Naročnina Dnevna Izdaja za državo SHS raeseCno 20 Din polletno 120 Din celoletno Z40 Din za inozemstvo mesečno 33 Din nedel|slta Izdata celoletno v Jugoslaviji tto Din, za Inozemstvo MO D SCOVENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov 1 srolp. petll-vrsla mali oglasi po 130 ln 2 D, večji oglasi nad 45 mm višine po Din 2-50. veliki po 3 In 4 Din, v uredniškem delu vršilca po 10 Din n Pri vežlem □ naročilu popust Izide ob 4 zlulral rosen pondelJKa ln dneva po prazniku Uredništvo le v Kopitarjevi ulici šl. 6/HI Hokoplsl se ne vračalo, netranklrana pisma se ne sprelemalo - Uiednlšlva telefon št. 2050. upravnlšlva št. 2328 Političen lisi s:a slovenski narod Uprava fe vKopltarlevl ul.št.e - Čekovni račun: Cfublfana štev. I0.650 ln 10.349 xa Inserale. Saralcvošt.7363. Zagreb št. 39.011. Praga ln Duna/ šl. 24.797 Izjaoa člana olade: moralni kriiec je opozicija n Belgrad, 21. jun. (Tel. ? Slov.«) Duhovi, ki so bili včeraj nadvse razburjeni in nervozni, so se danes pomirili. Mučn» atmosfera, ki je vladala včeraj, je danes mirna. Vsi krogi želijo, da sc vrneta red in mir v državo- Tudi KDK je izdala komunike, v katerem poziva narod, naj ohrani mir. Vendar ima ta komunike pasus, da je zločin organiziran. Z ozirom na ta pasus je dal ugleden član vladne večine sledečo izjavo: »Stališče, da je vlada ali viadna večina pripravila uboj, je ravno tak zločin, kakor zločin sam. Ako je kdo kriv strašnega dejanja, petem so ga krivi v prvi vrsti tisti, ki so zadnje dni napravili iz parlamenta navadno beznico, kjer so se cule besede, kakor se čujejo le v rajbolj nizkih plasteh, kjer je prenehal vsak smisel za dostojnost in poštenje, kjer noben poslanec, ki ni spadal k opoziciji, ni bil varen, da mu ne umažejo čast in poštenje. Večina iskreno obžaluje žrtve, obsoja uboj in ubijalca, obsoja pa tudi nepošteno izrabljanje tega zločina v politične svrhe in ne bo pripustila, da bi ljudje dvomljive vrednosti in nizkih moralnih kvalifikacij onečastili čast in pošteno ime. Vodilne osebe opozicijc, ki so s histerično razdraženostjo od dne do dne stopnjevale razdraženoet v parlamentu, ubile narodni parlament, so sedaj v prvi vrsti moralno sokrive, da je sploh moglo priti do takih ostudnih dejanj. Večina je z največjim samozatajevanjem mesecc in mcsece prenašala najnizkotnejša izzivanja in žaljiva ponižanja. Zato lahko z mirni msrcera in z vedrim čelom stopi pred ljudstvo in ves kulturni svet ter obremeni opozicijo z moralno krivdo za zločin, ki se je zgcdil. Pripravljala ga je opozicija s svojim večmesečnim ciničnim in izzivalnim postopanjem.« Kako se ie odigrala tragedija Puniša Kačič le reagiral na osebno žalitčv Puniša Račič: »Zahteval sem besedo, da dam na zapisnik pripombo.« Predsednik dr. Ninko Perič: »Na zapisnik ne morete dati pripombe, ker je zapisnik sprejet, toda vaše ime je prijavljeno. Zato lahko odgovarjate. Imate pet minut časa.-; Puniša Račič: : Moram izjaviti, gosped predsednik, svojo pritožbo in poudarjam, da me motijo, še predno sem sploh kaj govoril. Gospodje narodni poslanci, izjaviti moram svojo pritožbo, da gospod predsednik odvzema besedo poslancem, ki se revol-tirajo na tako strašne psovke in ker kaznuje tudi tiste, ki govore brez vsakega žaljenja, da bodo branili svojo čast, a ne kaznuje tistih, kateri psujejo poslance iu rušijo ugled parlamenta. Pritožujem se, gospod predsednik, da vi na tak način ščitite s tega mesta našo čast. Dobro, ko sem jaz govoril, je bila seja prekinjena in ustavljena; mi smo se prepirali, padale so psovke z ene in z druge strani; toda svečano izjavljam, da se jaz tudi tedaj, ko sem bil priprost redov, nisem posluževal psovk in radi tega se moram naravno protiviti temu strašnemu psovanju, kakršno se čuje v našem parlamentu. Ko so govorili poslanci iz opozicije, počenši od g. Radiča in Pribičeviča, jaz brez ozira na to, da pripadam radikalni stranki, sem, ko se mi je nekaj dopadlo, ploskal. Ako je nekdo govoril od strani vladne večine, če je po mojem mnenju imel prav, sem mu tudi ploskal. Ko je dejal danes g. Toma Po-povič, da ne more prenašati več takih psovk ter da je prišel v ta dom, da vrši kot narodni poslanec svojo dolžnost in kot pošten človek, in ko je dejal, da ne dovoli, da se narodni poslanci nazivajo z :govedonK in z izrazi, kateri rušijo parlament in našo državo, in ko se je revoltlralo in govorilo, da se bodo take klevete plačale s krvjo, jaz sem mu ploskal, ker mi je to zadržanje g. Toma Popoviča ugajalo.