vsem moštvom navpično izginila v morski globočini.
XXX
Oklopna križaka »Palada« pripada ruskemu baltiškemu brodovju. Izpustili so jo v morje 1. 1906. Dolga je 134.7 m, široka 17.5 m, vode odtisne 7900 ton. Potopljena oklopna križarka »Palada« je bila oborožena z dvema 20.3 cm, z 8 15.2 cm, 22 7.5 cm in 4 3.7 cm topovi, nadalje je bila oborožena s 4 brzostrel-nimi topovi in z dvemi cevmi za izpuščanje torpedov. Posadka je štela 568 mož. Rusko baltiško brodvje šteje 4 linijske ladje, 1 oklopno topničarko, 6 oklopnih križark, 4 zavarovane križarke, 3 topničarke, 57 torpedovk in 12 podmorskih čolnov.
Pred odločilnimi boli pri Hrrasu. -Položai za Nemce ugoden. — Nemci dosegli irancosko severno obrežie.
Na zahodnem nemškem krilu na Francoskem se že opažajo posledice Antvverpna. Pritisk nemških čet, kateremu se Francozi že prej niso mogli uspešno ustavljati, je prisilil francosko vojno vodstvo, kakor pravi uradno poročilo iz Pariza, da drži skupaj ka-valerijo pri Arrasu. Jugozabodno^Jtod Lille sta se sovražni kavaleriji že spopadli. Središče teh bojev tvorita najbrže Lens in Donai, katerega so Nemci že zasedli. Boj se pa ni poostril samo v to smer. Nemške čete so že dosegle zaželjeni cilj — severno morsko obal, ko so ji 11. oktobra z zmago pri Ilare-brouku napravile prosto pot tja. Zadnja poročila iz južne Francije pravijo, da zbira general Pau veliko novo armado. Najbrže bodo to armado poslali v boje pri Arrasu. Tudi genfski listi poudarjajo, da se Angleži in Francozi koncentrirajo pri Arrasu, pripominjajo pa, da je položaj za Nemce ugoden vsled napredujočih, odločnih napadov nemških čet.
Arras je eno najvažnejših križišft
na planjavi Woevre, ki jih je razširilo francosko armadno vodstvo, so neresnična. Ujetniki pripovedujejo, da se ]e četam naznanilo, da so Nemci poraženi in da je padlo že več iortov pri Metza. V resnici pa naše bojne če le niso nikjer izgubile ozemlja.
Etaln je slej ko prej v naših rokah.
Sedanji francoski napadi na naše postojanke pri S. Mihelu so bili popolnoma odbiti. — Vrhovno armadno vodstvo.
Berolin, 13. oktobra. Na desnem krilu na črti Arras—Lille je položaj Nemcev zelo ugoden. Velika odločilna bitka se bo pa najbrže pričela šele čez par dni. Pri Verdunu so Nemci ohranili vse svoje pozicije in znatno napredovali. Večji del civilnega prebivalstva je pobegnilo iz Belforta. 25.000 oseb je odpotovalo na jnžno Francosko.
ANGLEŠKA POROČILA.
London, 13. oktobra. »Times« poročajo: Bitke na severnem Francoskem se 7. največjo ostrostjo nadaljujejo. V Parizu je razpoloženje ugodno, kljub temu, da se pojavljajo nad mestom nemški zrakoplovi. »Times« so prepričane, da bo odločitev v kratkem padla. Središče bojne črte se vedno bolj pomika proti belgijski meji.
MAROČANSKO BRIGADO BAVARGI UNIČILI.
Monakovo, li. oktobra. (Cenzurirano na Dunaju.) Neki artiljerijski častnik bavarskega prvega armadnega zbora piše: Naša četrta pehotna brigada je izvršila slaven čin, ker je v bo-ju na nož popolnoma uničila neko maro-čansko brigado. Tudi stotnija strojnih pušk tretjega pešpolka se je zelo odlikovala. Presenetila je zjutraj dne 25. septembra 9. francoski kirasirski polk, ki je taboril, ne da bi ga bili zavarovali. častniki, ki so zaHrkovali v nekem gradu* so bili vsi ujeti. Njih konji so dobrodošli naši konjenici.
MOST ZGRAJEN Z ČLOVEŠKIMI TRUPLI.
»Frankfurter Zeitung« objavlja o bojih v Vzhodni Prusiji: Ko so se Nemci umaknili so svoje čete zbrali za Dei-mo na črti Tapiau-Labiau. Tu so morali Rusi doprinesti težke žrtve, a končno le niso dosegli ničesar. Naši so razstrelili pri Labiau-vu železniški most; Rusi so nato pričeli graditi lesen most, katerega so poizkusili večkrat dovršiti, a vedno brezuspešno. Vkopani naši topovi in strojne puške so z nasprotnega brega ponoči in podnevi kosile ruske kolone in jim zadajale strašne izgube. Ob bregu so se mrtveci v visoke griče nakopičili in so mestoma celo zajezili Deimo tako. da je jez mrtvih Rusov štrlel nad vodno gladino in da je tvoril pravcati most. Reka ie le počasi strašen jez nadvladala in odnašala mrliče. Boj je tam divjal skoraj dva tedna.
OBUPEN POLOŽAJ V REIMSU.
O tem piše v »Tempsu« neka francoska bolniška strežnica med drugim to-le: 12. septembra so se Francozi vrnili v Reims in še tistega dne se je obstreljevanje z nova pričelo. Prve granate so zadele katedralo. Izprazniti smo morali bolnico; tekom dveurnega bojnega odmora smo spravili ranjence v velike šampanjske kleti. Jaz sem imela krog 40 ranjencev v neki kleti.
na severnem Francoskem. Deset skoro popolnoma ravnih cest vodi na razne strani. Od železnic, ki se tu križajo, bo prišla za prevoz nemških čet na bojišče najbrže v poŠte v dvotirna proga proti Monsu.
POLOŽAJ NA FRANCOSKEM BOJIŠČU UGODEN ZA NEMCE.
Berolin, 13. oktobra (Kor. urad). VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 13. oktobra, ob 10. uri dopoldne: Z zapadnega bojišča ni važnejših poročil. Ljntl napadi sovražnika vzhodno od Soissonsa so bili odbiti. V argon-skem gozdu se trajno vrSe ljuti bojL Naše čete se z vsemi sredstvi trdnjav skega boja korak za korakom prebijajo skoji gosto podrast in izredno težavno ozemlje. Francozi se trdovratno upira' jo, streljajo z dreves, kjer imajo pritr jene tudi strojne puške; razen tega imajo narejene strelske jarke v obliki nadsiropij ter močna, trdnjavam po-dobn oplrališča.
Poročila o vspehlb francoskih Cot
Čez dan smo morali na cesto, da smo dobili hrane. Pri tem je našlo smrt 8 bolniških strežnic, in sicer 5 redovnih in 3 svetne. Trpljenje v teh šampanjskih kleteh jo bilo strašno. Bojim se, da še sedaj ni drugače. Omrtvični krč je grozil vsakemu ranjencu. Uro za uro smo se morali boriti proti okužen ju, ne vedno z vspehom, ker veliko ranjencev ni moglo zapustiti svojega mesta. Samo en dan smo našteli od 7. zjutraj do 5. zvečer 180 izstrelkov, ki so padli na našo hišo ali pa čeznjo. Časih ni bilo mogoče dihati vsled plinov, ki so jih razširjali razpokajoči se izstrelki in bučanje je bilo časih tako strašno, da smo si morali vpiti na uSesa, če smo hoteli drug drugega razumeti. Vsako popoldne ob 5. uri so se nad mestom prikazali nemški letalci, ki so metali bombe, katere so v mestu mnogokrat napravile več škode, nego nemške to- • povske krogle, ker so užgale poslopja. Mesto nudi žalosten pogled. Plače Roy-ale je od treh strani obdan z razvalinami. Najgroznejse je bombardiranje učinkovalo v središču mesta. Skoro vse tovarne so zgorele in neki reimški meščan, ki je približno dognal škodo je leto cenil na 350 milijonov frankov brez ozira na uničene spomenike in javna poslopja. Strašno je trpljenje prebivalstva. Vsled prizadevanj Leona Bour-geois je pred nekaj dnevi dospel vlak poln kruha. Ubogi Reimčani so vse v enem dnevu povžili. Ženske, starčki, otroci, da, celo novorojenci stradajo ondi zaprti po kleteh!	, ^
NOV BEG IZ PARIZA.
Pariz, 14. oktobra. Ljudje so zopet pričeli trumoma bežati iz Pariza. Nemški zrakoplov je metal v mesto zastavice z napisom: Antwerpen Je zaseden
sedaj pride vrsta na vas!
FRANCOSKI DUHOVNIKI KOT UJETNIKI NA NEMŠKEM.
Berolin. Kakor je znano, se morajo francoski duhovniki bojevati kot navadni prostaki v vojni črti. Veliko od njih jih je že ujetih in interniranih v vojnih taborih. Kardinal Hartman v Kolinu se je obrnil do nemškega cesarja, naj se bi usoda teh duhovnikov omilila. Nemški cesar je nato odredil, da postopajo ž njimi kot s častnikL
NOVI POVELJNIK FRANCOSKIH VOJAŠKIH AVIATIKOV.
Francozi so odstavili poveljnika francoskih vojaških aviatikov, generala Bernarda. Njegov naslednik je general Hirschauer, prejšnji načelnik francoskih vojaških aviatikov, ki je bil svojčas odstavljen, ker se je spri z vojnim ministrom -
SOVRAŽNI ZRAKOPLOVI NAD KARLSRUHE.
Karlsruhe, 14. oktobra (Kor. urad) Wolffov urad poroča, da so se 12. t. m. popoldne in zvečer pojavili sovražni zrakoplovci nad mestom. "Zrakoplov, ki je priplul ob 6. zvečer, je plul počasi nad tvornicami orožja in streliva in nad vojašnicami ter je nepoškodovan ušel.
ANGLEŽI V VOJSKI Z ZRAKOPLOVI.
