%
r
I Največji ilereiuki dnevnik ▼ Združenih državah
Velja za rte leto - - -	$6.00 „
Za pol leta.....$3.00 °
Za New York celo leto -	$7.00
Za Inozemstvo celo leto	$7.00
n
i
/u S
)0 I
J
GLAS
Ust slovenskih delavcev v Ameriki.
i
The largest Slovenian Daily in the United States.
Isscdd every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers.
TELEFON: C0RTLANDT 2876
Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.
TELEFON: CORTLAND T 2876.
NO. 1C5. — ŠTEV. 165.
NEW YORK, MONDAY, JULY 16, 1923. — PONDELJEK, 16. J ULUA. 1923.
VOLUME XXXI. — LETNIK XXXI.
GRDI TRIKI PREMOGARSKIH BARONOV
Antracitni delodajalci zadržujejo nalašč dogovor s pre-mogarsko unijo, da si na ta način zagotove neprestano prodajanje trdega premoga. — Cene trdega premoga so take, kot so bile tekom velikega pomanjkanja v pretekli zimi.
Washington, I). <'.. I"*. julija. — Antracitni delodajalci, ki .v«* podajajo s preinogarsko unijo gletlo novega mezd-n*na <logovoiii v Atlantic < it \\ zadržujejo nalašč dogovor t^r strašijo javnost s stavko, ki bo baje izbruhnila dne 1. septembra. Tako je izjavil danes član premogarske komisije Združenih držav.
Delodajalci zadržujejo dogovor vsledtega, da vzdižn še naprej nakupovanje trdega premoga ter povpraševanje po trdem premogu, ki presega obseg proizvoda. Na ta način je mogoče vzdržati visoke cene.
Antracit stane približno ravno toliko kot je stal tekom pretekle zime, ko je vladalo veliko pomanjkanje vseh vrst premoga nidi preinogarske stavke.
Majne prodajajo antracit, kakorhitro ga izkopljejo. Na ta načini je mogoče delodajalcem vzdržati ceno, čeprav ponavadi pade tekom poletnih mesecev.
Tudi rasprodajalcem na drobno se nudi prilika, zahtevati od odjemalcev višje cene.
Premogovna komisija je pronašla tekom preiskav, ki so se vrnile osem mesecev . da so gotovi razredi proizvajalcev pripravljeni poslužiti se vsake najmanjše pri-j like, ki se tiče prekinjenja produkcije premoga, da povijajo cene.
Zvezni kurilni administrator Wadleigh je rekel, »la stane v Washing <»tiu t<»mi trdega premoga	d«>-
4'ini stane v rovu f8..Vi.
Delodajalci spravijo na ta liaein •"»•"» <nlstotk<»v ter pu>te <»dstotk'»v za pievoziiiin». <lobav«» t<*r dobičke raz-' pn »dajalcev.
Novembra meseea pr»t<ki«*^a leta je stala tona antracita v Bostonu
»Sedanj«* e< ne s«- n«- razlikujejo dosti «»d takratnih. «"-o-| prav j«- dobava antracita nepr«*staiia ter obratujejo vsi rovi s |Niluo paro.
Tekom spomladi in pri«Vtka poletja so v državah; N«»v<' Aiif^lije '/.*•] onakii] »ovali trdi premog.
T«*k«>ni pretekle zime ljudje niso nio^li dobit ipienio-ga t«*r s » -U!,-nili vsltnltegsi založiti se s potrebnim kurivom čimprej mo^oT-e. pr«'<lii«> bo izbruhnila stavka.
Ta položaj je tudi napotil ]>remogovno komisijo, dal je priporočila zvezno ureditev zvezne komisije.
('lani komisije so prepričani, da bo s pomočjo take ureditve trg ustaljen, in da bodo postale cene primerne.
V ČASU POČITNIC.
12URN0 DELO BOKMALO ODPRAVLJENO
Objavil je, da namerava, jeklarska korporacija čimprej mogoče uveljaviti izpremembo. — Sprejem 60.000 delavcev bo morda zavlekel uveljavljen je osemurne-ga delavnika. — Neodvisne jeklarne bodo brez dvoma sledile jeklarskemu trustu.
Slika nam kaže skupino boy scou-tov, ki kampirajo jiri Kano'h-wahke Laks. N. V. Spodaj je llarvev A. Gordon. ravnatelj kempe. Pi><! njegovim nadzorstvom jo 10.00 fantov.
UPANJE NA POVRATEK V ZDRUŽENE DRŽAVE
" MAJESTIC" JE DALJ&I KOT "LEVIATHAN'.
Berlin, Nemčija. 15. julija. — Ponosni ameriški parnik 44 Leviathan" prejšnji nemški parnik ''Viterland", mora odstopi-ti prvenstvo Majestieu", ki j« last White Star Trte.
Tako je izjavil prejšnji nemški podadmiral Karl Hollweg, ki j«* eden prvih nemških izvedencev v mornariški stroki.
dva niotra daljni kot pa '4 Levi* t hnn*\ prejšnji **Vaterland*1. To j<» približno talina razlika v obsegu teh dveh največjih parni-kov.
SMRT STAREGA INDIJANCA.
Eugene, Ore., 1.1. julija. — Na svojem domu v bližini Florence. Ore., je umrl Jeff Harney, zadnji polnokrvni moški elan Siuslaw in-
dijanskega plemena. Njegovi so-"Majestie" je bil preje parnikl rodniki pravijo, da je bik star 125 "Hisinarek" ter je malo manj kot let.
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM
OZEMLJU
M potom n&ie bank« izvršujejo zanesljivo, hitro in po
eeoih:
T(«r»J m kile nate cen« aledete: Jugoslavija:
KaapnMlJa d« eadnje pnAt« ln izplačuje "Kr. [»ofitnl N»knvnl »rad" ln "Jadranska banka" ? Ljubljani, Zagreba. Beogradu. Kranja. Celju, Maribora, Dubrovniku, Splitu. Barijem ali drugod, kjer je pač ca hitro tapLačlio na J ugodna je.
1000 Din. .. $11.70 .. K 4,000 2000 Din. .. $23.20 .. K 8,000 5000 Din. .. $57.50 .. K 20,000"**
Prt nalr»zHi*. ki sn«i«to manj kot an tisoč dinarjev rtiunlmo poaab«! »a 1» cantav i« pottnlno In druffa atroika.
Italija in	zasedena	ozemlje:
RaspoMIJa na aadnja poŠta in	izplačuje	"Jadranska banka" ▼ Trato.
Opatiji in ZadnL	„	___
200 lir	................$ 9.70
300 lir	................$14.25
500 lir	................$23.25
1000 lir	................$45.50
PH nakazilih, ki znatajo manj at 20S lir raiunlm« poaabaj do IS cantO« ca poAtnlna In druga atroAka.
Z* pmUlJalva, ki preae**j« tnoaek pM tisa« dinarja* ali h drsHiei Dr
dovoljujemo po nacofii nat I It poMbni popoit, Vradnoat dinarjem ln Hram nednj nI stalna, menja ae večkrat In neprl* Pakorano; is tega razlopm nara nI mocoče podati natančne eene vnaprej. Računamo po ceni onega dne. ko nam donpe poslani denar ▼ roko.
Glede I »plačil w ameriških dolarjih glejte poseben oglas t tem II«*«.
Denar nam Je poslati najbolj« po Domestic Money Order all pa New Xork Bank Draft.
FRANK RAKflKR STATE BANK
82 Oortlandi Street	Hew York, H. T.
Olamo zastopništvo Jadranska Btuki.
Član preiskovalnega komiteja delavskega tajnika je vzbudil upanja onih, ki so nekoč delali v Ameriki.
Berlin, Xem«"ij;i. 1-"». julija. Nathan Gros-handler iz Youngs town. O., ki j»- član izseljen ske-ga preiskovalnega komiteja. ka teremu načcluje delavski tajnik Davis, je dospel v ]»retekli noči semkaj t«-r vzbudil upanje v tisočih in tisi><"ih Nemcev. Jugoslovanov. Poljakov in drugih. da se bodo mogli vrniti v Ameriko, kjei so delali preje.
{jros>handler. ki je dobil na lo-r. naj «<«'stavi j»oročilo gletle razmer na lialkanu, je rek«-!. <la dovoljujejo šolanje ameriške priseljeniške postave priseljevanje starišev, žena in otrok v Ameriki bivajoeih delavcev. <la j»a je nemojroč po vrat ek v Ameriko tisočem in tisočem telesno sjMjsob-nim moškim, ki so bili preje dobri uslužbenci jeklarski industriji in drugod, ker so j>fi koncu vojne .obiskali svojo domačo deželo.
Izkušnje v ameriških industrijah so pokazale, da j«* delo zamorcev nezanesljivo. Grosshand-ler je dostavil Tda je postal t i j» navadnega priseljenega delavca iz Evrope v časih ped vojno uzor. za katerega ni mogoče najti nadomestila.
Predlagal je. naj se regulacije izpremeni v toliko, da se bodo mogli ti delavci vrniti v Ameriko.
J. Grifiith iz Clevelanda. kon-gresnik AWhwell iz Louisiane in nadaljni delegatje iz industrijal-nih okrajev predstavljajo komisijo delavskega tajnika Da visa.
Tajnik pavis sam je rekel, da noče razpravljati o položaju, dokler .se ne bo vrnil v Ameriko, vendar pa je objavil, da ima na črt. na temelju katerepra bo pri seljevanje delavcev v Ameriko izdatno olajšano v primeri s sedanjimi predpisi.
— Edinole v Nemčije je iniljon ljudi, k ise nočejo vrniti v Ameriko, — .je rekel. — potem ko je govoril danes s številnimi nemškimi odličnjaki.
Tajnik Davis niti obiskal niti predsednika. Eberta, niti državnega kancelarja (*uno-ja. ker ni kaneelarja v Berlinu in ker ni mogla cela rlružba zaslediti pred sednika Eberta po obedu v ameriškem poslaništvu.
DON STURZO SE JE GREI6HT0N0VA SE ŽRTVOVAL VATIKANU BOSTA PRESELILA
U. S. Steel Corporation bo uveljavila tekom šestih tednov program, kojega namen je, odpraviti 12urni delavnik ter uveljaviti v vseli napravah trusta osemiuni dela vni čas.
Tako je izjavil v soboto zvečer sodnik Gary, predsednik jeklarskega trusta. Sedaj je približno 150.000 mož v jeklarskih napravah, ki delajo po 12 ur na dan.
Da se uveljavi izpremembo delavnega, časa, bo treba najbrže najeti 00.000 delavce^ kar seveda ni lahko, ker 'mamjka delavskih sil.
— Ta izprememba ne more biti neposredna, — je re-Ikel sodnik Gary. — Organizacija naše industrije preprečuje vsako nenadno izpremembo v taki osnovni zadevi. Treba jejiajeli dodatne sile in vspričo sedanjih priselje-valnili omejitev, bo mogoče to le počasi izvršiti. —
Jeklarski trust je zadnji čas importiral veliko Mehikancev, da odpomorejo velikanskemu pomanjkanju v delavnicah.
Nadaljni delavci so prišli iz Kanade in iz južnih držav. Danes je v jeklarskih napravah več zamorcev kot jih je bilo kdaj prej.
Revizija priseljeniške postave bi seveda takoj izpre-menila ves položaj, a voditelji trusta so prepričani, da je vsaka kongresna akcija nemogoča pred prihodnjim decembrom.
Objava jeklarskega trusta je bila posledica izjave predsednika Mendella iz Youngstowna, ki jfv^ekel na nekem banketu, da bo njegova organizacija jl januarja prihodnjega Ifta popolnoma opustila l2nmi delavnik.
Ravnatelji nadaljnih lieodvisnili jeklarskih lnaprav " bodo seveda sledili vzgledu jeklarske korporaeije.
