Razne stvari. Iz domačlh krajer. Lenarčkega katol. politič. dmštva občni zbor in politični shod se vrsi v nedeljo, dne 8. novembra pri Sv. Lenartu v Slov. gor. ob 3. uri popol. v prostorih hiše slov. posojilnice po sledečem vsporedu: 1. Odborovo poročilo o delovanju druStva v pretečenem drultvenem letu in volitev novega odbora. 2. 0 dežel. zboru poroča poslanec Iv.Roškar. 3. Kako tepta vlada naSe narodne pravice, govori F. Kramberger, veleposest. sin iz Gofiove. 4. Izboljšajmo naSe narodno gospodarstvo! razpravlja Jan Jurančič, znani čebelar od Sv. Antona v Sl. gor. 5. Vprašania, predlogi, nasveti. Rodoljubni kmetie lenarčkega okraja, vdeležite se polnostevilno tega važnega zborovanja, ki bo nudilo mnogo zanimivosti! Imenovanje. Občinski urad Sv. Marko niže Ptuja je imenoval v izredni seji, dne 11. vinotoka t. 1. mnogozaslužnega velečast. gosp. Matej-a Slekovec, konzist. svet. in župnika pri Sv. Marku niže Ptuja, svojim častnim občanom. Proraocija. Na graSki univerzi je bil promoviran doktorjem prava naS središki rojak gosp. Mato Vargazon, avdorijatski praktikant pri c. kr. viSji vojaSki sodniji na Dunaju. Od finančne straže. Izpit za respicijente so napravili iinančni nadpazniki gg.: Jožef Vo 1 a v8 ek, Kajetan Marcher in Ferdinand T a t s c h 1. Mariborske novice. Dne 16. m. m. je umrl Venceslav Caf po dolgi in mučni boiezni previden s svetimi zakramenti za umi- rajoče. Pokojnik je bil oče č. o. Marcelina Cafa, katerega je pred dve in pol leti spremil k zadnjemu počitku. Od tistega časa je vedno bolj in bolj bolehal, dokier se ni slednjič udan v božjo voljo preselil v večnost k svoiemu sinu. N. p. v m. Porotna zasedanja pri spodnjestajerskih sodiSčih v letu 1904: Pri okrožni sodniji v Mariboru: prvo porotno zasedanje dne 7. marca, drugo dne 6. junija, tretje dne 12. septembra in četrto dne 14. novembra. Pri okrožni sodniji v Gelju: prvo dne 8. februarja, drugo doe 2. maja, tretje dne 12. septembra in četrto dne 21. novembra. Umrla je v grajščtni Z a v r č pri Ptuju soproga graiSčaka, gospa Silvija Ulm v 28. letu. — Dne 29. m. m. je umrl v drvarski koči pri Celju 50 letni drvar Jakob Centrih iz Golobinjeka. Zadela ga je srčna kap. — V Gradcu je umrl v petek, dne 30. m. m. poštni oficijal Jožef Sivka v 36 letu. Rajni je bil rojea v Špitaliču v konjiskem okraju. Bodi nm lahka tuja zemlja! Nekaj imenitnega. Ali se ni že toliko- in tolikokrat, in to po vseh naših listih, izrekla gorka želja po knjigi, ki bi nam podala naSega naroda zgodovino? To hrepenenje je zdravo in da se je javilo z vedno večjo silo, je ve- selo znamenje. Kajti narod se more prav zave- dati Se-le tedaj, ko samega sebe dobro pozna; da se hoče dobro poznati, je pa zopet zanesijivi dokaz, da ima življenjske moči v sebi dovolj, da se Se hoče v krogu narodov uveljaviti, da Se ima prihodnjost. Slovenskemu razum- nistvu je znano, da se p r o f e s o r d r. F r. K o s že več let temeljšto bavi z našo zgodo- vino ter da se je tega dela lotil sistematično. NJegovi trezni in globoko segajoči članki v Izvestjih »Muzejskega druStva« kakor v Leto- pisih »Slovenske matice* so vzbujali nena- vadno pozornost in vsakdo je vedel, da imamo zgodovine slovenske priCakovati le