GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK
Kamniški občan
LETO XXI.
KAMNIK, 27. SEPTEMBRA 1982
Pred X. kongresom ZSS
Količina in kvaliteta si še nista podali rok
Dnevi turizma in obrti
Po končanih posebnih tematskih razpravah v Stolu, Svi-lanitu, Titanu, VVZ Anton Medved povzemamo nekaj najvažnejših misli, ki so bile poudarjene >y predkongresnih razpravah v omenjenih organizacijah. V prispevku so podane misli na temo samoupravni sistem socialističnega samoupravljanja. V naslednji številki Kamniškega občana pa bomo strnii tematiko gospodarjenja v OZD.
Razpravljala so menili, da smo sistem socialističnega samoupravljanja razširili v množičen proces, ki je zajel veliko število delavcev in občanov, pri čemer pa smo zanemarili kvalitativni element, ki bi obstoječi sistem okrepil ter vnesel v njega več ustvarjalnosti, sodelovanja in samoiniciativnosti pri de-ov v.organig samoći so
Bo zgubarja rešil ukrep družbenega varstva?
Še vreme je bilo naklonjeno v tistih treh septembrskih dneh, ko je Kamnik živel s prireditvijo Dnevi turizma in obrti. Naklonjeni so ji bili tudi Kamničani in vsi, ki so od blizu in daleč prišli, da bi si ogledali )u delefiatuv razstavo obrti, se pomudili pri stojnicah v središču mesta in predvsem ogledali vrhunec prireditve, povorko ,. =' . Jg^lL.
narodnih noš in domačih običajev. Kljub številnim prireditvam, ki so bile tisto nedeljo, 12. septembra, po upravljanja. Kazpravijau Sloveniji, se je v Kamniku zbralo več tisoč ljudi, samo v povorki jih je sodelovalo več kot sedemsto. (Več tudi poudarili stopnjo znanja, na 3. strani) - ie potrebno za razumevanje
delegatskega gradiva. Manjka predvsem preprostosti izražanja variantnih predlogov, kot tudi opredelitev, kaj je bolj in kaj manj pomembno, V mnogih primerih so zato v samoupravnih mlinih drobne stvari, pomembne odločitve pa gredo mimo delegatov,
Nadalje je bilo v razpravi načeto vprašanje delovanja v organih samoupravljanja. Sedanji način dela ni najboljši, saj ne motivira delavce za sodelovanje, včasih pa manjka tudi zaupanja v sebe in tiste, ki gradivo pripravljajo. Mišljena je predvsem odgovornost strokovnjakov, kot tudi samo-upravljalcev, V primeru, ko odgovornosti ni, ali je bledo izražena, tudi odločitev ni.
Več pripomb je bilo tudi na račun odnosa mladih do dela v neposredni proizvodnji. Razpravljala so menili, da mladi ne prevzemajo delovnih nalog, ki so zahtevnejše, če pa jih že, potem delo ni opravljeno kvalitetno, kar vse vpliva na proces proizvodnje, produktivnost, slabo izkoriščanje delovnega časa, disciplino na delu itd.
Pripombe so dobronamerne v skrbi.da bo delo potekalo bo-
Pri reševanju Integralove-ga tozda Gostinstvo in turizem iz precejšnjih izgub ni drugega izhoda, kot da se zanj sprejme ukrep družbenega varstva. Tako je bilo slišati na zadnji seji občinskega izvršnega sveta. Preden začne ukrep veljati, ga morajo potrditi še delegati občinske skupščine.
Temeljna organizacija Gostinstvo in turizem se že vrsto let ubada z izgubami in kljub mnogim poskusom ji ni uspelo splezati na zeleno vejo. Tako so ob koncu lanskega leta izračunali 5 milijonov dinarjev izgube, ki sta jo potem pokrila Integral in kamniško združeno delo prek sklada skupnih rezerv občine.
Lanski napori, da bi tozdu le nekako krenilo na bolje, niso rodili sadov. Največ je obetal sklep, da bi Integral in njegova delovna organizacija Golfturist ter tozd Gostinstvo in turizem in samoupravna interesna skupnost RTC Velika planina s skupnimi močmi pripravili' predloge za boljše gospodarjenje in si hkrati razdelili naloge in obveznosti pri reševarfju zguba-ša. Vendar iz vsega skupaj ni bilo nič. V letošnje leto je .tozd sicer zakorakal s pokritim primanjkljajem, a brez . rešenih temeljnih vprašanj, kako rentabilno poslovati.
V prvih šestih mesecih letos je izguba znašala tako kar 4,2 milijona dinarjev. Precejšnjo izgubo je ustvarila žičnica na Veliko planino in sicer 1,88 milijona dinarjev,
nekaj več kot milijon dinarjev izgube pa je imelo gostin-, stvo Velika planina. Presenečenje je (za marsikoga morda tudi ne), da je prvo polovico leta z izgubo končala tudi poslovna enota Malograjski dvor. ,
Za primanjkljaj, ki sta ga ustvarila žičnice in gostinstvo na Veliki planini, lahko iščemo vzroke v tem, da žičnica med glavno smučarsko sezono več kot tri mesece sploh ni delala. Malo pa je opravičil
• Konec oktobra bo, če se bodo tako odločili delegati občinske skupščine, prenehal veljati ukrep družbenega varstva za Stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kamnik. Tak je predlog začasnega kolegijskega poslovodnega organa, ki je od junija pospešeno razreševal stanje v SKG Kamnih Večino slabosti jim je uspelo odpraviti, treba je le še opredeliti položaj projektive in izboljšati notranjo organiziranost delovne organizacije. Hkrati s prenehanjem ukrepa družbenega varstva, bi imenovali tudi novega direktorja SKG.
za izgubo hotela Malograjski dvor. Zanjo so največkrat krivi delavci sami.
Nasploh imajo v temeljni organizaciji Gostinstvo in turizem veliko težav s kadri. V zadnjih letih je večina dobrih delavcev odšla drugam, močno se je poslabšal odnos do dela, povečalo se je število
disciplinskih prekrškov. Odpovedali so tudi delavski svet, disciplinska komisija in drugi izvršilni organi, ki niso bili kos zapletenim razmeram in svojih dolžnosti niso v celoti izpolnjevali.
Zaradi vsega naštetega je ukrep družbenega varstva, ki naj bi veljal leto dni, edina prava pot, da se stvari v tem kamniškem podjetju enkrat za vselej uredijo. Vendar bo to vse prej kot lahko delo. Da bi tozd splaval iz izgub, bo treba med drugim urediti kadrovsko politiko, zaposliti nove in boljše delavce, predvsem pa razrešiti vprašanje žičniškega sistema na Veliki planini.
BOJAN PLEŠEC
lje ter da bodo mlajši zamenjali starejše brez opaznih posledic, Pri takšni trditvi je treba poznati tudi drugo stran medalje: ali so starejši delavci, kot mentorji storili dovolj, da bi mlade naučili delati, jim dali možnost lastne iniciativnosti, da delajo in vodijo delovni proces in nosijo tudi odgovornost, Za takšno kontinuiteto procesa proiz-. vodnje pa je najvažnejše zaupanje med generacijami, ki je pogoj za napredek družbe.
Pripombe so se nanašale tudi na spreminjanje samoupravnih splošnih aktov v OZD. Pri tem so mišljenje predvsem sistemske spremembe, ki jih uvajamo, čeprav še predhodne niso zaživele in ni moč z gotovostjo oceniti učinkovitosti. Še posebno škodljivo je spreminjanje, ki ne izhaja iz potreb in pobud delavcev po spreminjanju.
Kritično so se delegati izrekli tudi o pripravljenosti strokovnih delavcev za razlago predlogov in odgovarjanje na vprašanja delegatov, Ponekod je celo opaziti užaljenost, kot bi bili izzvani, da odgovorijo na vprašanja, Takšen odnos jemlje voljo delegatom za sodelovanje in jih spreminja v fizično prisotne, vendar neme poslušalce.
Nadalje so delegati negativno ocenili povezanost samoupravnih organov z delegacijami za SIS materialne proizvodnje in družben dejavnosti, Le v redkih primerih se samoupravni subjekti povezujejo v celo-
ten sistem samoupravljanja v OZD in izven nje. Slab pa je tudi vpliv samoupravljanja na področju odnosov s tujino, saj se večina zadev ureja s sistemskimi zakoni ali ukrepi.
Svobodna menjava dela prav tako še ni vsebinsko zaživela, saj je še vse preveč proračunske miselnosti, ki se skriva pod plaščem samoupravljanja. Podobna ocena velja tudi za povezanost OZD in krajevnih skupnosti, ki bi se morale prek skupnih koordinacijskih odborov sindikata in krajevnih skupnosti uveljaviti kot oblika in metoda dela za uresničevanje interesov delavcev in krajanov za dosego skupnih ciljev razvoja.
Na koncu so razpravljalci ocenili še povezanost kamniškega gospodarstva v višje oblike združevanja (SOZD in poslovne skupnosti), kot tudi povezanost v reprodukcijske verige. Pri tem je bilo poudarjeno, da je povezovanje zadovoljivo, čeprav rezultati samoupravljanja in poslovnega sodelovanja še niso zadovoljivi in jih bo treba še dograjevati, razširiti tudi tiste sredine, kjer še veno ne verjamejo v uspešnost in nujo takšnega povezovanja,
Omenjena dejstva in usmeritve samo opredeljujejo nakazane probleme, ki jih bo treba določneje in argumentirano pripraviti za razprave, s katerimi bodo delegati sodelovali na 10. kongresu ZSS.
JANKO BLAGŠIČ
Po ozimnico v Kočno
Tudi v Kočnini sadni drevesnici v Kamniku je dozorelo sadje. Letos poteka prodaja ozimnice pod geslom »Kočna je poceni*. Daje temu res tako, nam dokazujejo njihove zmerne cene. Kvalitetna sortna jabolka, kot so zlati delišes prodajajo po 15,50 din za kilogram; jonatan, rdeči delišes in koksoranžna reneta pa po 14,50 din. Na voljo so tudi jabolka slabše kvalitete (za predelavo) po S din. Polet sadja lahko kupite še čebulo po 26 din in krompir po 12 din. Letos prodajajo tudi pakete ozimnice Eta Kamnik po tovarniški ceni.
Za večje organizirane nakupe jabolk dajejo dinar popusta pri kilogramu.
Sadna drevesnica Kočne v Kamniku je odprta vsak dan od 7. do 17. ure in soboto od 7. do 12. ure.
Kot so nam povedali predstavniki Kočne, je kvaliteta letošnje letine zadovoljiva. Razveseljiva pa je tudi ugotovitev, da je letos sadje dobro obrodilo,, saj bodo obrali približno 400 ton kvalitetnih jabolk in nekaj hrušk. VERA MEJAČ
Ena izmed bistvenih značilnosti sodobnega sveta je nedvomno tudi terorizem. /Zanimivo pri tem »pojavu« je med drugim, da mu ni mogoče dati natančnega ideološkega predz-
kigotovo ne more biti uspešna.
Zanimjvo pri terorizmu je tudi to, da nobeno teroristično gibanje vsaj doslej ni dobilo trdne družbene podpore v okolju oziroma v družbi, v kateri
je terorizem vsaj doslej pojavljal izključno v sorazmerno najrazvitejših državah Evrope. Prav to pa daje slutiti, da takšen način boja zoper obstoječi sistem zahteva od pripadnikov
Terorizem sodobnega sveta
naka, saj se pripadniki različnih terorističnih skupin oziroma smeri ogrevajo tako za skrajno radikalno-liberalne kot seveda tudi za ultra nazadnjaške ideje. Prav zaradi te »zmede« je marsikdaj videti, kot da je (če seveda gledamo z našega zornega kota) denimo levičarski terorizem nekako upravičen, ali vsaj razumljiv. Pa to gotovo ni, kajti terorizem je tista oblika nestri-njanja z obstoječim sistemom,
deluje. To je po svoje tudi razumljivo, kajti gre za skrajno obliko »delovanja«, današnji svet pa je takšen, da vsaj v večini primerov nasilja (ta pa je sestavni del terorizma) ne mara. Morda bi lahko prav v sredstvih, ki si jih izbira terorizem za uveljavitev svojih idej, iskali vzrok za relativno kratkotrajno uspešnost terorističnega gibanja. Po drugi strani je res, da se
terorističnega gibanja resnično močno ideološko opredeljenost, ki se mora potem podrediti vsem zahtevam takšnega boja. To pa je za marsikoga, ki je sicer goreč pripadnik teoretično radikalnih idej, že preveč, kajti terorizem seveda zahteva totalen prelom s siceršnjim načinom življenja. In nič napačnega ne bi bilo, če bi lahko rekli, da je takšna teroristična skupina večkrat le izraz mode
kot pa izraz resničnega nestri-njanja z obstoječim.
Gotovo pa je zanimivo tudi to, da se, denimo, na Vzhodu (govorimo o Evropi) vsaj doslej terorizem še ni pojavil. To
je tudi razumljivo, čeprav bi bilo morda pretirano trditi, da v teh družbah sploh ni vzrokov za pojav terorizma. Razlogi verjetno tiče drugje, verjetno pa v tem, da terorizem potrebuje moderno orožje in sodobne komunikacije. Te možnosti pa so na Vzhodu seveda veliko bolj omejene kot na Zahodu in to je kar resna prepreka terorizmu.
J. KOVAČIČ
OD VSEPOVSOD
• Obilna letina, velike težave
BEOGRAD - Po sedanjih napovedih naj bi letos pridelali okoli 10,2 milijona ton koruze, kar bi bilo za 5,6 odstotka več kot lani. Če bi odkupili okoli 3,8 milijona ton, potem bi ta količina zadostovala za vse potrebe. Največ koruze bodo seveda tudi letos pridelali v Vojvodini (približno 4,2 milijona ton), precej pa tudi v Srbiji in na Hrvaškem. Kot so ob tem povedali na seji zveznega komiteja za kmetijstvo, pa pridelovalci niso zadovoljni z odkupnimi cenami in je zato že morala pomagati zvezna direkcija s 400 tisoč ton koruznega zrnja. Ne glede na to pa so na seji menili, da je treba čimprej najti dogovor, ki bo ustrezal tako pridelovalcem kot tudi kupcem koruze.
• Inflacija manjša, a še vedno visoka
BEOGRAD - V letošnjih osmih mesecih so se cene v industriji zvišale za 18,5 odstotka, cene na drobno so narasle za 20,9 odstotka, cene storitev za 17,2 odstotka, življenjski stroški pa so se ob tem povečali za 21,4 odstotka. Kljub temu pa predvidevajo, da se bodo letos cene na drobno povečale za 27 odstotkov, pa še to le samo tedaj, če bomo dosledno spoštovali odlok o zamrznitvi cen. Če bo to uspelo, potem naj bi bila inflacija za tretjino manjša kot lani, pa vendar še veliko večja, kot je predvideno v resoluciji, so ugotovili v odboru za trg in cene pri skupščini SFRJ. Prav zaradi tega je treba preprečiti, da bi se nezakonito ravnanje na tem področju razširilo, saj bi bili tako ogroženi vsi dosedanji uspehi.
• Velika zvezna uprava
BEOGRAD - V nekaj zadnjih letih se je število zaposlenih v Jugoslaviji povečalo za 2,5 do 4,5 odstotka, medtem pa se je v tem obdobju število zaposlenih v zvezni upravi povečalo kar za 16 odstotkov. Danes tako dela v različnih upravah in organizacijah, katerih ustanoviteljica je federacija, skoraj 30 tisoč ljudi, po sistemizaciji pa bi jih morali zaposliti še nekaj več kot 4 tisoč. To so ugotovili na seji predsedstva komiteja osnovnih organizacij ZK v organih in organizacijah federacije, kjer so med drugim tudi menili, da pri zaposlovanju prav v teh organih pogostokrat zaobidejo kadrovska določila, pri izbiri za pomembne in odgovorne naloge pa vse prevečkrat prevladujejo osebni interesi.