« ;>V tem tiči zajecc, pripominja g. Pernar. : Iu s takimi ljudmi sedimo mi tukaj r, vzklika g. Pucelj. (Protesti v vrstah opozicije.) »Ko bi bili mi, gospodje poslanci, istega mišljenja, istih pogledov na državo in družbo, potem ne bi bilo treba, da imamo različne nazore; toda vidite, gospodje, mi vsi vemo, na čem se razlikujemo. Toda to, kar mene posebno žali ludi kot državljana in kot poslanca, in česar ne morem gledati in slišati, to je sistematično izzivanje. Toda gospoda, kadar se take stvari iznašajo preko nas med narod iu kadar še ruši ugled pred narodom in v ino- zemstvu (Opozicija vpije. »To je drznost, to ni dostojno človeka«', kliče dr. Pernar. Predsednik dr. Perič: »Prosim, gospoda, dajte mir. Pustite poslancu, da konča. Ima samo pet minut časa.«) ... Gospoda, odkar sem se vmešal med ljudi, ko sem postal človek (smeh), nisem nikdar v svojem javnem delovanju izgubil izpred oči niti za trenutek, da branim interese srbskega naroda, inlerese svoje domovine. Izjavljam pred vsemi, da srbski interesi niso bili nikdar, razeu kadar pokajo puške in topovi, v taki nevarnosti kot so sedaj. (Siloviti protesti pri opoziciji. »Škandal, kar ta človek govori«, protestira opozicija. »Mi naj torej mirno gledamo, kako vi goljufate«, kliče g. Jakob Jelašič. »Hočete, da se v Londonu čuje, da se tu preti z orožjem«, vpije Pribičevič. »Naj čuje Evropa, kain so prišli Hrvatje in prečank, pristavlja g. Pernar. Dr. Perič j prosi poslance, naj bodo mirni in govornika, naj zaključi.) »Je že nekaj let, nadaljuje g. Račič, »odkar je bilo potrebno, da se naša država konsolidira, da naš narod izkoristi, kar si je pridobil v vojni s svojim junaštvom in zvestobo do zaveznikov. Od tedaj je nek del našega naroda, kar je najhujše, uporabljal samo klevete iu izdajal interese našega naroda in države.;: Radičevci in samostojni demokrati posta-i nejo divji. G. Ivan Pernar se od jeze trese, ! skače s svojega mesta in kliče v obraz g. Ra-! Ши, ki je že zn.pusfil svoje mesto in prišel j bližje- g. Pernar ju: »Ogoljufal si bege.« G. Ručič naenkrat obledi. V afektu da predsedniku mak, da želi govoriti iz tribun in da se čuje, kar bo govoril. Stopi na govorniški oder ter ostro pravi: »Prosim vas, gospod predsednik, da ga kaznujete. Ako ga ne kaznujete, ga bom kaznoval jaz. Jaz bom osebno /. njim obračunal. Kdorkoli bo poskušal, da se postavi med meue in Pernarja, bo poginil.« Gospod Pernar se je ustrašil, obsedel na svojem mestu, ker se je zavedal resnosti trenutka. V leni momentu predsednik zaključi sejo in zapusti svoje mesto. G. Račič čaka, da predsednik kaznuje g. Pernarja. Ali, ko je videl, da predsednika ni več, da levo roko v levi žep in ob 11.25 da desno roko v zadnji žep in potegne revolver. Revolver se ne vidi v dvorani ,kajti govorniška tribuna skriva njegovo desno roko, kjer je revolver. Minister pravde g. Milorad Vujičič, ki je pri Račiču in bivši minister Dragomir Obradovič primeta Račiča Moralni krivec Zločin črnogorskega hajduka, ki je pač mogel postati narodni predstavitelj samo po kruti pomoti, bi mogel imeti po svoji naravi tako dalekosežne posledice, da je sveta dolžnost vseh, uravnati svoje zadržanje tako, da bo država utrpela od tega čim manj škode. Kdor hoče ta strašni dogodek izrabljati v strankarske nameue, je kriv še večjega zločina nego Puniša Račič, ki ob stalnem izzivanju ni mogel 'brzdati svoje neukročene narave in je mislil, da mora svojo žaljeno osebno čast oprati s krvjo svojih političnih nasprotnikov. Kajti njegov zločin je oseben, izbruh divjaka iz plemena, ki še danes na žalitev odgovarja s krvavo osveto, in ki se mu je v neznosnem ozračju narodne skupščine v zadnjem času zatemnila zdrava pamet in se razburkala vse strasti duše. Dasi ni dovolj primernih besed, da bi se la zločin obsodil tako, kakor zasluzi, se ne morejo prezreti psihološki motivi, ki so vedli do tako grozne eksplozije. Nasprotno pa pomeni vsako politično izrabljanje tega tako žalostnega slučaja od strani ljudi, ki tudi nosijo odgovornost za uaše javno življenje, premišljeno zlobo, kateri je moralno ogorčenje in žalost le sredstvo, da s treznim in mirnim preudarkom izvleče kakšen čeprav le treno-len ali sploh samo dozdeven profit iz svojih strankarskih političnih računov, nemeneč se za škodo, ki se s tem lahko prizadene naši državi, njenemu mirnemu razvoju in mednarodni poziciji. Take vrste strankarska politična osveta za padle žrtve v narodni skupščini bi v svojih posledicah bila še neprimerno hujša in zato se mora ogorčenju vsakega poštenega človeka nad zločinom sirovega brez-umea pridružili tudi ogorčenje nad onimi, ki hočejo iz splošne narodne nesreče kovati kapital za svojo stranko in strankarske namene. Mi smo kot kristjani in demokrati tudi politični zlečin vedno odločno obsojali. Dvomimo pa v odkritost in pristnost sedanjega moralnega ogorčenja glasila slovenskih samo-stalnih demokratov, ko je vendar to časopisje dosledno odobravalo politične zločine, nasilja in akcije takozvanega »nacionalističnega« terorja in osvete, kadar so šle v račun režimov, v katerih je bila udeležena SDS. Res da je ubijstvo poslancev v narodni skupščini od strani kolega v politični debati nekaj edinstvenega in tako nečuvenega, da nobena moralna obsodba