Charles M. Schwab, predsednik Bethlehem Steel Corporation st* siecr še ni zrazil o kaki izpre-. membi, vendar pa se splošno do-
--inneva, da bo njegova kompanija
Zapustil je stranko, da zavaruje Zakonska Creighton, ki sta bila uveljavila osemirmi delavnik, italjansko-šovinistični Vatikan. oproščena obdolžbe radi umora, Jasno je. da so se naziranja iz-Klerikalci so še vedno mogočni. bosta odptovala ter skušala po- premenila vsled ja^e^a pritiska Nasprotnik Mussolinija.	zabiti celo zadevo.	ter vpliva javnega mnenja, ki je
----j odločno proti 12-urnemu delav-
Rim, Italija. 1."». julija. — hali-; D<»sti smo jvorwali <» slučaju j niku. ansfca poMtika je izgubila eno j Mary P. Creighteti in njenem eno- j Ameriean Iron and Steel Insti-svojih najbolj markantnih postav, žu. ki sta bila obdolžena, da sta z tute. ofieijelna organizacija ame-vo j.« resigniral Don Luigi Sturzo arz. nikoin zastrupila mladega ! riških jeklarjev, se baje zavzema kot generalni tajnik Papularjev Avery-ja. ter taščo. V petek zve-i/a reformo, in vsled tega je ver-ali klerikalne stranke, najmočnej- čer so jx>rotniki oprostili rs.: jetno, da bo izprememba uveljav-sc politične organizacije v It a- Creighton, doeim je bil rfjen mož ljpna. kakorhitro bodo razmere .iji pred prihodom bantlitov. ka-1 že prej oproščen.	j dovoljevale.
ere imenujemo tinli i'ašis«f\ ^ Marv (Treighton se je vrniila | Povpraševanje po jeklu in že-
Compaiiv v Warren, Ohio, skrčila delavni dan svojih uslužbencev pri odprtih pečeh na osem ur.
Sredi junija je Youngstovm Sheet and Tube Company objavila, da je uveljavila osemurni delavnik v gotovih ^svojih departments in da so uspehi tega boljši kot so pričakovali ravnatelji naprave.
domov ter takoj po oprošeenju,' lezu Je kiIc) zadnjih osem let iz-in prv ikrat se je združila družina i vanredno veliko, in izvedenci pra-izza časa. ko sta bila oba areti-!	tla tudi zanap|ej prav ta-
rana (»l>dolžbo, da sta zastrupila Charlesa Averyja.
Pri prvi obravnavi sta bila oba oproščena, a proti Mrs. Creighton je bila dvignjena druga obtožba, da je namreč zastrupila svojo taščo. mater svojega moža.
Časnikarskim poročevalcem sta rekla, da še ne vesta, kaj nameravata storiti, da pa hočeta na vsak naein preživeti nekaj časa v Cali-forniji ali v kaki južni državi.
I)on Sturzo je majhen človek, dolgim nosom, a j>oln ent-rži-je ter odločne volje. Bil je zakoten kaplan nekje v Sicili.ri, a p->-srečilo se mu je ustvariti mogočno stranko, katero je brezpogojno obvladoval z močjo svoje vo-lje.
Pred štirimi leti je ustanovil stranko Popularjev ali kerikal-eev. ki ima sedaj največ svojih zastopnikov v italjanskem parpa-mentu. Klerikalna stranka se ravno pripravlja n;* odločen boj proti predlagani volilni reformi Mus-solnija ter hoče ustrajati v t eni svojem boju. čeprav težko obeliti izgulK* svojega votlitelja.
Navedlo se je številne vzroke, ki so baje do vedli Don Sturza do resignaeije. a glavni je ta, <la ni hotel spraviti svojo stranko v stik s katoliško cerkvijo.
Vatikan ga je baje naprosil, naj se oprosti vseh svojih političnih zvez in on se je moral ko-neeno udati pritisku, katerega so od vseh strani izvajali nanj.
Po svojem prepričanju je nasprotnik MtLSSolnija. ki je sedaj	-
neomejen vladar Italije in najbrž i Šestnajstletni Arthur Nelson, se mu je zdelo najboljše, da se i katerega je aretirala v soboto po-urnakne ob primernem času. lieija kot člana znane brooklvn--------| ske vlomilske gange, je izjavil, da
Iz Berlina bo odpotoval Davft > je vesel, ker so ga prijeli, s svojo družbo v Varšavo in od ) — Bil sem slab in postajal sem
NEMČIJA NE UPA PREVEČ.
PRODAJALEC OROPAN ZA $200,000.
Detroit, Mich.. 15. julija, — Včeraj zvečer sta vdrla v hotelsko sobo brooklvnskega zlatarja d ose p ha Letidena dva bandita ter mu vzela zlatnine v vrednosti £200.000. Izginitla sta brez sledu.
FANT SE VESELI ARETACIJE.
ko veliko kot dosedaj.
Vsledtega bo jeklarnaqi težko skrčiti delavne ure in kljub temu zadostiti svojim pogodbenim obveznostim. Edina pomoč je v večjem številu delavcev.
Ker pa so razmere v drugih industrijah precej ugodne, in ker ni nikjer nobene posebne nezaposlenosti. ne more dobiti jeklarska industrija toliko delavcev, predvsem neizurjenih. kot se jih želi.
Le približno 25 odstotkov vseh i uslužbencev jeklarske industrije ■ dela po 12 ur na dan in ti so v | glavnem težaki, neizurjeni delav-! ci, ki dobivajo najmanjše plače ! za svoje težko delo. i kgotovilo sodnika Garvja jc bilo posledica odgovora, ki ga je poslal predsedniku Hardingu, in v katerem je izjavil, da je njegova organizacija sklenila povsem odpraviti 12-urni delavnik, kakorhitro bodo ta korak dovoljevale razmere.
Predsednik Harding je Vato v Tacomi izjavil, da so jeklarski magna*i obljubili, da bodo odpravili 12-urni delavnik. To pa so
Berlin, Nemčija, 15. julija. — Bivši min. predsed. Lerchenfeld je sprejel v avdijenci časnikarske poročevalce ter jim rekel:
— Nemčija se ne sme vdajati prevelikemu upanju. Posebno naj se iznebi enkrat za vselej mislr, da bi dobila kako pomoč iz Amerike.
Lerchenfeld se je vrnil z dolgega potovanja po Združenih državah.
NADALJNI IZBRUHI OGNJE NIKOV.
Managua, Nicaragua, 15. julija. Dva qgnjenika v tukajšni republiki sta postala izvanredno živahna. V San Francisco se je pojavilo sedem potresnih sunkov in vsak naslednji je bil močnejši od prvega. Pj-bdvalstvo beži iz ogroženih okrajev.
MOŽ IN ŽENA OBSOJENA NA VEŠALA.
Chicago, III., 15. julija. — Mrs. Sabella Prudelle ter njen mož Peter sta bila obsojena na smrt na vešaLih. Porota je oba spoznala krivim, da sta umorila Franka Nittija, prvega moža Mrs. Prudelle. Ubila sta ga s kladivom, ko
obljubili le pod pogojem, da bodo je spal.
imeli dovolj delavcev.	j Smrtna obsodba je bila progla-
Administrativni krogi smatrajo Sena, ko je sodnik David zanikal to predsednikovo objavo za veliko prošnjo za novo obravnavo. Iska-tam v Prago in konečno v Benet-• vedno slabši — je rekel. — Več zmago delavstva.	j 1: so sicer tolmača, ki bi prevedel
ke. Francijo in Anglija, odkoder kot enkrat sem se vpraševal, kam ' Objava sodnika Garyja se je smrtno obsodbo v italijanščino; se bo vrnil domov na krovu "Le-j me bo to privedlo.	pojavila hitrejše kot so mislili. J pa niso nobenega našli,
viathana/', s katerim je bil pri- Policija pravi, da je našla v šel preko morja. .	j njegovem žepu revolver. Fant je
Rekel je. da je "Leviathan" izjavil, da ga bodo vlom-i končno
najboljši parnik kar jih križar i I d o vedli do umora ter na elektrie- časa.
Sledila je akciji gotovih neodvis-| Na smrt obsojena žensk^, je še-nih delodajalcev, ki so svojevolj-. le en dan po proglasitvi izvedela no uveljavili skrčenje delavnega za svojo usodo ter se je skušala
! usmrtiti. »Sodnijski uradniki ' in
) po morjih.
ni stol.
j Dne 1. julija je Trumbull Steel pazniki pa so preprečili samomor.
GLAS NARODA, ft. JUIi. 1923.
M m* MtnlMttW, Hmrn York city. N. V.
"•LAt N A R O D AP>
Kwr» p t
Holiday*.
Z* N«w York t MJP, Za liMsaoiatv«
•rji
•utaerlptton Yearly M.*0
A4»wttmBint Mt Aar««m*nt.
btiija vukl dan lm«w»U n«<XI »w
MbBDrtl M M prtoMflj«]«.
Pri cpraaiMnM kraja MnJUfia aaanaal. da hltrej«
L. A ■ NARODA" ef MaflhatttB, I TataptKMi«: Certlandt On
V.
AMERIKA OBOROZUJE
Tekma v oboroževanju za prihodnjo vojno se je pričela. Iste .sile, ki so se zbrale na vabilo predsednika Har-dinga pred enim letom v Washingtonu, da razpravljajo o programu omejitve oboroževanja, so sedaj glavne tekmovalke za preinoe v zrakjtu.
Tudi najbolj zabitemu mora biti jasno, kako velikansko komedijo so takrat vprizorili diplomatje v Wasliing-tonu. Sklenili so omejiti izdatke za velike plavajoče trd-lijave, velike bojne ladje, kojili stnategična vrednost je podala zelo dvomljiva, a iste sile so pripravljene izdati temneč je	za orožje bodočnosti, namreč podmorsko
čolne, strupene pline in letala vseh mogočih vrst. Militarist vseh narodov, ki so dosti bolj odkritosrčni ko: diplomatje, ker je njih naloga biti odkritosrčen, ne govore več o motnosti, temveč že sedaj računajo povsem natančno s časom, ko bo izbruhnila naslednja vojna med narodi. Vsled tegja. tudi zahtevajo od svojih vlad dovoljenja za nadaljna oboroževanja.
Francija je zadnji čas dosegla prvenstvo v zraku ter prisilila s tem angleške militari.-te k večjim naporom. — Prijateljsko razploženje, ki je vladalo med obema deželama, se je izdatno zmanjšalo.
Ameriško armadno vodstvo je pred kratkim objavilo, da ne more naša dežela mirno gledati teh velikanskih oboroževanj prejšnjih zaveznikov.
Neštevilne zračne ladje naših zaveznikov povzročajo ameriškim imperialistom velike skrbi.
Seveda ne smemo priznati, da se bojimo napada naših dragih zaveznikov. >re man«j spodobno p-i je priznanje, da je ameriški velekapital povzročil oborožen konflikt med /druz.M i mi lržarami in prejšnjimi zavezniki. Kljub temu pa je tako.
Ni še izginilo nasprotstvo med ameriškimi in evropskimi kapitalisti.
Francija in Anglija se borita za prednost in prvenstvo v Evropi, in francoski ter angleški interesi v centralni Evropi ter Bližnjem in Daljnem iztoku so si neprestano v laseh.
Vsledtega je ameriški kapital posvetil vso svojo pozorno t Južni Ameriki, Mehiki in Tihemu oceanu.
Z naraščanjem ameriškega kapitalizma ter dolarjem kot največjo finančno silo, skuša ameriški kapital prevzeti vse, kar je kaj vredno na Kitajskem, v Turčiji in drugod.
Nasprotstva se vedno bolj množe, kajti ameriški kapitalisti morajo računati s tem, da ne bo vedno mogoče premostiti teh nasprotstev diplomat ičnim potem.
Novice iz Slovenije.
Roparski napad na Breiovici.
Tovorni vlak, ki prihaja redno
proti večeru z Rakeka v Ljubljano, je imel Stiriurno zamudo. Na Hrez/.vici so spremljeevalci vlaka opazili, da so na treh tovornih vozovih potrgane plombe. Ploiiibe so nadomestili, nakar je vlak vozil dalje proti Ljubljani. Ko se je vlak že pontfkal, je sklep«! sprevodnik .zapazil, da je več moških vkoeilo v v a prane. Pred VLeem se je vsled sprevodnikovih signalov uj-itavil vlak. Ko je vlak obstal, so ^kečrli na tir trije moški, ki so, zapazivši tamkaj stražnike, začeli nnijc >-tneljati. Tudi stražniki so otvotuK ogenj na neznance, ki so ?e nato iz«rul>ili v temi. Roparji so bili iz vlaka pometali nekaj pohištva. En stražnik je 'pazil na pohištvo, drugi pa je hitel po puške na stražnico. Za grmovjem skrita sla stražnika čakala, če bo kdo prišel po pohištvo. Res sta se kmalu potem priplazila dva moža, ki sta imela čevlje oviite s cunjami. Na klic "Stoj!" pa sta zbežala po železniškem nasipu in iz-p-iniia v temi. Stražnika sta streljala /.a roparjema, a zadela ju nista. Izsledovanje drznih roiparjev se je pričelo z vso vnemo, toda doslej brez uspeha.
Požarna bramba v Prekmurju.
Iz Gornje Lendave poročajo: V tem najsevernejšem kotičku na«e države se je ustanovila zelo potrebna požarna bramba. Z lastno požrtvovalnostjo in podporo Sa-vec.a v Ljubljani se je nabavila rfbletka, tako da je na Telovo pri procesiji že lahko javno nastopila. Kake tri tedne je društvo pridno vežbal neki učitelj v nastopu, seveda s slovenskim poveljevanjem.