• Akcija, ne intervencija
BEOGRAD - Kakršenkoli intervencijski zakon, s katerim bi omejili osebne dohodke, bi lahko samo škodil. Zato je treba nadaljevati široko politično akcijo in to obliko porabe spraviti v predvidene okvire, so bili mnenja v odboru zveznega zbora skupščine SFRJ za družbenoekonomske odnose. Poudarili so, da lahko pride pri nekontroliranem povečevanju osebne porabe do zelo resnih težav, saj se tako izpodjeda materialna osnova dela. Izgube namreč dosegajo že tretjino vrednosti akumulacije gospodarstva, hkrati pa so se v šestih letošnjih mesecih povečale za 52 odstotkov, medtem ko je. akumulacija v tem obdobju narasla zgolj za 14 odstotkov. Zato so člani odbora sklenili, da naj bi zbori združenega dela v republikah, pokrajinah in občinah nadaljevali široko družbenopolitično akcijo za obrz-danje tovrstne porabe.
Komisija za delovna razmerja TOZD Gostinstvo in turizem
objavlja
prosta dela in naloge
1. Poslovodjo PE Cešminov hram za nedoločen čas
Pogoji:
- hotelska šola
- dve leti delovnih izkušenj
- izmensko delo
2. Tajnico za določen čas - nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu
Pogoji:
- srednja izobrazba ekonomske ali administrativne smeri
- dve leti delovnih izkušenj
- obvezno znanje strojepisja
3. Več KV kuharjev za določen čas, ter nedoločen čas, osebni dohodek 14.000,00 din
Pogoji:
- KV kuhar
- 1 leto delovnih izkušenj
4. Dve delavki za vzdrževanje javnih sanitarij v Veleblagovnici
. - delo po pogodbi o delu (ugoden zaslužek)
- NKV delavec-ka ali oseba v pokoju
- ustrezno zdravstveno stanje
5. Čistilko za čiščenje in urejanje zunanjih bifejev za nedoločen čas s polnim delovnim časom
- NKV delavka
6. Delavko za čiščenje pisarniških prostorov v upravi TOZD Gostinstvo in turizem
- delo po pogodbi o delu
- delo za 2 uri dnevno.
Kandidati naj v roku 8 dni po objavi pošljejo svoje prošnje z dokazili o izobrazbi na naslov: TGDO Napredek Domžale, Ljubljanska 64.
WO »ANTON MEDVED« KAMNIK
bo v šolskem letu 1982/83 pripravil
v občini Kamnik 80-urni vzgojni program
(cicibanove urice)
za otroke od 4 leta dalje.
Starši lahko prijavijo svoje otroke na upravi VVO KAMNIK, Kidričeva 23 po telefonu 831-327 ali osebno do 1.10.1982.
Skupine otrok bomo sestavili na podlagi prijav glede na bivališče otrok.
Starše bomo o pričetku obvestili pismeno.
POUK V
NARA VI
Učenci v Zgornjem Tuhinju so veseli, ker so jim med počitnicami vsaj delno obnovili šolo, saj se je lani v eni izmed zgornjih učilnic strop že močno upognil in so se morali preseliti v pritličje. Še bolj pa se veselijo lepih jesenskih dni, ko imajo pouk narave in družbe kar v naravi. Ko sem jih obiskala, so se učenci 3. razreda in tovarišica Bernarda Romšak vračali v Prevoj nad Tuhinjem, v okviru učnega načrta spoznavanja družbe so si ogledali spomenik padlim domaćinom v narodnoosvobodilnem boju. Zadnjo uro so imeli še glasbeni pouk. Med drugim so zapeli tudi partizansko Tam na Pugled gori. (loto: Mira Jančar)
Telefonski priključki da ali ne
Krajevne skupnosti Komenda, Križ in Moste že nekaj mesecev vodimo akcij« za izgradnjo telefonskega omrežja, ki naj bi omogočilo priključitev 420 naročnikov na novo zgrajeno telefonsko centralo v Komendi. Še na začetku leta smo bili prepričani, da bo KIT po izgradnji telefonske centrale začela tudi z gradnjo omrežja, začrtanega v srednjeročnem planu gradnje telefonskih omrežij. Večina krajanov je sodelovala tudi v prostovoljni delovni akciji septembra 1980 pri kopanju jaška za položitev kabla. Od tedaj pa do začetka leta 1982 ni bilo ničesar storjenega.
Na osnovi pobud občanov, izraženih na občnih zborih, je bil ustanovljen gradbeni odbor vseh treh krajevnih skupnosti z nalogo, da pospeši gradnjo telefonskega omrežja, s čimer bi bilo omogočeno priklapljanje novih naročnikov. Ta je z delom takoj pričel in,že po prvih razgovorih je bilo ugotovljeno, da PTT nima sredstev za izgradnjo telefonskega omrežja v Komendi do leta 1990. Zato so nam predlagali, da si ha osnovi izdelanih projektov omrežje zgradimo sami.
Delo gradbenega odbora je bilo povezano s številnimi težavami, saj PTT ni razpolagala niti s točnim številom potencialnih naročnikov niti z realno ceno omrežja. Te osnovne podatke smo zatem zbrali sami in na podlagi teh smo se pogovarjali s tremi ponudniki, ki bi bili pripravljeni prevzeti gradnjo. Odločili
smo se za najugodnejšega in lahko trdimo, da skupna vrednost investicije ne bo presegla 9.50 milijona din.
Glede na to, da imamo na razpolago 420 številk, bi na vsakega novega telefonskega naročnika odpadel delež v višini 22.620 ,00 din, kar je samo 1.120,00 din več od priznanega sorazmernega deleža vrednosti gradnje novega telefonskega priključka, ki ga PTT že sedaj zaračunava vsakemu novemu naročniku. V navedeni ceni ni vštet telefonski priključek
(sedaj 12,480,00 din), ki se plača Ob priklopu.
Pred našo akcijo se je PTT-ju za telefonski priključek prijavilo 351 interesentov. Od tega jih je dokončno potrdilo svoje prijave do 15. 9. 1982 le 200, zato pozivamo vse »zamudnike«, naj se čimprej prijavijo najkasneje do 15. oktobra 1982 na naslov: Odbor za izgradnjo telefonskega omrežja, PTT Komenda, Glavarjeva c. 39, Komenda. Prijava naj vsebuje ime in priimek ter točen naslov naročnika in naslov tele-
fonskega priključka.
Kasnejše prijave in priklopi bodo povezani z velikimi težavami, predvsem pa z dosti večjimi stroški, saj moramo opozoriti, da v naslednjih 10 letih ne smemo pričakovati niti številke več od razpoložljivih 420 in zato naj vsak dobro premisli o svojih potrebah ter si s takojšnjo prijavo zagotovi eno od razpoložljivih številk.
GRADBENI ODBOR KOMENDA, KRIŽ IN MOSTE
Zaenkrat brez podražitev
V prvi polovici leta se je na seznamu občinskih zgubarjev znašlo tudi komunalno podjetje. Prvo polletje so končali s 3,4 milijona dinarjev izgube. Glavni krivec za primanjkljaj so prenizke cene komunalnih storitev, Id so jih podražitve nafte in električne energije močno prehitele, precej pa k izgubam prispeva visoka predpisana amortizacija. V komunalnem podjetju so zato pripravili program ukrepov, s katerimi naj bi do konca leta premostili težavni položaj.
V programu sanacijskih ukrepov, ki so ga pred nedavnim dali v obravnavo občinskemu izvršnemu svetu, predlagajo 30-od-stotno podražitev komunalnih storitev. Ob tem se zavzemajo tudi za spremembo zveznega zakona o amortizaciji in sicer tako,
RAZPIS
V okviru prireditev ob zaključku obnovitvenih del v
osnovni šoli v Mostah, KS Moste
razpisuje
III. Tradicionalni tek po ulicah Most,
ki bo v soboto, 2. oktobra 1982 ob 16.000 uri, v primeru slabega vremena pa v soboto, 9. oktobra 1982. start in cilj bosta pred osnovno šolo.
Kategorije: >
- cicibani rojeni 1970 in mlajši -
- cicibanke rojene 1970 in mlajše
- pionirji rojeni 1968 in mlajši
- pionirke rojene 1968 in mlajše
- mladinci rojeni 1964 in mlajši
- mladinke rojene 1964 in mlajše
- člani do 25 let
- članice do 25 let
- veterani nad 25 let
- veteranke nad 25 let
Istočasno bo v vsaki skupini posebej potekalo še tekmovanje v okviru krajevne skupnosti.
Prijave: pol ure pred tekmovanjem na startu.
Pokrovitelj tekmovanja KS Moste, organizator OO . ZSMS Moste.
da bi se povečana amortizacija zaračunavala v ceno komunalnih storitev.
Prenizke cene so, kot navajajo, glavni vir izgub komunalcev. Po podatkih zveznega zavoda za statistiko je bila v Kamniku aprila meseca vodarina za 73 odstotkov cenejša kot drugje po Sloveniji, kanalščina za 84 odstotkov, odvoz smeti pa je kar za 123 odstotkov cenejši od slovenskega povprečja. Podobno je tudi s cenami tržnih in pogrebnih pristojbin, ki so za 50 odstotkov nižje kot v Domžalah in Ljubljani.
' Precej preglavic povzroča komunalnemu podjetju visoka z zakonom predpisana amortizacija. Ta je za 111 odstotkov višja kot lani, tako da pri "vodarini predstavlja kar 47 odstotkov celotne cene, pri kanališčini pa celo 83 odstotkov. Za amortizacijo gre 5 odstotkov celotnega dohodka, kar je veliko breme za 90 članski kolektiv.
Oba predvidena predloga -
povečanje cen storitev in sprememba zveznega zakona - s katerima naj bi splavali iz izgub, sta v tem trenutku nesprejemljiva. Čeprav so cene v primerjavi z drugimi slovenskimi občinami dosti nižje, se ne bodo zvišale, saj so zamrznjene z odlokom zveznega izvršnega sveta. Ravno tako je vprašljiva sprememba zakona. Ta bi zahtevala dolgotrajen proces in vrsto postopkov, in vprašanje je, če bi z njo sploh uspeli.
Hkrati so na seji izvršnega sveta, ko so obravnavali program ukrepov, ki jih je predložilo komunalno podjetje, poudarili, da noben sanacijski načrt, ki vse rešuje s podražitvami, ni dober. V komunalnem podjetju bodo tako morali izhod iz težav poiskati v tisti točki, ki so jo v programu ukrepov navedli na zadnjem mestu. To je v iskanju novih virov zaslužka, boljši organizaciji in kakovosti dela ter izkoriščanju vseh preostalih notranjih rezerv.
BOJAN PLEŠEC
Po sklepu delavskega sveta z dne 28. 1. 1982
prodajamo
REGISTRIRNIH DELOVNEGA ČASA
- ISKRA
- Tip - RDT-1
- Napajalna napetost 220 V
- rezervni hod 8 ur
- registriranje največ 100 oseb
- leto izdelave 1979
- izklicna cena 100.000,00 din
Licitacija bo 30. 9. 1982 ob 9. uri v Domžalah, Titov trg 1 v posebnem delu restavracije SLAMNIK.
Sodelujejo lahko pravne in fizične osebe, ki vplačajo 10% varščino do 6. ure na dan licitacije. Ogled je možen vsak dan od 6.00 do 17.00 ure v VB. Pojasnila po telefonu 721-293.
2. TOZD Gostinstvo in turizem vzame v najem skladiščni prostor do 100 m2 (za shranjevanje gostinske opreme).
Lokacija: Domžale, Vir, Dob, Trzin, Mengeš, Jarše.
7557
PREMALO PRVOBITNE OBRTI
V soboto in nedeljo so v Kamniku na stojnicah, ki so stale druga ob drugi, rabili kupce najrazličnejši Izdelki obrtnikov in tudi delovnih organizacij. Marsikaj je bilo videti, še več pa bi bilo, ko bi namesto izdelkov, ki jih pač ni mogoče imenovati drugače kot kič, bilo na stojnicah več obrtniških izdelkov.
PISANA ŽIDA IN ROŽENKRA VT
Povorko narodnih noš so tudi tokrat vodih' konjeniki, člani konjeniškega kluba Komenda. Priznati je treba, da so prizadevni organizatorji svoje delo opravih zgledno in med gledalci m bilo malo takih, ki so glasno razmišljali, da mora prireditev res postati tradicionalna.
Gledalcem so se predstavile narodne noše iz Radomelj, Železne kaplje, Beljaka (njihova prikupna narodna noša je na fotografiji), Travnika, Mengša, Domžal, Križe, Novega mesta, Prekmurja, Ljubljane, Komende (z ozaljšanim vozom za mladoporočenca). Škofje Loka in Kamnika (množično udeležbo kaže fotografija), sodelovalo je tudi turistično društvo Cerklje.
Dnevi turizma in obrti
Krajani Srednje vasi so povorko dopolnili ne le s prvim traktorjem, ki je v Tuhinjsko dolino pripeljal leta 1963, ampak so na traktorjih in vozovih prikazali vrsto domačih opravil: prejo, žganjekuho, oglarstvo, mlačev in podobno, s tem pa tudi stroje, ki so v večini le še spomin na preteklost. (Jana Taškar)
OBRTNIŠKA RAZSTAVA
Zares ni manjkalo zanimanja za razstavo, pa tudi za zanimive in lične izdelke, ki jih je za razstavo pripravilo 34 kamniških obrtnikov in njihovi delavci. Doslej smo vse premalo vedeti zanje in za naslove izdelovalcev. Zato bi bilo prav, da bi se odslej obrtniki iz naše občine vsako leto vsaj enkrat predstaviti s svojimi novostmi. Sedanjim trem inovatorjem pa naj bi se pridružiti še novi, ki doslej svojih sposobnosti še niso izkoristiti. »Razstava ima izredno pomembno družbeno afirmativno vrednost, velik ekonomski učinek in je hkrati zelo pomembna tudi za mlade, ki se odločajo za poklice,« je med drugim poudaril na otvoritvi razstave Ivan Justmek, predsednik občinske skupščine ter dodal, da bi ob razstavi lahko spodbuditi številne akcije za pospeševanje razvoja deficitarnih obrtnih dejavnosti.
PEVCI IZ ZRN NA VDUŠILI
Med kulturnimi prireditvami brez dvoma velja omeniti petkov koncert SO-članskega moškega pevskega zbora iz Giessena vZR Nemčiji, ki že vrsto let sodeluje s kamniškimi pevci Lire. Zbor je pred 4 leti praznoval 100-letnico, takrat so bili gostitelji Lire. Zdaj so jim »LiraS« ob svojem 100. jubileji gostoljubnost. Poslušalce so pivci iz Giessna in nadarjenost mladega dirigenta Georga Himieha i navdušiti. Tudi program zborovskih pesmi od renesense do danes, sotisrične točke in ljudske pesne odlično izbran. Poslušalci niso skopariti s ploskanjem, kot priznanjem za prijeten koncertni večer.