London. »Times« piše v uvodnem članku, ki se peča z eventuelnim napadom Zeppelinovih zrakoplovov na Angleško sledeče: če bodo zrakoplovi pri-
NOV TRDNJAVSKI PAS OKOU PARIZA.
Na predlog generalnega guvernerja v Parizu je sklenilo vodstvo francoske armade utrditi vsa mesta v okolici Pariza. Utrdila naj bi se zlasti tista mesta, ki so prodirajočim Nemcem že enkrat prišla v roke. Utrdila naj bi se tako, da bi zadeli Nemci to-
krat na veliko večji odpor, kakor meseca avgusta in septembra. Vrhovni poveljnik francoske armade je ukazal utrditi sledeča mesta: Senlis. Gifors, Saint Maxent, Mont Merency, Beau-vais, Chantilly, Melun, Mantos in Meaux. Ta sklep kaže, da francoska vlada ne računa več s francosko zmago, kakor je prej napovedovala.
Sli, bo to popolnoma brez pomena na izid vojske. Angleži že vedo, kako je treba zrakoplove vsprejeti. List pravi, da postane Belgija glavno opirališče za bodoče nemške vojne operacije z zrakoplovi.
V ALZACIJI IN LORENI PREPOVE-DANO IZHAJANJE FRANCOSKIH ČASOPISOV.
Strassburg, 14. oktobra. »Strass-burger Zeitung«, ki je izhajala dozdaj v nemščini in francoščini, je objavila, da je voj. poveljstvo prepovedalo listu vporabo francoščine in da bo zato izhajal list le v nemščini.
KAKO FRANCOZI LAŽEJO.
Haag, 14. oktobra. (Kor. urad) Neki francoski komunike 10. oktobra izvaja, da napreduje obleganje Przcrnys-la v ugodnih okolnostih.
XXX
NEMCI ZBIRAJO PRISPEVKE ZA
AVSTRIJSKE TOPNIčARJE.
Župan trdnjavskega mesta Metz je naznanil dunajskemu županu, da zbira prispevke za naše vojake, ki so prišli z motornimi baterijami pomagtt. . nemški armadi jemat belgijske in francoske trdnjave. Pravi, da se je nabralo že veliko prispevkov.
XXX GARIBALDINCI NA FRANCOSKEM.
»Kčlnischer Volkszeitung« pišejo iz Rima: Ker vztraja italijanska vlada v nevtralnosti kljub vabam trojnega spo-
razuma, kljub sirenskim pesmim z zlatim dežjem pitanega hujskajočega časopisja iz palače Farnese in se glede na mladoletne iredentistične kričače, so sklenili garibaldinski četaši, da nastopijo na svojo pest. Če se sme verovati njih poročilom, je došlo v Montč-limar že 1200 italijanskih republikancev, ki jih tam vežbajo, nadalje jih je 2000 pri Nimesu. Prvima dvema bataljonoma poveljuje major (?) Antonio Orlandi-Condini iz Florence, organizator latinske lige, star Garibaldinec, ki se je že 1. 1870. vojskoval pod Garibal-dijem proti Nemcem na francoski strani in neki Camillo Lango, ki se je vde-ležil vojske 1. 1897. in 1. 1912. s svojimi rdečesrajčnimi tolpami. Garibaldinci sami priznavajo, da so na slabem glede na sanitetno službo, a pričakujejo, da se pripeljejo italijanski zdravniki, med njimi dr. Piccioli iz Florence, bivši šef, zdravnik Rdečega križa v srbski armadi 1. 1912. Garibaldincem poveljuje Peppino Garibaldi, ki je za časa vojske imenovan za polkovnika francoske armade. Garibaldi je moral nekemu so-trudniku» Messagera« priznati, da so njegovi vojaki zelo nezadovoljni in da so prepirajo, ker se ne morejo privaditi raportom, dnevnim poveljem, ekserciranju itd.; skratka, da nočejo priznavati vojaške discipline. Garibaldinci so tudi razočarani, ker so jih pre-obleidi v francoske uniforme in ker jim poveljujejo večinoma francoski častniki. Garibaldincev, ki so se vojskovali v francoski armadi, je padlo že 400.
560 tisoč belgiiskfli faegnnceo na Hi-zozemskem.—Belgijska olada se seli. eunci zasedli Gent. - Proe nemške čete došle do Ostende.
Bedford *V . Colch^s
Mrle-
WtJ°L
Zemljevid k bojem v severnem delu Belgije.
Usoda Antwerpenske posadke je, kakor poročajo najnovejša uradna poročila, zapečatena. Belgijci in Angleži so razkropljeni na razne strani in so po večini prestopili nizozemsko mejo.. Da bi se posrečilo celi posadki prodreti proti Ostende, je sedaj izključeno.
Neko angleško poročilo pravi, da «o se, ko sta belgijski in angleški poveljnik sklenila mesto izprazniti, ponudili Angleži, da bodo krili umikanje, general de Guise je pa želel, naj korakajo pred zadnjo belgijsko divizijo. Po dolgem nočnem pohodu v St. Gilles sta prišli od treh brigad dve v Ostende, večji del prve mornariško brigade so pa Nemci pri Lokeren odrezali. Moštvo je doseglo nizozemsko mejo pri Hulstu, kjer so odložili orožje. Tako trdi angleško poročilo. Vsa drugačna so pa poročila Nizozemske, ki vsa soglašajo v tem, da je na Nizozemskem dosedaj interniranih 13.000 Angležev, med njimi več višjih častnikov.
Severni del Belgije je skoro popolnoma izpraznjen. Iz Mechelna je pobegnilo 60.000 prebivalcev. Samo na Nizozemsko pobegle Belgijce cenijo na 500.000. Kardinal Mercicr, ki je bival zadnji čas v Antwerpnu, je došel v Bergen op Zoom na Nizozemskem, kjer se je nastanil pri neki družini.
POLOŽAJ V ANTWERPNU.
Profesor Wegener, dopisnik »K61-nisehe Zeitung«, ki se mudi v Ant-werpnu, poroča iz Antwerpna: Forti so strašno razstreljeni, mesto pa ni trpelo veliko škode. Posadka je zbežala večinoma na zapad. Preplašeno prebivalstvo leze iz kletij in se jezi na Angleže, ki so obstreljevanje izsilili, potem pa prvi zbežali. Na pisalni mizi kralja Alberta sem našel številko »Kolnische Zeitung« z dne 2. oktobra, ki opisuje položaj v L6wnu.
ANGLEŽI O OBLEGANJU MESTA ANTWERPF,N.
London. Dopisnik lista, »Morning Post« poroča iz Amsterdama: Dne 3.
oktobra se je raznesla vest po mestu, da prihaja angleška pomoč; mesto jo naenkrat postalo polno veselja in zaupanja. Velike množice so se drenjale pojoč po mestu. Priprave za odhod vlade so se odložile. Navdušenje je trajalo do 4. oktobra, ko se je napad Nemcev ustavil. Angleška ojačenja so prišla v ponedeljek, in sicer za mesto Lievre; ampak bilo je prepozno: krog fortov je bil predrt in Nemci so imeli toliko težke artiljerije ob reki, da so angleške čete bombardirali. Kasno ponoči, dne 5. oktobra, je videl neki belgijski polk, ki je stal v obrambnih jarkih pri Duffel, da prihajajo nekateri vojaki. Polk jih je imel za Angleže, ker so odgovorili na vprašanje, kdo da so, s klicem: »Prijatelji!« Ko sta že dva stražnika padla, so šele zapazili, da so se zmotili. Nemci so tedaj naskočili obrambne jarke, v katerih je večji del posadke spal in so pobili 1200 do 2000 mož. To je bila tretja nesreča pri obrambi. Prva je bila ta, da je fort Wawre po nesrečnem naključju v zrak zletel; druga je bila ta, da je bilo mesto od vode odrezano. Dne 5. oktobra se je polastila velika žalost in množice ljudstva so bežale iz predmestij v mesto. Obstreljevanje mesta se je začelo dne 8. oktobra. Bila je krasna noč, luna je svetila, ko je prvi strel pretresel celo mesto. Ljudje so drli na ceste: večji del revnih je molče in žalostno hitel na mejo. Goreče zaloge petroleja so zavile mesto v črne oblake dima. Veliki plameni in goreče hiše so se dvigale proti nebu. Granate so metale cele hiše na cesto. Mestna hiša in stolnica sta ostali kakor čudežno ohranjeni.
FRANCOSKI IN ANGLEŠKI VOJAŠKI KROGI O PADCU ANTWERPNA.
London, 13. oktobra (Kor. urad) »Times« poročajo iz Bordcauxa: Francoski voj. krogi menijo, da bo padec An t-werpna vojno podaljšal. Nemci bi utegnili luko utrditi in ustvariti opirališče za napade Zeppelinovih zrakoplovov na britsko obalo. — Anjjlcški vojaški kro-
gi smatrajo, da so dnevi trdnjav šteti, ter se pred silnimi učinki velikih nemških topov ne more držati nobena trdnjavska zgradba.
KAJ POMENI PADEC ANTWERPNA ZA NEMCE? Milan, 12. oktobra. V »Secolu« komentira C. Zoli pomen padca Antwerp-na in piše: Padec te trdnjave pome-nja za zaveznike izgubo »možnosti«, da bi lahko na strahovit način ogrožali nemške etapne ceste, katere možnosti pa se zavezniki, kakor znano, doslej niso imeli prilike posluževati. Za Nemce pa je antwerpenska trdnjava doslej neprestano pomenjala to »možno nevarnost«, grozečo njihovim zvezam v zaledju. Ker se ni posrečila odločitev pri Verdunu, je bila ta nevarnost smatrati za zelo resno, ker bi se Nemcem iz Antwerpna mogle pretrgati zveze med domovino in med armadami, ki se vojskujejo na Francoskem. Vsled tega pomenja padec Antvverpna za Nemce popolno svobodo za gibanje na zapadnem bojišču.
ALI ODPRE ANTWERPEN FRANCOZOM OČI?
Bordeaux, 14. oktobra (Kor. urad čez Genf). »Guerre sociale« piše: »Nas li kaj nauči padec Antvverpna? Ali nam odpre ta dogodek oči, da nemška armada ni niti izdaleka poražena in da moramo podvojiti svoje napore? Gustav Herve naziva Belgijo mučenico za celo Evropo in obžaluje, ker ni mogla Franciji pomagati.