tega ni zadosti velika, toda kdo more končno začrtati meje politični podivjanosti, nasilnemu obračunavanju iu maščevanju, če se enkrat v javnem življenju razpase in dan za dnevom neti ter širi? In treba je danes zopet na ves glas povdariti, da so nasilje, maščevanje, izvajanje zadnjih konse-kvene proti osebi političnega nasprotnika v prvi vrsti uvedli v javno -življenje Jugoslavije ravno oni politični krogi, ki danes v »Jutru« najbolj ogorčeno dvigajo svoje proteste! Kdo in katera stranka j * pri nas začela batinaštvo, izdala izjemne zakone, preganjala svoje politične nasprotnike kot državi nevarne elemente, polnila ječe s političnimi »zločinci« in se v svoje namene posluževala terorističnih čel, ki so izvajale resnične zločine nad nasprotniki režima? In tem manj so pristne solze, ki jih pretakajo zdaj listi SDS, ker so pomešane z zlobnim valjenjem krivde na one, ki niso v resnici nič krivi. Kdor je nepristransko prebral poročilo usodne krvave seje, jasno vidi, da je zločin Puniše Račiča osebno maščevanje za osebno nanj naperjene žalitve, ki jih je smatral za težko kleveto, in da je bil učinek strašne razburjenosti, napetosti ter pritiska dušeče atmosfere neprestanega brezobzirnega in sirovega prerekanja, sramotenja in psovanja na dušo človeka, ki sploh ni popolnoma normalen. Za ta način osebne borbe na javni areni pa je v polni meri odgovorna sedanja opozicija v narodni skupščini, čemur so nepristranska priča zapisniki sej narodne skupščine. Opozicija je sistematično ovirala vsako delo iu to v času, ko moramo v interesu našega ugleda v mednarodnem svetu, okrepitve našega gospodarskega in finančnega stanja in mirnega' razvoja podpisati mednarodne obveznosti in začeti velik prometnopolitični, melioracijski in aeanacijski program, lil to je opozicija, mesto da stavlja pametne predloge, vršila s tem, da so dan na dan na vladne slranke in posamezne poslance večine letele najgrše psovke, žalitve in klevete. Opozicija je dosledno in namenoma izpodkopavala ugled parlamenta, sistematično skušala rušiti demokracijo, dražila in izzivala večino do skrajnosti in s svojim r.vzdirajočim delom, hoteč se, neizbirajoč sredstev, dokopati do izgubljene oblasli, pu naj bo tudi za ceno miru, reda iu temeljnih osnov državnega življenja, zastrupljala ozračje, iz katerega se je v možganih eksaltiranega, neurejenega človeka rodil zločin nad žrtvami, ki so morale s svojim življenjem plačati posledice hujskanja, katero izvira in se je spretno režiralo baš od tiste strani, ki se danes najbolj zgraža in kaže na druge, s posebno in-lamijo pa na dr. Korošca. Sedanji moment je tak, da bolj kot kedaj potrebuje hladnih možganov, mirne krvi iu trdne roke. Mi smo prepričani, tla vlada pozna svojo dolžnost in jo bo neglede na desno ali levo energično vršila. Opozicija ima tudi dolžnosti in je upali, da se jih enkrat v polni veri zave, da se javnost pomiri in država izide varna in močna. Važno zakonodajno delo se mora vršiti nepretrgano in nemoteno vseh izprememb naprej. Zunanji svet mora videti, da se nc damo po ničemer spraviti z ravne poti, ki jo moramo hoditi, neposredni krivec strašnega zločinstva bo prejel zasluženo kazen, kdor pa je najbolj kriv, da se je politični boj pri nas lako izrodil, ima zdaj priliko izpregledati, opustiti svoje destruktivno delo iu obmejiti svojo opozicijo v okvir dostojnosti, lojalnosti in "poštene igre. Če bi pa kdo skušal v sedanjem momentu položaj še otežili in ustvarjali izredne prilike, ta more pričakovati tudi izredne energije in nujnih mer, da sc njegovo početje zaduši v kali. Kdor bi i : j kalil in molil ter na račun velike ne-sr špekuliral, s tem se bo moralo postopali. I«;kor zasluJi eni. ki mu je lastna osebo, kliku ali stranka več r."';o država. za ramo. »Kaj si neumen, bre!« G. Račič se razjezi nad njima, se ju otrese in zavpije: »Umakni se!« A Vujičiču: »Pusti me, drugače te ubijem.« Vse se dogaja s filmsko brzino. Cela skupščina strmi. Nihče ne vstane, da prepreči katastrofo. Dr. Tupanjanin, zemljo-radnik, ki je opazoval geste g. Račiča, prihiti, da mu vzame revolver, a ga je Račič že čakaL Dvigne revolver in obrnivSi se proti Pernarju, mu pravi: »Vstani in opraviči se!« G. Pemar molči. »Prckliči«, vpije ponovno Račič. Grobna pavza. Nato Račič da dva strela v Pernarja, ki pade pod klop. Dr. Basariček leti na Račiča, Račič strelja tudi vanj. Dr. Basariček se zgrudi. Tretji strel gre na Stjepana Radiča, ki ga zadene v trebuh. Ivan Grandža, ki je krit Stjepana Radiča, dobi tudi rano. Ko zapazi Pavlo Radič, da je padel Stjepan Radič, prileti k njemu, a ga zadene strel. Zruši se v bližini Basarička. Nato splošno vznemirjenje, vse beži z vseh strani, poslanci in skupščinsko osobje. Kar je navzočih zdravnikov, hite k ranjencem. Nekateri niti ne vedo, kdo je vse ranjen. Prinašamo do potankosti prizor tragedije v narodni skupščini, da se jasnejše vidi, kaj je bil pravzaprav poved Račičevega streljanja in zakaj je pravzaprav Račič streljal. — Da je g ф\ Pemar preklical žaljivko, bi bila brez dvoma vsa stvar v miru končala. Govoriti o »zaroti«, ki se je že dolgo pripravljala, je brezvestnost, nedostojna tiska, ki more roditi le slabe posledice! — * * * n Belgrad, 21. jun. (Tel. »Slov.