VELIKO ZANIMANJE ZA MALE ŽIVALI
V dnevih turizma in obrti so tudi kamniški rejci matih Mvati pripraviti nadvse zaaaamhm razstavo, U i jo še posebno otroci v velikem številu obiskati. Vrsta kokoši, zajcev, kuncev, nekaterih živali je bila prava paša za oči. Društvo deluje že dve desetletji m j republiških tekmovanjih ter razstavah, ma katerih so prejeti ie številna priznanja.
15. srečanje delavcev pobratenih občin v Travniku
Prisrčen sprejem v mestu pod Vlašićem
V starodavnem, prijaznem bosanskem mestecu Travniku, rojstnem kraju Nobelovega nagrajenca Iva Andriča, so se letos že petnajstič srečali delavci iz pobratenih občin: Kamnika, Gornjega Milanove«, Ko to rja, Peči, Slavonske Požege, Strumice, Zrenjanina in Travnika.
Srečanje, ki je vsako leto v drugi občini, je bilo od 16. do 18. septembra spet v mestu pod Vla-šičem, kjer so leta 1974 predstavniki občinskih skupščin osmih občin iz vseh republik in pokrajin podpisali listino o pobratenju.
Kamniški del »karavane« je sestavljalo 42 delavcev - članov sindikata iz naših organizacij združenega dela. Večina med njimi se je takega srečanja prvič udeležila. Delegacijo je vodil predsednik občinskega sindikalnega sveta Franc Sikošek, v njej pa so sodelovali tudi predstavniki ostalih družbenopolitičnih organizacij in občinske skupščine.
Na pot proti Travniku smo krenili z avtobusom Kompasa v četrtek zjutraj in prek Karlovca, Bihaća in Jajca po Avnojski cesti v popoldanskih urah prispeli v Turbe, kjer so nas pričakali gostitelji. V narodne noše oblečena dekleta so nam izrekla dobrodošlico po starih običajih s kruhom in soljo ter seveda s travniškim, sirom in slivovko. Pionirji v na-
rodnih nošah so zaplesali in zapeli v kolu, pokazali pa so tudi, da poznajo našo polko.
Tu smo se srečali z nekaterimi udeleženci iz Kotora in Slavonske Požege ter skupno z njimi krenili proti Travniku, kjer nas je na svečano okrašenem trgu pričakala velika množica domačinov. Vsem udeležencem delavskega srečanja je prisrčno dobrodošlico izrekel predsednik občinskega sindikalnega sveta Travnik, Hajrudin Šakič. Zvečer so nam v Domu JLA pripravili bogat kulturni program v izvedbi domačih pevskih zborov, folklornih skupin in recitatorjev. Predsednik travniške občinske skupščine nam je orisal zgodovinski, gospodarski in družbeni razvoj občine in mesta na Lašvi. Burna in bogata je bila njegova zgodovina, od konzulskih in vezirskih časov, ki jih slikovito opisuje Ivo Andrič v svoji Travniški kroniki, prek velikega prispevka, ki ga je Travnik dal v ljudski revoluciji, do bujnega razvoja po osvoboditvi. Danes je to srednje razvita občina s 64000 prebivalci, 17000 zaposlenimi in naglo se razvijajočo industrijo, v zadnjem času pa tudi s turizmom na planini Vla-šič.
Naslednji dan zjutraj smo se s položitvijo venca k spomeniku revolucije v Travniku poklonili spominu padlih borcev in žrtev,
za osvoboditev teh krajev. Nato smo se razdelili v pet skupin za obisk delovnih organizacij. Posamezne skupine, v katerih so bili udeleženci iz vseh občin, so obiskale kombinat za proizvodnjo konfekcije in obutve Borac, Industrijo pohištva Šebešič, kovinsko industrijo Metalorad, tovarno vžigalic in kovinske industrije Bratstvo.
Po ogledu proizvodnje je povsod stekla beseda o gospodarjenju, delitvi dohodka, o osebnih dohodkih, o problemih v zvezi s surovinami, o samoupravljanju in mnogih drugih vprašanjih. Tokrat ni naš namen podrobneje opisovati vseh teh vprašanj, omenimo naj le, da je bila precej enotna ugotovitev vseh udeležencev, da po opreljenosti in tehnologiji pa tudi po produktivnosti marsikatera delovna organizacija krepko prekaša naše. Zlasti smo se o tem prepričali tisti, ki smo obiskali tovarno stolov v kraju Turbo, ki so jo po letošnjem požaru na novo pozidali in opremili v treh mesecih.
Težko je tudi z nekaj besedami opisati izredno gostoljubnost, ki so jo do udeležencev karavane pokazali v sleherni delovni organizaciji.
Zvečer smo se v Domu JLA na tovariškem srečanju dobili vsi udeleženci karavane. Gostitelji so pripravili pester kulturno Zabavni program, v katerem so sodelovali Travničani, med njimi seveda ni manjkalo popularnega pevca Vajte, Lale Petroviča in dramskega umetnika Josipa Pe-
jakoviča.
V soboto dopoldne smo obiskali znani športno rekreacijski center Bobanovec na Vlašiču (1250 m). Nanj smo se povzpeli po 25 km dolgi asfaltni cesti, ki omogoča hiter in množičen dostop na to obsežno planinsko področje. Poleg hotela in številnih počitniških hišic, so tu zgradili večjo smučarsko skakalnico, dve manjši pa gradijo. Po ogledu so nam vojaki pripravili pravo partizansko kosilo, na voljo nam je
bil znani vlašički ovčji sir, ki so ga prodajali kmetje, ki tod pasejo svoje ovčje črede, hotel pa je bil dobro založen s spominki, skratka lahko rečemo, da bi se tod tudi naši Velikoplaninci lahko marsičesa naučili.
Predsedniki občinskih sindikalnih svetov so se medtem dogovorili o neposrednih nalogah sodelovanja med občinami v prihodnje. Povdarek naj bi bil na razvijanju gospodarskega sodelovanja na dolgoročnejših osno-
vala Za to obstajajo velike možnosti. Seveda je treba upoštevati vedno obojestranski interes, ne samo, kaj bo kdo dobil, temveč tudi, kaj bo kdo prispeval.
Se zahvala prijaznim gostiteljem in treba se je bilo posloviti.
Kamničani smo se ob povratku ustavili še v zgodovinskem Jajcu, si ogledali muzej II. zasedanja AVNOJ in znamenite slapove Plive. Proti večeru smo po dolini Vrbasa krenili proti domu.
F. S.
Kamniška skupina pred hotelom Bobanovac na planini Vlašič <- 1250 m.
Tekmovanje koscev in grabljic v Motniku
Udeleženci srečanja polagajo venec k spomeniku revolucije v Travniku
V nedeljo, 29. avgusta, je bilo v Motniku tradicionalno tekmovanje koscev in grabljic, ki ga je pripravil Aktiv mladih zadružnikov pri Emoni - Kmetijski kooperaciji Kamnik s pomočjo osnovne organizacije ZSMS Motnik.
Nedeljsko slabo vreme ni pokvarilo tekmovalnega vzdušja, saj so se vse prijavljene ekipe zbrale na zbornem mestu. Tudi vreme se je malo popravilo in tako se je organizator odločil izpeljati tekmovanje. Sodniška ekipa se je odločila, da lahko za Motnik nastopata obe prijavljeni ekipi tako da se je na štartnem mestu zbralo sedem ekip.
Tekmovali so v košnji, grabljenju in spravilu sena v kopice, prenašanju mleka, hoji na hodu-' ljah in vlečenju vrvi.
Na štartni znak so se oglasile kose s svojo skoraj pozabljeno pesmijo. Gledalci so bodrili, tekmovalci pa so se zagrizli v košnjo s takšno ihto, da jih je bilo veselje gledati. Prvi je zapičil koso tekmovalec ekipe Pšajnovica, Marjan Gerbic, katerega je sodniška komisija razglasila za najboljšega kosca. .
Po končani košnji so se izkazala dekleta in pokazala, da še vedo, kako se sučejo grablje. Tudi nje je bilo veselje gledati, tako so delale. Najboljša grabljica je bila članica ekipe Motnika, Marija Orehovec.
Največ zabave in smeha pa je je bilo ob igri »prenašanje mleka«. Tekmovalci so prenašali polne posode na glavi prek ovir in marsikateri tekmovalec se je
kar dobro okopal. Medtem je začelo ponovno deževati, zato je komisija sklenila, da tekmovanje nadaljujejo v dvorano. Tu sta bili še dve igri. Najprej hoja na hoduljah, kjer so fantje pokazali, kako se tudi v vas s tem pripomočkom pride in kako se najbolje prikupiš dekletu, saj je vsak tekmovalec moral prinesti svoji izvoljenki šopek rož, katere je poprej moral nabrati.
In še zadnja igra - vlečenje vrvi. V tej igri je bila ponovno najboljša ekipa Pšajnovice.
V dvorani so bili pripravljeni za svoje delo tudi fantje ansambla »Poljanšek« s pevko. Zaigrali so nam, da je poskočilo srce in so nas zasrbele pete, tako, da smo se morali zavrteti ob prijetnih taktih. Medtem je svoje delo
opravila sodniška komisija. Ponovno so stopili na oder predsednik komisije, predsednik KS Motnik, predsednik Aktiva, povedali vrstni red in podelili priznanja.
Največ točk je zbrala ekipa Pšajnovice, druga je bila ekipa Motnika II., tjetja Komenda, sledijo:.. Motnilc I., Tuhinj, Kamnik in'Volčji potok. Vsem tekmovalcem so podelili priznanja, najboljšim pa tudi praktične nagrade. Vsi kosci in grabljice so tudi prejeli praktične nagrade.
Po podelitvi priznanj in nagrad se je ponovno oglasil ansambel, da smo se ponovno razvedrili in zaplesali.
AKTIV MLADIH ZADRUŽNIKOV KAMNIK
Dejavnost občinske organizacije Rdečega križa
Številne izkušnje, ki smo jih pridobili v preteklih vajah »NNNP«, smo v Rdečem križu uporabili pri programiranju dejavnosti in aktivnosti, ki so prilagojene vsesplošni družbeni akciji »NNNP-
82. /
Razvijali in krepili smo zlasti v krajevnih organizacijah Rdečega križa, delovnih organizacijah in šolah vse tiste oblike dela Rdečega križa, ki so posebnega družbenega pomena, dogovorjene v okviru svobodne menjave dela v SIS in družbenopolitičnih organizacijah in imajo poseben pomen za izvajanje obrambno samozaščitnih nalog.
Pri tem smo si v organizaciji Rdečega križa prizadevali usposobiti čimširši krog delovnih ljudi in občanov ter mladine za dajanje samopomoči in nuđenje prve pomoči lažje ali težje poškodovanim v prometnih, elementarnih nesrečah ali vojni, za nego bolnika na domu in vzpostavljanje higiensko epidemioloških zaščitnih ukrepov.
V programih strokovnega usposabljanja za nuđenje prve pomoči, samopomoči in nege bolnika si je pridobilo' dragoceno znanje naslednje število občanov:
- 10-urni program prve medicinske pomoči poškodovanim v prometni nesreči je obiskovalo 285 občanov, vsi so uspešno opravili zaključni izpit v I. ali II. skupini.
-26-urni program prve medicinske pomoči za POMOŽNE BOLNIČARJE enote CZ, KS in DO:
KS - Srednja vas in Sela - 16 oseb DO Svilanit, Eta, Titan - 36 oseb
DO Tekstilni inštitut, Kočna, Zarja, Donit, Utok, Lj. Mlekarne - 22 oseb
iz KS - Zgornji Tuhinj, Laze, Motnik in Špitalič - 29 oseb
- 80-urtii program prve medicinske pomoči za BOLNIČARJE enot CZ KS in DO je obiskovalo:
iz DO Titan, Svilanit, Kočna, Donit, Eta, KS -Sela in TIM - 38 oseb
- 80 iz krajevnih skupnosti Zgornji Tuhinj-j Špitalič in Motnik - 22 oseb
V programu za nenehno utrjevanje znanja, urjenje spretnosti in novosti v prvi pomoči so bile zajete delovne organizacije Titan, Eta, Svilanit, Zarja, Alprem, Utok, Menina, Kemijska industrija, Rudnik kaolfcia in KS - Sela, Duplica, Šmarca, Volčji potok, Moste, Kamnik, Kamniška Bistrica, Zg. Tuhinj in Črna.
Svoje znanje in usposobljenost je 11. junija preskusilo naslednje število ekip prve medicinske pomoči iz krajevnih skupnosti in delovnih organizacij:
v letu 1981
IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI:
1982
ekipe »A« skupine 47 46
ekipe »B« skupine 3 6
trojke 6 11
IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ:
ekipe »A« skupine 24 19
ekipe »B« skupine 6 6
trojke 3 3
Ekipa ZARJE se je uvrstila na I. mesto s 116 točkami. TITAN na II. mesto s 115. Obe ekipi se bosta pomerili v znanju in spretnosti iz prve medicinske pomoči na republiškem tekmovanju ekip prve pomoči, ki bo predvidoma 25. septembra v Novi Gorici.
V 18-urnem programu NEGA BOLNIKA IN POŠKODOVANCA je pridobilo znanje 16 tečajnic.
Solidarnost na področju krvodajalstva:
V akciji krvodajalstva 26. aprila 1982,10. junija, 11. junija, 14. junija in 15. junija se je prijavilo za odvzem krvi 1.136 ljudi. Odklonili so jih 35, kri pa odvzeli 1.101. Krvodajalcem je občinska organizacija RK 9. maja pripravila prireditev z bogatim kulturnim programom, ki so ga izvedli harmonikarski orkester iz Domžal pod vodstvom Majde Golob in mešani študentski pevski zbor s solistom Rokom Lapom pod vodstvom Katarine Arčon-Žavbi. 136 krvodajalcev je prijelo priznanje z značko za 5 x darovanje krvi, 43 za 10,18 za 15, 18 za 20, 5 za 25 kratno darovanje krvi.
V akciji zbiranja krp in uporabnih oblačil je bilo zbrano 2.252 kg krp in 520 kg uporabnih oblačil. V akciji sta sodelovali Kočna in Eta iz Kamnika z voznikom in vozili. Posebno prizadeven je bil odbor za LO in solidarnostno dejavnost pri krajevni organizaciji Kamnik pod vodstvom Staneta Simšiča. V krvodajalstvu sodeluje občinska organizacija ob pomoči, predvsem finančni, OOS s slovensko narodnostno manjšino v Italiji, ki so organizirani v društvu prostovoljnih krvodajalcev Doberdob.
Letos smo jih konec maja obiskali skupaj s sosednjimi Kranjčani. Društvu smo ob srečanju podarili knjige, slikanice, Cicibane in Pionirje za najmlajše z željo, da se stiki in razvijanje humanosti nadaljujejo tudi z mladim rodom.
Z ozirom na velike potrebe po papirnih surovinah in stabilizacijske ukrepe - uvoziti čim manj surovin, ki jih lahko zberemo doma - se je organi-zacija vključila v izredno akcijo zbiranja papirja, ki je bila 9. junija. V akciji so delovne organizacije darovale 7.380 kg starega papirja in kartona, pa posebej Zarja 1.900 kg starega papirja. V Sloveniji je bilo skupaj v akciji od 3. do 15. junija zbrano 624.367 kg starega papirja in kartona. Tako smo zagotovili nemoteno proizvodnjo papirni industriji v poletnih mesecih. Zbrana sredstva bo Rdeči križ Slovenije namenil za adaptacijo mladinskega zdravilišča Debeli rtič.