od njega in da bo to delo izborno. No in izdal je po Leonovi družbi v Ljubljani ravno- kar knjigo, ki sieer Se ni zgodovina našega naroda, ali jc; izobražencera toliko kakor taka in Se več. Izdal ie v 506 strani obsegajoči knjigi osmerke »Gradivozazgodovino Sloveneev v srednjem veku«, CeS, na tej pcdlagi se Se le more spisati in tudi bode spisala Zgodovina, ona knjiga, ki bode za vsakega. Saj piše: »Kdor boče zidati hišo, si mora poprej pripraviti potrebnega kamenja, kope, peska, lesa in drueih stvari in že le potem naj se loti dela. Enako je pri zgodo- vinarju. Najprej je treba zbrati gradivo, ga kritično presoditi in nato uporabiti.« V naSi knjigi imamo za dobo od 501 do 800 zabe- leženo, in sicer leto za letom, vse, kar je naš narod storil in kar se ie sploh zgcdilo takega, karsega tičeneposredno. Tipodatki so jasno ia vestno sestavljeni izvlečki iz dotičnih virov torej takozvani regesti. V večini slu- čajev je ves vir tudi pridjan, ne samo na- veden, kajti naveden je pri vsakem regestu in celo z vsemi izdajami vred, v katerih se nahaja. Kdor torej čita regeste, se že dobro seznanja z zgodovino našega naroda. Vrhu tega pa je pisatelj ua čelu kujige in sicer na 43 straneh podal »Zgodovinski pregled« ali prav kratko osnovano zgodovino one dobe, ki jo razpravlja. Knjigo bo potemtakem vsakdo čital s pridom, strokovnjak kakor laik, zraven 3e prav lahko, ker je jako pregledno in prak- tično urejena. NUmo kmalu katere knjige bili tako veseli kakor te-le. NaSe veselje pa se je povečalo, ko smo na prvi strani debelo tiskano čitali: Prva knjiga. Č3 smo nestrpno hrepeneli po prvi, bomo 8e bolje po drugi. Knjiga se naročuje pri Leonovi družbi v Ljubljani ter stane za njene ude 4 K, za podporne ude 6 K in za ne- ude 8 K. Cesarja Franca Jošefa I. jubilejska nstanova. Južnoštajerska hranilnica v Celju bode oddala podpore iz iubilejske ustanove »Cesarja Franca Jožefa I « dijakom ali učencem slovenske narodncsti, ne oziraje se na kakovost in ne na mesto Sole, katero obiskujejo. Prošnjiki morajo biti pristojni v okraje Štnarje pri Jelšah, Gornjigrad, ŠoStanj, Sevnica ali Vransko. Prošnje je podati do 15. listopada 1903 pri južnoStajerski hraniloici v Celju ter priloži jim ubožno spričevalo, domovnico in spričevalo o zadnjem minolem Solskem tečaju, ter mora imeti prošnjik najmaaj prvi napredovalai red. VisokoSolci pa 8e imajo izkazati s spričevali o državnih izpitih, oziroma s potrdili dveh doc8ntov glavnih predmetov o povoljno opravljenih zasebnih izkušajah, z indeksom, ki svedočuje pohaianje predavanj v minolem in vpis v tekočem tečaju. Podporo smejo tudi dcbiti začetniki v javnih službah. rStaierc" za svoje krnšne očete. Zadnji »Štajerc« se poteguje za nemške trgovce pri Sv. Lenartu v SIov. gor. ter žuga, da bode novo otvorjeno slovensko trgovino gg. Lončarec in Havelka strogo opazoval. Naj rajši opazuje Strašilove (»Štajerčev« pristaS!) žganiarne v Ptuju in Mariboru, kjer bode opazil marsikaterega svojih nemčurskih prijateljev z zabuhlim obrazom in Sibečimi nogarai se priplaziti iz prodaialnc. Tudi ga radovednost muči, kako bodo tamošnji kmetje podpirali to trgovino. Na to vpraSanje pa prepustimo odgovor naSim vrlim zavednim kmetom, ki