«) Zločin Puniše Račiča je absolutno smatrati za akt posameznika. Vse vesti, da bi imela.katerakoli organizacija ali stranka z zločinom kake zveze, izvirajo samo iz hudobnosti nekaterih pokvarjenih politikov. Kakor znano, je Puniša Račič Črnogorec in ni popolnoma preračunljiv človek, ki ga vsaka žaljiva beseda silno re-voltira. Dr. Pernar jo zaklical Račiču: »Ti si oplačkal begove.« Preden je Račič oddal strel iz 9 mm Steyr-revolverja (Vaš dopisnik je bil oddaljen 2 metra), je glasno zaklical proti Pernarju: »Jaz sem Črnogorec. Vzemi besedo nazaj!« Račič je postal bled in razburjen. Potem so se vršili dogodki z bliskovito naglico. Streli so padli morda v eni ali dveh minutah. Za vsakega treznega človeka, ki je videl potek dogodkov, je izključen vsak sum, da bi bila vmešana še kaka oseba v ta zločin ali pa da bi bil prej pripravljen. Vendar je HSS-klub izdal danes posmrtnico, v kateri pravi, da je bil zločin pripravljen. Policija je posmrtnico zaplenila, ker razburja vso pošteno javnost. Za preiskavo uboja v narodni skupščini je pravosodni minister določil v sporazumu z notranjim ministrom na temelju $ 22. kaz. sodnega postopanja g. Sveto Milutinoviča, sodnika sodišča I. stopnjo v Belgradu ter še dva sodnika. Milutinovič je preiskal vse kraje, kjer se je vršila tragedija. 1KDIC zapusti narodno skupščino n Belgrad, 21. juii. (Tel. »Slov.«) KDK je sklenila, da z današnjim dnem zapusti narodno skupščino. Ali so vrne in kdaj, o tem se na seji ni govorilo. Najbolj trdovratni in ne-pomiiijivi so Grisogono, Pribičevič, Žerjav in Drljevič, ki so največ krivi, da je opozicija dovedla parlamentarne razmere do sedanje napetosti. Sklep KDK še ni končnoveljaven. Posebno sankcijo mora še dobiti na seji KDK, fvi se bo vršila v nedeljo v Zagrebu. Ker opozicija zadnje čase itak ni več sodelovala pri parlamentarnem delu, marveč je nasprotno "sabotirala narodno skupščino, je sklep KDK odprl prosto pot parlamentarnemu delu. Ne prikrivamo, da je v opoziciji največja hrvatska stranka in da je zaradi tega politični položaj težaven. Na Pribičeviča in na atom, ki ga predstavlja Janez Pucelj, se seveda ne bo nihče oziral. Stjepan &adtč izven neposredne nevarnosti n Belgrad, 21. jun. (Tel. »Slov.«) Zdravljenje Sljepanu Hadiča je poverjeno zdravniku Milutinu Kostiču, ki je bil zaradi bolnikovega stanja zelo vznemirjen. Snoči se jc okrog polnoči ponovno vrnil na kliniko, da bi pazil na Radiča. Ob prihodu niti je Stjepan Radič dal znak, dn bi rad spal. Nato je Radič kmalu zaspal in spal štiri ure. Zbudil sc jc okrog 1 precej bled. Temperatura znaša '18.1 do 28.2 stopinj. Žila 114 do 120 udarcev. Tekom noči je prispela iz Zagreba nj< gova žena Marenka Mali O0la$i Vsaka beseda 50par ali prodor drobne vrstice 150 Din. Najmanjii znesek5Din.Oglasi nad 9vrstic se računajo višje Za oglase .^trogo litovskega in reklamnega značaja vsaka vrstica 20m. Najmanjši znesek 100in.Pristojbina za šifro EDin.Vsakoqla> Ireba plačati pri naročilu.Na pismena vprašanja odgovarjamo le,čejepriložena2:namka.Cek.računLiubliana10.3t)9.Tel3t23-28. Г I v ■ • v v • Službe iščejo Vrtnarski pomočnik z dobro prakso, želi premestiti mesto in prosi cenj. ponudbe pod »Vrtnar« št. 567S na upravo Slovenca. Primerno službo išče bivši mornariški podčastnik z nižjo srednjo šolo, vešč slov., srb.-hrv., nemšč., ter dobro izvež-ban v pisarniških poslih. Dopise na upravo pod: »Marljiv in vesten« 56%. Službodobe Poslovodja za mešano trgovino, ki je zmožen položiti kavcijo, dober aranžer za izložbe, se takoj sprejme. Ponudbe poslati na upravo Slovenca pod št. 5621. Vajenca Za pekovsko obrt iščem. Prednost imajo tisti, ki so se že le obrti učili. Drugo po dogovoru. Naslove sprejema uprava lista pod št. 5630. Vajenca sprejmem v veletrgovino z mešanim blagom na deželo; ozira se samo na dobre računarje, ter po možnosti zmožne nemškega jezika. Ponudbe na upravo lista pod »priden vajenec« št. 5682. Šofer-mchanik se sprejme k osebnemu in tovornemu avtu na deželo v stalno službo; ozira sc samo na treznega, zmožnega vsakega popravila pri vozu, ter takega, ki reflektira na stalno mesto. Ponudbe je poslati z navedbo plače, ter imen gospodarjev, katere je že služil, na upravo lista pod »zanesljiv šofer« št. 5683. Dobra kuharica od 35 let naprej, z daljšimi spričevali, zdrava, poštena in snažna, k samo 1 osebi, ki je pa večkrat odsotna, noleg sobarice, se išče. Plača po dogovoru, nastop takoj. Ponudbe na Franja Jakil, Karlovac (Hrvatska). Krojaškega pomočnika