RAZSTRELJENI FORTI PRI ANT-WERPNU.
Rosendaal, 1-4. oktobra, Belgijci in Angleži so sami razstrelili sledeče forte: Schooten, Braschaet, Merxen, Ca-pellcn, Lillo, St. Gilles in Elverselle.
O PLENU V ANTWERPNU.
Berolin, 13. oktobra (Kor. ur.) Wolf-fov urad poroča; Veliki glavni stan 13. oktobra ob 10. uri dopoldne. Obseg našega plena v Antwerpnu se tudi danes še ne da presoditi. Število belgijskih čet, ki so jih na Nizozemskem razorožili. je narastlo na 28.000 mož. Po londonskih in nizozemskih poročilih se nahaja med njimi tudi 2000 Angležev. Zdi se, da ie veliko belgijskih vojakov v civilni obleki odšlo na svoje domove. Škoda na poslopjih in materialu v Ant-vverpnu je neznatna. Zatvornice in brambne naprave je sovražnik uničil. V luki se nahajajo 4 angleški, 1 danski, 32 nemških in 2 avstrijska parnika ter 2 jadrnici. Kolikor se je moglo doslej dognati, so kotli na nemških parnikih po vsej priliki poškodovani. — Vrhovno armadno vodstvo.
ANTWERPEN NI MOČNO POŠKODOVAN.
Amsterdam, 13. oktobra. (Koresp. urad.) »Nicuws van den Dag« poroča iz Brede dne 12. t. m.: Neki Nizozemec, ki se je včeraj s kolesom peljal v Ant-werpen, pripoveduje, da se je čudil, da je mesto tako malo poškodovano. Razrušene hiše se morajo iskati. V prista-jališčih je izredno mnogo ladij. Zastav nimajo; samo na nekaterih je ameriška zastava. Popolnoma nepoškodovana jc velika bolnišnica, kraljeva palača, centralni kolodvor in cerkev Naše ljube Gospe. Na mestni hiši je na stranskem krilu razbitih nekaj oken. Vsega vkup je poškodovanih samo 200 hiš. Neres-i nične so vesti, da je nemška uprava pozvala može od 18. do 30. leta, da bi jih porabila za različna dela. Cele karavane begunccv se vračajo. Ne zgodi se jim ničesar hudega. Veseli so, da so zopet doma. Na tisoče nemških mornarjev in infanteristov hodi po mestu in prepeva. Izgleda jo izvrstno. Na vseh hišah plapolajo belgijske zastave, ne da bi Nemci to zabranili.
LJUTI BOJI NA BELGIJSKEM.
Amsterdam, 12. oktobra (Kor. urad) Ob celi nizozemski meji sc vrše ljuti boji. Pri Moerbaeke in Selzante so bile včeraj nemške predstraže potisnjene nekoliko nazaj, v splošnem pa Nemci nevzdržno prodirajo v smeri Gent,-Ostende. Neprestano je slišati gromenje topov in brzosterlno pokanje. Zdi sc, da se ostanek belgijske armade še vedno udaja obupni nadi, da zadrži sovražnika. Brezupni odpor povzroča Belgijcem težke žrtve; posebno mnogo pade
konjenikov. Ob celi meji mrgoli belgijskih konj brez jezdecev, ki divje dirjajo okrog in so močno shujšani.
ANGLEŠKA MOBNARIŠKA BRIGADA ZOPET NA ANGLEŠKEM. London, 14. oktobra. »Times« ponv čajo: Moštvo mornariške brigade je po osemdnevni odsotnosti došlo včeraj iz Antwerpna v Dower. Pripoveduje, da je bilo 8 dni v peklu. Enkrat je zašlo med belgijski ogenj. Četudi so bili nekateri ljudje komaj 6 tednov v službi, so pokazali v obrambnih jarkih, kakor v ognju granat veliko hladnokrvnost. Po odhodu iz Antvverpna je marširala brigada 40 milj do Brugge; odtam naprej se je poslužila železnice. Število belgijskih bepuncev na Angleškem se ceni na 40.000. Zadnja dva dni jih je prišlo 5000. Iz Flissinga poročajo, da je pristanišče Folkenstone za paroike iz Flissinga zaprto. Promet s parniki gr>' na Tilbung na Themso.
PROKLAMAC1IJA BELGIJSKEGA KRALJA.
Genf, 13. oktobra. Proklamacija, katero bo v kratkem izdal belgijski kralj in njegovo ministrstvo, bo pozivala belgijsko ljudstvo, naj z zaupanjem pričakuje, da bodo zavezniki pripomogli do prejšnjih razmer.
200 BELGIJSKIH LOVCEV RAZORO-ŽENIH NA NIZOZEMSKEM. Amsterdam, 12. oktobra. (Koresp. urad.) »Telegraf« poroča iz Roosen-tlaala dne 12. t. m.: Oddelek kakih 200 belgijskih lovcev je blizo Oclanefa pri Pliilinpini (Flandviia) prekoračil ni7o-zemsko mejo in bil tu razorožen. Ad Ant\verpen.
NEMCI ZASEOLI GENT.
Amsterdam, 14. oktobra. »Telegraf« poroča iz Saas van Gent: Za sedenje Sel-zaete se je mirno izvršilo. Samo zvečer je padlo nekaj strelov na ljudi, ki so se priplazili k železni cesti. Nemci so vkorakali v Gent z godbo, usv<em ko so zadnji Angleži mesto zapustili. Nemci so zasedli takoj mestno hišo, poštne urade in kolodvor. Poštno blagajno so zaplenili in na mesto belgijske, francoske in angleške zastave razobesili nemško. Nato so razglasili, da sme mesto zapustiti kdor hoče, ampak samo do torka, naprej se ne bo dalo več nobeno dovoljenje. Mesto je zapustilo več sto Belgijcev.
ANGLEŠKO BRODOVJE PRED
OSTENDOM. Haag, 14. oktobra. (Kor. urad) Tukajšnji listi poročajo, da jc priplulo pred Ostendo veliko angleško brodovje, da, če bo potrebno vkrca ostanek belgijske armade.
NEMCI PRED OSTENDE. Berolin, 14. oktobra. »Lokalanzei-ger« poroča iz Rosenclaala: Prve nemške čete so že dosegle Ostende. Na begu v Ostende se je pripeljala belgijska in angleška armada na 600 avtomobilih v Ostende.
BELGIJSKA VLADA SE PRESELI V HAVRE.
Pariz, 14. oktobra. »Agence Ilavas« poroča iz Bordeauxa: Belgijska vlada, ki v Belgiji ne more več prosto izvrševati svejo avtoriteto, je prosila za francosko gostoljubnost in izrazila željo, da prestavi svoj sedež v Havre. Vlada republike je takoj ugodila tej želji in obenem zagotovila, da bo varovala popolno svobodo belgijske vlade v izvrševanju njenih poslov. Mornariški minister se je podal v Havre, da sprejme belgijsko vlado. Obenem z vlado se fe tudi ves belgijski diplomatični zbor z vsemi uradniki vkrcal, da se prepelje v Havre. Belgijska vlada bo imela v Havre iste pravice, kakor jih je zagotovila svoječasno Italija sve'I stolici v Rimu.
ANGLEŽI SE BOJE, DA NEMCI NAPADEJO LONDON.
London, 14. oktobra (Kor. urad). »Times« objavljajo uvodnik, ki se peča z možnostjo, če bi Nemci s Zeppelino-vimi zrakoplovi napadli London, »Times« trde, da če Nemci tudi pridejo s Zeppelinovimi zrakoplovi, bi to niti najmanje ne vplivalo na izid vojske. Mi dobro znamo, kako da naj Zeppeli-nove zrakoplove sprejmemo. List trdi. da ostane Belgija glavno pozorišče bodočih operacij.
SrUilo prosi za premirje?
Budimpešta. »Az Est« priobčuje cenzurirano brzojavko iz Rima: V Srbiji vlada velika ogorčenost. Srbija se je obrnila na Italijo, da na prijateljski naSin posreduje pri monarhiji za Sr« bij o za premirje.
XXX
SRBI SO IZGUBILI 600 ČASTMKGV.
Poročila raznih listov trdijo, da so Srbi dosedaj izgubili 600 častnikov. ..
STRAŠNE IZGUBE ČETRTE SRBSKE ARMADE.
»Budapester Korespondenz« poroča iz Sofije: l.isti poročajo iz Niša, da so bile izgube pri VIšegradu v Bosni poražene 4. srbske armade ogromne. Srbi so bežali čez mejo v neredu; na domačo zemljo so došli popolnoma de-cimirani. Obupen j« tudi položaj tiste srbske armade, ki se z Avstrijci vojskuje v ozemlju Krupnja. Srbske čete, ki se umikajo se zbirajo ob bolgarski
SRBI ZAPUŠČAJO ZASTAVE SVOJE VOJSKE.
»Sfidslavisclie Korrespondenz« poroča iz Niša: »Tribuna« piše, da mora obžalovale poročati, ker je zadnje Ča8e v armadi zapustilo veliko vojakov svoje zastave. Na deželi se nahaja veliko mož med 21. in 45. letom, ki so se odtegnili vojaški službi. Takih prikazni v obeh balkanskih vojskah ni bilo. Vladna »Samouprava« poziva ponovno srbsko časopisje, naj v sedanjih resnih časih ne kritikuje notranjih razmer.
ZAPLENJENO SRBIJI NAMENJENO ANGLEŠKO PREDIVO.
Ustje, 14. oktobra. Carinske oblasti so zaplenile večjo množino prediva, ki je bilo odposlano iz Londona v Belgrad. Predivo porabijo za napravo spodnjih oblek našim vojakom.
PROTEST PROTI GROZODEJSTVOM ČRNOGORCEV.
Avstro - ogrska vlada je izročila Nemčiji in vsem nevtralnim državam verbalno noto, v kateri protestira, ker so Črnogorci streljali 13.,18. avgusta in 2. septembra na Rdeči križ.