V programu zdravstvene vzgoje so bila organizirana številna predavanja v krajevnih organizacijah rdečega križa in v osnovnih šolah za člana rdečega križa. Ob sprejemih v članstvo so mladi prejeli komplete zdravstvenovzgojne literture. Aktivi mladih članov Rdečega križa so prizadevno izvajali program osebne in splošne higiene ter varstva okolja. Še bi lahko naštevali številne izraze solidarnosti in humanosti, ki jo občani opravijo z organizacijo Rdečega križa.
Vsem občanom in delovnim organizacijam, ki so Rdečemu križu darovali svoj čas in znanje ali materialne dobrine se iskreno zahvaljujemo in vas vabimo, da sodelujete v akcijah tudi v prihodnje.
MARIJA Z.
Slavonska Požega - beseda in fotografija
Kulturne ustanove iz Slavonske Požege so predstavile del dragocenega kulturnega gradiva na razstavi v Kamniku
Slavonska Požega, mesto v osrčju Slavonije, položeno v požeško kotlino med Papukom, Psunjem in Krndijo, na obronke Požeške gore, prvič omenjeno že leta 1227 kot »Castrum de Pose-. ga, je bilo v srednjem veku administrativno in upravno središče županije, pod turško oblastjo (1537-1691) pa sedež sandžaka. Po turški okupaciji v 18. stol. postane znova župansko mesto. Že konec 17. stol je tu ustanovljena gimnazija, med prvimi na Hrvaškem, nato še univerza (Academia Posegana) 1761. Požega je v 19. stol. eno od pomembnih hrvaških središč prebujanja narodne zavesti. Obogatena z kulturnozgodovinskimi in umetnostnimi spomeniki ter privlačno naravno okolico je Požega doživela v novejšem času podobno usodo kot Kamnik. Nekdaj upravno, gospodarsko in kulturno središče tega dela Hrvaške je zaradi odmaknjenosti od prometnih tokov izgubilo nekaj nekdanjih funkcij.
To je le nekaj krakih karakteristik mesta, ki ga že dolga leta vežejo prijateljske bratske vezi s Kamnikom.
Čeprav nekoliko z zamudo, poročamo o zanimivi razstavi iz te pobratene občine, ki smo si jo imeli priložnost ogledati v Kamniku zadnje dni letošnjega julija. Pobuda kamniškega Kulturnega centra, da bi se prijateljske
Pred kratkim je praznovala dvojni praznik Anica Burja iz Sutne 3 v Kamniku. Želim ji še mnogo let zdravja in zadovoljstva. Srčno se ji zahvaljujem za vso postrežbo in delo, ki ga je imela z menoj v času moje bolezni. Enako zahvalo tudi njenemu možu. Hvaležna teta Angela.
vezi med občinama razširile in poglobile tudi na kulturnem področju, je naletela pri požeških kulturnih ustanovah na širok od- ' mev in odobravanje. Muzej požeške kotline je v sodelovanju s Centrom za kulturo in izobraževanje ter Narodno knjižnico pripravil razstavo z naslovom »Slavonska Požega - beseda in fotografija.« Preko 120 knjižnih eksponatov z različnih področij od književnosti, različnih znanstvenih disciplin, prek športa, turizma, do periodičnih glasil in spominskih izdaj je ilustriralo razvoj pisane besede o Slavonski Požegi, predstavilo vse pisce iz tega kraja, razstavljena pa so bila tudi vsa v Požegi izdana ali tiskana dela. Najstarejši knjižni in obenem pisani tekst na razstavi, delo požeškega pisca Antuna Kanižli-ča, je bila pesnitev Sveta Rožali-ja iz leta 1780. Pesnitev uvrščajo strokovnjaki med antologijska dela hrvaške poezije kot primer
hrvaškega rokokoja v književnosti. Med razstavljenim gradivom smo lahko videli poglavitna dela znanih hrvaških književnikov starejše generacije iz 19. stol., sicer požeških rojakov: Franja Cirakije, Miroslava Kraljeviča, Josipa Eugena Tomiča. Književnost 20. stol. so zastopati pesnik Dobriša Cesaric, prijatelji Ivan Messner, Mate Hanžekovič, Josip Pavičič, Matko Pejič in drugi.
Vrsta kolektivnih publikacij priobčuje aktualne znanstvene razprave, ki prinašajo nove rezultate na področju arheoloških, umetnostno zgodovinskih, etnografskih, geografskih, gospodarsko socioloških in drugih raziskav.
Drugi del s pomočjo fotografskega gradiva seznanja obiskovalca razstave o razvoju in nastanku mesta, o njegovih arhitektonskih in urbanističnih vrednotah, predstavlja vrsto kulturnih spomenikov, pomembnih tu-
di za zgodovino prebujanja hrvaške narodne zavesti.
Razstava, ki so jo posredovale kulturne ustanove iz Slavonske Požege, je že druga po vrsti. Pred leti smo v Kamniku videli posnetke fragmentov gotskih fresk iz požeškega kulturnega spome-nika-cerkve sv. Lovra. Gradivo pričujoče razstave s prikazom pisane besede in kratkim slikovnim orisom nastanka in razvoja mesta pa prinaša sicer splošnejšo, manj poglobljeno, a zato za spoznavanje tega pobratenega mesta dobrodošlo informacijo. Razstavo je spremljala zloženka z besedilom Jasenke Zdelar o pisani besedi v Slav. Požegi.
Razstava je naletela na širok odmev med Kamničani; z zanimanjem si jo je ogledalo za poletne mesece presenetljivo veliko obiskovalcev. Škoda je le, da je zaradi počitnic ni videla šolska mladina.
BORUT ROVŠNIK
Iz doma upokojencev
Piknik s Siškarji
Iz Doma upokojencev Marije Draksler Marjane Ljubljana-Si-ška je prišla pobuda, da bi nas obiskali in skupno z nami pripravili piknik. Želeli so si ogledati naš Dom in okolico, z nami posedeti pri skupnem obedu na prostem. Prišli so 14. julija dopoldne: 40 oskrbovancev in nekateri iz delovnega kolektiva. Vreme je bilo sončno in prijazno, prostora ob naši hiši pa za piknik ne manjka.
Na travniku za poslopjem je bila iz 22 m dolgega rožastega blaga širine 4 metre razpeta streha, ki jo je naš fizioterapevt Ivo spretno pritrdil, da je ščitila pred soncem ali dežjem dolgo vrsto miz in klopi, izposojenih pri kamniških gasilcih. Sprejem in pozdrav gostov v jedilnici je bil obojestransko prisrčen. Predsta-
vili smo se med seboj, si izrekli pozdrave in dobre želje za prijeten dan, bivanje in razpoloženje v našem domu in lepe skupne ure. Goste smo povabili na ogled doma, ki je malo drugačen od njihovega v Šiški. Z nekaj besedami smo predstavili naš razvoj, razgibanost našega življenja in prireditve.
Po krajšem ogledu doma smo se že napotili k mizam pod razpeto streho na travniku za desnim traktom. Bilo nas je okoli 100, poleg 50 gostov še naši oskrbovanci, tudi »vozičkarji«, prišli so tudi tisti, ki običajno ostajajo v sobah, s pomočjo naših pridnih sester in negovalk, našega fizio-terapevta Iva in socialne delavke Mojce. Prav tako je bilo osebje gostov zelo prizadevno in vzpodbudno ljubeznivo. To so bili višja
medicinska sestra, socialna delavka, fizioterapevtka, vodja kuhinje, delovni terapevt in ostali iz kolektiva. Gostje so bili navdušeni nad domom in okolico, nekateri tako zelo, da so si želeli priti v naš dom za stalno.
Simpatična harmonikarica, ki je prišla z gosti, je dvignila naše razpoloženje, tako da so se nekateri zavrteli. Med drugim so bile na vrsti znane »račke« in smeha ter dobre volje ni manjkalo. Izmenjavali smo si mnenja, obujali spomine na posebno zanimive doživljaje in se šalili.
Ob slovesu so nas gostje povabili, da jim vrnemo obisk na pikniku, ki ga bodo v Šiški pripravili na svojem dvorišču. Mislim, da se bomo temu vabilu radi odzvali.
MARIJA LAVRIČ
Novosti
v kamniški knjižnici
Križanovski O. S.: Spomini črnogledega humorista, Borec 1982
Menaše L. L.: Med ljudmi in spomeniki, Tržaški tisk 1982
Goldman W.: Maratonec, Obzorja Mrb. 1982
Pejanović M.: Velika igra z D. Mihajlovicem, Borec 1982
K vale S.: Izpiti in gospodstvo. Partizanska knjiga 1982
Engels F.: Proti zaroti molka
Zidar P.: Marija Magdalena, Obzorja Mrb. 1982
Selhaus E.: Fotoreporter, Borec 1982
Šeligo R.: Svatba, Obzorja Mrb. 1981
Filozofija v znanosti, Univerzum 1982
Uršič M.: Univetok, Obzorja Mrb. 1981
Žmavc J.: Pinderova oda. Obzorja Mrb. 1981
Urbančič I.: Svet glasbe
Samoupravni splošni akti, Univerzum 1982
Carpentier A.: Kraljestvo tega sveta, Prešernova družba 1982
Mlakar B : Domobranstvo na Primorskem, Borec 1982
Silone I.: Lisica in kamelije, Prešernova družba 1982
Rodič A.: Oblikovanje cen, Univerzum 1982
Broz J. Tito: Nastanek... ljudske fronte..., DZS 1982
Malenšek M.: Kavatina za angela vremenarja, Borec 1982
Kirst H. H.: Nemir v malem mestu, Lipa 1982
Sivec I.: Tedaj so cvetele češnje, Kmečki glas 1982
Zidar P.: Solveigina pesem
Globačnik J.: Nekateri pravni vidiki družbene lastnine
Resolucija 9. kongresa ZKS, Komunist 1982
Dvojezična Koroška, Celovec 1982
Bogataj J.: Mlinarji in Žagarji Krke, Dolenjski list 1982
Sociološki preseki slovenske družbe
Končor P.: Mednarodno delovno pravo, Univerzum 1982
Stanovnik J.: Mednarodni gospodarski sistem, Državna založba Slovenije
Pregl S.: Bojni zapiski mestnega mulca, Mladinska knjiga 1982
Stih B.: Tema in anatema, Tržaški tisk 1982
Scorza B.: Bobni za Roncas
Boileau: Gostišče Hiliscus
Berlitz C: Brez sledu, Obzorja Mrb. 1982
Šobajić V.: Judje in Izrael, Borec 1982
Svetina I.: Bulbul
Makarovič M.: Strojna in Strojanci, Mladinska knjiga 1982
Clavell J.: Podganji kralj, Obzorja Mr. 1982
Jones J.: Žvižg, Obzorja Mrb. 1982
Follet K.: Igla, Obzorja Mrb. 1982
Kennedv L.: Potopite Bismarcka, Obzorja Mrb. 1982
Konfereca KPS na Cinku, Komunist
Burk M.: Vzemi vsaj ljubezen, Lipa 1982
Rozman V.: Delovna razmerja v trgovini, Univerzum 1982
Ljubezenske zgodbe iz tisoč in ene noči, Cankarjeva založba 1982
Volfand J.: Naši obrazi v Afriki, Borec 1982
Passuth L.: Teoderik Veliki, Lipa 1982
Vipotnik J.: Doktor, Borec 1982
Zorman I.: Kdo bo meni prižigal sveče. Borec 1982
Železnodobne Vače, Obzorja 1982
Celjski muzej III, IV, V., Obzorja 1982
Jančar D.: Blodniki, Obzorja Mrb. 1982
Simčič S.: Zrna mišljenja, Obzorja Mrb. 1982
Horoskop, Maribor 1982
Mevlja D.: Cehovski soneti, Obzorja Mrb. 1982
Perčič T.: Pot v nestalnost, Obzorja Mrb. 1982
Zakon o delovnih razmerjih, Uradni list SRS 1982
Predpisi o varstvu pri delu, Univerzum 1982
Kermauner T.: Družbena razveza, Cankarjeva založba 1982
Berlec J.: Kronika... Gasilskega društva Kamnik, Gasilsko dru?tvo 82
Schmidt V.: Socialistična pedagogika..., Univerzum 1982
Pivka M. H.: Odgovornost prevoznika..., Univerzum 1982
Nekateri vidiki planiranja, Univerzum 1982
Predpisi o amortizaciji, Univerzum 1982
Kutoš A.: Oris zgodovine delavskega gibanja, Univerzum 1982
Turk L: Medsebojna razmerja, Univerzum 1982
Štajner K.: Vrnitev iz Gulaga, Globus Zgb. 1982
Zebre Z.: Okomfu Anoči, Državna založba Slovenije 1982
GRS Kamnik v gorah Duphineje
Postaja Gorske reševalne službe Kamnik je za 60-letni jubilej organizirala devetdnevno odpravo v južne francoske gore Daup-hine, vrhove Barre Des Ecrins 4101 m in Mount Pelvoux 3946 m. Te gore slovenski alpinisti redko obiskujejo in tudi Kamničani teh vrhov do letos nismo poznali. Namen odprave je bil, da tudi tisti naši reševalci, Id že dve in tri desetletja rešujejo in aktivno delajo v postaji, ob 60-letnici obiščejo tuje gore. Nedvomno je bilo to zanje najlepše priznanje za dolgoletno delo. Odpravi so se priključili tudi nekateri člani alpinističnega odseka Kamnik, ki letos praznuje 50-letnico aktivnega dela.
Na pot smo odšli prvega julija. Bil je lep dan in sonce je krepko pripekalo, ko se je druščina reševalcev z »nadstropnimi« nahrbtniki zbirala na Trgu prijateljstva v Kamniku.
Opreme je bilo, milo rečeno, več kot reševalcev, zato je šofer Vinko obupano gledal, kako avtobus »počepa«, sočustvoval pa .je z nami v bojazni, da bomo vso to ropotijo nosili po gorah s seboj.
Čisto prav ni imel, precej pa.
»Pozdravljeni!- Na svidenje! Srečno!«
Svojim smo še pomahali.v pozdrav in odšli nasproti našim goram. »Kakšen avtobus pa je to,« nas je vprašal miličnik na carini v
Sežani. Presenečeni smo zazijali vanj in nekdo od reševalcev, očitno najbolj presenečen, je iz-dahnil: »A.. .a... ni dober?«
Ker je bil tako napolnjen, je res izgledal še manjši, toda takšnega vprašanja ubožček le ni zaslužil, saj je pri polni zmogljivosti dosegel celo 80 km na uro. Vseeno so bili možje postave prijazni z nami in zaželeli so nam vso srečo v gorah.
Noč je. 'Monotona in dolga vožnja po Padski nižini je tudi najbolj zgovorne utišala. Toda glej šmentai. Oglasili so se »smr-čači«, ki so se s svojim hripavimi akordi včasih kar dobro dopolnjevali. Vsem pa je vztrajno kljuboval ropot avtobusnega motorja, ki nam je tako hotel dokazati kako trpi, ker smo ga preveč obremenili. Sozvočje je bilo tako čudovito, da kmalu ni bilo nikogar, ki bi ga poslušal.
Spali smo, bolje rečeno, dremali in kinkali, pri tem pa čudno opletali z glavami in motovilili po sedežih. Kakšno razkošje. Prijatelju lahko položiš glavo na ramo ali prsi, mu pihaš'pod nos, pa je čisto pri miru, ker spi. Drugemu, na sosednjem sedežu, položiš noge na kolena ali pa kam drugam, če ima še prostor. Nič ne bo rekel, celo omamljen bo, če so noge dovolj »čiste«. Prelepo je bilo, da bi predolgo trajalo. In res ni.