bodo kar trumoma zahajali v novo slovensko trgovino. Podpirajino trgovce, katere blati »Štajerc«, ti so gotovo dobri in poSteni trgovci! Razpisane službe. Mesto nadučiteJia v Laporju je razpisano do Velike noči 1904. — Služba jetniskega paznika pri mariborski moSki kaznilnici je razpisana do 30. nov. 1903. Slov. polit. in gospodarsko društvo v Ljutomeru ima v nedeljo, dne 8. t. mes. ob 3. uri pop. javen ljudski shod v gostilni g. Ivana Kukovee v Liutomeru. Cven pri Ljntomera. Poroča se nam: Pri miinu Jožefa Reih v Moti so našli 24. m. mes. nripljavljeno možko truplo. Z gnojnimi vilami sta nbila 28. m. mes. na Gornji Polskavi 14—161etna fanta Jožef in Jurij Pristonik, sina gostilničarja Pristonik, delavca Miha Plečko iz Kolberga, ker ju je zasledoval z nožem na podstrešje, kamor sta §la spat. Iz Marnberga se nam poroča: Brod, ki je samo nekaj dai prevažal, je vsled velike vode ustavii prevažanje. Občina Marnberg je tudi tožena vsled prilastitve tuje lastnine, ker je rabila sohe prejšnjega broda, ne da bi bila prosila za to dovoljeaja pri posestniku dr. P. Kresniku, profesorju v Brnu. Se pač pozna, da sedijo v občinskem odboru sami Nemci, ki ne znajo prositi ampak aamo zabtevati. Požiga je obdolžena kočarica Jera Taciger v Stopercah, ker je baje zažgala septembra svojo kočo, da bi dobila zavarovalnino. Zaradi tatvine sta zaprta pri ptujskem sodiSču: Štef. Vogrinec, hlapec izStopere, ker je obdolžen, da je ukradel Juriju Jus različne jestvine in Janez ArnuS, kočarski sin iz S e n 6 a k a, ker je ukradel, kakor je obstal orožniku, posestniku Vučina iz zaprtega kovčeka 20 K. Tepež. Dne 28. m. mes. so napadli v K i c a r i h fantje Fr. Majcen, Al. PukSič in Valentin Letonja nekega Fr. Mlaker ter ga tako pretepli, da so ga morali prepeljati v ptujsko bolnišnico. Zalostno! Ogenj. Ob polnoči dne 25. m. m. je začelo goreti gospodarsko poslopje posestnika To8 vVitomarcih. Sosedi so zapazili ogenj ter rešili živino, potem so Se le poklicali gospodarja, ki je mirno spal. Zakonska To3 sta prestrašena zbežala na prosto. Stari Tos se je pa tako ustrasil, da se ni mogel ganiti z mesta. V tem trenutku se je že podrla streha. To je spravilo starčka k zavesti ter je na vseh Stirih plazeč dosegel duri, od kod so ga potegnili iz goreče hiSe, ne da bi se mu bilo kaj pripetilo. HiSa in gospodarsko poslopje je zgorelo popolnoma zraven tudi edna krava in edna svinja. Posestnik je bil za majhno svoto zavarovan. — V nedeljo, na praznik Vseh svetnikov zvečer okoli 8. ure je začel goreti hlev vdove Hrovat v L o k \ pri Zidanemmostu. Zgorelo ie gospodarsko poslopje, orodje, slama in žito; živino so reSili. Požami brambi se je po velikem trudu posrečilo omejiti ogenj, da se ni razširil na tik stoječe hiše. Le vlažnemu in mirnemu vremenu je pripisati, da ni ogecj uničil pol vasi. Sodelovaia je tudi požarna bramba iz RadeS. Vsa čast njej in vrlim ženam czir. dekletam, ki so z vso hitrostjo donaSale vodo iz cddaljenih vodnjakov. Kako je ogenj nastal, se ne ve. — Na dan Vseh svetnikov dopoldne med službo božjo ie zaCelo goreti v P o d 1 o g a pri Sv. Petru v Sav. dolini na podstrešju posestnika po domače Meserki. K sreči so ljudje kmalu zapazili ogerpj ter