Zdravstveno slon e laškega znnanje&a
Rim, 14. oktobra. Buletin izdan dne 13. oktobra zvečer ob pol S. uri pravi: Zboljšanje počasi napreduje; bolnik je bil cel dan miren in ni imel nobenih novih revmatičnih napadov. Toplina 36-3°, žila ll3, dihanje 24.
italijanski kralj konteriral s CamDonoE
»Munchener Neueste Nachrichten« poročajo iz Rima, da je v petek zaslišal v avdicnci italijanski kralj Viktor Emanuel bivšega francoskega poslanika v Berolinu, Cambona in je ž njim temeljito konferiral o evropskem političnem položaju.
fin® pzl Italiji.
»Corricre della Sera« poroča, da so peterburškj politični krogi nepotr-pežljivi, ker se ne postavi Italija na njihovo stran. -— »Novo Vremec. piše: ■»Kdor ni z nami, je proti nam. Upajmo, da opusti Italija svojo dvorezno politiko, dokler je še čas.« — Nasproti »Novemu Vremenu« izvaja »Corriere della Sera«: Ruski listi se dvakrat motijo. ker mislijo, da lahko italijanski viadi svetujejo, in drugič, ker svetujejo na nedostojen način. Italija zna nositi posledice svojega postopanja.
Novi italijanski minister general znp;ieili - roien Koperčan.
Iz Rima poročajo, da je bil novi italijanski vojni minister, general Viktor Župpelli, decembra meseca 1. 1859. rojen v Kopru, v obmorskem mestu slovenske Istre, kjer je bil njegov oče profesor na gimnaziji. Oče je bil rojen v Vidmu na italijanskem. Njegovo rodbinsko ime — tako se nam zdi — diši tudi v italijanskem pravopisu nekoliko po beneški slovenščini. Zanimivo bi bilo, če bi poklicanec v tem oziru preiskal videmske, drug pa koprske arhive. Zlasti bi nas zanimalo zvedeti kaj o materi generala, ki je razmeroma mlad dosegel tako visoko stopnjo vojaške karijere. Leta 1911. je bil še polkovnik in poveljnik 22. pešpolka v Pisi. Svoje izredne zmožnosti, zlasti tudi na upravnem polju, je pokazal v Tripolitaniji. O bitki pri Derni, dne 22. decembra 1912. mu je rešil življenje njegov častniški sluga, ki ga je pokril, ko je videl, da leti krogla proti njegovemu gospodu, v hipu z lastnim telesom njegovo. Sluga je bil smrtno zadet.
Omeliiev svolodne poti v Italijo.
Laški notranji minister je tedal stroge odredbe glede potnikov na Laško. Noben tujec, ki nima od laškega konzulata odobrenega potnega lista, ne sme na Laško.
Avstrijske motorne tialerlje.
Dunaj. Korespondenca »Wilhelm« poroča: Ne.Ačija in Avstrija sta neodvisno druga od druge rešili vprašanje, kako obvladati tudi najmodernejše utrdbe. Nemci so si omislili težke 42-centimeterske topove, ki se dajo trana-portirati samo po železnicah. To je sa Nemce lahko, ker imajo veliko železnic. V Avstriji je pa bilo treba misliti na tonove, ki bi se dali voziti tudi po cestah. Ta problem se je rešil z baterijami na motorlh. Topovi mečejo bom-
be s težo 385 kg; motorni vozovi imajo 100 konjskih sil. Top se montira v 40 do 50 minutah in jako lahko spreminja svoje mesto. Topovi imajo 30'5 centi-meterski kaliber. Postavijo se tako, da jih sovražnik težko najde in še težje obstreljuje. Nemški kakor avstrijski oblegovalni topovi so jako sigurni v zadevanju in so po svoji moči naravnost obstoj dosedanjih utrdb napravili dvomljiv. Topovi narede lahko na dan pot 20 do 30 km. Pred Namurjein in Maubeugejem so oddali le malo strelov, a ti so silovito učinkovali.
Osoda nal državljanov v sovražnih deže aH.
Začetkom vojske so naši sovražniki v svojih deželah pridržali veliko avstrijskih državljanov, ki niso mogli več domov. Danes je kraj in usoda velike večine teh oseb znana. Rdeči križi 2e danes posredujejo poštno zvezo med temi ujetniki in nami. Naše zunanje ministrstvo pošilja političnim interni-rancern na Francoskem in Angleškem tudi denar do 300 kron in sicer potom ameriškega poslanika na Duna-ju.Ta nakaže ameriškim poslanikom v Londonu in Parizu denar kar brzojavno. Upanje je, da se bo to omogočilo tudi političnim jetnikom na Ruskem. Iz Angleškega se smejo vrniti sledeči Avstrijci: Otroci in žene; možje od 18. do 50 leta samo tisti, ki so na podlagi zdravniške preiskave spoznani za nesposobne za boj, dalje zdravniki, kirurgi in duhovniki. Upati je, da se bo tak sporazum sklenil tudi med Francijo, Rusijo in Avstrijo.
Novi državni tajnik sv. OEeta.
Rim, 14. oktobra. »Agenzia Štefani« poroča: Za državnega tajnika apostol jfcke stelice je imenovan kardinal Pietro Gaspari.
i
Silo ie zakrivil vojsko.
Dunaj, 14. oktobra. V kratkem bodo objavili vse v Bruslju najdene akte generalnega štaba, ki dokazujejo, da je Angleška že dolgo pripravljala Belgijo na kršitev nevtralitete.
nežna poročila.
NADZORNIK SANITETNE DRUŽBE V GRADCU.
Gradec, 14. oktobra. Nadvojvoda Franc Salvator, generalni nadzornik prostovoljne sanitetne službe se je pripeljal danes zjutraj ob 8. uri v Gradec nadzirat zavode »Rdečega križa«. Na svoji poti obišče tudi Ljubljano in Gorico.
POGREB KARDINALA FERRATA.
Rim. Včeraj se je vršil v lateranski baziliki pogreb vatikanskega državnega tajnika, kardinala Ferrate, Pogreba so se udeležili: več kardinalov, zastopniki diplomacije v Vatikanu in veliko občinstva. Truplo odpeljejo danes v grobišče v Gradoli.
AMERIKANSKI t>RDEČI KRIŽ« NA DUNAJU.
Dunaj. Amerikanskemu oddelku »Rdečega križa«, ki je prišel danes na Dunaj, so odkazali 150 postelj za ranjence v neki šoli. Drugi oddelek je odpotoval v Budimpešto.
BUDIMPEŠTANSKA CESTA V BEROLINU.
Berolinski magistrat je sklenil, da imenuje cesto od Potsdarnskega trga v srcu mesta preko zoologičnega vrta do Brandenburških vrat za Budimpeštan-
sko cesto.
DIAMANTI AVSTRIJSKIH TRGOVCEV OHRANJENI.
Začetkom vojske je zapustilo mesto Antwerpen več avstrijskih delavcev in trgovcev z diamanti. Sedaj se poroča, da so njihovi diamanti popolnoma ohranjeni in se ni bati, da bi jih kdo vzel.
200 NEMŠKIH IN AVSTRIJSKIH VOJ-
NIH OBVEZANCEV VJETIH.
Mar selile, 14. oktobra. 200 avstrijskih in nemških vojnih obvezancev, ki so se peljali na pamikih pod laško in špansko zastavo, je bilo v pristanišču Cannes prijetih in odpeljanih v trdnjave na obrežju.
NERESNIČNA VEST.
Berolin, 14. oktobra. Vest, da je mati nemške nrestolonaslednice, velika kneginja Anastazija privzela rusko dekliško ime, je neresnična.
ANGLEŽI PREPREČUJEJO TRGOVINO Z NJIM SOVRAŽNIMI DRŽAVAMI.
London, 12. oktobra. (Kor. urad.) Beuter poroča, da morajo vse blago,
preden zapusti London, skrajno natančno označiti, če je namenjeno v evropska in pristanišča Sredozemskega morja, izvzemši blaga, ki je namenjeno Rusiji, Belgiji, Franciji in ki se odpelje na Črno morje.
VLOM V POŠTO.
Praga, 14. oktobra. Vlomljeno je bilo dne 12. t. m. ponoči v poštni urad v Vršovicu pri Pragi. Vlomilec je odnesel le za 120 K poštnih znamk, v železno blagajno ni mogel vlomiti.
Dnevne novice.
-f Nadvojvoda Fran Salvator v Gorici. Nadvojvoda Fran Salvator pride v petek ob 8. uri zjutraj v Gorico na državni kolodvor. Ogledal si bo bolnico »Rdečega križa«. Okoličani pridite pozdraviti nadvojvodol
+ Slovenski vojno-oskrbovalni odsek v Gorici. V okvirju S. K. S. Z. (ženski oddelek) se je osnovala akcija za nabiranje darov za vojake na bojišču. Ta odsek je konstituiran kot oficielno slovenski odsek, ki se imenuje v smislu odredbe vojnega ministrstva z dne 6. oktobra t. 1.: NabiralniCa darov za vojno-oskrbovalni urad v Gorici, slovenski oddelek (ženski oskrbovalni odsek S. K. S. Z. v Gorici). Opozarjamo vse, naj se darovi za vojake odslej pošiljajo le na ta odsek, ki ima prostore v Gosposki ulici 6. Poskrbljeno bo, da se po možnosti upoštevajo v prvi vrsti domači polki.
-f Izpuščeni duhovniki: Iz graške-ga vojaškega sodišča je bil izpuščen Janez Razbornik, kaplan v Jarenini, izpuščen je koroški duhovnik Jožef KonaŠ.
-f Krasne razglednice »Cesar moli«
je založila prodajalna »Katol. tiskovnega društva« (prej H. Ničman), komad po 10 vin. Ker je s prodajo teh razglednic spojen tudi dobrodelen namen, je pričakovati, da bo p. n. občirtstvo številno segalo po njih. Razprodajalci dobe primeren popust.