Noč se je začela umikati jutru in na zahodu smo že zaslutili ble-
de obrise Alp. Torino je bil že daleč za nami in do italijansko-francoske meje ni bilo več daleč. Privoščili smo si še en počitek, še posebno šofer ga je bil krepko potreben.
Italijanski cariniki so nas ogledovali samo od daleč, rekli pa niso nič, mi pa tudi ne, in smo se odpeljali.
Bolj simpatični smo bili francoskim carinikom. Kaj vse so hoteli vedeti od nas, po francosko namreč, mi pa smo jim odgovarjali v našem materinem jeziku. Po francosko bi jo lahko samo pobrisali. Toda kam in kako, ko so nam pa kanalje pobrali potne liste, nas pa pustili čakati kot martinčke na vročem soncu, sicer na čudovitem gorskem prelazu Montegenerve, 1854 m visoko.
»Ko bi si nas vsaj Francozinje tako ogledovale,« je modroval nekdo od reševalcev, ki mu je očitno že postalo dolgčas po domačem »gnezdu«. Čakamo že celo uro. Pri ugibanju zakaj, smo sestavili že cel ugankarski kotiček. Končno so nam vrnili potne liste, mi pa smo jim nekaj krepkih povedali, iz previdnosti kar v naši ljubi materinščini. Presneto smo bili hudi, druge rešujemo, sebe pa ne maramo.
V izredno lepem vremenu smo se vozili po čudovitem gorskem svetu, proti prijaznemu mestecu Briancon. Njegova glavna ulica je strma in polna majhnih trgovi-
nic. Edinstvenost tega mesteca pa je bistri in deroči potoček, ki teče točno po sredini ulice in spominja na prvobitnost tega kraja.
Po manjših nakupih smo se mimo prijaznih in skromnih naselij pripeljali do našega prvega cilja, vasico Ailefroide na višini 1550 m. V čudoviti zeleni dolini pod tritisočaki smo postavili šotore. Lepšega kraja za tabor si res nismo mogli želeti, in toplo je bilo celo ponoči. Pravo mediteransko podnebje.
Naša šotorska vas je kmalu zaživela in dobila podobo kraja, ki ima razprodajo najrazličnejšega materiala.
Kot mravlje smo vsak zase nekaj počeli, predvsem pa pripravljali opremo za turo naslednjega dne.
Pred vsakinT šotorom je razumljivo stal tudi plinski gorilnik, po naše »kohar«.
Kuhali smo, jedli, pa ponovno kuhali in ponovno jedli. Tako je treba jesti pred vsako turo, če ne, si nor, če greš gor. Kako ne bi jedli, ko pa je od vsepovsod tako lepo dišalo. Najbolj navdušen kuhar je bil naš »dohtar«. Tako dobro je kuhal, da smo mu vse sproti pojedli, pa še prositi nas ni bilo treba. Če bi naše žene vedele, kako znamo kuhati, kadar smo od doma, bi nam doma gotovo predlagale izmenski turnus za štedilnikom.
Po udobnem razkošju tega popoldneva, ki je bil začinjen tudi z dobrim francoskim pivom, smo spali, da nas tudi »smrčalniki« niso prebujali.
Naslednji dan smo tabor zapustili zarana. Avtobus nas je odpeljal do koče Refuge Cazanne, na višini 1874 m.
»Možje, od tu dalje se boste pa vozili samo še po svojih nogah«, je nekdo hudomušno pripomnil. Kolona živopisnih barv se je že vzpenjala prvemu ledeniku nasproti. Kako lepo je tu. Kamor koli se ozreš, se bleščijo ledeniki, žuborijo potočki in skoraj grozljivo grmenje ustvarjajo ledeni-ški hudourniki, ki v svojih kalnih in deročih brzicah kotalijo debelo kamenje.
Kdor zna opazovati naravo, je bogatejši na vsakem koraku, in tega bogastva je bilo tu dovolj. Hodili smo in opazovali čudoviti svet teh gora. Nad vrhovi so se pojavili prvi oblaki, zato so bili ti še lepši. Nad ledenikom Glacier Noir so se na bahavo kazali štiri-' tisočaki Mont Pelvoux, Pic Sans Nom in L'Ailefroide, cilji naše odprave v naslednjih dneh.
Za krajši čas smo se ustavili pri koči Refuge du Glacier Blanc na višini 2550 m.
Do našega cilja je bilo še daleč, zato smo si ponovno naložili nahrbtnike na ramena in se za-
grizli v novo granitno strmino. Močno se je pooblačilo in vreme se je kvarilo, kot da nima drugega dela. Za nami je bilo že nekaj ur hoje, zato smo bili kar dobro ogreti.
v Končno! Stopili smo na moreno ledenika Glacier Blanc in daleč pred nami se je v oblakih skrival naš cilj, vrh Barre Des Ecrins, 4101 m. Upali smo, da se nam bo odkril in pokazal v vsej svoji lepoti in večini.
Do koče Refuge des Ecrins na višini 3170 m ni več daleč, toda začelo je rositi in veter je vse močneje zavijal. Ni nam bilo mar dežja, želeli smo videti vrh, na katerega hočemo.
Nismo upali zaman. Vihar je za trenutek razgnal oblake in čudovita gora se je pokazala v vsej svoji lepoti.
Nismo se je mogli nagledati in eden naših hudomušnežev je pripomnil: »Presneto, kolk jo more • bit še v zeml, k'jo tolk v'n gleda.« (PRIHODNJIČ DALJE) CENE GRIUC
SESTALI SE BODO SKUPČINSKI ZBORI
4. seja družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Kamnik bo v ponede-jek, dne 27. septembra 1982 ob 16. uri v sejni dvorani Skupščine občine '. :imnik - II. nadstropje.
seja zbora združenega dela Skupščine občine Kamnik bo v sredo, dne 9. septembra 1982 ob 16. uri v sejni dvorani Skupščine občine Kamnik -
I. nadstropje.
. seja zbora krajevnih skupnosti Skupščine občine Kamnik bo v četrtek, ne 30. septembra 1982 ob 16. uri, v sejni dvorani Skupščine občine amnik - II. nadstropje
'a družbenopolitični zbor je predlagan naslednji dnevni red:
1. Odobritev zapisnika 3. seje družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Kamnik z dne 21.6. 1982
2. Informacija o gospodarjenju v I. polletju 1982
3. Predlog sklepa o uvedbi začasnih ukrepov družbenega varstva v TOZD Gostinstvo in žičnice Kamnik
4. Predlog za izdajo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o samoprispevku
5. Predlog dogovora o podeljevanju domicilov enotam in službam NOV in POS ter aktivistom OF
6. Predlog odloka o spremembi odloka o pripravi in sprejetju sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Kamnik za obdobje 1981-1985
7. Predlog odloka o spremembi odloka o uvedbi samoprispevka za sofinanciranje programov razvoja krajevnih skupnosti, gradnje zdravstvenega doma in šolskih prostorov v občini Kamnik
8. Predlog sklepa o ustanovitvi Osnovne šole 27. julij Kamnik - v ustanavljanju
9. Predlog sklepa o zagotavljanju sredstev za sanacijo plazu na posestvu Matije Kuharja, Sovinja peč 2.
10. Volitve in imenovanja
II. Delegatska vprašanja
Za zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti pa je predlagan naslednji dnevni red:
1. Izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil in poročilo komisije
2. Odobritev zapisnika 3. seje zbora združenega dela Skupščine občine Kamnik z dne 23. 6. 1982, oziroma
Odobritev zapisnika 3. seje zbora krajevnih skupnosti Skupščine občine Kamnik z dne 23. 6. 1982
3. Informacija o gospodarjenju v I. polletju 1982
4. Predlog sklepa o uvedbi začasnih ukrepov družbenega varstva v TOZD Gostinstvo in žičnice Kamnik
5. Predlog za izdajo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o samoprispevku
6. Predlog dogovora o podeljevanju domicilov enotam in službam NOV in POS ter aktivistom OF
7. Predlog odloka o spremembi odloka o pripravi in sprejetju sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Kamnik za obdobje 1981-1985
8. Predlog odloka o spremembi odloka o uvedbi samoprispevka za sofinanciranje programov razvoja krajevnih skupnosti, gradnje zdravstvenega doma in šolskih prostorov v občini Kamnik
9. Predlog odloka o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena v občini Kamnik
10. Predlog odloka o spremembah odloka o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrtnega zakona
11. Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov
12. Predlog sklepa o ustanovitvi Osnovne šole 27. julij Kamnik - v ustanavljanju
13. Predlog sklepa o zagotavljanju sredstev za sanacijo plazu na posestvu Marije Kuharja, Sovinja peč 2.
14. Izvolitev predsednika zbora, samo zbor združenega dela
15. Volitve in imenovanja
16. Delegatska vprašanja
Ad 3) Informacija o gospodarjenju v I. polletju 1982
pišemo več na prvi strani. Predlaganemu ukrepu je dodano mnenje družbenega pravobranilca samoupravljanja, ki soglaša z izrečenim ukrepom.
Ad 5) Predlog za izdajo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o samoprispevku
Povzetek sprememb in dopolnitev tega zakona objavljamo v nadaljevanju delegatske priloge.
Ad 6) Predlog dogovora o podeljevanju domicilov enotam in službam NOV in POS ter aktivistom OF
Predlog dogovora je vsem občinskim skupščinam v sprejem predložila Zveza združenj borcev NOV SR Slovenije in v njem opredeljuje smotre, osnovna načela in kriterije za podeljevanje domicilov enotam NOV in POS. Skupnosti borcev enot in aktivistov OF skrbijo predvsem za ohranjanje, prenašanje in razvijanje tradicij NOB in revolucije, pri čemer se povezujejo z vsemi dejavniki na področju domicilnih enot, ki v svoje programe vključujejo izročila NOB in socialistične revolucije. Domicil podeljuje skupščina občine, lahko pa tudi delovne organizacije in ustanove na predlog občinskega odbora ZZB NOV, oziroma občinske ' konference SZDL.
Skupščina občine sprejme sklep o podelitvi domicila na skupnem zasedanju vseh zborov skupščine. Utemeljitev predloga za domicil enoti oz. službi pripravi občinski odbor ZZB NOV, za aktiviste OF pa občinska konferenca SZDL.
Ad 7) Odlok o spremembi odloka o pripravi in sprejetju sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Kamnik za obdobje 1981-1985
Izvršni svet kot predlagatelj podaljšuje javno razpravo o osnutku sprememb in dopolnitev družbenega plana občine. Nosilci planskih aktivnosti v občini namreč do konca 31. avgusta ti. kot je bilo prvotno določeno še niso sprejeli sprememb in dopolnitev svojih srednjeročnih planskih aktov. Izvršni svet je mnenja, da je sočasno s postopkom o sprejemu sprememb in dopolnitev srednjeročnega družbenega plana, potrebno uskladiti tudi prostorski del družbenega plana (urbanistični in kmetijski del). Ker spremembe prostora pogojujejo tudi sprejem ustreznih sklepov o spremembi in dopolnitvi urbanističnega programa, reda in načrtov, bo izvršni svet o tem sklepal po sprejetju sklepa o podaljšanju javne razprave do 31. 10. 1982. Delegatom bo na skupščini predložen grafični prikaz (osnutek) sedanjega stanja, pa tudi spremembe in dopolnitve, ki so bile izkazane od sprejema družbenega plana.
DELEGATSKA
PRILOGA gradivo pripravlja
INDOK SLUŽBA Skupščine občine Kamnik tel.: 831-311
Delovne organizacije iz gospodarstva so v prvem polletju letos dosegle 6.074.334 tisoč din celotnega prihodka ali za 34% več kot v enakem obdobju lani. Porabljena sredstva so se povečala za 38% in so bila obračunana v višini 4.239.940 tisoč din, kar se odraža na nižji rasti dohodka, ki je bil v znesku 1.834.394 tisoč din za 24% višji kot v polletju lani.
Iz finančnih podatkov je razvidno, da je imelo občinsko gospodarstvo višjo rast celotnega prihodka (indeks 134) kot gospodarstvo republike (indeks 128), obratno pa je bila rast porabljenih sredstev v kamniškem gospodarstvu višja (indeks 139) kot v republiki (indeks 130). Medtem ko je imelo v letošnjem I. polletju občinsko gospodarstvo višjo rast dohodka (indeks 124) in čistega dohodka (indeks 125) od gospodarstva republike, so po drugi strani v kamniškem gospodarstvu močneje porasle izgube kot v gospodarstvu republike. Z izgubo so poslovali TOZD Livarna v DO Titan, Golfrurist - TOZD Gostinstvo in žičnice. Komunalno podjetje in Kemijska industrija - TOZD Kamniktit. Skupna izguba znaša 15.904 tisoč din in je za 293 indeksnih točk višja kot v polletju lani. Izvoz kamniškega gospodarstva je v polletju letos znašal 524.294 tisoč din in je za 34% večji kot v istem obdobju lani. Delež uvoza v izvozu znaša 50%.
Izvršni svet je na svoji 11. seji, dne 31. 8. 1982 obravnaval informacijo o gospodarjenju v I. polletju in sprejel naslednje ugotovitve in sklepe, ki jih predlaga tudi delegatom skupščinskih zborov v sprejem:
1. Gospodarstvo je doseglo nekatere pozitivne premike, toda ekonomski kazalci še vedno niso dovolj kvalitetni za ugodno oceno gospodarjenja v I. polletju letošnjega leta.
Ugodna gibanja beležimo na področju izvoza, saj je izvoz za 34% večji kot v istem obdobju lani.
2. Izvršni svet pričakuje, da bodo organizacije, ki so v I. polletju poslovale z izgubo, v svojih sanacijskih programih sprejele takšne ukrepe, ki bodo omogočili, da izgub konec leta ne bo več.
3. Izvršni svet zadolžuje komite za družbenoekonomski razvoj, da pripravi predlog ukrepov družbenega varstva za DO Golfturist, TOZD Gostinstvo in žičnice.
4. Izvršni svet ocenjuje, da bodo organizacije združenega dela v drugem polletju poslovale v težjih pogojih, zato zahteva, da poslovodni .organi sproti obveščajo izvršni svet o svojih težavah pri poslovanju.
5. Izvrsni svet ugotavlja, da nekatere vrste stroškov (dnevnice in potni stroški za službena potovanja, izdatki za reprezentanco) v globalu rastejo nesorazmerno z rastjo prihodka oz. dohodka, zato poziva organizacije, združenega dela, da te stroške aranžirajo in jih poskušajo dodatno omejiti. Zboru združenega dela pa izvršni svet predlaga, da pozove organe samoupravnih delavskih kontrol vseh delovnih organizacij, ki izkazujejo neusklajeno razmerje stroškov z usmeritvami aneksa k družbenemu dogovoru o razporejanju dohodka v letu 1981, da v roku štirinajstih dni ugotovijo, zakaj se ne uresničujejo družbene usmeritve o gospodarnem trošenju družbenih sredstev in pismene ugotovitve posredujejo Odboru za spremljanje in izvajanje dogovora o razporejanju dohodka.
6. Izvršni svet pričakuje, da se bodo predstavniki zdravstvene skupnosti in TOZD Zdravstveno varstvo sporazumeli o takšnih cenah zdravstvenih storitev, ki bodo v skladu z zakonom o svobodni menjavi dela.