za velika, fina dela sprejme takoj v trajno službo z vso oskrbo Ivan Vrho-vec, krojač, Št. Vid pri Ljubljani. Cerkvenika sprejme dekanijski urad Slunj pri Karlovcu. Starost 22—28 let. Neožc-njen, zdrav, ugleden, lepega vedenja, fini pohištveni mizar, more nastopiti takoj. Plača letno 3—5000 Din in okoli 40 vagonov žita. Stanovanje prosto. Želi se finega mizarja, ki samostojno dela fino pohištvo, spovednice, prižmee, cerkvene klopi. Imel bi fino eksistenco, ker 50 km naokoli ni finega mizarstva. Gg. župniki naj napote take mladeniče, da se s spričevalom o lepem vedenju, izučenem mizarstvu in sliko obrnejo na zgornji urad. Prednost ima tenor prim, ki ga rabijo v Kat. prosv. pev. zboru. Več pismeno. Kuharico katera se razume tudi na druga gospodinjska dela, sprejmem takoj. Starost do 38 tet. Plača po dogovoru. Fani Polanc, Radeče pri Zid. mostu. Zaslužek Do 500 Din dnevno agitnim tudi več, sigurnega zaslužka, ki si ga vsak dnevno sam pridrži, nudimo damam in gospodom kot zastopnikom. -Brez kavcije. Kraj neomejen. Za stroške, pojasnila in drugo poslati 10 Din v znamkah na upravo »Merkur«, Ljublj. Stanovanja Meblovana soba se odda s 1. julijem. Ilirska ulica it. 19/11., desno. Posestva Prodam posestvo z cnonadstrop. hišo, dvo-družinsko, in dvema lokaloma, v pritličju kovačija, mizarstvo in garaža za vozove, in gospodarskim poslopjem, v nadstropju 3 sobe, 2 kuhinji in velika predsoba. Hiša še 22 let davka prosta. Proda se zavoljo bolezni zelo poceni. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5679. »Puch« motor z 2 brzinama, 175 cma, poceni proda Florjančič, Dunajska ccsta 9. Enodružinsko hišo s 3 do 4 sobami v bližini mesta kupim. Pogoj prazno stanovanje do oktobra. Ponudbe na upravo pod »Hiša«. Prodamo Družabnika (co) tihega, s kapitalom 30.000 Din za že dobro vpeljano trgovino, išče mlad trgovec. - Varnost in dober zaslužek zajamčena. Ponudbe pod »Finansir« na upravo Slovenca št. 5675. Inserirajte v „Slovencu!" Indian scout motor s prikolico, v dobrem stanju, se proda. A. Kaučič, mehanič. delavnica, Tržaška cesta 12, - Ljubljana. Trgovsko opravo pripravno za manufak-turo, galanterijo in papir, prodam. Naslov pove uprava pod št, 5609. Gostilno industrijski kraj Ljubljane ali Maribora, proda Realitetna pisarna, Ljubljana, Kolodvorska ul. 29. Kupimo Bukova drva suha, ponudite proti takojšnjemu plačilu družbi Ilirija, Vilharjeva ccsta. Brzojavni drogi Kupujem stalno vsako množino brzojavnih drogov; smreke, jelke, bor, od 8 do 12 m dolgosti, od 11 do 14 cm na vrhu. Kupuje se na vseh postajah Slovenije. Obvezne ponudbe od m3 na naslov: Dragotin Korošec, trgovina, Šmartno ob Paki, Gorenje 7. III ПШРШППГ ШШ Vrtna trava lepa, za obe košnji, se sada Rimska cesta 23/1. V dosmrtno oskrbo proti posojilu sprejme mlajša gospa damo ali gospoda. — Ponudbe na upravo pod Dobrosrčna. Vrvarske izdelke najboljše kvalitete kupite najceneje v največji vrvarni v Jugoslaviji: Tovarna motvoza in vrvarna d. d. Grosuplje pri Ljubljani. Komisijska zaloga: Franc Palme, Ljubljana, Gosposvetska c. 7; Celje, Cankarjeva 7 in Maribor, Koroška 8. Prof. dr. E. ŠLAJMER ne ordinira do 1. avgusta Spalnica češnjeva, fino politirana, | Radio popravila pop. nova, se radi selitve I vseh sistcmov rzVfguj proda. Ev. tudi kuhinja, strokovno in najceneje roizvc se pri upravi pod - - - — št. 5669. Avto - Buick Master 6 Sedan zaprt, za 5 oseb, dopeljan iz .merike, ima 2 novi pnevmatiki poleg ter se nahaja v najboljšem stanju. Cena 75.000 Din. — Vidi se lahko v garaži pri »Stupica«. Šivalni stroj prodam po zelo nizki ceni. Znamka Singer. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 5695. Tehna družba z Ljubljana, Mestni trg 25/1. o. z., Razglednice v fotografski izvršitvi po Vaših lastnih fotografskih ploščah (negativih), izvršuje najceneje takoj »Ro-tograph«, Novi Vrbas, Bačka. Klavirje uglašujem ter popravljam solidno in čisto — grem tudi na deželo. - Povše Feliks, uglaševalec klavirjev, Ljubljana - Hotel Lloyd. — Telefon 33-65. Tovar. »oslepili ali gospodarska poslopja, preostala po izved. agrarni reformi, blizu železn. postaje, z nekaj desetin oralov zemljišča, želimo kupiti. Prednost imajo objekti, kjer jc mogoč priključek na obstoječo elektr. silo z vsaj 1C0KS. - Ponudbe pod »Zgrada« na Publicitas, d. d. Zagreb, Gunduličeva 11. Stavbno podjetje ACCETTO & drugovi družba i o. 7 Maribor. KoroSflpva ni. Z našo nmetno moštovo esenco »Mostln« si lahko vsakdo z malimi stroški pripravi izvrstno, obstojno in zdravo domačo pijaCo. Ceaa I stekleinci za 150 litrov Din 20—, po pošli Din 40—. Dobi se samo v drogerili A. Konc. Linbljana in droaeriji Wolfrain nesl. M. Kane. Maribor, Gosposka ulica 33. Dnevnik Slovenec na j bolje informirani list! *-;_m Selitve v mestu in na deželo, strokovno in najcenejše potom S 1 o v e n I a transport Ljubljana Miklošičeva cesta št. 36 