4- Darujte cigarete ln smodke za naše vojake v vojni! Nabiralnica c. kr. deželne vlade vlade (Simon Gregorčičeva ulica št. 20, pritličje, desno) nujno naproša vse dobrotnike v Ljubil ani Sn na deželi za cigarete, smodke in tobak za naše vojake v vojni.
+ Poizvedovalni urad na Dunaju naznanja, da posreduje od sedaj naprej pošto ne samo med vjetniki, ampak tudi med civilnimi osebami, ki so pridržane v Rusiji, Srbiji in Črnigori. Pošilja tudi denar. Naslov: Hilfs- und Auskunftsstelle fiir Kriegsgefangene, Dunaj I., Jasomirgott-StraCe št. 6.
—	Prav sredi peščene Azije se nahajajo točasno nekateri naši vojaki, ki jih je doletela usoda ujetništva. Te dni je sporočil nadučitelj Fr. Silvester, da je došel v mesto Omsk (v jugozapadni Sibiriji); kmalu nato pa je prišla druga dopisnica s poštnim pečatom »No-vonikolajevsk«, znamenje, da gre transport še naprej. Na dopisnici pristavlja sledeče: »Ker je v Omsku prenapolnjeno, smo se peljali dalje. Ne vem, kje se ustavimo. Danes se peljemo po reki Ob proti severu. —• Tridnevni bojni položaj okrog Lvova me je po božji dobrotljivosti pustil brez ran... Sedanje vojno ujetništvo me trpinči bolj v telesnem oziru; sicer pa je rusko ljudstvo prijazno in postrežljivo, pravtako vojaštvo ... Rusko učiteljstvo je ostalo izvečine doma. Iskren pozdrav vsem Slomškarjem.« Pismo je bilo oddano 23. septembra; romalo je torej tri tedne. Bilo je cenzurirano na Dunaju.
—	Pokojnina vdov in sirot za padlimi vojaki. Če umrje mož naravnost na bojišču ali pa tekom enega leta za ranami, ki jih je dobil v vojski, dobi Sena padlega moža sledečo letno pokojnino: žena kadeta 450 kron, narednika 270 kron, korporala 180 kron. fraj-tarja 144, infanterista 108 kron. Če pa umrje mož vsled bolezni ali epidemije, ki jo je nalezel na bojišču, dobi žena kadeta letnih 300 kron, narednika 240 oziroma 180 kron, četovodje 144, korporala 120, frajtarja 96, infanterista 72 kron. Otroci dobe: dečki do 16, deklice do 14 ltea, vsak vsako leto po 48 kron prispevka za vzgojo. Vendar je ta pokojnina tako omejena, da ne sme pokojnina vdove in otrok presegati vsoto 540 kron.
—	Telefonski promet Dunaj—Celovec— Dunaj—Inomost, Z Dunaja se uradno poroča, da je zasebni telefonski promet med Dunajem in Celovcem ter med Dunajem in Inomostom do na-daljnega zopet dovoljen, izvzemši javna govorilna mesta.
—	Sreča gaiiškega begunca. Pri zadnjem žrebanju avstrijske razredne loterije je zadela srečka št. 95.007 v znesku 90.000 K. Lastnik te srečke živi redno v Krakovu, a je sedaj za časa vojske zbežal na Dunaj ter se Še ni javil, da sprejme dcnan
—	Na severnem bojišču sta padla?
učitelj Rihard Mosslacher iz Šmohorja na Koroškem in koncipist deželne vlade v Celovcu dr. Rihard Smoleg.
—	Poročil se je okrožni logar kneza Thurn in Taxis Emilijan Melzer v Polzeli z gdčno. Antonijo Cizel.
LjuDijanske novice.
lj Dr. Jos. Pompe počiva na pokopališču v Zavidoviču. Poročali smo, da je na južnem bojišču padel namestnik tukajšnjega državnega pravdnika gospod dr. Jos. Pompe. V četrtek, 8. t. m., je stal v sovražnem ognju od 9. ure zjutraj do 4. ure popoldne, ko je bil ranjen v trebuh. Ko je bil prepeljan v bolnišnico v Zavidovič (Zavidovič leži v Bosni ob reki Bosni 70 km severno od Sarajeva), je po preteku dveh ur izdihnil svojo blago dušo. Ves čas se je. spominjal svoje drage rodbine iu svojih ljubljenih starišev ter do zadnjega upal, da pride še v Ljubljano in potem k starišern v Razbor. Umrl je kot pravi krščanski mož. Še ko sc je odpeljal kot črnovojnik v Trst, bil je pri spovedi in sv. obhajilu, kar je pozneje še ponavljal. Slutil je ves čas bližnjo smrt. Pogreba, ki se je vršil preteklo nedeljo ob 3. uri popoldne v Zavidoviču, se je udeležilo vse meščanstvo, ki je globoko sočustvovalo z navzočo pokojnikovo soprogo. Pokojni je bil z vsemi vojaškimi častmi pokopan. Vojaštvo mu je v zadnji pozdrav streljalo preko groba. Ob grobu ie govoril pokojniku v slovo častnik črnovojnik ravnatelj Robert Gutmann tako ginljivo, da so se vsi navzoči jokali. Zvestemu sinu slovenske zemlje, vzornemu uradniku, za domovino padlemu junaku bo med vsemi, ki so ga poznali, ohranjen blag in trajen spomin!
lj Pisatelj Ivan Cankar je bil te dni od tukajšnjega vojaškega sodišča izpuščen.
lj Jubilej. Dne 11. t. m. je praznoval c. kr. okrajni stražmojster Ivan Rogar 301etnico svojega službovanja in sicer radi sedanjih razmer v ožjem rodbinskem krogu.
lj Umrl je na tifusu v deželni bolnišnici češki vojak pešnolka št. 42 Stanislav Mašek, star 21 let, doma iz Roudnice.
lj Padel je na južnem bojišču bivši pečar pri Kalmusu g. Malič.
lj Umrli So v Ljubljani: Gašper Krašovec, ogljar, 61 let. — Ivanka Zidar, trgovčeva hči. 5 ur. — Josipina Sever, zasebniea, 83 let. — Ivan Frid. Somnitz, urar, 54 let. — Ivan Roller, pešec 78. pešpolka. — Alojzij Bitenc, sin mestnega delavca, 3 mesece. — Iv. Mihelič, delavec, 70 let. — Josip Drobne, rejenec,, 9 tednov. — Fran Stupar, dninar, 64 let. — Josip Lovše, sin gruntar-ja, 2 leti. — Marija Slana, hči bajtarja, 14 iet. — Rudolf Jurkovič, ključavničar, 39 let. — Ivan Fric, sin mizarskega, pomočnika, 4 mesece. -- Pavla Dež-man, zasebniea, 29 let. — Ivan Goro-pečnik, dninar, 39 let. — Josip Bizjan, kolar, 29 let. — Ivan Rupert, poljski dninar, 49 let. — Ivan Platnar, mestni delavec, 54 let. — Karol .Taborneg, čevljar, 32 let. — Mažo Marovič, bajtar, 57 let.
Nove maksimalne cene za mesto Linlaoo.
Riž, zdrobljen kg 52 vin.; riž, srednji kg 68 vin.: riž, italijanski 6/a kg 80 vin.; riž Karolina kg 94 vin.; ješprenj kg 46 vin.; pšeno kg 50 vin.; ješprenjček, debel kg 48 vin.; ješprenjček, Sin kg 64 vin.; fižol kg 46 vin.; krompir kg 10 vin.; kislo zelje kg 14 vin.; kisla repa kg 12 vin.; kava kg 4 Ki čaj, navadno tržno blago (izvzemši finejše vrste) kg 7 K 50 vin. dkg 10 vin.; kakao kg 6 K 80 vin.s sladkor (v kockah) kg 1 K; sladkor (v kapi] kg 96 vin.; sol kg 24 vin.; navadno namizno vino liter 1 K 20 vin.; pivo iz 6oda, izvzemši špecijelne vrste 1 48 vin.; jesih 1 36 vin.; namizno olje 1 2 K; jedilno olje 1 1 K 36 vin.; goveje meso, I. vrsta kg 1 K 90 vin.; goveje meso, II. vrsta kg 1 K 60 vin,; ovčje meso kg 1 K 50 vin.; svinjsko meso kg 2 K; kozje meso kg 1 K 50 vin.; telečje meso_ kg 2 K; preka-jeno meso, navadno domače kg 2 K 40 vin.; slanina kg 2 K; svinjska mast, čista kg 2 K 20 vin.; surovo maslo kg 4 K; sir, navadni kg 2 K 40 vin.; mleko 1 24 vin.; jajca kos 10 vin.; les, trdi ma 13 K; les, mehki m3 10 K, premog, kranjski-štajerskl q 3 K 60 vin,; petrolej 1 44 vin.
Nove maksmaine cene za deže o.
Riž, zdrobljen kg 46 vin.; riž, srednji kg 62 vin.; riž, italijanski 6/a kg 74 vin.; riž Karolina kg 88 vin.; ješprenj kg 46 vin.; pšeno kg 50 viru ješprenjček, debel kg 48 vin.; ješprenjček, tin kg 64 vin.; fižol kg 46 vin.; krompir, izvzemši kraie, ki se zanje določijo posebne izjeme kg 08 vin.; kava 4 K; čaj, navadno tržno blago (izvzemši ti-nejše vrste) kg 7 K 50 vin., dkg 10 vin.; sladkor (v kockah) kg 1 K; sladkor (v kapi) kg 96 vin.; sol kg 26 vin.; vino, navadno liter 1 K 12 vin.; pivo iz soda, izvzemši špecijelne vrste in Izvzemši kraje, ki se zanje določijo posebne izjeme 1 48 vin.; jesih 1 24 vin.; namizno olje 1 2 K, jedilno olje 1 1 ^ 36 vin.; goveje meso, I. vrsta kg 1 K 68 vin ; govei« meso, II. vrsla kg 1 K 44 vin.; ovčjo uieso kg 1 K. 48 vin.; svinjsko meso kg 1 K 80 vin.; UleCj« m*»0 kiž 1 K HU vin.; prekajeno meso, navadno aomac-kg 2 K; slanina kg 2 Ki svinjska mast. čista kg 2 K 20 vin.l »urovo maslo kg 3 K 60 vin.; sir, navadn kg 2 K 40 vin.; mleko 1 24 vin.; jaica kos 10 vin. les, trdi m3 8 K; les, mehki m3 6 Ki P«"«""^ 1 3 K. 10 vin.) petrolej 1 46 vin.