Drolc. Ali je to dopustno brez privoljenja ministrstva? Ali veljajo za Nemce še vedno izjeme?
Ulična imena v Ljubljani.
Iz Ljubljane se poroča: Po vseh mestih je navada, da se sku-sajo ohraniti stare zgodovinske zgradbe in imena ulic, samo v Ljubljani se je postopalo že i»rcje in se postopa tudi sedaj proti temu pravilu. Tako se je woj čas zgodovinska Spitalska ulica prekrstila v Stritarjevo, namesto da bifbili dali našemu vbditelju mlade slov. literature ulico v novejšem delu mesta. Ljubljanski zgodovinar Ivan Vrhovec je zaman j-rotestiral proti takemu nesmiselnemu pf*stopanju. Zdaj hočejo zopet prekrstiti "Pred Škofijo" v "Jegličevo ulico *4 Pred škofijo" je staro ime — in pravzaprav to ni ulica. Ako se hoče knezo-škofa počastiti za njegovo kulturno delo v korist Ljubljane, se bo dobilo ulica dovolj na razpolago, •'-.aj jih jo baje 40 b!rez imen. Želeti bi bilo tudi, da se prekrsti na Mirjn "Ulica rimskih legij", ki nima nikakega smisla in bi dajala kvečjemu laškim fašistom kak dokaz o rtaliani>ssi.nii Ljubljani. Sploh bi bilo treba imena ulic temeljito premisliti in enkrat urediti to vprašanje tako, da bi pokazali, da misli Ljubljana tudi onstran mej in ne le na slučajne jubilante.
Peter Zgaga
Veljavnost izpitov ljubljanskega vseučilišča na Francoskem.
<4 Jutro" piši.: Zvedeli .«*mo, d si je franc osi; o ministrstvo prosvete pripoznalo diplomski iapit (državni izpit) poedimli fakultet ljub-
rr, , 11-	- ... i Ijanske univerze kot enakoveJia-
Toda kakšno razočaranje cele iav-	J ,	J
nosti, ko se pn procesiji v okto'™1 V^T
sl o venskem kraju začuje nemško T" " .T.a	** naS VeUke
poveljevanje. Najbržc na ljubo ™ti, ker d^e ^oven^fcmi kan-
nekemu članu. ki je menda poz*-\	S° hl 1 V*1>v*xm prej
,, .	,	-Ti .samo k francoskemu univerzi-
b 1, v katero gnezdo mu je kuka- . . ,, , . A J	.
- .t-	a tetnemu doktoratu, pravico da
viea jajce izpustila. I parno, da	.	„ ; 1
bo<lo m prodajni čžnitHji po*r-l ^.T^'iT ^ i	^ SV°j'h
boli, da se ta narcdni .škandal i d°mM,h ('lp!°m
skoro odpravi.
Gasilno društvo v Ljubnem pri Podnartu
je dne 3. junija »proslavilo 201et-nico svojega obstoja. Proslava je
ip!om neposredno pri gasiti k francoskemu "državnemu" doktoratu, najvišji časti, ki jo more dodeliti francoska uni verza, in ki jo dosegajo samo najsposobnejši profesorji. Ta vest pomeni velik napredek v zbliža nju francoskih univerz z jugo-
. Možak, ki je imel hudo ženo, je prišel na delo in rekel gospodarju :
—	Gospod, žena mi je umrla. Danes je pogreb.
—	Zakaj pa niste doma ostali •
—	Prvo je služba, potem pa zabava.
- * * *
V New York je prišel kmečki fant dela iskat.
Hodil je od Poncija do Pilata, toda dela ni mogel dobiti. Sredstev mu je začelo zmanjkovati. Kaj naj stori?
Blodil je po ulicah, vprašal tukaj, vprašal tam, pa nikjer ni imel sreče.
Slednjič pride do policijske postaje. Na .steni je bil velik na- i pis: Išče se morilca. #500 nagrad«
Fant je gledal in premišljeval ter se končno odločil rekoč: To dela se mi sicer gnjusi, toda poskusil bom vseno, kajti drugega
mi res ne kaže.
* * *
Vsi narodi so trudni vsled posledic vojne. Neprestano se pa pojavljajo preroki, ki zatrjujejo, da je napočila zarja novega dne. Škoda le, da se vedno zmrači,
še predno je poldan.
* . *
3«$ofiiiroaiUika
Ustanovljena L 1898
IKatuL Stelmnta 1
Inkorporirana 1. 190 i j
GLAVNI URAD v ELY, MINN.
J
Glavni odborniki; Presednlk: RCDOLF PERDAX. 933 K. 1S5 St.. Cleveland. O. Podpredsednik: LOUTS BALANT, Box 106 1'eail Av-., Ix>raln. O. Tajnik: JOSEPH PlSHLEIt. Ely. Minn. Blagajnik: GEO. L. BROZ1CII. Ely. Minn.
Blagajnik neizplačanih smrtnin: JOHN MOVEEN, 412 — 12th Ave. East. Duluth. ilinn.
Vrhovni zdravnik:
Dr. JOS. V. GRAHEK, 303 American State Bank Bhlg., 600 Grnnt St. at • Sixth. Ave.. Pittsburgh. Pa.
Nadzorni odbor:
ANTON ZBASNIK. Room 206 BakeweU Bldg.. cor. Diamond and Grant
Streets. Pittsburgh. Ta. MOHOR ML.ADIC. 1334 W. IS Street, Chicago. Ilk FRANK 8KRABEC, 4S22 Washington Street. Denver, Colo.
Porotni odbor. LEONARD SL.ABODNIK, Box 4S0. Ely. Minn. GREGOR J. PORENTA. Black Diamond. Wash.
FRANK ZORICH, 6217 St. Clair Ave., Cleveland, O.
Združevalni odbor:
VALENTIN PIRC, 780 London Rd.. N. E., Cleveland, O. PAULINE ERMEXC. 529 ~ 3rd Street. La Salle. 111. JOSIP STERLE, 404 E. Mesa Avenue. Pueblo. Colo. ANTON CEi.ARC. 538 Market Street, Waukegan, 111.
Jednotino uradno glasilo: "Glas Naroda".
Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne poBiljatve naj se počiljnJo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se poSllja. na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih ilanov in bolniSka spričevala naj se pofcilja na vrhovnega zdravnika.
Jugoslovanska Katoliška Jcdnota se priporoča, vsom Jugoslovajinm za. obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, tiaj se zglasl tajniku bližnjega društva J. S. K. J. Za ustanovitev novih druStev se pa obrnite na gl. tajnika. Novo društvo se lahko vstanovl z 8 člani nli članicami.
Iz Jugoslavije.
Mariborski lopovi.	i nr.v blapa. Zato so v Avstriji are-
i Iz Maribora poroča jo: Sprehod j tirali ncka l,rat» Vo^rrina, kot ! policijskega vodje Kei-ševana, ki tretji pa je bil osumljen neki Cig-Štatistika pravi, da izmed vseh ^ utiral na Aloksandnm ee-sti >or kat.avpa so pred par dnevi
narodov dosežejo Balkanei naj-!	TI Z r \ i	^
J j redil še daljne uspehe. Aretirani toh v Grad«?u zaprtili je IjnbeOk
Gustlove si^trc A norele natakari-
veejo starost.	. _
o,	, i. . ...... Ivan Ket«eie ie že lani vlomil v tr-
To pa vsledtega, ker pijejo lju-| u) ^^^ y LiuhIjani Takrat ,e v Mailborn. in sumijo, da t vodje na Balkanu dosti kislega,^ ^ y	y nekim Av„u. j rijo vsi skupaj organizirano vlo-
m	stom Pančuhom. »ki ga on ozna-1 m ! ko družbo, ki ima sv..., dolo-
Moj nasvet bi bil naslednji: j 6nje ^ G usti a. Sestra te»a Gust- kr<^r v MbviImu-ii ui Giadeu. Pij dosti kislega mieka, ne la je natakari<»a v neki inaribor-! Vs'» družb . žo tudi pri s idi^eu vmešavaj se v balkansko politiko, j \ gostilni. Tudi Ktn."'e je zali a-	bn po/.najo iz njenega plodo-
in predvsem — ne hodi na Bal-j jal k njej in enako tudi drugi	delovanja. Sedaj še trdi-
kan!	! znanci, s katerimi je tel v družbi. I	druge-gii ->ploli ne po-
* * *	' Pred kratkim je prišel iz Avstrije 1 z,,a-i°- eeprav so odslužili že vit
Iz Dourna poročajo, da se bavi|neki ]Nlaks I^i'^ak, doma iz Go-nemški kajzer z verskimi vpraša- ron-i(> Igrice, ki je odsedel v Av-nji. Baje namerava	J atriji dve in pol leta ječe radi ne
Sveto Pismo.
V Svetem Pismu je liamree dosti izrekov načel, ki se ne strinja
jo z njegovim življenjem.
. *
bila zelo lepa. Udeležili so se je	,	X
».tn,,,,;.; ^a^au	' slmanskl,ui 111 ^tovo razve-
Dopis.
S an Diego, Cal.
Ko sem šel po Stovkton Ave., glavni ulici Eai»t San Diega, se je noince pinpravljalo, da zatone za vodovje Tihnga oceana. Sel sem minvo krasnih poletnih bivališč, kojih pročelja so .skoraj pokrita s cvetočo trto. vrtič i polni južnih rastlin in cvetlic. Iskal sem dom Mr. Franka Kemika. Menda je on edin Slovenec v Ameriki, ki poučuje na visoki šoli. Bila je nedelja in že precej j»ozuo. Mr. in Mrs. Bernik sta baš večerjala. Brez posebnega obotavljanja sem se odzval povabilu ter prisedel k mm. obloženi z okusnimi jedili.
Po večerji smo se pogovarjali o stalrih č-a.sih — o Chicago, kjer je Mr. Bemik poučeval, ko sem ja« ne v kratkih hlačah letal naokoli —, o Garvju in Hammondu v Indiani. Jcjer je nazadnje ircil na \"i*>ki šoli. o Mirmesoti, kjer je bil rojen ki kjer je poučeval v ioli pred kakimi petini rideset i mi leti. V Manneaoti ima nebroj prijateljev, in tam še vedno živi nje-mamica, prava stara kraoj-iika korenina.
Pred dvemi leti se je preselil v ta jugozapadni kot Združenih dr-ter j© zaposlen pri lokalnem l**u "San Die*o Tribune".
Prijatelji Mr. in Mrs. Bernik bodo gotovo veseli, ko bodo izve-
deli da sta oba pri najboljšem zdravju.
Kič ni lažjega kot hvaliti krasote C al if orni je. Paziti moraan, da ne lH>m hvalil preveč. Izza lnoje^ ga zadnjega obiska leta 1915. je to mesto podvojilo svojo velikost. Kolikor je meni znano, sta Mr. in MV.v Kemik e<lina Siovenca. ki bivata tukaj. Največji vir dohodkov tvorijo za mesto turisti, ki prihajajo sem iz vseh delov Združenih držav. Reden in velik vir dohodkov so tudi twoceri ameriški mornariški častniki in mornarji, kojih ladje se v tem pristanišču preskrbujejo z vsem potrebnim. Tukajšnji Balboa park, imenovan na čast Špancu oziroma Portugalcu, ki je razkril Tihi ocean, je brez dvoma najlepši park, kar sem jih videl v svojem življenju. Obsega 1400 a k rov in nekateri deJi so tako etideviti. da se človek nehote ustavi, in oči -nin pnjejo "bajno lepoto. Obstal ,sem, očaran vsled lepote japonskega čajnega vrta ter se ču dciu čudil. Po mirni povnšini vode plavajo skupine cvetočih vodilih lilij, vsaka skupina drugačne bar ve. rožnate, bele, višnjeve m rdeče Barve čudovito odsevajo v vodi. Želel bi, da bi bil tukaj moj prijatelj Ivan Zorman. Gotovo bi zapel alavoapev temu nebeškemu
zastopniki več gasilskih druetev.
Velik požar pri Ribnici.
Na parni žagi kneza Auersper-ira v Jeleridolu je izbruhnil požar. Žaga ie pogorela popolnoma, ostale so samo delavske hiše. Gasile: iz okolice so bili takoj na mestu, zarad' pomanjkanje vode pa je bila vsaka pomoč zastonj, škoda se ceni na 6 do 7 milj ono v kron. Zanimivo je, da je i-sta ža^a pred kakimi dvema leti ravno tako do tal pogorela.
Nemškutarska predrznost ra«te.