Telefon šU 2718 Posestvo pretežno gozdno, ki jc nerazdeljeno ter leži v gorskem kraju ob živi vodi, želim kupiti. Pogoj dobra avtomobilna cesta in stanovanjska hiša. — Ponudbe pod »Posjed« na Publicitas, d. d. Zagreb, Gunduličeva 11. Koruzo za hrmo oddaja nujceneju veletrgovina žita In moke A. volk. LlubUano Resjlovu cesta šk 2t. Izdelovalce orodja (Werkzengraacher) modelne in strojne ključavničarje išče za takoj-ien nastop tovarna »TITAN« d. d. KAMNIK pri Ljubljani. Išže se kompleks nekaj sto oralov ležeč ob tekoči vodi, zavarovan pred poplavo, ob dobri vodi. Prednost imajo objekti blizu železnice. - Ponudbe pod Za 16.582 na Publicitas d. d. Zagreb, Gunduličeva 11. [fićcvencii' zajamčijo najpopolnejši uspeh Do sedaj najcenejša tvrdka v državi! SkladlRSn: M t: I N E L & H E H O E, D Tovarna glasbil, gramofonov in harmonik. IT liOROER, M A. R I B O H St. 107-A. Violine od Din 95'—, ročne harmonike od Din 85—, tamburlce od Din 98'—, gramofoni od Din 345—, Zahtevajte nai veliki katalog, katerega Vam polijemo bieiptaino. Verziran potnik v spirituozni stroki se išče za Slovenijo. Samo serijozni gospodje z dobrim nastopom, ki so v tej stroki že potovali ter so dobro vpeljani, naj se javijo. Popolno znanje slovenščine in nemščine je pogoj. Navesti je sedanjo službo in reference. Ponudbe pod: »Stalno 161 c« na F. Vorsič, Maribor, Vrbanova 19. Hotel Lončorić Selce (Hrvatsko primorje pri Mvenici) Novo zgrajeni hotel na kopališki cesti v bližini kopališča. Sobe s teraso in elektriko, velika terasa na morje za obednico. - Popolna penzija 75 Din. - Zahtevajte prospekte! - Sobe zgodaj naročiti in naplačati. lavna dražba Dne 22. junija 1928 ob 8 se bodo prodajali na Dunajski cesti 14 v skladišču na dvorišču na dražbi: oprema za trgovski lokal,. večja množina slamnikov, klobukov, čepic, svile, trakov, baržuna, raznih okraskov itd. Haročajte .Slovenca* 9 K. mag. št. 25.941/27 ref. IX. RHZGLHS Mestni magistrat ljubljanski razpisuje oddajo naprave zbiralnega kanala na Kette-Murnovi cesti, med Prisojno ulico in Vilharjevo cesto. Ponudbe je pod običajnimi pogoji vložiti pri Mestnem gradbenem uradu, Šolski drevored 2/II do petka, dne 6. julija 1928 do 11. ure dopoldne. Tam se dobe vsi potrebni razpisni obrazci in načrti. Mestni magistrat ljubljanski, dne 19. junija 1928. Henrik Sienkiewicz: 36 Na polju slave [Povest iz Časa kralja Jana Sobieskega. Človeku včasih trša prede. Cerkveni miši se prav dobro godi, zlasti o svetem Štefanu,1 voska pa ima vedno zadosti. O, Gospod Jezus, ki si pomnožil ribe in kruh, pomnoži tudi ta kupček cekinov in te tolarje. Saj ti je to lahko storili, o, usmiljeni Gospod, in s tem bi pomagal zadnjemu Tačevskemu. Zdaj se je spomnil, da prihajajo pruski tolarji iz lutrovske dežele in bi utegnili v nebesih povzročiti samo ogorčenje. Samo glede cekinov si ni bil na jasnem: morda bi jih bilo jutri kaj več, če bi jih pustil preko noči ležati ob Kristusovem vznožju? Venriar pa si je mislil, da ni vreden tega čudeža, in se je celo večkrat potrkal na prsa, cla se skeea pregrešne misli. Dalje pa o tem ni mogel razmišljati, ker se je nekdo pripeljal pred župnišče. Prihodnji trenutek so se odprla vrata in v sobo je stopil visok, siv mož s črnimi očmi, ki so gledale prijazno in pametno. Ta mož se je na pragu priklonil in rekel: »Jaz sem Ciprianovič iz Jedlinke.« »Da, da, saj sem vas že videl, gospod, pri žegna-nju v Przitiku, a samo oddaleč, ker je bila prevelika gneča,« je zaklical župnik in pohitel gostu naproti. »Z veseljem vas pozdravljam v svoji skromni hiši.« »Tudi jaz prihajam z veseljem pod vaš krov,« je odgovoril Ciprianovič. »Štejem si v dolžnost in prijetno čast pozdraviti tako znanega viteza in tako vzornega duhovnika.« Po teh besedah je starčku poljubil pleče in roke, čeprav se je ta branil in dejal: »No, kakšna vzornost neki! Morda imajo te-le bestiae3 pred Bogom več zaslug kakor jaz.« 1 O sv. Štefanu jo obsipalo ljudstvo župnika pred oltarjem z različnim zrnjem v spomin kamenjanja toga prvega m učenca. 3 Zverine. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karal Ce£ A Ciprianovič je govoril tako prepričevalno in iskreno, da se je gospodu župniku takoj prikupil in pričela sta se prav prisrčno in prijazno pogovarjati. »Spoznal sem tudi vašega sina, gospod,« je rekel starček, »čeden kavalir je in lep nastop ima. Ti-le Bukojemski so se zdeli poleg njega kakor hlapci. Povedati vam morali tudi, da je bil Jacku Tačevskemu takoj nadvse všec in ga ne more prehvaliti.« »Tudi moj Stah trdi isto. Večkrat se zgodi, da se ljudje bijejo, pote mpa se imajo radi. Nihče izmed nas ne čuti do pana Tačevskega niti najmanjšega sovraštva. Nasprotno, vsi bi z njim radi sklenili tesno amicicijo.3 Bil sem tudi pri njem v Virombkih, odkoder se zdaj vračam. Mislil sem, da ga dobim doma, pa sem hotel vas, prečastiti gospod, in njega povabiti v Jedlinko. »Jacek je v Radomu, a se še vrne in se gotovo prav rad oglasi pri vas... Л kaj pravite, gospod, k temu, kako so ga sprejeli v Belčončki?