Slana lellna v Hvslralijl.
»Mortting Post« poroča 9. t. mes. iz Sydneya: V južni Avstraliji, v Viktoriji, v zahodni Avstraliji, v okraju Re-verina in v New Stidwalesu je huda suSa- Prve tri države bodo morale po žetvi najbrže uvažati žito, mesto da bi ga izvažale. Avstralija ne bo mogla izvažati žita, kar seveda Angleže zelo skrbi.
MM mornarica lovi ladje.
Stettin, Listi poročajo: Moštvo nemške mornarice je pripeljalo dne 12. oktobra zvečer v Svinemtinde par-jtfke: »Belle-Ile« (Kristianija, »Grim-don« (Gofle) in »Fingal« (Karlshamn). Vsi trije so peljali iz Ruskega in Švedskega les v London. Parnike so ulovili nemški torpedni čolni pri Falsterbs. Ponoči so pa pripeljali v pristan parnik »Luizo«, last, neke družbe v Kopen-hagnu. Parnik je vozil proviant v Rusijo. Dne 13. oktobra so pripeljali parnik »Fore«, ki je vozil les iz Rusijo v L6ndon.
Pred pomorsko viko v Črnem morja.
Dne 13. t. m. je došla v pristanišče Subina turška vojna ladja »Midili« (prejšnja nemška križarka Breslau). Na vprašanje pilota donavske komisije, kaj da tu išče, je odgovoril poveljnik »Midilija«, da je došel, da spremlja nemški ladji »Eresos« in »Leros« v Carigrftd. Ker se nahaja veliko ruskih vojnih ladij na odprtem morju, se pričakuje bilka med turškim in ruskim vojnim brodovjem.
Mule omerikoDsKeoa volnena Movja v Tliiem morju.
Iz Nowyorka se poroča: Druga in tretja rezerva vojnega brodovja Združenih držav je določena, da ojači v Tihi ocean odposlano amerikansko vojno brodovje.
HDBieži vjeli norveSKl parnik.
Kristianija. Neka angleška vojna ladja je vjela norveški parnik Akvila, ki je bil na potu iz Newyorka v Kopen-hagen in je imel naložen petrolej. Pri-\ela ga je v soboto in ga peljala v Kirk-vall na otoke Orkney.
Koliko slane Svio mob:lizaci:a?
Genf, 14. oktobra. Švico stane dodaj mobilizacija 80 milijonov. Da no-krijejo to vsoto, nameravajo vpeljati monopol na tobak ali pa vojni davek.
Boji v Kamenino.
Pariz. Temps piše iz Vigo, da je priplul angleški parnik »Aurora« v Las Palmas. Pravijo, da je izkrcal v Kamerunu 6000 Senogalcev. V Kameru-nu se bije baje velik boj, katerega izid ni odločen. Po drugih poročilih se je izkrcalo v Kamerunu samo 600 Senegal cev.
V Mehiki zopel izbruhnilu državljanska vojska.
Iz Newyorka se poroča, da je v Mehiki zonet izbruhnila državljanska vojska, ker je proglasil general Villa svojo neodvisnost in nastopi z vojsko proti predsedniku Caranzi. Newyorški listi sodijo, da v Mehiki ne bo prej miru, dokler Združene države ne posežejo z močno roko vmes.
Izkazi izpD.
Predvčerajšnjim smo priobčili uradni izkaz izgub st. 2l„ v katerem »o zabeležene prve izgub« P^polka St. 17.
Izkaz izgub it. 21. Izkazuje tudi Se naslednje r antene Častnike 17. pešpolka; Henrik Ober-eigner, stotnik; Rudolf Ortner, pOročnik; Plachki ft-arol, rezervni kadeti J. Polz, praporščak; J. Po-■t *c potnik; Ludovik Vugaja, praporščak; Jožef \Vlrkner pl. Torda, poročnik; vitez Herman Liernfeld, stotnik, -t- Od 84. pešpolka ranjena častnike; Paradeiser Rudolf; Wallenbergor Juril. rezervni kadet; Wodlcka Jožef, praporščak; Wolf Karol, major.
Nadalje;
Od dragonakega polka 8t 5« Mrtvf: Gruber Janez; Senica Franct Wadler Alojzij; Jcitlor Alejtll; Zidarič Janez. ~ Ranjeni: Nadporočnik Maiu- pl. Freyfett; Bevc Janez; Kober Karel; Kcslch Franc; Krujnc Franc; Stefančič Janez; Do-llnar Pavol; Sulii Jakob.
Od 9. lovskega bataljonu Dollnšek Anton, /anjen, Majcrič Jakob, od Sv. Lovrenca p« i Ptuju, ranjen.
V seznomku izgnb St. 22. se med drugimi na-Majo tudi sledeči: Sircel Jožef, nadporočnik 80. pešpolka, .-anjen; Bukovec Franc, 48. pp. iz koraf-«»U Zala, ranjen. V tem popisu se nahaja precej
ranjenih in mrtvih ogrskih Slovencev iz komitata Zela, k) se nahajajo v 48. pošpolku.
XXX
izonue polka st. 47.
Is seznama št. 2X Mrtvi; Poročnik Bendl Karel; poročnik Burlan Franc; poročnik Dollnlek Edvard; poročnik Flaschner Ludvik; praporščak Judmaier Jožel; poročnik Kienz Gvido; stotnik Rflmer Emil; praporščak Schfindorfer Anton; nadporočnik Wicl5peiucr Karel; Oobaj Jožef; Albrecb-ter Karel; Fticbs Marko; Haas Franc; Dostal Franc; Gaberc Alojzij; Hagendorfer Janez; Berg-bold Franc; Chrislian Ferdinand; Ftirbafl Anton; Jaiernlg Simoa; Bild Viktor; Amreich Francj Bacbl Janez; Baseanese Anton; Beck Franc; Bez-jak Jakob; C<Sjhter Jožef; Dlchtl Franc; Farber Jožef; Flucher Franc; Frubwlrtb Franc; Hajden Janezi Hallecker Herman; Hercog Rudolf; Hiltterer Janez; Jaxc Janez; Jauk Janez; Aldrian Anton; Berger Janez; Fruhmann Alojzij; Gangl Ferdinand; Hagendorfer Janez; Hauer Ferdinand; Hauer Martin; Buchmono Leopold; Damm Anton; Feler Jožef; Fuchsboier Franc; Gorjan Franc; Oreecher Ignacij. — Ranjeni; Poročnik Baumgartner
Inko; poročnik Brandstetter Viktor; praporščak Doblja_ Jožef; stotnik Dzimic Ismet; nadporočnik
Ecker Robert; nadporočnik Giorgleri Bernard; nadporočnik Griskar Oton; poročnik Huseak Ludvik; nadporočnik Kutschara Valter; poročnik LeOahard
Oton; poročnik Lorbec Ferdinand; stotnik Marty-nonricz Emil; poročnik Nagel Rudolf; major Neth Edvard; praporščak Ortnar Anton; poročnik Pau-lin Franc; nadporočnik Schreiber Oton; praporščak Sirk Leo; poročnik šorli Tomaž; stotnik Springcr Herman; praporščak Taros Jožef; major Teuchert-Kaufmann E. pl. Traunsteinburg Friderik; podpolkovnik Traunsteiner Maks; Undesser Jožef;
praporščak Vidic Ignacij; praporščak Weinbardt Rajmund; Flngerhut Jožef, Anders Jožef, Bohak Jožef, Braunstein Franc, Draxler Alojzij, Dunkel
Jožef, Erhart Anton, Falet Franc, Fisčher Janez, Fruhmann Janez, Geuser Karel, Hbller Avgust, Haas Lambert, Hirschmann Karel, Ackerl Karel, Augustin Alojzij, Brandner Alojzij, Ehmann Siinon, Fauland Jožef, Fauster Anton, FelgiČ Franc, Flisch-hacker Roman, Fruhmann Avgust, Fucbs Jožef, Gazetti Janez, Golob Franc, Gril Gregor, čatarič Roman, Celle Aleksander, Herzer Ernest, Araon Jožef, Amtmann Janez, Brandl Janez, Draxler Jožef, GieBauf Jožef. Hutter Janez, Blačič Blaž, Črnko Henrik, Ettl Rupert, Fink Janez, Finno-cbiaro Ramero, Fuhrmann Jožef, Gerbec Janez, Gert Karel, Hagendorfer Avgust, Hilfstein Izak, Hirschmann Janez, Hofer Jožef, H8rzer Anton, Hulta Jožef, Jandl Frdnc, Joch Karel, Chytka B6-humil, Hlaer Franc, Auer Pavel, Freitag Anton, Holzmann Anton, Adam Aadam, Anzel Ftfanc, As-si^al Andrej, Augustin Blaž, Augu»tin Franc, Bab-rič Janez, Back Franc, Bilis Karel, Barvič Adolf, Baomann Matija, Beraa Teodor, Berghold Janez, Berg'ez Jožef, Bernat Anton, Bešllč Anton, Bock Jožef, Božuškovič Valentin, Bračlč Jožef, Brandl Jožef, Braunegg Franc, Bravc Karel, Briitegger Gabrijel, Brezner Janez, Breznik Jožef, Brezzel Gvido, Brus Janez, Buchgraber Friderik, Gajn Janez, Ceh Rudolf, fternoga Alojzij, Cieser Jožef, Damiseb Karel. Debenjak Janez, Dellnšek Edvard, Deng Karel, Džutsch Junez, Dobnikar Jurij, Dunst Franc, E^egger Janez, EinSder Jožef, Erbes Karel, Finžger Peter, Flucher Janez (13. stot.), Flucher Janež (15. stot), Fraa Ignacij, FreiOmut Alojzij, Frescher Janez, Fruhwirth Franc, Fucbs Jožef (5. stot.), Fuchs Jožef (3. stbt.), Fuohs Tomaž. GaOner Oton, Gerth Janez, Glbdec Franc, Gornik Dominik, Goseh Jožef, Gasser Alojzij, Grabnar Oton, Grižnik Ferdinand, Haas Anton, Haberle Jakob, Hader Janei, Heinz JiuHj, Hainz Leopold, Halbedel Janez, Hardlnger Aleksander, Haring Gottfried, Hasner Otto, Huderer Jožef, Herunter Jožef, Her-zog Anton, Hiebaum Jožef, Hodi Janez, H3lzl Anten, Hrasnik Julij, Jakolič Anton, Joitc Jernej, Jakdš Franc, Job Karel, Jurza Janez, Ajd Alojzij, Aldrian Ferdinand, Aldrian Franc, Aldrian Janez, Aldrian Martin, Baumann Franc, Baumann Vinko, Berglez Janez, Brfetf Franc. Bregant Avgust, Drasg Janez, Eberbard Alojzij, Eilez Frane. Feibel Franc, Ftl'ner Ignacij, Ferlinc Janez, Firpafi Jožef, Fried-dieh Franc, Fuchs Franc, Golob Alojzij, Greiner Jožef, Grič Rudolf, Guttmann Anton, Heubel Anton, Heller Henrik, Hinauf Florijan, Hčlzl Janez, Jelndl Franc, Jarc Jožef, Aufhauser Vinko, Brandl Franc, Bulečič Martin, Deutschmann Janez, Edler Janez, Eiletz Jožef, Fciertag Jožef, Flego Martin. Friedl Karel, Fritz Anton. Gobel Anton, Godec Franc, GraBmugg Ludvik, Greiner Anton, Hainz Franc, Hebenstreit Anton. Held Simon, Hirtl Rudolf, Holler Alojzij, Elbischger Jurij, Adler Janez, Borusch Gustav, Hartinger David.