Ad 4) Predlog sklepa o uvedbi začasnih ukrepov družbenega varstva v TOZD Gostinstvo in žičnice
izvršni svet predlaga občinski skupščini, da sprejme sklep o izreku ukrepa družbenega varstva v TOZD Gostinstvo in žičnice Kamnik, o čemer
Ad 8) Predlog odloka o spremembi odloka o uvedbi samoprispevka za sofinanciranje programov razvoja krajevnih skupnosti, gradnje zdravstvenega doma in šolskih prostorov v občini Kamnik
Z uveljavitvijo zakona o zajamčenem osebnem dohodku in izplačevanju osebnih dohodkov v OZD, ki poslujejo z izgubo, je prenehal veljati Zakon o zagotovljenem osebnem dohodku, ter s tem tudi pooblastilo republiškega izvršnega sveta, da lahko med letom z odlokom poveča znesek najmanjšega osebnega dohodka zaradi porasta življenjskih stroškov. Glede na navedena dejstva določba 2. alinee prvega odstavka 7. člena navedenega odloka nima več pravne podlage, zato je potrebno mejni znesek, do katerega se ne plačuje krajevni samoprispevek, določiti drugače. Ker se najnižji pokojninski prejemki oblikujejo smiselno enako kot zagotovljeni osebni dohodek - to je po ugotovljenih življenjskih stroških - se lahko uporabljajo kot mejni znesek.
Ad 9) Predlog odloka o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena v občini Kamnik
S predlaganim odlokom se usklajujejo določila novega republiškega zakona o komunalnih dejavnostih, kot tudi določila novosprejetih zakonov s področja delovanja samoupravnih interesnih skupnosti materialne proizvodnje (zakon o energetiki, zakon o cestah).
Ad 10) Predlog odloka o spremembah odloka o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrtnega zakona
S sprejemom odloka o ureditvi nekaterih Vprašanj s področja obrtnega zakona je občinska skupščina že uredila določene zadeve, ki se nanašajo na kmečki turizem, izvršni svet kot predlagatelj sprememb in dopolnitev tega odloka pa delegatom predlaga, da se v odlok vnesejo določene spremembe in dopolnitve, ki jih je glede na to. da se je v občini že pojavila kmetija, ki se ukvarja s kmečkim turizmom, potrebno sprejeti.
Ad 11) Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov
Izvršni svet kot predlagatelj daje skupščinskim zborom v sprejem predlog navedenega odloka, s katerim zavezancem davka iz kmetijstva, ki jim je kmetijstvo glavni poklic in ki vlagajo sredstva v preusmeritev gospodarstva, ter v preusmeritev stanovanjskih in gospodarskih prostorov v turistične namene, priznava posebne olajšave. Ker se je v občini lansko leto prva kmetija že usmerila v kmečki turizem, je treba odlok o davkih občanov v tistem delu, ki govori o olajšavah, ki jih lahko za to dejavnost dotoci občinska skupščina, dopolniti in na tak način vspodbujati to obliko turizma, ki ima, upoštevajoč dobre naravne pogoje, precejšnje možnosti za razmah.
Ad 12) Predlog sklepa o ustanovitvi osnovne šole 27. julij Kamnik
O prenehanju delovanja Dijaškega doma 27. julij in o vzrokih, ki so privedli do tega smo že poročali. Delegati na skupščini bodo na predlog izvršnega sveta odločali o ustanovitvi osnovne šole 27. julij Kamnik, v kateri bi se izobraževali in usposabljali otroci z motnjami v duševnem razvoju. Šola bo v letošnjem šolskem letu delovala kot šola v ustanavljanju, v naslednjem pa kot šola od 1. do 8. razreda in domsko varstvo za učence.
Ad 13) Predlog sklepa o zagotavljanju sredstev za sanacijo plazu na posestvu Matije Kuharja, Sovinja peč 2
Izvršni svet predlaga delegatom, da sprejmejo sklep, da se za sanacijo plazu na kmetiji Matije Kuharja odobri iz sredstev rezervnega sklada 300.000 din, kmetijsko zemljiški skupnosti pa izvršni svet priporoča, da čimprej zagotovi manjkajoča sredstva za sanacijo plazu v znesku 158.203 din.
Ad 14) Volitve predsednika-zbora združenega dela
Dosedanji predsednik zbora združenega dela Skupščine občine Kamnik Bogomil VVIEGELE je v delovni organizaciji Svilanit imenovan za vodjo splošne kadrovske službe. Po statutu delovne organizacije je to vodilno delovno mesto, zato ne more več - glede na določila ustave in statuta občine Kamnik - opravljati funkcije predsednika zbora združenega dela, saj ne more biti več član delegacije.
Predsedstvo Občinske konference SZDL je zato delegatom zbora združenega dela predložilo kot možnega kandidata tov. Ivan PERŠINA, ki je zaposlen v DO Titan - TOZD II, kot projektant izdelkov. Tov. Peršin je aktiven družbenopolitični delavec, član ZKS od 1964. leta, sekretar OO ZK v TOZD, član delavskega sveta v TOZD, namestnik predsednika odbora za razvijanje sistema delitev OD v delovni organizaciji, član odbora za nagrajevanje v TOZD in vodja delegacije združenega dela v TOZD, aktiven pa je tudi v občinski strelski zvezi.
Predlog za izdajo zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju
Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju je bil v SR Sloveniji sprejet leta 1972 in je bil do sedaj petkrat noveliran. Aprila letos je zvezni zbor skupščine SFR Jugoslavije sprejel novi zakon o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Eden temeljnih razlogov za sprejetje novega republiškega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju je uskladitev sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja z ustavo in zakonom o združenem delu, saj je bil zakon uveljavljen že pred njenim sprejetjem. Na neustreznost nekaterih rešitev in pomanjkljivosti veljavnega zakona ter nujnost njegovega dopolnjevanja je opozorila tudi praksa in samo izvajanje zakona. Tretji razlog, ki je narekoval novo zakonsko ureditev pa je celovita revizija sistema starostnega zavarovanja kmetov, s katero naj bi vključili kmete v enoten sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Pomembne novosti in bistvene spremembe naj bi zakon prinesel zlasti na področju invalidskega zavarovanja in na področju starostnega zavarovanja kmetov. Spremembe in nove rešitve naj bi predlagal tudi glede obveznega zavarovanja oseb, ki opravljajo samostojno poklicno dejavnost, nadalje glede obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja vrhunskih športnikov - neprofesionalcev. V republiški zakon bo potrebno vgraditi tudi določila, ki se nanašajo na nekatera vprašanja v zvezi z odmero in usklajevanjem denarnega nadomestila za telesno okvaro. Zakon naj bi uvedel tudi možnosti predčasne upokojitve, spremembe in dopolnitve pa naj bi uveljavil tudi glede uživanja in izgube pravic do pokojnine.
Predlog za izdajo zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (s povzetkom) je v celotnem besedilu objavljen v skupščinskem Poročevalcu v Prilogi V, 2. julija 1982.
V celotnem besedilu so objavljene tudi teze za osnutek zakona, ki so delovno gradivo in služijo kot pripomoček v razpravah. Predloga za izdajo zakona bodo obravnavali in sprejemali zbori skupščine SR Slovenije na sejah predvidoma 29. septembra.
Predlog zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti
S predlogom zakona je skladno z zveznim zakonom o splošni ljudski obrambi, ki je bil sprejet aprila letos, opredeljen enotni obrambno zaščitni sistem ter določena vsebina splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite kot celovite obrambno-zaščitne funkcije samoupravne socialistične družbe.
Predlog zakona med drugim ureja splošna načela za ustanavljanje, sestavo in delovanje komitejev za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito: dopolnjene in jasneje so opredeljene določbe o obrambnih pripravah in uresničevanju družbene samozaščite v krajevnih skupnostih, TOZD ter drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih; ureja pravice in dolžnosti samoupravnih interesnih skupnosti, poslovnih skupnosti in drugih oblik združevanja organizacij združenega dela na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite; ureja naloge družbenopolitičnih skupnosti na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. V posebnih poglavjih opredeljuje še teritorialno obrambo, narodno zaščito in civilno zaščito, sistem za opazovanje in obveščanje ter obrambno in samozaščitno usposabljanje delovnih ljudi in občanov. Celotno besedilo predloga zakona s povzetkom in obrazložitvijo je bilo objavljeno v Prilogi VI. skupščinskega Poročevalca 20. julija letos. Predlog zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti bodo obravnavali zbori .republiške skupščine na sejah 29. septembra.
Predlog za izdajo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o samoprispevku
Do leta 1973 sta krajevni samoprispevek urejala temeljni in republiški zakon o prispevkih in davkih občanov. Glede na vsebino in posebnosti samoprispevka pa je bila sprejeta odločitev, da se to uredi s posebnim republiškim zakonom.
Januarja 1973 je bil sprejet zakon o samoprispevku (Ur. list SRS, št. 3), ki ureja postopek in sistem plačevanja samoprispevka. S predlaganimi spremembami in dopolnitvami tega zakona naj bi ureditev samoprispevka uskladili z načeli nove ustave ter ga vključili v sistem planiranja v krajevni skupnosti, dopolnili pa naj bi tudi tista določila, ki so se v praksi pokazala kot nejasna in neustrezna.
Tako naj bi s predlaganimi spremembami in dopolnitvami natančneje opredelili zlasti:
- uvajanje samoprispevkov
- krog oseb, ki imajo pravico glasovati na referendumu za uvedbo samoprispevka,
- krog zavezancev za plačilo samoprispevka,
- vire in osnove za samoprispevek ter nekatere nove oprostitve za plačilo samoprispevka.
Predlog za izdajo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o samoprispevku s tezami za osnutek zakona ter poročilom o uvajanju samoprispevkov in izvajanjem zakona o samoprispevku je v celotnem besedilu objavljen v Prilogi VI. skupščinskega Poročevalca (20. julij 1982). Zbori slovenske skupščine bodo predlog za izdajo zakona obravnavah' na sejah 14. oktobra.
Iz novega zakona o varnosti v cestnem prometu
Skratka, novi zakon je končno naravnan na prometno varnostne razmere, kakršne so sedaj in na predvideni razvoj glede na povečanje prometa in druge spremljajoče pojave.
Družbeno samozaščitni vidiki
Promet in prometna varnost, zlasti področje prometne vzgoje in preventive, je tesno povezano z mnogimi vidiki družbenega angažiranja v najširšem smislu. Odtod nujnost najrazličnejših ukrepov in dejavnosti, ki sodijo v prometno družbeno samzaščitno aktivnost s smotrom, da se zmanjšajo prometne nezgode in posledice, ki nastajajo zaradi določenih, predvsem subjektivnih slabosti udeležencev v cestnem prometu. Nova pozitivna prometna zakonodaja, tega pomembnega vprašanja ni obšla. Nasprotno, že v ZTVCP najdemo dovolj konkretne določbe, ki temeljijo na družbeno samozaščitnih načelih in nalagajo posameznim občinam in njihovim organom ter organizacijam, KS, OZD in drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim ter
SMRTI
VAVPETIČ Stanislava, otrok, stara 4 mesece, iz Podgorja 113
VIDERGAR Stanislav, delavec iz Duplice, Jakopičeva 17, star 46 let
CVETKOV1Č Marija, upokojenka iz Kamnika, Ljudevita Stiasnvja 1, stara 84 let
ŽERTEK Justina, druž. upokojenka iz Kamnika, Zaprice 9, stara 74 let
BROJAN Janez, delavec v plastiki iz Šmarce 65, star 34 let
MALEŽ Marija, kmetovalka iz Kosiš 19, stara 79 let
CENCEIJ Ana, druž. upokojenka iz Okroga pri Motniku št. 1, stara 83 let
JANEŽIČ Janko, delavec iz Čme pri Kamniku 81, star 17 let
KOŠIR Ivana, osebna upokojenka iz Kamnika, Tujniška c. 1, stara 88 let
ŽAVBI Katarina, druž. upokojenka iz Kamnika, Perovo, 9, stara 82 let
FLERE Jožefa, druž. upokojenka iz Kamnika, Sadnikarjeva 3, stara 67 let
NOGRAŠEK Pavel, osebni upokojenec iz Kosiš št. 2, star 66 let
VAVPETIČ Urban, delavec v livarni, iz Kamnika, Steletova 11, star 48 let
ŠKORJAK Herman, osebni upokojenec, iz Mekinj, Cankarjeva 19, star 74 let
POTOČNIK Adolf, invalidski upokojenec iz Županjih njiv 35/a, star 54 let
njihovim združenjem, DPO in drugim družbenim organizacijam in društvom dovolj neposrednih dolžnosti.
V tem smislu je treba razumeti tudi uvodna določila republiškega zakona o varnosti cestnega prometa, ki v tretjem členu konkretno navaja ustvaritev pogojev za varnejši potek prometa.
Delovni ljudje in občani, organizirani v okviru izvajanja nalog s področja družbene samozaščite, skrbijo za varnost v cestnem prometu in ustvarjajo pogoje za varno in pravilno potekanje prometa ter preprečujejo prometne nezgode in druge nevarnosti, s tem da:
- organizirajo in izvajajo prometno varnostno vzgojo in preventivno delo,
- opozarjajo pristojne organe, organizacije in skupnosti na pomanjkljivosti oz. nevarnosti, ki vplivajo ali bi lahko vplivale na varnost v cestnem prometu,
- pomagajo, če pride do prometne nezgode, in ob drugih nevarnostih v prometu,
- skrbijo za odpravo okoliščin in stanja na cesti, ki ogroža ude-
POROKE
KOŽELJ Franc, strojni ključavničar iz Šmarce in POTOČNIK Milena, prodajalka iz Stahovice
SMOLNIKAR Tomislav, PTT monter iz Mekinj in POIJANŠF.K Irena, likvidator iz Mekinj
SLAPNIK Vincenc, šofer iz Velikega Hriba in BREZNIK Metka, tkalka iz Zgornjega Tuhinja
LAH Rafko, razredni učitelj iz Komende in OSOLNIK Danica, absolvent pedagoške akademije iz Vrhpo-Ija pri Kamniku
ČEBULAR Janez, strojni mehanik iz Ljubljane in VRANKAR Marija, med. sestra-babica iz Vrhpolja pri Kamniku
ŠTELE Zdravko, tkalec izGmajni-ce in JAGODIC Marija, tkalka iz Mekinj
LAMPIČ Tomaž, sekretar zbora združenega dela iz Ljubljane in ŠOL-MAJER Polonca, dipl. ing. farmacije iz Novega mesta
VOUKAR Jože, pleskar iz Zgornjega Tuhinja in VODLAN Martina,, referent iz Velike Lasne
HRIBAR Franc, kmetovalec iz Li-pelj in JUHANT Jožica, krojači ca iz Duplice
POHLIN Boris, strojni ključavničar iz Duplice in MOHORČIC Tatja-jia, ekonomski tehnik iz Kamnika
HRIBAR Janez, biromehanik iz Duplice in OSOLNIK Branka, prodajalka iz Gozda
Komisija za delovna razmerja TOZD Reja
objavlja za nedoločen čas prosta dela in naloge
DVEH DELAVK ALI DELAVCEV ZA OSKRBO PERUTNINE V FARMI KRIŽ PRI KOMENDI
Kandidati morajo imeti osnovno šolo in 3 mesece delovnih izkušenj.
Ponudbe na objavljena dela in naloge sprejema Kadrovska služba Perutnina Zalog, Ag rokom bi natska 84, 61260 Ljubljana-Polje. Rok za sprejemanje ponudb je 15 dni od dneva objave.
O izbiri bodo kandidati obveščeni najkasneje v 30 dneh po izteku roka za prijavo.