« Tega se že sami zavedajo,c je odgovoril Ciprianovič, »in jim je žal, ne sicer Pongovskemu, pač pa obema damama.« Pan Pongovski je neznosen človek, da mu ga ni para. Nekoč se bo radi tega še težko opravičeval pred Stvarnikom. A kar se tiče žensk — Bog z njima .:. Kaj bi prikrival: ena izmed njiju je tudi glavni vzrok tega dvoboja.« »To sem si že prej mislil, kar mi je potrdil tudi moj sin. Vsekakor pa je bila nedolžen vzrok.« »Ženske so vse nedolžne... Ali veste, vaša milost, kaj pravi Knjiga modrosti o ženskah ?> Pan Ciprianovič tega ni vedel. Zato je vzel gospod župnik s police vulgato,1 prečital odstavek iz Knjige modrosti in rekel: »No, kaj mislite?« »Tudi take se včasih dobe,« je odgovoril Ciprianovič. 3 Prijateljstvo. ' Latinski prevod 'sv. pisma. . »Tudi Jacek samo iz tega vzroka odhaja v svet, česar mu seveda nisem odsvetoval. Kako pa!« Sedmo poglavje. »Kako pa to? Gre že zdaj? Saj vojna se prične šele poleti.« »Ali to zagotovo veste »Vem, ker vprašujem. Vprašujem pa zato, ker tudi moj sin ne zdrži doma.« »Videti je, da je pristen šlahčič. Jacek pa zato že zdaj odhaja, ker mu je, po pravici povedano, prehudo, da bi tu še dalje ostajal.« »Razumem, vse razumem. Naglica je v takih slučajih najboljše zdravilo.« »Samo toliko časa ostane še v naših krajih, da mu uspe zastaviti ali prodati Virombke. Sicer je to le majhno posestvece, a vendar svetujem Jacku, naj ga rajši zastavi kakor proda. Najsi se tudi nikoli več ne vrne na svojo domačijo, jo bo vendar vedno lahko pripisoval k svojemu imenu, in to je tudi kaj vredno, če ima slavne prednike in tako ime.«* »Ali je res primoran, da proda ali zastavi svoja zemljišča?« »Mora. Fant je revež, grozen revež. Saj sami vesle, koliko stane vojna oprema. Razen tega vendar ne more služiti pri kakih dragoncih.« Pan Ciprianovič je trenutek premišljal, nato pa rekel: »Veste kaj, prečastiti, kaj pa, če bi jaz vzel Virombke v zastavo?« Gospod župnik je zardel kakor dekle, če mu mladenič nepričakovano odkrije to, česar je najbolj vroče želelo. A rdečica mu je le za trenutek šinila preko obraza. Izginila je tako hitro, kakor prešine poleti blisk večerno nebo. Trenutek zatem se je ozrl na Ciprianoviča in ga vprašal: »Čemu pa bi vam bil ta svet, gospod?« * Plemič brez zemljišč je seveda izgubil pravico do naslova z imenom graščine (poljsko in češko »zt, nemško »voik, francosko »do«) in bil s tem degradiran med t. zv. »goloto«, revno plemstvo brez volilnih in drugih pravic. EIIIEIII EIIIEIII a ш o » a s 2 P c co « 3 f Џ g.. »»S m 9 o o 4 Б- F g o СЛ > s • w ? « c. £3 a to ►a o o > 5 EJ" £ e u> tr* S" °< 6 5. tU UA O. < (0 » A C p °g ' £ ta M -O o o ° D F g. Ф ("D ti < N fe tn < r* A _. n o m 3' N 7 I F (S aa » J e $ ~ tc 3 c 2. o Б' 0) o 2. D CM s s BaŠ N g1 A O 2. a p ST * U) <1 o I O (e f m. ад to i » lo Д A O. B'-® и B" B £ž *■ 5 K < ol * 2 F Е1НЕШ IIIEIIIE Izdajatelj; dr. Fr. Kolovec. Urednik; Frano Tjrscglavi / Kmetijska razstava u Lipskem Največje zauiinauje v kmetijskih krogih fJemčije vzbuja vsako leto kmetijska razstava, ki jo prireja nemška kmetijska družba. Ta razstava je vsako leto v drugi zvezni državi in v drugem mestu. Letos je bila v Lipskem od 5. do 10. junija. Njen obseg je bil naravnost ogromen, kajti prostor je obsegal nad 36 hektarjev ali 64 oralov površine; to je nekako desetkrat toliko kot prostor ljubljanskega velesejma. Da so ta prostor napolnili, je bilo tu nad 8500 razstavljaleev strojev in drugega kmetijskega orodja. V tridesetih hlevih je bilo nad 300 konj, 750 glav goveda, nad 800 ovac, 150 koz in 700 prašičev. Mnogo je bilo tudi perutnine, golobov, kuncev in poseben oddelek za ribe sladkih vod. Posebno obsežen je bil tudi znanstveni oddelek in razstava pridelkov. Obisk te razstave je bil letos izredno visok. Nad 360.000 obiskovalcev si jo je ogledalo. Niso pa bili samo iz Nemčije, ampak takorekoč iz celega sveta. Nemški kmetijski krogi smatrajo to kot svoj praznik ter jo po-sečajo v velikem številu. Kmetovalci, da si nakupijo ali vsaj proučijo razne nove kmetijske stroje, poizvejo o raznih novostih na kmetijskem polju, osvežijo svoje znanje na znanstvenih in poučnih kmetijskih zborovanjih in pridejo v stike s tovariši iz drugih pokrajin; kmetijski strokovnjaki, da se zopet snidejo s svojimi tovariši iz oddaljenih krajev, z njimi razmotrivajo razna kmetijska vprašanja, proučijo novosti pri kmetijskih strojih, v rastlinstvu in živalstvu z namenom, da doma preizkušajo v praksi ono, kar so tu videli. Pa tudi meščanskim krogom pride prav, če si ogledajo ogromno število strojev, priprav in sredstev, ki jih dandanes moderno kmetijstvo potrebuje za svoj obrat. Ker je kmetijska razstava nemške kmetijske družbe morda največja