začeli gasiti, dokler ni dospela požama bramba iz Št. Petra ter ugasila ogenj. Tatvine. V torek, dne 27. m. mea. so ukradli županu Kremplu v ČreSnovcih pri Radgoni neznani tatovi denar in druge stvari v vrednosti 300 K. — V isti noči je bil ukraden scd žganja iz kleti mlinarja Trumerja vHercogovSaku. — V noči od zadnje sobote na nedeljo so ukradli neznani tatovi g. Šunko, posestniku opekame v R a zv a n j u pri Mariboru, konjsko opravo v vrednosti 120 K. Tatu so baje že na sledu. Ponesrečil se }e v torek, dne 3 nov. sprevodnik Franc Dežman na postaji Štore. Sunil ga je neki roz tako v hrbet, da je bil precei poskodovan. Celjske novice. Delavsko podporno druStvo priredi dne 8. t. mes. velik pevski večer v »Skalni kleti« z jako obsirnim vsporedom. Sodeluje tudi >narcdna godba«. — 231etni delavec Valen. Sklenovsky je zavžil minoli teden fosfor, ker se je hotel usmrtiti. Po velikih mukah je slednjič umrl. — Obesil se je 761etni bolnik hiralnice v bližnjem gozdu. USel je že 27. okt. iz biralnice. lz Nove cerkve pri Celjn se nam poroča: Tudi pri nas se ljudje hvalijo z moStom, ker je grozdje dobro dozorelo. Nekateri, ki imajo vinograde v boljSih legah so ga že prodali po 40—44 vinarjev liter. — Tukaj se je dne 26. m. m. slovesno položil in blagoslovil temeljni kamen novega Solskega poslopja. Vtopljenec. ZadnjiS smo poročali, da 80 naSli ob savskem obrežju pri Vidmu mrtvo truplo. Kakor se je zdaj dognalo, je bil to 56 letni hlapec Fr. Prapartnik, ki je pristojen v Braslovče. Dne 17. m. m. je izstopil iz službe pri posestniku Antonu Klempas v Podstravi na Kranjskem. Petrolej se je zopet podražil in bati se je, da bode cena Se naprej rastla. V nekoliko dnevih se je podražil za 9 30 K pri 100 klg. Bogati Judje, ki imajo večinoma petrolejske vrelce v svoji lasti, so se združili ter brez povoda zviSali cene. Delavce plačujejo slabo, pridelek podražijo in ogromni dobiček gre v nenasitljivo judovsko bisago. Cerkrene strarl* Občni zbor podpornega drnštva duhovnikov Lavantinske škoflje. Prihodnjo sredo, dne 11. novembra t. 1. ob pol 4. popoldne se vrži v kn. Sk. konzistorijalni pisarni občni zbor podpornega druStva duhovnikov Lavantinske Skcfiije, pri katerem se bodo druStvena pravila pregledala in primerno prenovila, volili se bodo tudi odborniki za triletno dobo; zato se pričakuje obilna vdeležba od strani druStvenikov. — Predstojnistvo. Društrena poročlla. Pododbor »Zveze nepolitičnih drustev za Stajersko" ima svojo sejo dne 12. novembra t. 1. v Narodn. domu v Mariboru ob 10. uri dopol. v prostorih braln. in pev. druStva »Maribor«. Vspored: 1. Pogovor o izvestju opravilnika. 2. Posvetovanje o izvrSitvi programa. 3. Slučajnosti. Ker se posebna vabila ne izdajajo, prosi, da se odborniki gotovo vdeležijo te seje predaednik. Gledališka predstava v Mariboru se priredi v nedeljo, dne 8. t. m. ob 8. uri zvečer v veliki dvorani »Narodnega doma«. Vprizori se »Idealna tašča^, veseloigra v eaem dejanju in »Doktor Hribar«, burka v enem dejanju. Tudi tokrat mora biti dvorana polna^ obeinstva kakor zadnjič! Žigertov stolp. Zgradba tega stolpa je dovršena in se je stolp 28. m. m. zaklenil. Ključi se dobijo sedaj samo v RuSah pri trgovcu g. Mih. Ssrnc-u, pozneje