Ptujski vzgledi vlečejo in čudno bi bilo, če bi v Laškem, tem svoječasno tako zagrizenem nemškem gnezdu, ostalo mirno v času. ko slovenjebistriški Germani zapuščajo svoje bivake in korakajo na bojno poljano proti našemu narc*du. Te dni je napravila vesoljna laška nemškutarija izlet v neki <ikoliwki vinotooč pod vejo. Slučajno je naletel na družbo g. C., naroden obrtnik iz Laškega in član Orjune z znakom organizacije. Brez povoda je planila nemšku taroka dnhal po njem, ga vrgla na tla in pretepala. Nato so nem^ku-tarji napadli tudi njegovo soprogo, jd pobili na tla in "hudo poškodovali. Pri tem sta se zlasti odli kovala krojač Kvarti-c in avstrijski državljan Som mer. proti kate reran je uvedeno kazensko postopanje. ČHsto po nemški navadi tajijo storilci svoje dejanje ter vle čejo v boj svoje priče, seveda same nemškutarje. K temu vprašanje na okrajno glavarstvo: Som-mor je inozemec, ki nima dovoljenja za bivanje v Jugoslaviji. O-pravlja udobno mesto pri podjetju Drdbrtidol. za kar je nebroj domač inav. Seveda je po možu tudi So minerjev a žena inozemka. Ta izvršuje kot najemnica krčmarsko obrt na podlagi koncesije gospe
selila naše akademike.
Dve nezgrodi v Ljubljani.
Ivan Stražiščar, puskarski vajenec pri tvrdki Ševčik, se je pri sna žen ju samokresa ustrelil v levo roko.
Oton Ga-sperlin, kamenotiskar-ski vajenec v Blasnikovi tiskarni, je padel po .stopnjicah. pri čem si je zlomil desno roko.
Omenil sem mu krasoto vodnjaka, on je pa odvrnil: "Da. toda nori svet se ne briga zanjo. Vse hiti mimo proti opičjim kletkam, poslikani Kgipčanki in drugim senzacijam." Razumel sem ga in oba raju. Mhno je .prišel stari vrtnar, sva .se zasmejala.	W. P.
REPOUT OF THE CONDITION' OF THE
FRANK SAKSER STATE BANK
at the close of business on the 30th day of June, 1923:
RESOURCES.
Specie ...............
Other currency authorized by the Laws of the United
States ....................
Due from approved reserve
depositaries less offsets Due from other banks, trust companies a.nd bankers.. Stock and bond investments, viz. Public securities
..........f 142,533.23
I*riva.te securities .......... 193,047.44
$81.89
2,600.00 44,799.25 99,995.83
preustrojiti	. ....
j kega vloma. Ko se jo 9. junija ho-
j tel odpeljati s svojo materjo v Bistrico. so ga aretirali ter mu odvzeli veliko iškatljo, v kateri je imel spravljeno popolno konjsko opremo, ki je bila pred kratkim
let skupne kazni i:i > > osumljeni še nadaljnih tatvin vhimov. Policijski k«: m'.šari jal, kateremu je l»:!o javljeno, rla je bilo Kcrčiča vi«l>>ti pred vl^nuaii pri Kocjanči-ču v lamošnji Hližini. jo razstavil v ovojem ura-.lu ve"- >-.i;k tejra vl< niilca in prccej »»dvzetih ]>;•«'«!-met<'V, l»i v' jih oškodovanci in drugi ogledali.
, - % ' y }
proti iztoku. Sedla sta,
zakurila ogenj
D\-a trampa sta se srečala. j ukradena tvrdki Dnrjava. Mož
Prvi je šel proti zapadu, drugi 11H -ie ^rdoxTatno tajil, da bi po-
1 znal Kenčiiča, dokler mu niso do-
. i kazaJi, da je skupno ž njim izvr- Slava artUjerijskega polka v Ma-
. , , w * -r	... i šil vlom i>i4i DurjavL
kuhala večerjo. In po večerji se T v . . .
Istočasno je oil poht^ij^ki konn-
sarijat obveščen iz Gradca, da je bilo tam vlomljeno v neko trgovino, kjar odnesli za miljo-
—	Kako. je tam?	j
—	Slabo. Tam so štirje kon-1 štablerji. trijf policijski psi, štir-| je bnlldogi in pet tabel z napi-j
som. da iščejo delavce.
♦ *
je razvil naslednji pogovor:
—	Odkod prihajaš ?
—	Tz mesta L.
riberu.
Kakor ljubljanski, j«- ^lavil tudi artiljerij-ki p« lk v Mariboru dne •"». jnii'jju >vojo s'avo kot spomin na koroško ofenzivo l»-ta 1010.
Loans .discounts and bills purchased not secured
•y collateral ............
the
Other assets viz.; Furniture and
fixtures .....
Accpred interest
entered on books at close of business on above date .. Other assets .
335,586.67
5,055.60
. $1,380.3(1
5.100.35 2,317.37
8.798.62
Total
.....................$496,917.95
LIABILITIES.
Capital stock................$100,000.00
Surplus: Surplus fund.. $56,000.00 Undivided profits 17.226.43
Deposits:	/"
Not preferred as follows:
Money orders awaiting trans-
mision ........$7.0»8.62
Prepaid steam-8hi0 tickets .... 4,675.79 Deposits withdrawable only on ■ presentation of pass - books .. 214,009.74 Unpaid dividends 3,000.00 Due trust companies, banks and bankers ........ 80.133.71
67,226.43
J
Star lo"pov je dajal naslednje nasvete mlajšemu:
— Ko vlomi« v stanovanje stare device, ukradi najprej njeno
lasuljo in njene umetne zobe. * ^ *
*
Nazori so različni. Posebno nazori glede žensk.
Idealen človek prav<: Deklica, ki jo bom vzel, mora biti lepa, ljubka in duhovita.
Materijalist pravi: Deklica, ki jo bom vzel, mora imeti premoženje, bogastvo in denar.
* * *
Čudna je moraila Volsteadove postave.
Kar je ameriškemu državljanu na ameriški zemlji prepovedano, mu je dovolj^io na morju, tri mi-
,lje vstran od obali.
# * «
'Papeži so dosedaj prokleli vsako silabo stvar m marsikatero dobo.
Zastonj bomo pa čakali, da bi papež fašizem proklel.
Točna in hitra postrežba, zmerne cene,
to je geslo poslovanja, radi katerega je naš zavod vsestransko poznan in pripoznan med Slovenci v Ameriki.
Naša direktna zveza z JADRANSKO BANKO in vsemi njenimi podružnicami, kot tudi mnogoletna skušnja omogočuje nam izvršitev vseh poslov v popolno zadovoljstvo naših rojakov.
Razun rednih pošiljatev izvršujemo tudi izplačila potom "brzojavnega pisma" in sicer v teku enega tedna, za kar računamo samo $1 00.
VLOGE OBRESTUJEMO PO
4% na leto.
Preskrbimo potne listke za v Europo ali iz Europe
v Ameriko.
Frank Sakser State Bank
12 Mandt St., New York, N. Y,
Glavno zastopstvo Jadranske Banke.
Total deposits ..........
Other liabilities, vi»: Reserves for taxe*. ex-pensesi etc. .... $4.557.66 Account parable .. 16.21C.00
308,917.8t
S0.77S.eS
Total
$496,917.90
KOVA ZAgnCYA gWIQA
NA KRVAVIH FPU AN AH?
„ Spisal Ivan Mati&l^


SO
tt-v.» H
Hp RPLENJE in strahote z bojnih pohodov bivšega ' ^ slovenskega planinskega polka.
V knjigi so popisani vsi boji bivšega slovenskega polka od prvega do zadnjega dne svetovne vojne. Iz Galicije, z Doberdoške planote, z gorovja s Tirol, Fajt-jega hriba, Hudega Loga, Sv. Gabrijela, Pij a ve in o polko vem uporu ter njega zaklet vi.
Kjijiga j« trdo vezana, vsebuje 270 strani in 25 slik is Tojn®.
"GLAfl NASODA" 8» Gortlandt Stmt, N«w York, N. Y.

Fašisti za Bolgarijo proti Jugoslaviji.
Italijanom se cedi srce ob misli, da bodo dobili v Bolgarski močnega zaveznika proti Jugoslovanom. Miroljubno zadržanje vleče vojno nase. Italija pravi, da bi ji bilo mogoče edinole v družbi Bolgarske ponižati neznosen jugoslovanski ponos. — Vojna na Vsodu bi zadala Jadranu smrtni udarec.
0t*A8 NARODA, 16. JUL. 1323.
VELIKA LJUBEZEN DO OROK
Italijanski tisk se živahno zani- |na in mogočna Bolgarija nepre-! ma za dogodke na Bolgarskem injcenljive vrednosti, ker bi služila1 jim želi razvoja, ki bi jugoslovan-j v ponižanje neznosnega jugoslo-i sk» ga soseda čim bolj oslabil. — venskega ponosa, ne vlade, ki jej Italiji bi bila sedaj taka oslabitev dovolj pametna, marveč politično-j
posebno dobrodošla, ker misli, da bi potem našla Jugoslavijo v reš-
vojaškega kričanja onih slavnih, beogradskih in drugih "krogov",®
k« m problemu kakor tudi v trpor- napihnjenih častihlepnosti zarad:
ski pogodbi izdatno popustijivej-
io.
Bolonjski "II Resto del Carli-no" posveča najnovejšim dogodkom na Bolgarskem poseben U-vodnik izpod peresa Alda Valo-rija, v katerem takoj začetkoma ugotavlja, kake važnosti so ti dogodki, važni bolj nego se zdi na prvi pogled za vso Evropo, na poseben način pa še za Italijo. Nato
njihovih laži/map zadnjih let. Po i drugi strani pa je v neizmerno ko-1 rist Italije, da se ne moti mir na I Balkanu, ker bi se od tam razširili požar na ves Vzhod Mi pa potre-J y bujemo mirnega Vzhoda, kjer bi! „ mogla naša trgovina dobiti varen i m uspešen odtok. Zlasti pomeni j vojna na Vzhodu za Trst in Jad-J ran smrtni boj, zadušenje. Zato je treba delovati v meja, združljivih
Brooklvnu živi vdova Mrs. Anna Siewers, Ki ima otroke raj ši kot vse na svetu. Sama je mati petih otrok. Ker jih ni mogla preživljati, jih je vzela m rejo nadaljnih devet. Sosedje pa niso mogli prenašati neprestanega kričanja in so ji tako nagajali, da je slednjič pobasala vse skupaj ter jih z avtomobilom odpeljala pred okrajno sirotišni co v Schenectady. Tam bodo o-troci toliko časa, da bo dobila drugo stanovanje. Slika nam jo kaže v krogu nekaterih članov svoje velike druži ne.
dokazuje, da tega puča ne more- z ohranitvijo miru, na to, da za-mo imenovati revolucijo, ker re- dobi Bolgarska vsa mogoča zado-volueijo izvede lahko le civilizi- ščenja. Sofijski dogodki še enkrat ran narod, čepar ljudske maso so'dokazujejo, kako je pomirjenje politično zrele in ki se v politiki(Balkana zgrajeno na pesek. Pri-/hahno udejstvujejo Predpogoj nurni popravki bi ga mogoče reši-za revolueijo ji- premoč ljudskih i li, volja po intervenciji nemirnih mas nad vojaškimi krogi in volja,in premogočnih državic Male an-
Izenačenje koledarja.
Kongres pravoslavnih cerkva, ki se jc vršil v Carigradu, je končno sklenil, da se reformira julijanski koledar in da se že s prvim oktobrom vpelje novi kole-
narodnih množic "uvesti v usta- tante bi ga pa nasprotno postavi ! dar, ki	ne ko formalno po-
•ezko meto- la v nevarnost za vedno. Treba jei v*em onak vladajočemu gregori-
vo kako novost ali pa rezko ineroya v ucvaniuM za veuno. ireoa je do izprememb\ Kot vzor take re-.tem gopodom priklicati v spomin, volueije navaja — kajpada — fa- da bi jih izpostavil samo en nji-
šistovsko revolueijo v Italiji.
O Bolgarski pravi, da ji je pretila mnogokrat in celo v novejšem času nevarnost, da bi bila prisiljena v vojno: "ker preveč miro ljubno zadržanje vleče ravno ta«
jonskemu, se v praksi vendarle ne bo prav nič razlikoval od njega.