Občinska konferenca ZKS Kamnik KOMITE
KAMNIK, Titov trg 1
razpisuje . dela in naloge
RAČUNOVODJE
za nedoločen čas
Poleg pogojev, določenih z zakonom, mora kandidat izpolnjevati še naslednje:
- da ima končano srednjo ekonomsko šolo; z obveznim znanjem strojepisja
- da ima 3 leta delovnih izkušenj in
- da je družbenopolitično neoporečen
Druge informacije v zvezi z razpisom dobite v tajništvu Komiteja 0K ZKS Kamnik
Pisne prijave z dokazili sprejema Komite OK ZKS Kamnik, Titov trg 1,15 dni po objavi.
ležence v prometu in varnost prometa.
Posebno vlogo v tem smislu namenja zakon svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, kot posebnim telesom na področju vzgoje in preventive v cestnem prometu, s tem, da jim nalaga skrb za uveljavljanje družbene samozaščite na področju prometne varnosti, dvig varnostne in prometne kulture udeležencev v prometu, razvijanje humanejših in solidarne jsih odnosov med vozniki in drugimi udeleženci v prometu, kot tudi ustvarjanje pogojev za varen promet in izvajanje drugih nalog, določenih z zakonom.
Varnost pešcev
Pokazatelji stanja prometne varnosti so pomemben dejavnik pri oblikovanju pravne ureditve prometa, in s tem opredelitve pravic in dolžnosti, odgovornosti in soodgovornosti posameznikov glede na njihovo ravnanje.
Izhajajoč iz takih načel je potem popolnoma razumljivo stališče zakonodajalca, da najštevilnejši kategoriji udeležencev v prometu - pešcem, namenja tolikšno pozornost. Ne brez utemeljenih razlogov, saj je pešec najbolj ogrožena kategorija udeležencev. Novi zakon zato tudi vsebuje vrsto novih določb, ki so nujne, če hočemo doseči, da se
bodo zmanjšale posledice prometnih nezgod - mrtvi in ranjeni pešci, posebno med otroki.
Kdo vse je pravzaprav pešec?
»Pešec« je oseba, ki je udeležena v prometu, pa ne vozi vozila in se ne pelje v njem, oseba, ki z lastno močjo potiska ali vleče otroško prevozno sredstvo, kolo, kolo z motorjem ali voziček za slabotne, kot tudi osebe v premičnem vozičku za slabotne, ki ga premika z lastno močjo ali z močjo motorja, če se pri tem premika s hitrostjo, kot da bi hodila.
A) Predpisi o hoji po pločniku oziroma po vozišču.
Precej te pravne vsebine je urejene že z zveznim zakonom. Vendar vrsto pomembnejših novosti vsebuje tudi republiški zakon. Združena prometna določila, ki obravnavajo peščeve pravice in dolžnosti, bi bila:
- Pešec praviloma ne sme hoditi po vozišču in ne postajati na njem.
- Če pa pešec le mora hoditi po vozišču, pa mora hoditi čim bliže roba vozišča tako, da ne ovira ali preprečuje prometa vozil.
Pri tej določbi najdemo še republiško dopolnilo, ki pravi, da smejo pešci, če ni ob vozišču posebej urejene površine za pešce, uporabljati za hojo največ en meter širok del vozišča, računano od roba vozišča.
(Prihodnjič naprej)
ZAHVALA
Nc moremo doumeti, da smo tako prekmalu izgubili našega dobrega, skrbnega moža, očeta, sina, brata in strica
FRANCA GALJOTA
iz Podgorja
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali med njegovo boleznijo in v najtežjih dneh. Hvala sem, ki ste se poslovili od njega, mu darovali prelepo cvetje in ga pospremili na zadnji poti; vsem, ki ste v naši neizmerni bolečini sočustvovali z nami in nam izrekli sožalje. Posebej se zahvaljujemo kolektivu Eta Kamnik za vso pozornost in pomoč. Hvala duhovniku za tople besede ob slovesu in hvala vsem, ki ste bili v življenju dobri z njim.
Njegovi: žena z otrokoma, mama in sestre z
Podgorje, avgusta 1982
ZAHVALA
Po triletni hudi bolezni nas je v
29. letu starosti za vedno zapustila naša ljubljena mamica, žena in hčerka
NADA KERŠIČ
roj.
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki so nam ob težkih trenutkih stali ob strani, z nami sočustvovali in jo v velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se predstavniku SO Šiška in tovarišu Pestotniku za poslovilne besede ob odprtem grobu, pevskemu zboru Solidarnost, godbenikom pod vodstvom tovariša Kvartiča in občinskemu odboru SZDL Kamnik
Posebno zahvalo izrekamo SO ŠiSka in Smučarski zvezi Slovenije za izkazano pomoč
Žalujoči:
sinček Uroš, mož Fredi, mama Fani In sta Lojze
Kamnik, septembra 1982
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE KAMNIK p. p.
STANOVANJSKO IN KOMUNALNO GOSPODARSTVO SKG p. o. KAMNIK
Upoštevajoč sklepe ustreznih samoupravnih organov Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kamnik in delavskega sveta Stanovanjskega in komunalnega gospodarstva SKG p. o. Kamnik, Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kamnik p. p. Stanovanjsko in komunalno gospodarstvo
objavlja seznam dolžnikov in višino dolga, ki so ga posamezni dolžniki dolžni iz naslova neplačevanja ogrevanja in stanarine.
V predmetnem seznamu so upoštevani samo dolžniki (stanje 21. 9.1982) zoper katere je terjatev ugotovljena na osnovi pravnomočnih plačilnih nalogov oz. je dovoljen rubež s sklepom o izvršbi.
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kamnik p. p. SKG Kamnik bo odslej sezname vseh dolžnikov 1 x mesečno objavljala v Kamniškem občanu.
SEZNAM DOLŽNIKOV ZA CENTRALNO OGREVANJE IN STANARINO
1. BAJC Vlado, Jakopičeva 13, (stanarina), 3.176.90 din; 2. BALANTIČ Vida, Klavčičeva 3, (stanarina), 5.913,25; BALANTIČ Vida. Klavčičeva 3, (ogrevanje). 5.686,00; 3. BAŠ Eva, Jakopičeva 14, (stanarina), 579,70; 4. BELINA Cvetka. Matije Blejca 2, (ogrevanje). 4.386,60; 5. BERISHA Felicijana. Klavčičeva 3, (ogrevanje), 347,50; 6. BIZJAK Aleksandra, Jakopičeva 15, (stanarina), 8.934.20; 7. BUNIČ Zoran. Matije Blejca 14. (stanarina), 6.918,40; BUNIČ Zoran, Matije Blejca 14, (ogrevanje). 22.492,50; 8. BURKEUCA Stanislav, Klavčičeva 2, (ogrevanje), 2.081.00; 9. CERAR Matija. Bogdan, Klavčičeva 12, (ogrevanje), 1.741,50; 10. ČEBULAR Marija, Matije Blejca 16, (ogrevanje), 892,00; 11. ČEH Franc, Matije Blejca 2. (ogrevanje), 12.645,00; 12. ČEPON Peter, Klavčičeva 10, (ogrevanje), 7 158,00; 13. COKAN Franci, Klavčičeva 7, (stanarina), 3.214,50; 14. DŽUNOV Elizabeta. Turijiška 2. c, (stanarina), 13.522,80; 15. GRČAR Silvester. Matije Blejca 6, (ogrevanje), 11 955.50; 16 HLADE* Jože, Župančičeva 5, (stanarina), 9.487,35; 17. HOČEVAR Leopold, Matije Blejca 6, (stanarina). 1.046,90; HOČEVAR Leopold, Matije Blejca 6, (ogrevanje), 7.676,00; 18. JAVORNIK Janko, Groharjeva 10, (ogrevanje), 10.222,00; 19. JEREBIC Jožef. Kajuhova pot 10, (stanarina), 522,45; 20. JERMAN Marjeta. Klavčičeva 6. (ogrevanje). 1.561.50; 21. KERN Milan, Klavčičeva 3. (ogrevanje), 3.954,00; 22. KOKALJ Bogdan, Zikova 1. (stanarina), 998,60; 23. KONČAR Karo), Kranjska 4 č. (stanarina). 5.331,60; 24. KORBIČ Karel. Klavčičeva 7, (ogrevanje), 8.611,00; 25. KOSEC Suzana, Klavčičeva 5, (ogrevanje). 10.662,00; KOSEC Suzana, Klavčičeva 5, (stanarina). 8.700.00; 26. KRANJC Marjeta, Klavčičeva 4, (ogrevanje). 5.365,00; KRANJC Marjeta, Klavčičeva 5.812,00; 27. KRIVOROTOV Nada, Matije Blejca 18, (ogrevanje, 22.379.50; KRIVOROTOV Nada, Matije Blejca 18. (stanarina), 5.892,00; KRIVOROTOV Nada Matije Blejca 18, (stanarina). 4 211.40; 28. LA-MOVSEK Peter, Klavčičeva 5, (ogrevanje). 14.679,00 din; LAMOVŠEK Peter, Klavčičeva 5, (stanarina). 9.255,60; 29. MAJCEN Elica, Klavčičeva 8, (ogrevanje). 6 475.00; MAJCEN Elica. Klavčičeva 8. (stanarina), 1.129.00; 30. MARENIČ Ivan. Klavčičeva 2. (stanarina), 13.189,00; MARENIČ Ivan. Klavčičeva 2, (ogrevanje), 17.291,50; 31. NOSE Ivanka. Klavčičeva 2, (ogrevanje), 1.501.00; 32. NOVAK Djudja. Klavčičeva 7, (ogrevanje). 1.300,00; 33. NOVAK Nada, Glavarjeva 92. (ogrevanje), 4.381,00; 34; PLESTENJAK Milica. Klavčičeva 2. (ogrevanje), 11.516.50; PLESTENJAK Milica, Klavčičeva 2. (stanarina), 11.815,50; 35. PRAŠTALO Boško, Klavčičeva 10, (ogrevanje), 2.366,50; PRAŠTALO Boško, Klavčičeva 10. (stanarina). 2.654.70; 36. POŽAR Ana, Klavčičeva 3. (stanarina). 1.875,80; POŽAR Ana, Klavčičeva 3, (ogrevanje). 15.889,00; 37. PIRC Amalija, Matije Blejca 6, (stanarina), 628,00; 38. RAJGEU Marta. Jakopičeva 20. (stanarina), 5.778,75; 39. RAJŠP Marjeta. Matija Blejca 20. (ogrevanje), 12.207.70; RAJŠP Marjeta. Matije Blejca 20. (stanarina). 14 962,30; 40. SEMOLIČ Nada. Matije Blejca 8. (ogrevanje), 1.470,00; 41. SLADIC Dragan, Klavčičeva 7, (stanarina), 1.842,00; SLADIC Dragan, Klavčičeva, (ogrevanje), 3.386,50, 42. SMER-KE Zvone, Matije Blejca 20, (stanarina), 1 494,90: 43. STANIČ Niko, Klavčičeva 13. (ogrevanje). 2508,00: 44. ŠOSTER Bojan. Mija. Zikova 6, (ogrevanje), 14.011.60; 45. ŠRAJ Vlasta. Matije Blejca 18. (stanarina). 2.558,10; 46. ŠTRAJHAR Jožica. Matije Blejca 10. (ogrevanje), 2.044.00; 47. ŠUŠTAR Fortunat. Fužine 2, (ogrevanje). 17.024.60; ŠUŠTAR Fortunat Fužine 2. (stanarina), 10.219.60; 48. TONIN Janja. Zikova 3. (ogrevanje). 3.074.00; 49. URŠIČ Pavla. Klavčičeva 6. (ogrevanje). 3.857,00; 50. VENGUST Štefanija. Ljubljanska 3. b, (stanarina), 8.963,90; 51. VIDIC Tomaž. Matije Blejca 10, (ogrevanje). 8.150.0? 52. ZRINJSKI Ivan. Matije Blejca 10, (ogrevanje). 1.428,00; 53. ŽAGAR Ivan, Klavčičeva 3, (ogrevanje). 403,75; 54. ŽAGAR Janko, Matije Blejca 10, (ogrevanje), 1.257,50; ŽAGAR Janko, Matije Blejca 10, (stanarina), 1.369,30;» 55. ŽIBERT Albin, Klavčičeva 3, (ogrevanje), 8.766,00
r
Letnar in Desnica osvojila alpski pokal
Finale alpskega pokala lo-kostrelcev je tokrat minil v znamenju dežja in Jugoslovanov, ki so dosegli nekaj odličnih rezultatov.
Že tretjič zapored je bil prireditelj finala lokostrelski klub Exoterm iz Kranja. Na zahtevni in lepi »hunter in field« progi v blejskem vint-garju se je pomerilo 80 loko-■strelcev iz ZR Nemčije, Avstrije, Italije, Švice in Jugoslavije. Države udeleženke so nastopile z najboljšimi ekipami, kar ni čudno, saj je bilo to zadnje tekmovanje pred svetovnim prvenstvom.
V soboto, prvi dan tekmovanja, je že pred pričetkom začelo močno deževati, a so lokostrelci vseeno začeli s tekmovanjem. Dež ni pone-
hal, zato je morala tehnična komisija po štirih urah tekmovanje prekiniti, predvsem zaradi razmočenih tarč.
V nedeljo se je vreme toliko izboljšalo, da je prireditelj z velikimi napori le uspel izpeljati tekmovanje.
Jugoslovanskim tekmovalcem je finale prineslo trojno zmago, saj so Bojan Postruž-nik, Dušan Letnar in Drago Desnica zmagali v svojih kategorijah. Torej sta bila med zmagovalci kar dva Kamniča-na, česar niso pričakovali niti največji optimsiti.
Dušan Letnar je že drugič zapored osvojil Alpski pokal, letos se je s svojo pripravljenostjo najbolj odrezal na vseh največjih tekmovanjih. Tudi Vojko Čolnar je s tret-
jim mestom presenetil, lahko pa bi dosegel še več, saj je bil na turnirju v Bolcanu najbolje uvrščeni tujec, zmagoval pa je tudi na domačih tekmovanjih.
Drago Desnica je premočno osvojil prvo mesto pred Italijani in Avstrijci in dokazal, da v mladinski konkurenci resnično nima enakovrednega nasprotnika. Letos je bil izredno pripravljen, uvrstil se je v državno reprezentanco, premočno zmagal na skoraj vseh turnirjih, s svojimi rezultati pa bi se visoko uvrstil tudi v članski konkurenci. Zasluženo je osvojil Alpski pokal in s takim napredovanjem se lahko čez nekaj let uvrsti v evropski vrh.