pa bodo na razpolago v raznih krajih na vznožju Pohorja, kar se Se pa bode po časnikih objavilo. — Podravska podružnica slov. plan. društva. Odbor wSlov. dijaške kuhinje y Mariboru" naznanja, da bode letoSnji občni zbor omenjenega društva v prostorih »Katol. delavskega društva« (pri Schrammelju) dne 12. t. me3. ob 4 uri popoldne z običajnim vsporedom. Ako ne bi bilo ob 4. zadostno Stevilo udov zbranih, se vrSi isti dan ob 5. občni zbor ob vsaki vdeležbi. Vabljeni so vsi udje. Posebna vabila se ne razpošiljajo. Mohorjani za drnžbo sv, Cirila in Metoda. Framski Mohorjani (55) so darovali 10 kron. Za maiiborsko dijaško knhinjo so darovali sledeči p. n. dobrotniki in dobrotnice: Milostlj. knezoškof dr. Mihael Napotnik 30 K; P. Verdoik, kaplan 20 K; Jager 2 K; Zacherl, učiteli 2 K; Logarič Marija, kuharica 2 K; dr. Anton Jerovšek, prolesor 50 K; Stef. Rojnik, uradnik pri namestniji 10 K; stava 2 K; dr. Babnik, c. kr. sekcijski svetnik 10 K; Pajtler, župnik 10 K; klub 10 K; dr. Firbas 5 K; Serajnik Dom., učitelj 1 K; Fr. Ogrizek, župnik 10 K; P. S. iz Ljutomera kot kruh Sv. Antona 4 K; Jurčič, dekaa 4 K; Okrajna posojilniea v Ljutomeru 35 K; Stajnko, posestoik v Ljutomeru 3 K; HraSovec, kaplan 2 K; UrSula Rehar iz Dobrne 3 K; Voh, kaaonik 10 K; dr. R PipuS uspeh neke pravde 10 K; R. Š. 100 K; Vozlič, kaplan 20 K; Fr. Močnik, kaplan 5 K; Ant. KoroSec 5 K; Alojz Cižek, katehet 6 K; »Podporni zaklad za slov. učit.« 20 K; Nsimenovana 2 K; Tcpolnik, kaplan 5 K; Hirti, župnik, več vreč lepega krompirja. Tisočkrat Bog plati! Sv. Lenart v Slov. gor. Od mnogih strani opozorjen na panogo poljedelstva in vir dohodkov, kateri se dosedsj premalo, ali še le z velikimi stroški zvezani spravijo od kmeta, žeiarja in viničarja brez vsakega dobička, je gotovo pridelano kravje mleko. Lto bi se veiiko boljSe in z manjSimi stroSki prodalo, če bi se iz njega surovo maslo po novejSem načinu pridelalo, katero se labko za dobro polovico dražje, kaknr doma pridelano proda v ptuje kraje. Če samo pomislimo, kako takozvani barantači od hiše do hiSe lazijo, samo da nekaj tu pa tam pokupijo, potem trgovcu v bližini prodajo, in ta zopet t bližnje mesto in mestni trgovec 8e le potem spravi blago dalje. Bilo je torej blago v treh ali Stirih rokah in vsak od teh trgovcev je hotel nekaj dobička prislužiti, da od tega živi. Pogledamo li to vrsto ljudi, potem lahko zapazimo, da se nobeden noče z drugim pečati, če je že enkret začel barantijo, kakor ravno s to, in ne dela nič drugega, pa vendar dobro shaja, in vse to je na Skodo našega prideiovalca, kateremu že davno delavskih moči maDjka. Koliko ljudi na ta način na njegovo Skodo živi, namesto da bi mu pomagali obdelovati polja itd. Opozarjam pridelovalce tnleka, da se združijo ter v okolici Sv. Lenarta ustanovijo potrebno mlekarno in to podjetje je tem ložje, ker so tukaj že potrebni stroji in se brez vsakega ovira lahko začne z delom. Pa kakor pravi neki pregovor: »Kdor miruje, gre nazaj«, ravno tako je žalibog tudi pri nas, da se še premalo brigamo za bodočnost. Poglejmo samo v bližnje kraje, v katerih se prideluje surovo maslo, sir itd., in videli bomo, da prav dobro shajajo; seveda v začetku ni takoj