Julijanski koledar ima svoje , ime po Juliju Cezarju, znam en i-f!^.™ k0m;l j neZnat0nI tem' rimskem državniku, ki ga je
vpeljal — kot vrhovni duhovnik
hov napačen korak strahovitim posledicam, katerim bi bila bol-
vzorec
Napačno bi bilo misliti, da sotv 1. 46. pred Kristom. Toda nje ta izvajanja le misli posamnega j gov i astronomi so računali leta na ko nase vojno kot izzivalno*' In'novinarja. Iz dosedanjih poročili 365 d=nd in 6 ur, kar pa je -za 11 zakaj? Zato, ker narod, ki je ne le <> bolgarski revoluciji je že dovolj i minut in 14 sekund preveč. Ta dejansko, marveč tudi moralno razvidno, da je rimska vlada rav-j napaka je prinesla v stoletjih že razorožen, svoje sosede nekako'no takega mnenja. CankovI prj J Precej vekiko neskladnost med ko-
Kako je v višinah?
Zrak, ki ga dihamo, je visok samo dvanajst in pol milje. Ozon nas ščiti pred silno vročino . solnčnih žarkov. Izpremembe v gorenjih plasteh.
vabi, da ga napadejo. Tega seve-staSi niso zaman burno pozdrav-'ledarjem in reKnk"'llim	solnčaiim
da ne razumejo pacifisti vsake dr- ljali italijanskega poslaništva v S zato ->e PaPež	Gr<^or L žave, vzklika pisec. Zato politika Sofiji takoj pričetkom revoluci-Ntambolijskega ni mogla kljubije. Madžarsko in Bolgarsko bi ho.'
Kaj je nad zrakom, katerega vdihavamo? To je vprašanje, s katerim se je že davno bavila znanost ter skušala sneti kopreno, ki nam zagrinja tajnost zračnih višav. Raziskovalo se je že dolgo, a brez pravega uspeha. Ljudje so oni del zračne plasti, ki se razprostira nad cono našega zraka, krat-komalo imenovali "eter".
A to mnenje ni točno, kakor dokazujejo najnovejša raziskovanja. jZnamenit i francoski učenjak
krutemu ponižanju, ki ga je pri- tel,: Italija imeti stalno nahujska-, ^^^ koledar, nesla Bolgarski, zagotoviti varno-jni proti Jugoslaviji. Ti dve se jij	med koled;
sti države napram njenim včeraj
Houlevigne razpravlja v "Revue 1582. v oktobru izvedel reformo;! de Paris" o najnovejši teoriji gle reformirani koledar, ki ga imamo j tie tega vprašanja. Zrak, ki ga mi do dane*, je dobil po njem ime vdihavamo .sega 12 in pol milje v
Armada sovjetske Rusije.
Popolne
arskim
in
višavo, a plast nad to višavo vsebuje tako malo vodika, da bi člo-
snjim in jutrišnjim sovražn Pod Stambolijfekim si je Bolgarija rešila samo življenje, pa za kako ceno! *4 Naj resnejši, najdelav-nejši in na j pošt ene jši narod balkanskega polotoka ni bil pripu-*»-en niti k razpravi glede svojih lastnih koristi! Zapostavljal se je ne samo za Jugoslavijo in Turčijo, marveč celo za Grmko; odrekla se mu je vsaka možnost, čeprav le skromnega razvoj«. Naglica, s katero se je Stambolijski tidajal nn vsrh točkah, da bi se izognil spopadom «t svojimi sosedi, se je zdela včasih skoro predrzna. Toda kljub temu ni verjetno, ds bi bil feiJab patriot. Vara! se je v izbiri sredstev. kakor pri nas Nitti. To je bila pomota, ki jo Je omogočila le neka posebna srčna mrzloha. — Ed«*n vsled svoje zarobljenost i, drugi vsled svoje olikanostl sta mislila voditi "pozitivno"* politiko. zatajujoč pri tem vsak sentimentalen položaj. To pa je manj pozitivno nego varljivo. Tako je prišlo ,da je vojaški puč pometel Sta mbol ijskega.' *
Z velikim zadovoljstvom je clanks" to ugotovil. Stambolijskega, ki bi mogoče v svojem cinizmu šel ie dalje in še naprej paktlral z Jugoslavijo, tega Stambolijskega ni več! Toda ne! Kajti pisec takoj ugotavlja, da je končni razvoj teh dogodkov še negotov. "Ni čudno akc se somišljeniki bivšega diktatorja gibljejo in pripravljajo odpor, ker so si predobro svesti, da pomeni njegova odstranitev bolgarski zunanji politiki velike komplikacije. .Vito ne posežejo ve. lesile energično vmes, dovede n-»taliter nove vlade, ka bi bila pri »i I jena biti napram zahtevam Ju foslavije, Romunije ia Gretje — manj popouMljiva od one Stam-bolijskega. navedene drlave So tega. da prekoračijo bolgarsko mejo. V tem slučaju je verjetno, da Turčijo in Madžarska ne bost* •tali i rokami v žepu. Tako se kale v obrisih možnost nekake za gozd vene zveze, čije bojne zmožnosti s otakorekoč neomejene, če •o d i je vsled razorožitve tehnično
reraj- zdita najprimernejši zahrbtniei j solnčnim letom pa tudi Gregorje- vek v njej ne mogel živeti. Raz-ikom. naperjeni proti razvoju Jugosla-, va reforma vendarle ni dosegla; kkavanje se je vršilo s pomočjo vije. In kak poklon Bolgarski! — razlika je sicer majhna in bo zi^e-1 ^peeijalno v to svrho urejenega Najresnejši, najdelavnejši in naj-;*ia šele v 3G00 letih en dan. I zrakoplova, ki je bil opremljen"z
poštenejši narod balkanskega pol- Pc pra^jmi gregorijan*ki kole-|vspmi stroji ?a mehan]{mo bnjo.
..2.1	a	"	•	.	•	1 d a !•	n»tn i . l1 t rt.A n,./J 1».. Ta 1- rt 4 /vi i S
otoka — to ie no mneniu Italiia-' da.r so -prejeli spočetka le katoli-; ~ _ - ... , ...	...
J » uiiicreju nanjo-	* -	. , . - , , . zenje v is me do višine 24 mili.
nov l>olgarsk? narod! Kaj takega1 kristjani. Ker je bas v om dobi	_ *
pravi italijanski list. ki hoče biti. Stojalo vefliko nasprotje med pa-	to vus.no se nahaja tenka
upoštevan, spričo zločinskih do-.	m Protestanti, ga prote-
stuutske dežele ni>» marale nre-
plast ozona, ki nas ščiti pred silno vročino solnčnili žarkov. Ti bi
godkov v svetovni	vojni, ki so set	, , , . - • T ,. , , , .
, , , ...	, „ , . vzeti, dokler se ni napetost neko- Sicer pripekali s toliko silo, da bi
globoko zarisali v	dušo srbskega	, , r. . i . i - i- ■ — i- i v
11 rod » in SO v *	' T I	Se4e leta 1<00. so no-j se življenje na nasi zemlji sploh
.v * ' 1 S n'|OJ Pus 1 1 upra-ivj ]io](Mjar A-peljali v prf»testant-■ ne moglo razviti. Nad ozonom, viceno opreznost pred Bolgarom. ^ NVmčiji in Švici, leta 1751. v' približno petdeset do sto milj nad Stambolijski je delal za zbližan je	in leta 1753. na Švedskem. | nami se nahaja kakor vse ka^e.
z Jugoslavijo, al, Italija takega Pravoslavne cerkve pa so vztra- pIast vodika in kalija. najlahkej-zbltžanja ne mara. Ona hoče po-,jale pri julijanskem koledarju do nižati
neznosni jugoslovanski: najnovejše dobe. |>onos" in koprni po močni Bol-' T dobi modernega prometa in garski. ki bi služila v izvajanje o-' gospodarskih stikov med deželama menjenega pon ževauja jugoslo-1 najrazličnejše kulturne atmosfere
Koristi Italije v teh okotaoetih ^ bi bila
a nekega ponosni.
Kje je bil otok Atlantis?
se kaže potreba po zenačenju štetja in datuma ne le med sorodnimi, marveč tudi med popolnoma različnimi sistemi. Saj se je gre-gorijanski koledar začeJ rabiti ce-
ših plinov, kar jih poznamo. To mnenje sta nedavno potrdila dva raziskovalca, ker sta v .spektru meteorjev, ki so padali skozi one efere, našla karakeristične črte vodika .Meteorji, ki so dovolj veliki.. da dosežejo našo zemljo, potrjujejo po analizi to domnevo. Večji del meteorjev, ki padajo skozi plast vodika, se razprši, ko
zlezel«, kjer jo meso za-: , stanj. ..
!6 v nekrščaiLskih deželah, tako __ ! n- Pr- v Turčiji, seveda le v go-'Pride v dotiko s kisikom, in se Iz Madrida prihaja poročilo, da spodarskem življenju.	j pretvori v prah. Meteorjev ne
se je španski akademiji znanosti rem pa-se je čutila potre-: uniči njihova vročina, ki v pa-posrečilo, končnoveljavno dognati ,7a ^-eiipčiti koledar v državah z j dan ju narašča, ker je materija v geografično lego bajeslovnega o- ra7l&nmn konfesijanti, kakor je! teh predelih atmosfere izredno fi-toka Atlantis, ki se je v davnini Ju£°*1*viia. Zo neštetokrat se je'na in nežna, kakor na primer va v morju potopil. Po ugotovitvi' o- i	^^ in	™ Je
menjene akademije se je potopljeni otok nahajal v soseščini mesta Xeres de la Prootera, v bližini meje starodavne Luzrtanije.
i sklenila reforma. Koliko je izgubilo dragocenega časa pri tem, ko so se praznovaLi prazniki po I 13 dui različno. Koliko bo olajša-! no delo povsod, kjer eno skupno Izgubljeni otok Atlantis je biii torišče ali podjetje druži v skirp-žc za časa Platona predmet zani- nem delu pripadnike različnih mivih legend, znanstvena ugoto- ( k on fesi j. Zmanjšano bo tudi pod-vitev geografske lege otoka v bli-; črtava nje razlik med posameznimi žini mesta Xeres la Frontera1 deli naroda, ko se bodo vnanje po španski akaderttiji znanosti pa ; ra/-^ke skrcMe.
potrjuje domnevo, da se je otok TlwJi ^f01™ koledarja pameni nahajal za padno od "Stebrov ! k0rtk ^ na P°tu k POPOa^muj Herkula" - morske ožine Gibral-!,lJ ■.dl!ljenju jugoslovanskega na t ar. Platon je v svojem delu "Ti maeus" položil to tradicijo na je-; zik egipčanskemu svečeniku, ki vi
roent genov ih žar-
roda.
svojem opisu Atlandkle pravi, da je bila ta dežela "rečja kot Mala Azija in Lidija skupaj. 2000 let pred Sod ono vim rojstvom mogočno kraljestvo, eegar vojska je obvladala vse dežele okoli Sredozemskega morja".
Kozmiena katastrofa je ta bajeslovni otok potopila na dno morja. Morje v onem delu ni več plov-
Ljnbljsnčan tat obsojen.
Pred Mjjdcim okrožnim sodiščem se je zagovarjal Feliks Ko-bal. 231etni samski delavec sl Ljubijang. Kot čist.ilee jedilnega orodja pri Zvezdi je izmaknil neki stranki dne 20. aprila, t. L denarnico z večjo svoto denarja, pobegnil nato v Ret je ter ukrade!
cuum v cevi kov.
Nad kalijem in vodikom se nahaja redek, nam še neznan plin "coronium", o katerem na zemlji doslej še niso našli sledu, ki pa je znan iz spektralne analize soln-ca; potem prihaja končno prax nina kozmičnega prostora ali "eter*\ ki se razprostira povsod. Udobnost našega življenja je v veliki meri odvisna od ravnotežja oznake cone, ki se nahaja med nami in solnčnimi žarki.
V gotovih delih in dobah te plasti propuščajo več in močnejših solnčnih žarkov, in posledica tega je naraščanje temperature. Moderna meteorologija, je mnenja, da je tudi dviganje in padanje barometra in temperature v tesni zvezi z izpremembazni v gornjih plasteh ozračja.
ntdarjn Zoret« obleko in perilo.
., , w ......	razpro<lLaji j« bfl zaloten USt
no zaradi obsežnih peščenih s*pm, kot tajec aretiran.. Obojen je
ki so tamkaj nastale.	M na 4 Tnesee« tefte jffc.
List "Times" priobčuje serijo člankov izpod peresa svojega ko respondents, ki se je nedavno vr nil iz Rusije, kjer je prebil več mesecev. Poglejmo, kaj pravi rdeči armadi.
Preteklo leto se je rdeča arma da občutno zmanjšala, ^ledtem ko je štela 1. januarja 1922 še 950,000 ntož. se je znižalo to šte vilo do 1. januarja 1923 na 800 ti s<vč iu sedaj že na 710,000 mož. Koncem tega leta pa bo štela sa m o še 600.000 mo?..