XXX POGREŠANI VOJAKI.
Pogreša se od U. septembra 1914 na sever-nem bojišču enoletni prostovoljec Stanko Svetina od 7. peh. polka, 4. stotnija. Kdor o njem kaj v&, naj lo blagovoljno sporoči njegovemu očetu Antonu Svetina, notarju v Piiberku na Koroškem.
O vojaku 27. domobranskega polka (13. stotnija) Jožefu Lipah, doma od Marije Device v Polju, ln o Janezu Zupančič, lovski bataljon št. 7, 1. »totnija, naj se blagohotno pošljejo lojasnila na: Ivano Zupančič, Vevče 26, p. Devica ■arija v Polju pri Ljubljani.
O tnfanterislu 17. pežpolka, 3. stotniie, Vi-ljemu Avsecu, ki se nahaja na severnem bojišču, naj se sporoči grofici Lichtcnberg, pošta Stari trg pri Rakeku.
Iščeta se Ivan Pešec, korporai 27, domobranskega pešpolka, 4. stotnija, doma iz občine Tomišcl), ln Danijel Sefraan, četovodja 27. domobranskega pešpolka. 12. stotnija, doma iz Kranjske gore. Pojasnila Frančišku Pešec, župniku na
Pogrešala se vojaka Jožef Soklič, pešpolk št. 17, in Franc Jem«, domobr. polk št. 27, iz Bleda. Pojasnila Jožefu Vrhuncu na Bledu.
Od 23. avgusta ni nobeno vesti o P u n t a r Ivanu, nadomestnemu rezervistu domobranskega pešpolka ŠL 27, 16. stotnija. Pojasnila bratu Jos. Puntar, c. kr, sloven. gimn. v Gorici, ali pa uredništvu »Slovenca«.
Išče so infanterist Alojzi! K o »,17. pešpolk, 4. poljska stotnija. 1. bataljon. Poiasnila Ivani Pirnat, Kolodvorska ulica 22. Ljubliana.
Pogrešata »e Fran Kajžar, četoverdia lešpolka št. 17, 9. stot., in poddesetnik Janez
I.	a v t i ž a r , pešpolka Št. 17, 12. stot., doma iz Rateč na Gorenjskem. Pojasnila šolskemu vodstvu Rateče-Belapeč.
Pogreša se rezervist 27. domobr. pešpolka,
II.	stotnija, Gogala Janez, podomače «No-vin« iz Doslovič. Poiasnila Ivani Gogala, Doslo-viče, pošla Žirovnica na Gorenjskem.
Infanterist 17. pešpolka, 3. stotni|e, Ivan Bizjak se pogreša. Pojasnila goipcj Hortensiji Vio-Bakarčič na Reki, Via Volta 2.
Kdor vi kaj o korporalu 17. pešpolka Jožefu RAcz, naj sporoči na naslov Reusz Mor & Sehn, Arad, llngara.
M
t
Infanterist 87. pešpolka Dolinar Matija se pogreša od 20. avgusta. Pojasnila Urši Dolinar, posestnici, Sv. Miklavž pri Ormožu, Štajersko.
XXX
Opomba Uredništva. Vprašanja o po-greSanih vojakih se množe. Zelo dvomimo, da bi kdo potom časopisja našel pogrešane vojake, ker oni vojaki, do katerih pride časopisje, o pogrešanih ravno toliko vedo kot oni, ki izprašujejo. Kadar bo kdo pogrešanih mogel, s« bo itak sam juvil. Mnojfi naši vjetniki so namreč zelo globoko v Rudiji. Torej le potrpljenje ln — upanje!
Sprejme se krop k, zdrav
učenec
v trgovino špecerije. JOSIP POLLAK, Sv. Petra cesta 7, Ljubljana.
Purani
veliki, debeli, 6 kar te>kf, po nizki ceni 200 komadov, so naprodaj od četrtka do sobote na Vod« nikovem trgu.
dtrojasfii TS9 "Sfl TSU
v®? mojster
■e spreme za stalno tino in prosto delo. Delav-n ca se mu odda brezplačno, — Ponudbe na ligo-vlno »Pri fekotna, Ljubljana. Pred škofijo št. 3.
Hlapca
oziroma trgovskega slugo isJe
»I. ljubljansko delavsko konsumno društvo v Ljubljani«.
i
Oglasiti se je pri načelniku Alojziju Kocmurju i in sicer med H. in 12. uro dopoldne ln od 2. do | 5 ure popoldne v pisarni dr. VI. Pegana, na^ sproti Dunajske mitnice. Od 5. do 7. uro zvečer pa v društveni pisarni Kongresni trg št. 2. — Nastop takoj. Ne zahteva se kakega znanja — samo poštenost in pridnost.


Zahvala.
Za prisrčne dokaze sočutja povodom bridke izgube naše ljubljeno hčerke, sestre, tele in svakinje, gospodične
Paule Deschnann
izrekamo tem potom našo iskreno zahvalo.
Posebno se pa zahvaljujemo vsem onim, kateri so našo drago pokojnico v njeni bolezni obiskovali in tolažili, ji darovali prekrasne vence, ter jo spremili na zadnji poti k večaemu počitku.
Ljubljano, 14. oktobra 1914.
2063
M:-v-:: "•
Žalujoči ostali.
■ .»i • ■sa A ifv , J i /.r.*
Žalostnim srcem naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je umrla danes moja dragi mati
Udarila Pipan
roj. Mar.
Pogreb bo dne 14. oktobra 1914 ob 8. uri zjutraj na tukajšnjem pokopališču.
Predrago rajnico priporočam v molitev.
Renče, 12. oktobra 1914.
VaL Pipan
2962
župnik.
23 let star, z daljšo koutoarsko ln potovalno prakso
išče službe.
Ponudite pod »Samostojna mod« št. 2947, na
upravo „Slovenca".
V brezmejni žalosti dajemo na znanje vsem prijateljem in znancem, da je naš preljubljeni soprog, oče, sin, brat in svak
G. kr. drž. pravdnika namestnik in c. kr. poročnik
težko ranjen dne 5. oktobra na južnem bojišču, izdihnil svojo blago dušo dne 9. oktobra v Zavidoviču in bil lam pokopan dne 11. oklrobra.
Maša zaduSnica za prerano umrlim pokojnikom se bode brala v petek 16. t. m. ob pol 6. uri zjutraj v cerkvi Sica Jezusovega.
31; rija Pompetova roj. Miklavčeva, soproga. Janko, Leon, Pavlica, Rihard, otroci. Jože! in Ana Pompe, roditelja. Pavla Pernatova roj. Miklavčeva, Ana Miklavčeva, svaKinj". Rihard Perr.at, Ivan Miklavc, svuka.
(Mesto posebnega naznanila.)
Stavbeno podjetje: Parketna tovarna: Strojno mizarstvo: lesarstvo:
Prevzamem iavne in zasebne stavbe, žcleznobetonske mostove, strope itd. — Poplavila izvršujem po na i-nižiih cenali. — Izaeiinem načrte in aa/em strokovna navodila.
9u
I
Ust a no v I/eno I9G0.
Velika zaloga hrastovih in bukovih deščic, katere dobavim z ali brez polaganja; prevzamem tudi popravila in polagam deščice na slara, že obslo/eča tla.
Izdelujem vsa, stavbeno mizarstvo tičoča se dela, pohištveno le proti naročilu. Izvršujem tudi vsakovrstna popiavila, ločno povoljno in po nizkih cenah.
Prevzamem vso v to stroko spadajoča deta, kakor napravo strešnih stolov, stropov, verand, barak, odrov itd. — Popravila izvršujem točno in solidno.
V. SCAGNE17/, Ljubl/ana.
Tehnična pisarna: za skladiščem državnega kolodvora.
Parna žaga:
Kupujem hrastov, bukov in smrekov les in žagam hlode tudi proti plačilu?— Po železnici poslan les se dostavi na žago no lastnem industrijskem tiru z drž. kolodvora.
Telefon 299.
SlovenKe - pomagajle naš m vojnKom m bojnih polih!
NAVODILA.
Polovična rokavica.
64 petel nabcri in skleni na okroglo tako plcti 2 desno 2 levo 75 vrst. Nato vzemi gori z ene prve in ene zadnje pletilke eno mašno gor, potem enkrat gladko čez. tako ponovi šestkrat dalje, štirikrat gladko brez da gori vza-meš. Potem vzemi za palec na dve ple-tilki 22 petel ISkrat visoko tako zadelaj, z ostalih petel pa pleti 30 vrst, in potem na rahlo zadelaj.