mogoče, da bi bili dohodki velikanski, pa po malem vendar rastejo. Moogo velikih tovarn, železnic in drugih podjetij, kateri se morebiti veliko let zastoDj trudijo, tudi nočejo prenehati. Ravno tako je potrebno, da se tudi pri nas začne z delom, katero bi bilo tem ložje, ker imamo že v naših društvih prav poštene in delujoče može, kateri bi radi porabili trud in zamudo na korist siromaSnega ljudstva. Nikdo naj se torej ne da od tega podietja odvračati, ker odvrača gotovo samo tisti, kateri se boji lastiie zgube. Pridite torej pridelovalci mleka v nedeljo, dne 8. novem. t. 1. popoludne ob 3. uri v prostore »Posojilnicec pri Sv. Lenartu na pogovor, da ne bomo sovražni lastnim žepom. Na svidenje! Rnneč pri Ormožu. »Kmetijsko druStvo Lešnica in okolica« si je nedavno ustanovilo druStveno knjižnico in po našib glasilih prosilo podpore. Do sedaj so se tej prošnji blagovolili cdzvati: velec. gospod naS državni poslanec, dvorni svetovalec dr. Mirosl. Ploj, tukajSnji rojak, umirovlj. kraljevi prcfesor A. Hržič iz Oseka, druStvo »Naprej« iz Gradca, A. Kosi, učitelj i. t. d. v SrediSču ter gg. Fr. Vabi6 ia A. Habjaaič s knjigarai poučne in zabavne vsebine; veleč. g. A. ESerl, kaplan v Ponikvi s 5 K v društvene namene. — Vsem blagim rodoljubom kliče društveno vodstvo srčen Bog plati. Ob enem si usojamo spet prositi: podpirajte nas! PoSljite nam knjig poStene vsebine. Tu in tam sprhni po podstrežjih ali služi misim v hrano mnogo knjig najboljše rsebine. Na dan s tetn mrtvim blagom! Snujmo ž njimi narodne knjižnice, katere ne bi smela dandane8 pogrešati nobena župnija ali šola, nobeden večji kraj. Torej: hajd na delo ! Iz Zavrča. Dan 25. oktobra je bil res za našo faro naroden praznik. Š3 le komaj tri mesece obstoječe »Bralno društvo« je na ta dan priredilo veselico, katera je na posebno zadovoljnost naših prirediteljev še dokaj dobro izpadla. Res občudovati moramo neumorno in vsestransko delavnost in požrtvovalnost našega g. tajnika, obenem pevovodja g. Ant. StrajnSek. On je pač neizrečeno veliko žrtvova!, da je naučil na3e diletante in psvce, da so tako dobro izvrševali svoje ulbge. Zato se mu tem potom izreka najprisrčnejSa zahvala. Pa tudi vi, zavrčki farani, očetje in matere, bodito ponosni na svoje sinove in hčere, katere ste videli prvikrat na odru kot dobro izvežbane diletante in diletantinje ter izvrstne pevce in pevke. Saj le na versko in narodno probujeni mladini je ležeča bodočnost naSega naroda. Našemu predsedniku g. Ant. Križu, blagajniku č. g. kaplanu Ivanu Vogrin in gospdč. učiteljici Lsnki Mikuš se najprisrčneje zahvaljuiemo za krasna govora in za ves trud in požrtvovalnost, ki so ga imeli pri prireditvi te veselice. Pa tudi naSim vrlitn dekletam prisrčna zabvala, da so nam oder in sobe tako krasno okinčale. Posebna zahvaia in čast pa tudi naSemu podpredsedniku g. Iv. Budigan-u in tajniku g. Ant. Strajnšak-u za tisto trudapolno pot, ki sta jo stonla še isti dan predpoldne v korist bral. družtta. Pa vse bridkosti in težave naj bcdo pczabljene ter z veseljem in navduSenjem recimo: Mi gremo naprej mi mladi! Živela mila Slovenijat Slovenski fant. Kmetijsko drnštvo na Frankolovem priredi v nedeljo, dne 15. t. m. po večernicab