Glavni vzrok redukcije tiči pomanjkanju denarja, čeprav se novčaaiice tiskajo s tako vnemo da človek takemu argumentu kar težko verjame. Vendar pa dela pomanjkanje denarja sovjetskim voditeljem resnično velike skrbi \i\l\ so prisiljeni, da so .izročali ne kaj vojaških edinic pod patrouau eo komunističnih udruženj, ki te cdiiniee bolj ali manj redno plačujejo. Ali sšTSr vlado samo bi utegnilo postati nevarno, če bi izročala pod tako patrooanco še nadaljnje ediniee...
Veliko večji vzrok, da aovjetti rilečo armado reducirajo, je pa trail pred njo samo. Manjša armada se veliko laije drži v šahu kakor velika. iSovjeti se boje sploh v-»ke organizacije: cerkve vsakovrstnih udruženj, zadrug itd. Kakor hitro postane kako moško udruženje trdno, ga že poskušajo razbiti.
Sovjeti so reducirali s\-ojo armado tudi zato, da bi storile isto še sosedne države.
V rdeči armadi šteje: infan+e-rija 280,000 mož, konjenica 60 ti-tehnične trupe 75,000, i regularne formacije 155,000 in voja-.. 5ka polaoija 60.000; skupaj 710 ' tisoč mož.
Sovjetska vlada se opira največ na i regularne čete, ki obstoje iz .s a m i h ko mun i »tov.
Z materrijaloni je rdeča armada izvrstno preskrbljena.
Posebno važnost pa polagajo sov jet i na organizacijo močne zračne armade. Komite, ki skrbi za njen razvoj in ki mu načeluje sam Troekij, si jo nadel nalogo, da mora preskrbeti do leta 1924. kar 10,000 letal. Ali to pojde le s težavo, ker je v Rusiji vse pre malo tovarn. V zračni službi je zaposlenih mnogo Nemcev. Tudi štiri šole za pilote, ki jih pohajajo bivši carski oficirji, vodijo Nemci.
Vojaške šoie so izbome. Oficirji *e rekrutirajo iz vojakov in delavcev. Disciplina je vzorna.
Oficirji ne nosijo več epolet, ampak znake na roki. Polkovnikov iti generalov ni. več, so pa Zato pol k ovni in d^vizijski poveljniki, kar je isto. Tudi dekoracije so se zopet pojavile; glavna je: red rdeče zastave. Visoke osebnosti so zastražene pred vojsko. Sploh je ostala razen cerkve armada Še najbolj taka, kakršna je bila v carski dobi.
Vojna in njene posledice so porušile svetovno gospodarstvo, in talko se pojavlja dejstvo, da na' nekaterih krajih sveta brez kori- i sti gihievajo zaloge, ki so na drugih krajih nujno potrebne. Dočim je v industrijskih deželnih pečen-; ka »postala Mlaeiten oblizek, ki si ga težko privoščijo, imajo v južnoameriški republiki Argentini toliko živine, da se zaujo skoraj nič več ne dobi in da tamkaj ubi-f jajo mlada teleta, da se prepreči' preobilica,
O krizi v argentinski živinoreji' prihaja iz Buenos Aires .poročilo, da patagoredci estancieros, živino-1 rejci, ki spadajo po svojem pokli-1 cu sicer k naj premožnejšim in najvplivnejšim krogom v deželi, preživljajo težke čase. Cena živine je padla tako nizko, kakor še nikoli v zgodovini južnoameriške živinoreje, .in črede, ki vsled znamenite reje obfitoje skoraj iz samih vzornih eksemptlarjev, so se pomnožile tako, da jih ne morejo plaviti v denar. Biki .se prodajajo za eeuo. ki znaša kvečjemu še tretjino cene iz leta 1920., po kravah in t«detih pa skoro nikdo več ne vpraša. V zadifjem ča.su so prodajali kra ve po 6 šilingov in i na neki javili dražbi se posamezne živali niso mogle prodati, marveč so jih prodajali le po cele črede. Za celo čredo pa se je nudilo kvečjemu 2 funta sterlinga.
Pri takih cenah živinorejec se- j veda ne more ničesar zaslužiti in loteva se ga obup. Pred petdesetimi leti in prej. ko Argentine« ni' imel drugega kot meso, ko so sej
črede neznansko množile in ie ob-
J i
stojala nevarnost, da požrejo zadnjo bilko v širnih argentinskih
Spodaj podpisana želim izvedeti za PEPIXO MARINČIČ, sedaj omoženo PRl'NK, ki sve prišli s parni k o-ni "Previden te Wilson" 3. oktobra 1921 v New York. Slišala sem, da se nahaja nekje v Patton, Pa. Prosim, da se mi javi, za kar Ikuii zelo hvaležna. — Maiv Železnik, 137 Frederick Court, Barberton, Ohio!	(16-17—7)
Iščem brata JOSIPA KONTELJ, doma iz vasi Kal pri St. Petru na Krasu. Jaz sem sedaj prišel iz stare domovine. AKo je kate-remu rojaku kaj znano o njem, ga prosim, da ga na ta oglas o-pozori ali mi pa naznani njegov naslov; če pa sam čita ta oglas, ga prosim, da se mi takoj javi. Peter Kmiteli. 6124 Glass Ave. N. K., Room 9. Cleveland, Ohio.
(14-16—7)
NAZNANILO IN PBIP0B0ČIL0
Naročnikom "Glas Naroda" ▼ državi Minnesota naznanjamo, da jih bo obiskal naš potovalni za« stopnik	j
Mr. Joseph Smalcel,
ki je pooblaščen pobirati naročnino za naš list. Zato prosimo rojake, da mu bodo kolikor mogoče naklonjeni.	Upravništvo
Prav vsakdo—
kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh —
mali oglasi
v "Glas Naroda".
planjavah, so živinorejci vprizar- RejAKI, NAROČAJTE SE NA jali ogromno pobijanje živine. Zdi 'GLAS NARODA', NAJVEČJI se. da se podobne razmere %i-ačajoj SLOVENSKI DNEVNIK V zopet v deželo.	ZDRUŽENIH DRŽAVAH.
ZANIMIVE KNJIGE ZNANIH PISATELJEV
po znižani ceni.
Kako sem se jaz likal. Spisal Jakob Alešovec. r
Povest slovenskega trpina. V pouk in zabavo.
1., 2. in 3. del. Vsi 3 zvezki vsebujejo 448 strani, $1.60
Ljubljanske slike. Spisal Jakob Alešovec. 4 /
Vsebuje 30 opisov raznih slovenskih stanov, ima i 263 strani,	,	f .70
R0LE za PIANO
WLJ&f. rn UmvAxmLK
A.3 / f
Iff
Nevihta ▼ Mariboru.
l>ne 2. junija zvečer je naertala v Mariboru in okolici nenadoma srlna nevihta. me<d katero je strela večkrat udarila v električno napeljavo v okolici Račja, kar je hiielo za posledico, da je za pol ure v Maribora ugasnila elektrika Zato se je moral med drulgim
1" tudi koncert Glasbene Matice pri četi s polurno zamudo.
Prihajač. Spisal Dr. Fr. Detela.	/
Splošno priljubljeni ljudski pisatelj nam tu slika v krasni povesti življenje na kmetih z vso svojo resnobo in teživami ter nam predočuje ljudstva ^ r resnično tako, kakršno je.	j »t'
Knjiga vsebuje 157 strani,	< < j ¥ W •••
Juan Miseria. Spisal P. L. Coloma.	r .
Zelo zanimiva, iz španskega prevedena povest. Vsebuje 170 strani,	/.60
Ne v Ameriko. Spisal Jakob Alešovec.
Povest Slovencem v pouk. Po resničnih dogod- * ** sestavljen. Vsebuje 239 strani,	/ J .65
Darovana. Spisal Alojzij Dostal. ' r f
Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apostolov, ^gt V to povest je vpleteno delovanje in boj med kr- ll5 ščanstvom in poganstvom pri starih Slovanih. Vsebuje 149 strani,	^.40
Malo življenje. Spisal D. Fr. Detela. ' J t f^j
Kmečka povest, ki posega do dna v življenje V * ¥ slovenskega ljudstva ter se zlasti odlikuje po WJ živo in resnično slikanih domačih značajih. — W Vsebuje 231 strani,	J A f .55
Znamenje štirih. Spisal Conan Doyle. " 1
Kriminalni roman. Po vsem svetu znana po- V i vest, ki opisuje premetenost tajnega policista ¥ •¥ Sherlock Holmesa ter njegova bistroumna po-ta, kako je prišel na sled skrivnostnim zločinom. Vsebuje 144 strani	t ,50
Jernač Zmagovač. Spisal Henrik Sienkiewicz. * Dve značilni povesti iz ljudskega življenja in trpljenja. Vsebuje 123 strani,	/ f.45
Gozdarjev sin. Spisal F. S. Finžgar.
Globocutna in pretresljiva slika znanega in pov« »• t sod priznanega pisatelja. Vsebuje 56 strani, ^ .25
Zadnja kmečka vojna. Spisal Avgust Ienca. a ' Zgodovinska povest Slavni pisatelj nam opisu-je, kako je nastal kmečki punt in kako so se na-si očaki, na čelu jim kmečki kralj Matija Gubec, * nadalje kmet Elija Gregoric in drugi kmečki junaki borili zoper prevzetne grašeake in j una- - 7
Sko umirali muceniške smrti.	___ ^
Vsebuje 378 strani,	* * .75
POŠTNINA PROSTA
"GLAS NARODA"
82 CorUandt St^ • New York
S*.

(HjAS NARODA, 16. JUH 1923.
Gospodična Sonja«
't Spisal Zvonimir
Italijanski diktator.

56	(Nadaljevanje.)
Odšla sem v salon k Miss Spicer. Pisala je naslove judi, k»» tere je hotela povabiti na porouto. Izraz njegnega obraza pa se mi je zdel skrban.
—	V veliki zadregi sem. — je rekla. — Mislila sem, da mi bo Mis* Oliver pomagala pri teh številnih delih, a . . .
—	Ali naj vam jaz j>omagain? — sem se ponudila. — Doma nimam nobenega posebnega opravka.
Hotela je nekaj ugovarjali.
Jaz >em 'bila vesela prilike. iLa lahko ostanem v hiši in konečno je sprejela mojo ponudbo ter mi nakazala delo.
Do desetih sem ostala v njeni ter v družbi obeh zaročencev, nakar sem se poslovila ter šla še enkrat k Ruth Oliver. Strežnica je stala pred vratmi.
—	Spi, — je rekla, — a je zelo nemirna. Ne spominjam t»e še nobenega t«ko žalostnega slučaja. Neprestano stoka, a ne od teles nih bolečin. Strašne stvari je morala doživeti. Gotovo ji tudi ne manjka poguma. Od časa do časa sede na posteljo ter se prisili govoriti. Cujte jo, se^j zopet govori.
Iz sobe so prihajale besede:
—	Jaz nočem žievti, gospod doktor, jaz nočem živeti. Ne skušajte me ozdraviti.
—	To govori celi čas, — je pripomnila strežnica. — Ali ni strašno?
Morala sem ji pritrditi, čeprav sem se v notranjem vpraševala, če nima mogoče deklica prav, če si želi smrti, ki bi edina mogla napraviti konec njenim duševnim mukam.
Zgodaj zjutraj sem zopet obiskala Miss Oliver. Počutila se je nekoliko boljše. Ni imela več mrzlice in tudi njen obraz je izgledal mirnejši. Takoj me je vprašala, če jo bodo že danes odvedli ali če ji bodo dovolili še enkrat govoriti z Miss Spicer. ^Zagotovila sem ji, da je ne bo nikdo motil in tega je bila zelo vesela.
—	Mi*-* Spicer je bila tako dobra z menoj, da bi se ji rada zahvalila.
Tudi Miss Althorpe bi rada se enkrat videla. Bila je zelo ljuba in dobra z menoj.
Obljubila se ji, da bom sporočila damam, naj prideta za trenutek k njej.
Ko sem že hotela oditi, me je zadržala Miss Oliver ter rekla:
—	Ali poznate gospoda, s katerim se bo poročila Mi»s Althor pe? Tako dobra je in zakon je taka loterija.
—	Loterija ? — sem ponovila.
—	Da, strašno je žrtvovati moškemu svojo lji;bezcn, vse in kaj dobi človek v zameno? Nočem še nadalje misliti o tem. Upam, da bo Mr. Stone dober z njo. Zelo jo ljubi. Ali mislite, da bo Miss Al thorpe srečna? Mogoče ni prav od mene, da vprašujem, a ja,z sem obema tako hvaležna, da jiina želim polno sreče.