Trebušni pas.
Nasnuj na tri pletilki 60 petel in Skleni na okroglo, tako pleti 2 desno 2 levo 60 vrst, nato vzemi gori, in sicer 2 petle gladko in od ene teh zadaj vzdigni in še enkrat oplcti, tako dobiš 90 petel in pleti dalje 150 vrst gladko. Ko to dokončaš, vzemi zopet skupaj, tako da eno gladko narediš in dve skupaj vzameš, tedaj imaš zopet 60 petel in pleti 60 vrst 2 desno 2 levo in tako končaš zelo priporočljiv trebušni pas.
Čepica.
Naberl na štiri pletilke na vsako 30 petelj. Potem se naredi 2 levo, dve desno 80 vrst ali 20 cm visoko. Nato se 44 petelj pusti in se plete samo z 76 petljami veliko peto tako dolgo, da se naredi 26 sinčkov, ravno tako kot pri nogavici. Nato se pa dela mala peta. Potem se pa plete na vse 4 pletilke še 40 vrst 2 desno 2 levo.
Za koleniee
haj se napravi visoka ženska nogavica brez stopalov.
Krpe za noge
fia.j boclo volnene in četrt metra kvadratno in obšite (n e z a r o b 1 j e n e). Navadne platnene krpe naj bodo 40 cm na kvadrat.
priprave v ftlpislanu
Carigrad, 12. oktobra (Kor. urad). »Ikdam« izvaja glede na poročilo listov o vojaških pripravah v Afganistanu: Ker je Afganistan zaprta dežela, se ne more nič natančnega vedeti o njenih pripravah. Dejstvo je, da pošlje lahko Afganistan močno armado v vojsko. Dežela je zadnje čase zelo napredovala. Vojaška dela so se prevedla v afganistanski jezik in uvedle so se vojaške šole. Povsod je vpeljana električna razsvetljava in telefon. Afgani-stacčani so zelo pridni in sposobni, da napredujejo v industriji, ki jo emir živahno pospešuje. V Afganistanu biva veliko turških rokodelcev in tehnikov.
Voditelj v srečno večnost. Ravnokar je izšel v novem natisu molitvenik »Voditelj v srečno večnost«, po katerem se je neprenehoma pcpraševalo, ne le zaradi priljubljene vsebino, temveč tudi zaradi priročne žepno oblike. Nov natis presega glede na svojo zunanjo opremo in priročnost vse druge slovenske molitvenike; zadovoljil bo vsakega, ki si jc želel lep in priročen molitvenik s primerno vsebino. Oblika je majhna pa nikakor nc premajhna ali otroška. Velikost in debelina jo med seboj v tako prijetnem razmerju, da si ugodnejše oblike nc moremo želeti. — Molitvenik sc dobi trpežno vezan z rdečo obrezo za nizko ceno K l.~, šagrin z zlato obrezo K 2.—, s fino vatiranimi platnicami K 3.50. — Naroča se v Katoliški Bukvami v Ljubljani.
i
V svojem tn v imenu bratov in ostnlih sorodnikov naznanjam tužno vest, da je naša predobra sesira, teta,
gospodična
jYlariiana Kafner
danes dne 13. oktobra ob 11. uri dopoldne previdena s sv. zakramenti za umirajoče v dobi 63 let mirno zaspala v Gospodu.
Pogreb nepozabne rajnice bodo v četrtek, dne 15. oktobra v St. Vidu pri Ljubljani
Sv. maše zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah.
Lesce, dne 13. oktobra 1914.
Franlca M&sr.
Brez vsaksga posebnega obvestila.
Ivan pečnik
Je v starosti 2t let preminul, zadet od sovražne krogle na l ojnem polju.
Blagemu vrlemu junaku-s.nu, lahka zemlja!
Počivaj v miru, ljubljeni naš Ivan!
Šmartno pri Litiji - Št. Vid nad Ljubljano,
dne 13. oktobra 1914.
Žalujoča rodbina.
/ Zlate svetinja: Berlin Pariz, Bim Iti
na/bol/. nos m. zobo-
i'stil trojstvo
(zrfetovatel)
O <&vdi Humana, Strltarjm Gllca I
Edin« primorska tovarna dfokolet
»Tribuna"
Oortok, TrtnAka nI. 20, pr»j pivovarna
Oortnp. VrHk« .Kapi,rui» a«> >og» d»uk»U», M»»1rlti In k mot i jut« ih .irujvv, Kr** »rkt,.trijmi„* IM itd. 1190
Proflul.
F. BHTJEL
OoHea, Stolna olloa it«V. 3 4«
n« obrok«	Ceniki fr*nfefl.
Kantina Corazza
Trgovski pomočnik
Levada (Istra)
601
VINO
belo, črno in šiljer lastnega pridelka se pošilja po jako ugodni ceni. /a pristnost so jamči.
I ZA NOTRANJE -IN K1RL _____
■ PORODNIŠNICA.
11 LJUBLJANA ■ komenskega ulica-4 <*j I/	FR. DERGANC |
obeh deželnih jezikov vešč, se sprejme. Ponudbe z navedbo plačilnih zahtev, dosedanjega službovanja in dneva mogočega vstopa je nasloviti na: Peter Majdič, Celje.	2928
Dobre vinske sode
Iz hrastovega lesa, prav močne, od 400 do 700 litrov, proda po nizki ceni FRAN CASCIO, vinski trgovec, LJUBLJANA, Šolski drevored (Mahrova hiša). 2933
Odda se za novembrov termin
stanovanje
obstoječe iz 5 sob, kuhinje, predsobe, hodnika in z drugimi pritiklinami, v Židovski ulici štev. 1, II, nadstr. — Več se i've islotam v I. uaost. 2063
Absolviranl
trgovski akademik
z gimnazijskimi predštudljami išče mesta. Naslov pove upravnišivo „Slovencau pod štev. 2954.	2954
Slatiooaiije
obstoječe iz dveh sob in vsemi pritiklinami, je
Mmlilnfi za mesec november. Na-UUUall haja se v bližini cerkva ter je posebno za duhovnika v pokoju. Naslov pove uprava lista pod štev. 2934.	2934
Več dobro izurjenih
se takoj sprejme na stalno delo in sicer za boljša, težka in mešana dela pri IVANU KOS, čevljarski mojster, Zagorje ob Savi 115. 2925
zlatornmen trčan, za« jamčeno čist v deži-cah s i 1/2 kg vsebine razpošilja po K 8*50, Čebelama 3944 Ilirska Bistrica,
Trgovina mešane Me
nad 20 let obstoječa, blizu farne cerkve, na Spodnjem Štajerskem, pol ure od železniške postaje, s 50—60 tisoč letnega prometa, se z novembrom ali decembrom pod zelo ugodnimi pogoji odda. Potrebne gotovine 10—15 tisoč kron. — Ponudbe na upravništvo „Slovenca" pod: „ugodna prilika 2950".	2960
Vinska, posoda.
različne velikosti, Je na prodaj. — Več pove gospod JOSIP SDHRET, restavrater, Ljubljana, glavni kolodvor.	2938
2921 3
Oglasilo.
Liubllana - Kranj-Tržič
vozi odslej vsak dan, in sicer: (j0|iij,M.Kriij Dop. ob 7. uri iz Kranja v Ljubljano za ceno ... K 1-50 Dop. ob a/4tl. url iz Ljubljane v Kranj-Tržič za ceno K 1-50 Pop- ob i/i 1. uri iz Tržiča-Kranja v Ljubljano za ceno K 2'— Pop. ob 5. uri iz Ljubljane v Kranj za ceno ..... K 2-— Vožnja iz Kranja v Tržič stane 1 K.
S tem se nudi slavnemu občinstvu mrodna prilika in z nizko ceno tudi dopoldanska zveza z Ljubljano ler se prosi po možnosti posluževati se turii to vožnje, ker v slučaju, da bi bilo premalo prometa, bi se morala prekiniti dopoldanska vožnja.	Avtomobilna zveza.
Vsak petek sweže
Velika zaloga skrbno izbranih klobas, praške in graške šunke, cistercijansk. čajnega masla. Vse vsak dan sveže pri
I. Buzzolinl, delikatesna trgovina. LifiblSm, linprjra ulica.
r. • »-•i.« « «	«
• t.1
JUl Kranjska deželna podružnica v Ljubljani
tij^jiS^	n- a- (jež. življ. in rentne, nezg. in ;amstvene zavarovalnice
sprejema zavarovanja na doživetje m smrt, otroških dot, rentna In ljudska, nezgodna In ianstvena zavarovanja, Javen zavod. Absolutna varnost. Nizke premije.
Udeležba nj dividendah pri življenskem zavarovanju že po prvem letu: Stanje zavarovanj koncem
leta 1913. . •.................................K 170,217.149--
Stane garanci skih fondov koncem leta 1913...................K 43,424.496-17
V letu 1913. se je izplačalo zavarovancem na dividendah iz Čistega dobička ... K -132.23266
Kdor namerava življensko zavarovanje, naj sa v iasiuo uor.si obr.ie do gori imenovane podružnice. — Prospekti zastonj in |jOžtuir:e prosto
2171 (CS" Sposobni zastopniki se sprejme/o pod na ugodnejšimi pogoji. "TS-D
• • • • • • *. • • • • • • • » *
■ • m M. 09 «*•.• •
1?

Si 0
^sjfft vnsra vcA
)ii mMm Srn ©itn*
-Priporočamo domačo solidno tvrdko--
fifijiača
Zunanja naročila 2Ht5 obratno
cene urez kookarence Velika zaloga damskih in o roških klobukov v najnovejši obilicah vseh vrst ter športnih Ponraviia sc spreiemsio
'v Žalni Klobuki
vedno v za-og!
izdaja konzorciji »bloveuca«.
'Lisk: »J&aloliške Tiskarue«.
Odgovorni urednik: Jožei Gostinčar, državni poslanec