poueno zborovanje v Solski sobi. Govoril bode potovalni učitelj gosp. Franc Gorifian o sadjarstvu in vinorejstvu. Kmetie! vabite se, da se v najobilnejSem številu vdeležite! Slov. katol. akad. drnštvo »Zarja" v Gradcn si je izvolilo na prvem rednem občnem zboru dne 28. m. m. sledeči odbor: Predsednik: phil. A. Detela, podpredsednik: phil. A. Rabuza, tajnik: tech. R. PodkrajSek, blagainik: pbil. K. Dermastia, gospodar: phil. F. Wisintin. Slov. katol. akad. društvo ,Danica' na Dunaju si je na svojem prvem rednem občnem zboru v četrtek, dne 29. oktobra za zimski tefiaj sestavilo sledeči odbor: predsed. stud. ing. Fr. Vrhovnik; podpred. stud. phil, Ivan Gralenauer; tajnik stud. iur. Jos. Jerič; blagajnik stud. phil. Fr. Porenta; knjiznlčar stud. phil. Zdravko Bergmann; gospodar stud. iur. Ferd. Tomažič, Iz druglh krajer. Nov krompir. Ravnatelj kolonijskega zavoda v Marzilju na Francoskem, prcfesor Heckel, je napravil posrečene poskuse, kako se pri nas prideluje krompir, ki so ga doslej imeli le v močvirnatih krajih v Uragvaju v Južni Ameriki. Ta krompir ima več predaosti pred dosedsj znanimi vratami. Rodi tudi v tako mokrotni zemlji, ki sicer ni za nobene druge nasade, spomladni mrEz mu ne škoduje, tudi ga }e treba le"enkrat vsaditi, potem se plcdi iz koreninc, ki ostanejo v zeiulji. V ta namen je treba le vsako leto njivo pregnojiti in preorati. Steblovje raste in zeleni do pozne jeseai ter se lahko kosi za klajo živini, ne da bi sad v zemiji zato kaj trpel. Ta krompir ne go.je ter se ga sploh ne primejo krompirjeve bolezn', ludi podgane ga na objedajo. To pa zaradi tega ne, ker ima grenak okus. Tcda poskusom na Francoskem se bo skoraj gotovo posrečilo. da mu odpravijo grenkobo. Ža sedaj ga rade jedo nekatere doniače živaii, posebno perutnina. Kroinpirjevo evelje diši kakor jasmin. Koliko izdajo vladarji za bi-zojavke? Ruski car, ki brzojnvi & tajoimi znaki, porabi na leto z& brzojavke 80 000 rubljev, nemški cesar 60 000 mark, a angieSki kralj in kraljjica sta izdaia ieta 1902. za brzojave 50000 frankov. Avatnjski cesar, italijanski in grški kralj razpoSljejo le prav malo brzojavk. Poljaki v Ameriki. Ameriski Poljaki so orgauizovani v drustvu »Poljska narodna zveza«. To druStvo, katero je sprva imelo namen gamo v gmotnem oziru podpirati svoje člane, je v zadnjem času raaširilo svoje delovanje tudi na druga polja. Sedaj ima to društvo že posebae oddelke za kulturo, za rtaseijevaHje, za poMko, trgovino in časni- karstvo. Proračun kulturnega oddelka znaša na leto 20.000 kron Za ta denar se izdajajo knjige za narod, saujejo se narodne knjižnice in se prirejajo podučna predavanja. V knjigah se po največ poljudno razpravlja o poljski zgodovini ter se razlagajo razai važai pojavi na polju politike, kniižavnosti, umetnosti in sociologije. Razuine se, da imajo Poijaki tudi veliko fetevilo dtuglh društev. Letos so imeJi veliko pevsko slavnost, katere se je udeležilo 1500 peveev. Splch pa so Poljaki v Ameriki, kar se tiče narodne organizacije, najdeiavnejai med vsemi amerikanskimi Slovani in so lahko vsem drugim vzcr, kako je treba vspeSno delati, da se Poljaki ludi v tujini, obdani od drugojezičnih narodov, ne izneverijo svoji narodnosti!