—	Miss Althorpe je dobro izbrala. — sem odgovorila. — Ni dveh takih moških kot je Mr. Stone.
Miss Oliver je vzdihnila. Nato pa je rekla:
—	Hočem moliti za njo, za njeno hrečo.
Kaj sem hotela odgovoriti na to. Vsaka beseda in vsaka kretnja deklice je bila tako presenetljiva, a tako odkritosrčna, da jo je moral človek vzljubiti. Rekla sem ji še par brezpomembnih besed ter jo nato zapustila.
Naslednjega dne .s<* je oglasil Grvee.
—	Ali gre paeijentki boljše.' — me je vprašal.
—	Dosti boljše, — sem odgovorila veselo. — Danes popoldne bo že vstala.
—	To je dobro. Pridite ob treh z njo iz hiše. Jaz bom spodaj čakal v vozu na vas.
—	Bojim Ne. da bo težko spraviti jo dol. To ima lahko zle po sJedice. Kljub temu pa bom storila, kar zahtevate od mene. Še ne kaj a am hočem sedaj povedati: dosedaj smo domnevali, da je Ruth Oliver mlada deklica, a sedaj sem mnenja, da je poročena in da je
njtn mož . . .
—	Zakaj ne govorite naprej? Kaj je z njenim možem?
—	Pustiva to. Izvedite svoj načrt in nadaljnje bomo videli. Vi hočete t o F* i že danes izvesti svoj načrt?
—	Danes ]mpoldne ob treh. ko bo Miss Oliver zapustila hiš©
bene minute poprej in nobene pozneje. Mislite na to.
Štiriintrideseto poglavje.
\r ~
Za mene je bilo nekaj [>ovsem novega slediti slepo Grycu. Zad njih par d ii i in teti nov pa mi je dokazal, da ni dobro zanašati se sebe in vsled tega sem hotel av tem slučaju zaupati njegovi bistroumnosti.
To "-no ob treh sem stopila z Miss Oliver iz hiše. V veži je ea kal na naju detektiv. Pomagal je deklici po stopnjicah navzdol kajti bila je popojnoma Izčrpana
- \ eseli me, da ste dosti boljša. — je rekel. — Saj seir. rekel, da b;< v pat dneh vse dobro.
Vrgla je nanj proseč pogled
—	Vi ste očividno o vsem prav dobro informirani, gospod doktor. Ali mi hočete povedati, kam me sedaj vedejo?
Grvce je rekel naenkrat ter navidezno nemotivirano:
—	Ali ste se že poslovili od Miss Spicer?
Kako je prišla v to tuje merto, na griču med dvema mračnima rekama zvijngano in v ndbo pod vedno vihrajoče oblake štrleče, pozimi od ostrih buri j bičano, poeti v oblake prahu zagrnjeno, go-sipodična Sonja niti nama ni dobro vedela. Zlatolasa deklica je skakljala po pisanih travnikih, ob belem dvorcu, kjer ata živela njena oditeija. Pa je butnilo«v to njeno mladost kakor vihar in požar — ojna rev* luči je, vseobei pokol j. Preko step«* urni komjiki, v solu-u blesk sabelj, bajonetov, puškinih cevi. In v solncu kri, kri... l*rej pisaaii travniki okrvavljeni, beli dvorec porušen, polja poteptana. na cestah zvrnjeni razbiti vozovi, iz jarkov štrleče noge poginulih konj, vsekrižem nakopičeni mrtveci, nad njimi krak a j oči
gavrami___ In ko <•<? je na begu
k roditeljiraa ozirala nazaj, .se ji je zdelo, da zaman hrepeni po ti->teiu nekoč tako Lepem svobodnem solncu nad domačimi travniki, da gleda zadnjikrat tiste neizmerne plodne ravni, kaikor jih ni lepših nikjec na svetu, da gleda zadnjikrat svojo domovino... Tujka!
Tujko se je počutila gospodična Sonja v tem tujem mestu. Tujko tembolj, ker sta ji kmalu po pri-vodu od žalosti in bode pomrla roditelja. Ni bila sama — na tisoče je bilo tukaj beguncev in begunk iz njene domovine, ali pri teh ni mogla iskati tolažbe: na vsakem teh -obrazov, med ulično množico potopljenih, je bil vtisnjen pečat boLi, domotožja, razočaranja.
In zato je gospodična Sonja sanjala. Sanjala o gradovih, o bajnih parkih in gajih, o mesečini in zvezdah, o slavčevem gostodesiju, o belih stezicah in o zla tola som .junaku. Ponoči in podnevi je sanjala gospodična Sonja, in čimbolj je sanjala, tembolj je bila nesrečna.
A vendar ni sanjala zaman. Ko se je nekoč opoldne Vračala iz tovarne, kjer si je služila vsakdanji kruh, ga je ugledala visoko na ograjku v netbo kipeče stavbe, med zidarji, kako se ji smehlja. Prav tak je bil, kakor je sanjala o njem: visok, zlatolas... samo obleka je bila zaprašena m o-skropljena od apna. Odsmehnila se mu je, zamahnila mu z roko v pozdrav — on pa je strmel za njo še dolgo potem, ko je veselo odhitela po ulici.
Se tisti večer sta sedela skupaj parku za mestom. Begunec je bil kakor ona. doma nedaleč od njenega rojstnega kraja. Tolika sta si iinela povedat i... in tako sladko je zvenela na njena ušesa domača govorica, ki je že dolgo ni cula. Božala mu je bele roke in se čudila in -ga izpraševala, dokler se ji ni razodel popolnoma: bil je plemenitega rodu; še nikoli v življenju ni delal z rokami... samo tukaj, v prognanstvu ga je do tejra cvrtnilila beda. Povedal ie, da se misli otresti suženjskega jarma, da se naineraVa vrniti v domovino, kakor hitro ki bo prislužil denarja za pot, in da bo njo peljal s seboj kakor nevesto Veliko je še govoril An oči so se mu svetile kakor otroku, ki koprni iz samote po materi.
Pode j sta se shajala v parku vsak večer. In vsak večer ji je govoril o vrnitvi v domovino, vsak večer je postajal 'bolj nestrpen
41 Ne bom srečen, dokler ne ogleda m zopet svoje domovine", je govoril.
Nekoč je zapazila na njegovih dlaneh žulje in je zaihteia v nje-ovem naročju. On pa jo je objel: Samo teden dni še, Sonja, in. odpeljava se, in vse, kar sva prestala tukaj, bo pozabljeno!"
Saimo teden dni še... Gospodična Sonja je štela ure in minute in drhtela je od radosti: v sanjah je gledala pred seboj prenovljeno domovino, polno ^reče,
Kretanje parnikov - Shipping News
drvi, pa so se ji sami kmalu odprle oči. Množica je obstala pred sivim kolosoin sredi mesta, pred ogromnim, preko ulice zrušenim zidarskim odrom, okrog katerega so mrko »in strogo korakali stražniki. Za hip je nastala med množico tišina kakor v cerkvi, potem pa fje je dvignilo iz vrst delavcev več pesti, in neki glas je pričel si-kati preko vseh kaikor bič:
4'Kdo je te nesreče kriv — to se vpraša! Ali mi, ki delamo, ali oni, za katere delamo? Lopovi, ubijalci! Kaj je bilo treba teh trideset žrtev? Ali bi ne mogli dati za oder nekoliko močnejših desk? Pa kaj človek — palača, palača to je glavna stvar!"
Tistikrat so se ljudje zgodili in vz trepet ali: Kraj podrtega odra se je zgrudila zlatolasa gospodična in se ihteč oklenila na tleh iztegnjenega okrvavljenega trupla:! bil je njen zlatolasi junak, žrtev med žrtvami...
Drugo jutro so našli Sonjo v njenem staaiovaaiju mrtvo, ob njej na pol izpraznjeno stekleni-čico od cyankalija in listek z napisom:
41 Pustite me. da umrem! Ni
pravice na svetu!" / - j
Mussolini je v svojem govoru L 1f JullJa. V senatu izvajal, da je bila njego- | Mlnnekahda, Cherbourg In Hamburg.
ga sprejme, toda ako bi hotel bi-
va vlada, o kateri govore, da je I*1- Ju«Ja:
...	. ,	, .	„| Martha Washington. Trat; Olympic,
morilka svobode, morda se preveč I Cherboug: Rotterdam, Boulogne In Rotter-
velikodušna v onih velikih dneh ££	ArUlur' Cherbourg in Br-
fašistovske revolucije. Naj nih- 124. julija:
ne ne zlorasblia te velikodušnosti M Aqyitania, Cherbourg: Reliance. Cher ne ne Zioraiotja te ^ eilKOausnostl. I t>our* in Hamburg; Pittsburgh. Cherbourg
Ako hoče kdo sodelovati ž njim. |tn Bremen.
as. julija:
France. Havre; Lapland. Cherbourg; ti novi SOtrudnik inkvizitor, kil^«*- Polk- Cherbourg; Seldllt*. Bremen; »•	IConte Rosno, Genoa.
kontrolira, ah dedič, ki čaka, ali I a, junja:
človek, ki hoče zapisati njejjove I Alb«rt Ballln. Cherbourg m Hamburg;
r	I Kroonland, Cherbourg in Hamburg.
po^reske, izjavlja, da absolutno Ju|IJ
noče nič slišati O takem sodelo- I Leviathan. Cherbourg; Homeric. Cher ,	.	I bourg; Volendam. Boulogne in Rotterdam;
vanju. Tako govori samozavesten I Rougnon, Havre.
diktator! Ugledni rimski list "Ulji. julija:
Mondo" se ponovno bavi z ob- Co,ombo- Geno*-
sežnim Mussolinijevim govorom in | "pr^'carneM.
Fillmore,
Cherbtfurgh,
Mlada deklica je vrgla pogled na salonska vrat ter rekla tiho: — Niso mi dali prilike za to. Predno pa odidem, s« ji hočem [P0^00 soinea, gledala pisane trav-za h val it i za vse dobro, kar mi je izkazala. Ali je v salonu in alil^e, med njimi bele dvore©, za
unem iti k njej?
—	Mislim, drf je Miss Spicer ravno stopila v neki voa, ki stoji pred hišo. Hotela je napraviti obisk. Rekla pa mi je, da bi vas rada ie enkrat videla. Hotela je čakati, dokler ne pridete dol.
—	Kako dobra je, — je prišlo preko ustnic mlade ženske. Opo-tekaje se je odšla proti vratom, katera ji je Gryee odprl.
Pred hišo sta stala dva voza. Gryee je pokazal na prvega ter Mirno rekel:
__ r a ■» " / _
IDaij* priWnjU.1


dvorci prostrane stepe; in tam sredi smejočih se travnikov, v belem dvoreu, on in ona s svojo ljubeznijo, ob odprtem oknu doneča zamaknjena v zlatozorje mladega jutra...
Dan pred odhodom, ko je opoldne poelednjtkrat stopila iz tovarne. jo je pozdravil na ulici nenavaden vniič. Val drveče rnno-žlee yr> ^potegnil j svoj vrtinec. Hotela je vpnaati, kam vae to
Par nasvetov. '/
Da ieleznina ne zarja vi
Da železnina ne zarjavi, jo na-maži z mastjo, ki je izcvrta iz e-nega kilograma špeha. Primešaj tri grame kafre m nekrj grafita. S to zmesjo namazi železo s prat mehko krpico. Železo dobi potem prav jekleno barvo ter ne zarjavi na zraku.
Rjaate lise v perilu.
Rjaste lise v perilu namakaj v vročem limonovem stiku in iz-peri potem v čisti mehki vodi. — Prav dobro sredstvo je tudi sledeče: Zavri limonovega soka in finega namiznega olja, vsakega polovico. Poinoči suh, rjast madež V to tekočino in takoj izgine rja. ali napolni pločevinasto posodico s skoraj vrelo vodo, pritisni rjasto mokro perilo ob vnanjo stran posodice in drgni madeže s koscem šČavne soli. Vsi madeži izginejo. Izperi perilo hitro v topli vodi, ker ščavna sol razjeda niti.
Časopisni papir, čistilno sredstvo.
Da si ohraniš roke snaže in sposobne tudi za finejša dela, ne pomivaj sajastih loncev takoj v vodi, nego jih najprej odrgni s kepami časopisnega papirja. Potem šele jih umij z vročo vodo in drobnim peskom. — Lončeno posodo ,ki diši po živilih, katera so se v njej kuhala, odrgni znotraj takisto s časopisi.
Lepe roke.