DO
Devet dni po Sloveniji in Hrvaški
Ob zelo pestri dejavnosti Kolesarskega društva Kamnik, je skupina sedmih kolesarjev, s kuharico in šoferjem, v začetku avgusta krenila na dolgo pot po Sloveniji in Hrvatski. S 1215 km dolgo potjo je izpolnila že leta 1981 začrtani program. To dolgo pot so udeleženci opravili v devetih etapah:
1. Kamnik-Velenje-Slov. Gra-dec-Muta
2. Muta-Maribor-Gor. Radgo-na-Moravci
3. Moravci-Lendava-Varaž-din-Ptuj-H. vas
4. H. vas-Podčetrtek-Kumro-vec-Brežice-D. toplice
5. D. toplice-Vinica-Rupnjak--Delnice-Lokve
6. Lokve-Rijeka-Vodnjan-Fa-žana <
7. Fažana-Ponte Porton-Buzet--Črni kal-Kozina
8. Kozina-Štanjel-N. Gorica--Kobarid-Bovec
9. Bovec-Vršič-Jesenice-Škofja Loka-Žiri-Kamnik
Kolesarji so na dan prevozili največ 155 km, najmanj pa 119 km ali povprečno 135 km na dan in pot opravili brez velikih problemov, razen manjših okvar na njihovih kolesih, ki pa sta jih Stane in Silvo uspešno odpravljala. Vzpon po južni strani na Vršič jim ni dal težav. Tu so imeli za seboj že dobrih 1000 km vožnje, veselili pa so se tudi že, da bodo zvečer spali doma. V devetih dneh vožnje so prenočevali po -turističnih kampih, kuharica Nataša Novak pa je skrbela za njihove želodce in to tako dobro, da je še danes hvalijo. Stroške za
RAZPIS
JESENSKEGA KROSA OBČINE KAMNIK
1. Kraj prireditve: Stranje (Veliki jez)
2. Datum in čas: v soboto, 2. 10. 1982 ob 9. uri
3. Prireditelj: ZTKO občine Kamnik - odbor za množičnost
4. Organizator: Športno društvo'Jurij Lipnik -smučarska sekcija
5. Prijava: VVZ, OŠ, ICRM, OZD, se prijavijo pred tekmovanjem pri strokovni službi ZTKO, kjer prejmejo tudi kartončke in potrebna, potrdila. Na prijavni kartonček je treba vpisati ime in priimek, organizacijo za katero nastopa, letnico rojstva in za OS še razred. Podatki morajo biti točni, kajti uporabili jih bomo za prijavo na nadaljnje tekmovanje.
6. Start: Pri severnem vhodu v tovarno KIK
7. Tekmovalne kategorije, dolžina proge in čas nastopa:
- cicibani VVZ in mala šola - 150 m - 9.00
- crcibanke VVZ in mala šola - 150 m - 9.10
- pionirji 1. razred - 200 m - 9.20
- pionirke 1. razred - 200 m - 9.25
- pionirji 2. razred - 300 m— 9.30
- pionirke 2. razred - 300 m - 9.35
- pionirji 3. razred - 400 m - 9.40
- pionirke 3. razred - 400 m - 9.45
- pionirji 4. razred - 500 m - 9.55
- pionirke 4. razred - 500 m - 10.05
- ml. pionirji 5. razred (letnik 71) - 1000 m - 10.15
- ml. pionirke 5. razred (letnik 71) - 1000 m - 10.30
- ml. pionirji 6. razred (letnik 70) - 1000 m - 10.45
- ml. pionirke 6. razred (letnik 70) - 1000 m - 11.00
- st. pionirji 7. razred (letnik 69) - 1000 m - 11.15
- st. pionirke 7. razred (letnik 69) - 1000 m - 11.30
- st. pionirji 8. razred (letnik 68) - 1000 m - 11.45
- st. pionirke 8. razred (letnik 68) - 1000 m - 12.00
- ml.mladinciletnik1965,1966,1967-2000m-12.15
- ml.mladinkeletnik1967-1500m-12.30
- ml. mladinci letnik 1963,1964-3000 m-12.40
- ml.mladinkeletnik1964,1965-2000m-12.55
- član i letn i k 1962 i n starejši -5000 m -13.15
- članiceletnik1963instarejše-2000m-13.35
- veteraniAmlajšiletnik1942-47-4000m-13.50
- veterani B starejši let. 1941 in starejši -4000 m-14.10
- veteran ke letn i k 1952 in starejše -1500 m -14.30
- pri padni ki TO i n PM brez star. omej i. -3000 m -14.40
- člani DO brezstarostneomejitve-3000 m-14.55
8. Pravico nastopa: Nastopajo lahko vsi občani s stalnim prebivališčem vobčini Kamnik, ki se pravočasno prijavijoorganizatorju. ZaOZD lahko nastopajo delavci, ki so zaposleni v Kamniku.
9. Nagrade: Trijeprvouvrščeni posamezniki prejmejo diplome ZTKO občine Kamnik. Ekipni vrstni red se točkuje in prve tri ekipe v kategoriji WZ, OŠ, OKZSMS, OTKOinOZDprejmejodiplome.
Planinska tovarišija
Gorska reševalna služba postaja Kamnik vas vabi na proslavo 60-letnice ustanovitve, ki bo 22. oktobra ob 18. uri v dvorani nad kavarno Veronika. Program: pozdrav, govor, podelitev odlikovanj, kratek kulturni program, film o reševanju v gorah. Vabimo vas tudi na ogled razstave razvoja GRS v Kamniku, ki bo odprta od 11. do 17. oktobra v dvorani nad kavarno Veronika.
GORSKA REŠEVALNA SLUŽBA
KAMNIK
Cooperjev test
ZTKO Kamnik - odbor za množičnost organizira športno preverjanje telesnih zmogljivosti s Cooperjevim testom, ki bo vsak četrtek od 23. 9. do 28. 10. 1982 na Stadionu prijateljstva v Kamniku v času od 15.30 do 17. ure.
Redno preverjanje telesnih zmogljivosti je sestavni del vsake športne dejavnosti in zaželeno je, da test opravijo vsi udeleženci
rekreativnih dejavnosti, ki redno vadijo v skupinah, kakor tudi re-kreativci, ki vadijo posamično.
Kaj je Cooperjev test?
To je hoja ali tek na 2400 m, to pomeni preteči ali prehoditi 6 krogov na stadionu. Odvisno od časa, katerega boste potrebovali za premagovanje te proge, vam bodo naši sodelavci svetovali in ocenili vaše telesne sposobnosti.
ODBOR ZA MNOŽIČNOST
III. Jegličev memorial
V spomin na Titanovega livarja in smučarskega skakalca Toneta Jegliča, ki je bil ustreljen kot talec leta 1941, je smučarsko društvo Strahovica iz. Sela pri Vodicah dne 11. septembra organiziralo v sodelovanju z OO ZSMS Titan tekmovanje v smučarskih skokih za cicibane in pionirje na 20 m skakalnici s plastiko.
Tekmovanje je bilo zelo vzorno organizirano, za kar je poskrbel domači organizator. Pri mlajših cicibanih je zmagal Boris Če-bulj iž SuhadoUpri starejših cicibanih Tomaž Knafelj iz Žirovnice, pri mlajših pionirjih Marko Korošec iz Moravč in pri starejših pionirjih Zlato Romšak iz Komende. Tekmovanja so se udeležili skakalci iz Titovega Velenja, Žirovnice, Radovljice, Bleda, Moravč, Suhadol, Most in Komende. Žal pa na tekmovanju ni bilo skakalcev SK Kamnik, ki so. prejšnja leta organizirali to teKmovanje.
Rezultati:
mlajši cicibani:
1. Boris Čebulj, SD Strahovica, 111,6 t (8, 8 m)
2. Sandi Terek, TVD Partizan Žirovnica, 92 t
3. Milan Močilnikar, SD Moravče, 91,6 t
Starejši cicibani:
1. Tomaž Knafelj, TVD Partizan Žirovnica, 194,2 t (13,5, 13,5 m)
2. Gorazd Pogorečnik, SSK Titovo Velenje, 178,8 t
3. Viki Čepelnik, SSK Titovo Velenje, 162,8 t
Mlajši pionirji:
1. Marko Korošec, SD Moravče, 178,3 t (13, 12,5 m)
2. Boštjan Modrijan, TVD Partizan, Žirovnica, 178,2 t
3. Boris Trs, SSK Titovo Velenje, 176,7 t
4. Grega Dolar, SSK Titovo Velenje, 170,4 t
5. Tomaž Cibašek, SD Strahovica, 166,3 t
Starejši pionirji:
1. Zlato Romšak, SD Strahovica, 173 t (12, 12,5 m)
2. Tomaž Bajuk, SD Moravče, 172,0 t
3. Milan Romšak, SD Strahovica, 170,4 t
KLEMEN PIBERNIK
Spet zmaga naših
ŠD AVSV Dunaj je pripravno internacionalni turnir v sedeči odbojki, na katerem je sodelovalo šest ekip iz štirih držav, in sicer: BSG Rees Miinchen, ZRN, Hallas Oliver Budimpešta, Vasakarat SC Sambothetv obe Madžarska, Koroška regija Celovec Avstrija, AVSV DUNAJ Avstrija in ekipa iz Kamnika.
Kamniška ekipa je odpotovala na turnir pod vodstvom prof. Rajka Vute, ki je trener in strokovnjak jugoslovanske reprezentance, zelo dobro pripravljena. V hudi konkurenci je že drugič zmagala na mednarodnem turnirju. Vse ekipe so prikazale lepo igro, in s tem potrdile, da se ta zvrst športa zmeraj bolj dviguje oz. razvija.
Kamničani so na Dunaju naredili lep vtis in dobili lepe nagrade in pohvale za lepo igro, ki so jo prikazali z navdušenjem. Treba je povedati, da je bila kamniška ekipa najmlajša na turnirju, saj je bila povprečna starost 23 let.
Za ekipo Kamnika so nastopili: Jože Banfi, Jože Kovačič, Robert Panzi, Andrej Lampret, Vlado Homar, Davorin Kragel-nik in Slavko Golobic. Proglasili so tudi najboljšega igralca turnirja, to je bil Jože Banfi. Pohvalo
dolgo pot so v glavnem pokrili udeleženci sami, svoj delež pa so dali tudi Šumadija - zastopstvo Birotehnika Ljubljana, Krka Novo mesto, Tekstilni inštitut - Eksperimentalna tkalnica Kamnik, Pletiljstvo Zalokar iz Kranja, Janez Caserman gostišče pod Gradom. Udeleženci tega kolesarskega potovanja se vsem, ki so priskočili s svojimi prispevki zahvaljujejo. Seveda pa tu ne gre prezreti razumevanja Kolesarskega društva Kamnik, ki je tudi prispevalo svoj delež. Pohvalno je, da so udeleženci po naši zemlji ponesli na svojih-majicah ime Kamnika oz. društva, ki že nekaj let uspešno deluje.
JANEZ TAJČ
zasluži organizator, saj je dobro pripravil turnir in ogled mesta. REZULTATI
I. SKUPINA
BSG Rees - Hallas Oliver 0:2 (12:15, 9:15)
Hallas Oliver - Koroška 2:1 (9:15, 15:11, 15:13) Koroška- BSG Rees 1:2 (10:15, 15:12, 13:15)
II. SKUPINA
Kamnik - Vasakarat SC 2:1
(14:16, 15:9, 15:13)
Vasakarat SC - AVSV Dunaj
2:0 <15:9, 15:13)
AVSV Dunaj - Kamnik 1:2
(9:15, 15:12, 11:15)
POLFINALE
Hallas Oliver - Vasakarat SC 1:2
(15:9, 15:17, 14:16)
Kamnik - BSG Rees 2:0 (15:3,
15:8)
FINALE
Kamnik - Vasakarat SC 2:0 (15:13, 15:8) za tretje mesto
HALLAS   OLIVER   - BSG REES 2:0 (15:9, 15:7) za peto mesto
AVSV DUNAJ - KOROŠKA 2:0(15:8, 15:11) Naslednji turnir bo v polovici oktobra v Budimpešti.
ANDREJ LAMPRET
Novice iz strelskega športa
Na letošnjem vsakoletnem tradicionalnem tekmovanju strelskih ekip za Klanjšekov memorial v Celju je ekipa Kamnika osvojila med številnimi udeleženci 2. mesto. Najboljši strelec na tem tekmovanju je bil Kamničan Marjan Repič, ki so se mu organizatorji oddolžili z lepim darilom in plaketama. Na tekmovanju za pokal SRS, ki je bil tokrat v Ljubljani, pa je ekipa strelske družine »Kamnik« dosegla 3. mesto. Tudi to je lep uspeh za naše strelce, ki se že vsa leta po vojni uspešno predstavljajo v strelskem športu. Za take uspehe v tako množičnem športu, kot je strelstvo, našim tekmovalcem in tehničnemu vodstvu s trenerjem Podgornikom na čelu, lahko samo
ČeS,itam°! JANEZ TAJČ
Tone Jeras - klubski prvak
Na teniških igriščih kljub dopustom ni bilo dolgčas, saj so člani merili svoje moči na klubskih turnirjih in na tekmovanjih v drugih krajih. Najuspešnejši je bil Tone Jeras, ki je zmagal na -četrtem klubskem turnirju (v finalu je premagal Rada Vengusta z rezultatom 6:0, 6:3) in nato osvojil še naslov klubskega prvaka.
Rezultati klubskega prvenstva:
četrtfinale:
Vengust R. : Vengust F. - 6:3, 6:3
Prešeren : Lavrič J. - 6:1, 6:2 Ramšak : Keršič - 7:6, w:o Jeras : Martinjak - 6:1, 6:0
V Kamniku oddam sobo fantu. Ponudbe pod šifro »Takoj« na uredništvo Kamniškega občana.
Kupim starejšo hišo ali kmetijo v okolici Kamnika ali Domžal. Ponudbe pod šifro »do 150 SM« pošljite na uredništvo Kamniškega občana, Tomšičeva 2, Kamnik. '
Termoakumulacijske peči popravljam, čistim in montiram. MATIJA ZI-BELNIK, Zavrti 5, Mengeš, tel. 737-466
Zaposlim KV šiviljo, veščo šivanja pletenin. Strojno pletilstvo Špenko Cirila Janez, Moste 95/a, 61218 Komenda.
V nedeljo, 12. septembra, smo našli v Kamniku dežnik narodne noše. Naslov najditelja je na uredništvu Kamniškega občana.
polfinale:
Vengust R. : Prešeren - 2:6, 1:6 Jeras : Ramšak - 6:2, 6:1
finale:
, Jeras : Prešeren - 6:3, 6:3
Treba je povedati, da smo gledali borbeno in pošteno igro, saj sta Prešeren in Jeras pokazala resnično lep tenis. Tone Jeras je dosegel lep uspeh tudi na odprtem prvenstvu Ptuja, kjer je osvojil drugo mesto, v maratonskem finalu, ki je trajal kar tri ure in pol, ga je premagal Mulej z rezultatom 6:2, 1:6, 10:8. Že sam rezultat kaže, da sta se pomerila dva kvalitetna in borbena igralca.
Tudi drugi Kamničani niso od muh. Nedvomno zasluži posebno priznanje Janez Bogataj, saj je v veteranskem tenisu dosegel lepe uspehe. V Zagrebu je osvojil naslov državnega prvaka, v Kranju pa je zmagal na turnirju za veterane. Bogataj, ki je kamniškemu tenisu v dolgih letih uspešnega igranja mnogo dal, torej uspešno nadaljuje teniško pot in morda bo kateri od mlajših igralcev krenil po njegovi poti.
Na tradicionalnem Tedyjevem inemorialu je največ dosegel Tone Prešeren, ki se je uvrstil v osmino finala.
I. H.
ETA ŽIVILSKA INDUSTRIJA KAMNIK
nudi priložnostni zalužek gospodinjam, upokojencem in ostalim pri čiščenju povrtnin. Vse informacije dobite v kadrovski službi.
M
Karnni&ki občan
KAMNIŠKI OBČAN, glasilo občinske konference SZDL Kamnik - Kamniški občan je aprila 1981 ob 20-letnici izhajanja prejel srebrni znak OF - Ureja uredniški odbor - glavna in odgovorna urednica Jana Taškar -tehnični urednik Franc Mi-hevc - strokovna sodelavka Vera Mejač - Izhaja dvakrat mesečno - Naslov uredništva: Kamnik, Tomšičeva 2, telefon 831-311 - tekoči račun pri OK SZDL 50140-678-57039 - Kamniški občan - Rokopisov in fotografij ne vračamo - Tiska CGP Delo v Ljubljani.
\