Da ohraniš roke lej>e, si jih po dvakrat na dan umivaj z mla'no '»odo, da se od pro vse znojnice. Potem oa jih dobro namili, vlij si v roke nekoliko glicerina t ir si s to milnico dobro oteri roke Obriši roke, toda ne splakni milnice. Se bolje je, ako pri tam po stopanju uporabljaš enkrat glicerin, drugič vazelin.
Mravlje.
Mravlje, «icer prav pridne in zanimive živalice, so v stanovanju silno neprijetne. Posebno jim di-«i sladkor in vse, ikar je sladkega. Iznebiš se jih, ako otareš s petrolejem mesta, odkoder prihajajo. Ali namoči gobo v sladkorno vodo, oani jo nekoliko in jo položi tja, kamor prihaja največ mravelj. V kratkem bo goba vsa polna mravelj. Vrzi jo v kroj} in ponavljaj to postopanje. Namesto gobe uporabljaš z istim uspehom lahko kozo od slanine, ki jo položi v lonec in nastavi mravljam. Kožo a mravljami takisto popar!. Tudi na sveže koprive rade gredo mravlje. Položi jih tja, kjer so mravlje, In jih vrzi potem v Ogenj.
Cherbourg; York, Bre-
vprasuje: — Kaj hočo od na; ta|m*n-	_ . , _
"	-	I George Waahlngton, Cherbourg in Bre-
mež, ki je in hoče ostati na čelu|m«n-vlade? Da se pridružimo kakemu 12. avgusta
.	I Puffrente. Havre: MandchurTa. Cher-
programu? Da se pokorimo kaki I bourg. Hamburg; Thuringia, Hamburg.
narodni dolžnosti, ki bi bila jas-It. avgust*:
? xr*» i	a	m I LafavettP. Hnvro; S.ixonla, r-hrrbourg;
na vsem : NlC od vsega tega. TalRyndami Boulogne; America, Ch bg. Bre-
mož zahteva od nas le to, da sprej- lmen
'	I Lafayette. Havre.
memo njegovo vrhovno in večno I,
- i	...	I7- avgusta:
moč kot politično dogmo, ki bi I Mauretania, Cherbourg; Canoplc. —
bila, ako treba, nad postavo in |Che!buUrs- Kremen-
zakonom ter bi postala sama ne- I T^he^fia. Cherbourg. Hamburg: Bel-kaka višj# in nespremenljiva
Stava Italije. To pomeni trajno iz-|rres. Adams, Cherbourg; Bremen. Bre-ročitev pravic in oblasti, ki pri
■ ». <*flu*[*i
Finland. Cher-
ga samega človeka. _ List pravxl^	^ ^
k že večkrat zagroženemu nove-l11a avBUSta:
mu pohodu fašizma, da bi uteg- | La Savoie. Havre; Majestic. Cherbourg nil škodovati prvi.
VSe drugače nerro|;s'ew Amsterdam. Boulogne; Pres. Ro-D	° 'esevelt. Cherbourg. Bremen; Muenchen.
Bremen.
14.	avgusta:
Bere ng ari a, Cherbourg; Pre«. Bremen.
15.	avgusta:
Paris, Havre; Zeeland, Pres. Monroe, Cherbourg.
16.	avgusta:
Mongolia, Cherbourg, Hamburg.
18. avgusta:
Albania. Cherbourg; Olympic. Cherbourg; Orbita. Cherbourg. Hamburg: — Leviathan. Cherbourg; Veendanm, Boulogne.
21.	avgusta:
Aquitania. Cherbourg; Reliance. Cherbourg. Hamburg: Pres. Harding, Cherbourg Bremen.
22.	avgusta:
France Havre; l^aconla. Cherbourg: Hamburg: Lapland. Cherbourg: President Van Buren, Cherbourg, Hannover. Bremen.
23.	avgusta:
Minnekahda. Cherbourg. Hamburg: — Westphalia. Hamburg; President Wilson. Trst.
25. avgusta:
Homeric, Cherbourg; Ore«. Cherbourg. Hamburg; Taormlna. Cenoa: Rotterdam. Boulogne; Pres. Arthur, Cherbourg. Bremen.
28.	avgusta:
Roussillon. Havre: Mauretanla. Cher-bcurg; Pittsburgh, Cherbourg. Bremen.
29.	avgusta:
Pres. Polk. Cherbourg: men; Conte Rosso. Genoa.
30.	avgusta:
Kroonland. Cherbourg.
1 septembra:
Lafayette. Havre: Majestic. Cherbourg; Volendam. Boulogne: George Washington. Cherbourg. Bremen.
Cherbourg; Resolute. Cher-bourg. Hamburg.
5. septembra:
Belgenland. Cherbourg.
''l^th!^ Cherbourg; Marta Washlng-
Beidlitx. Bre-
ton. Trst.
ADVERTISE IN "QIAI NAROD/
Pozor čitatelji.
Opozorite trgovce in o brtnike, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljil, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". S tem boste ustregli vsem
Uprava "Glas Naroda"
er iomkuiooari n
GUM VA20DA" WJJ
FZPLAČILAvAMERIŠKIH DOLARJIH.
V	Jugoslaviji —
se more Izplačati dolarje le potnikom v Ameriko proti predložitvi od ameriškega konzula potrjenega potnega lista lu ne več kot protivrednost od 3.000. — frankov, to je pti-bližno $200.— za enega potnika.
V slučaja, da naslovljenec za izplačilo dolarjev nebi mogel predlo* Siti potrjenega potnega lista, dobi pošiljatelj lahko dolarje nasaj ali nam pa na novo naroči izplačati na» kazani znesek v dinarjih.
Nadalje se nam zdi umestno pripomniti. da nikakor ne moremo pri« poročati pošiljati čeke v Jugoslavijo.
SploSno mnenje vlada, da se čeki. ki se glase na dolarje, tudi v dolarjih izplačajo, kar pa nI res, ker, kot že zgoraj omenjeno, je v Jugoslaviji od vlado pod kaznijo prepovedano izplačevati dolarje.
Tudi poSiljajo mnogi navadne ameriške čeke v domovino. TI pa nikakor niso pripravni za ljudi na deželi, ker mo banke oddaljene in izplačajo take čeke v dinarjih fiele potem, ko dobe Iz Amerike potrdilo, dm no jim bili odobrenL
Onim, ki stanujejo na deželi In ne potujejo v Ameriko, je najbolje pošiljati denar navadnim potem v dinarjih, kateri se jim izplačajo na zadnji poŠti brez neprilik.
Tudi za nabavo potnega Usta — (posa) je najpripravneje poslati
dinarje. Dokler namreč potni list nI potrjen od ameriškega konzula, ne more potnik dvigniti dolarjev.
Stroške za razne listine in potni list se pa lahko plača tudi s dinarji.
V	Italiji in medenem
ozemlju —
bo veljavne povsem drugačne odredbe ter lahko izplačamo dolarje vsakomur do poljubnega zneska. Če Je pa namenjen denar le za potovanje* je na nakaznici označiti vidno: Izplačati le. ako naslovnik potuje.
Vsled narafičojočlh stroSkov smo se morali odločiti prevreditl pristojbino ca dolarska Izplačila kakor sledi: Za Izplačila do $25. računamo po 75 centov; od $25, na pre; po 3%, to Je po 3 cente od reškega dolarja.
Na aakasuM a«] U
T

Ta pristojbina Je velja dolarska tsplsčils ▼ Jugoslaviji ln Italiji.
FRANK SAKSERSTATE RANK St., New Yerk City
Gkspresna služba v EVROPO!
"D EDNA odplut-ja ob sobotah. Parniki odplujejo s l>omolov 3 in 4 Ilobokcn. Veliki hitri i«rniki. Dobra brana — veliki prostori. Tntujte udobno na U. S. vladnih parnlkih.
PRESIDENT ARTHUR ---- 21. julija
S. S. LEVIATHAN ...... 28. julija.
GEORGE WASHINGTON 1. ausuata.
S. S. AMERICA ........ 4. augusta.
PRESIDENT ROOSEVELT 11. iiufl. PRESIDENT FILLMORE 14. aug. PRESIDENT HARDING — 21. avg. Pišite plede odplutja, cen. ltd.
UNITED STATES LINES
45 Broadway	New York City
Managing Operators for
u. s. SHIPPING BOARD
>NCHOH
V Jugoslavijo u 9 dneh.
V«k t*rek odpluje erica -or^ «lik.—
45.647 ton.
............... 30.704 tone
MAURETANIA ............ 52022 ton
berengaria .............. 62022 lon
Razkoftne kabine 2. razreda z 2-4-6 pomijami. Prekrasne jedilnice, kad.lnice in počivališča- Pokrit krov za maOa kuhinja. l>o,na.-a udobnost. Brez Bkrbnost.
Nakaznice denarja pstom Cunard. Iz-plačljive v Jngo»laviJi hitro. upno. Za karte in nasvete vpraSajle Vil najbližjem agentu v svojem Kraju.
:UNARD-ANCHOR LINE 25 Broadway New York
MAXKAMILO » PRIPOEOClLO.
Cenjenim naročnikom "Glasa Naroda" v driari Ohio namenjamo, da jib bo obiakal nai patoTal-
ui aastapnlk
Mr. AITTOM KMOie, kateri j« pooblaičen nabirati naročnino aa naš list, zatoraj prasi-mo rojake, da m« bodo kolikor mogoče naklonjeni, i	Slevanic Publishing Cd
New York, Plymouth. Havre, P»rU PARIS 18. julija, 15. avgusta. 12. sept. FRANCE, 25. julija; 22. avg.; 19. sep. LAFAYETTE 4. avg.; 1. »ept.; 29. »ept. LA SAVOIE, 11. aug., 8. sept. 20. okt. New York. Havre, Farts
ROUSSILON ............... 28. julija
CHICAGO................2. avg,
ROCHAMBEAU ........ 9. augusta.
New York. VI*o ISoain], Boronux LA BOU RDONN AIS 18. septembra, hntt n imfl« Irtihie >|«ti alt aa Biani itj: 19 STATE STREET.	NEW YORK
NAZNANILO.
Naš stari zastopnik JANKO PLE&K0, ki je svojecasno potoval za naš list, se radi slabega zdravja zdaj stalno nahaja na 6104 St. Clair Ave., Cleveland, O. Pobira naročnino za Glas Narods ter knjige in daje pojasnila o vsem, kar spada v nas posel. Ra-tjakom ga topio priporočamo.
Uprava Gla.sa Naroda.
Harmonike
Aln telit* Imeti res dobro in trpeino slovenska, ntmiko ali kromatiino har-monlko, obrnite se na znano tvrdko u pojasnilo ali pa pridite osebno.
LUBASOVE
Harmonike vseh vrst Imam tudi ▼ sa-logi ln sem sedaj edini sastopnifc ter.
Pilite po cenik.
8e vam uljudno prlporoCam. -
Anton Mervar
MSI at. Clair Avenue Cleveland. O.
RAVNOKAR JI UŠLA
NAJVEČJA ARABSKA SANJSKA KNJIGA
Najnovejia flnatrovana iidaja Vsebuje 808 straaL
tS/F Cena s poitnino $8. 1 ■LOVKNIO PUBLIBUiNO 00« •I Coctlaxtdl Street New York City, M. T.
Kako se potuje v starikraj in nazaj v Ameriko.
VELIKB važnosti aa potnike je, da Je natanko poučen o potnih listih, prtljagi la drugih stvareh, ki so v sverf s potovanjem. Vsled dolgoletne lsku&ije nam Je mogoče o vsem tem dati točna pojasnila.
Priporočamo vedno tudi aamo najboljše pa mike, ki Imajo kabina t
III. rasredn.
Ako ste se namenili potovati v ■Url kraj. nam plAlte kar Do to v VaSo korist.
Tudi oni. ki ie niso emsrlAkl državljani, smejo potovati v stmrl k rs I na obisk In fim Je dovoljsno vrniti se. Na ieljo dajemo vssksmu tozadevne pojssnis.
Kdor ieU debit! sorodnike »II znance is starega kraja, naj nam pl-8e aa navodila, kajti Število priseljencev je opaejeno.
Za potne strofike Izplačnje po na-Sem naročila Jadranska banka tudi
v dolarjih.
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt Street	New York
Qiavno rastopstvo Jadranska banke.
AOVKRTIM IN «*«L.Ae NARODA"
Prave pristne glasne VICTOR in COLUMBIA GRAMOFONE t rogom ali brez roga, Cene od $22.50 do $480.00, kakor tudi prave Slovenske Victor in Colombia plošče dobite le pri
IVAN PAJK
Victor Dealer 24 Main St., Conemangh, Pa.
Cenike zastonj, pišite ponj.