svetovna redna prireditev, se je udeležuje inozemstvo v precejšni meri, da se tu pouči o hitrem napredku kmetijstva v Nemčiji, ki je danes skoroda merodajen za napredek v drugih državah. Ne samo da prihajajo sem Francozi in Angleži, Belgijci in Danci, Holandci in strokovnjaki iz vseh severnih držav, ampak v posebno velikem številu so bili letos zastopani tudi Rusi, ki so glede kmetijskih strojev in plemenske živine uajboljši odjemalci Nemčije. Iz Bolgarije, Romunije, Grčije in Madjarske^ je bilo tudi precej obiskovalcev. Iz naše države nas je dopotovalo okrog 50. Pa tudi Amerika ni zaostala. Iz Južne Amerike so priredili celo skupen izlet, da s tem navežejo tesnejše stike z Nemčijo, ki se je z vsemi silami vrgla na južnoameriške države, da jih zalaga s kmetijskimi stroji. ц Vsi ti obiskovalci so iz razstave odnesli • vtis, da so Nemci izredno žilavi in pridni, da so se po vojni vrgli z vsemi razpoložljivimi sredstvi na gospodarsko polje, na zboljšanje kakovosti svojih pridelkov in izdelkov, na izpopolnitev svoje tehnike, na zvišanje zemeljske produkcije. Medtem ko druge svetovne države izdajajo ogromne vsote za brezplodno oboroževanje, posvečajo Nemci vsa razpolož-lijva sredstva dviganju gospodarstva. V tem oziru so torej mnogo na boljšem nego drugi, kajti glavno in prvo vsake države mora biti, da čim najbolj zviša produkcijo zemlje. Ni izida svetovne vojue odločilo toliko orožje kolikor pomanjkanje, oziroma obilica hrane in surovin, to je zemeljske produkcije. Nemci pa zapuščajo ta razstavo s ponosom in zavestjo, češ: vendar smo še močni, tu bo naša zmaga. Ni čuda, če taka prireditev izredno dvigne narodno zavest ljudstva, ki potem gleda ua ostale narode in države z nekakim pomilovanjem in zaničevanjem: Kdo se more z nami meriti? Nam pa mora biti poset takih prireditev v spodbudo in v posnemanje, ne, da dosežemo to, kar so dosedaj dosegli Nemci, ampak da jih skušamo vsaj posnemati in se jim v tem oziru približati. Razstava živine Kmetijska razstava nemške kmetijske družbe ima med drugim tudi namen, podati pregled celotne živinoreje v državi in pokazati napredek v dobi enega leta. Tu je iz cele države zbrano najboljše, kar se dobi med plemenskimi živalmi. Letos so bili v Lipskem razstavljeni konji, govedo, prašiči, ovce, koze, perutnina, ribe iz sladkih vod in čebelarstvo. Razstava konj je obsegala 289 glav samo prvovrstnih živali toplo- in mrzlokrvnih pasem. Med toplokrvnimi pasmami so bili zastopani vzhodnofrizijški konj, oldenburški in holstajnski, skupno 112 glav; med mrzlokrv-nimi pa nemški mrzlokrvni konj, renski mrzlo-krvnež in šlezviški konj. (Pripomniti je, da so postali Nemci po vojni strogi puristi, ki hočejo, da je vse nemško; belgijskega konja in peršerona, ki značijo inozemsko pokolenje, so kratkomalo prekrstili v »Deutsches Kaltblut« — nemški mrzlokrvnež.) Pri ocenjevanju so premirali tudi konje za tovorno vprego in jih predvajali tudi vprežene v navadne tovorne vozove. Razstava goveje živine je bila prav -pestra in bogata. V dvanajstih hlevih je bilo razstavljenih do 800 glav vseh nemških pasem. Zelo mnogo je bilo črnolisaste nižavske govedi, posebno vzhodnofrizijske in holandske pasme. Tej pasmi je pripadala tudi najboljša krava na razstavi, »PeluSka«, stara osem in pol let, ki je dala v enem letu 11.373 kg mleka s povprečno množino tolšče 4 odstotkov, torej 455 kilogramov tolšče; je last graščine Palmnicken v Vzhodni Pruski. Povprečno je ta krava dala 31 kg mleka na dan, največ ga je pa namolzla po teletu in sicer 50 kg. Izmed drugih pasem je bila številno zastopana simodolska živina, montafonska, algajska, šlezijsko-rdeča, fran-kovska in enobarvno pšenično govedo. Zelo mnogo lepe živine je bilo tu, da je vsak živinorejec imel pravi užitek proučevati posamezne komade. Vsak dau se je živina predvajala občinstvu in sicer le premirane živali. Telic ni bilo razstavljenih, pač pa nekaj prav lepih volov, ki so tudi dobili svoja odlikovanja kot vprežna živina. Ovce so bile v šestih hlevih v skupnem številu 300 glav. Najbolj so bila zastopana razna plemena Merino-ovce z različnimi vrstami volne; dalje žlahtne ovce za meso in volno. Izmed ovčjih plemen s kratko volno, torej mesne ovce, je bilo največ angleških vrst: Hamshires, Oxfordshires, Suflolks in pa slične. Od domačih nemških ovc so bile vir-tenberške, ronske, mlečne ovce, hajdšnuke, karakulos in druge. Cene za plemenske ovne so bile za naše pojme naravnost nezaslišane. Najslabši so stali 300—400 mark, najboljši nad 600 mark, to je 4000 do 8000 Din komad. Koz je bilo okrog 150 v dveh hlevih. V enem so bile bele saanske koze. ki so dobro znane tudi v naših pokrajinah, in v drugem barvnate koze, to so rjave in cikasle, domačega plemena. V Nemčiji se posveča posebna skrb kozjereji, posebno v hribovitih legah. Kozjerejci so združeni v kozjerejskih društvih, ki jih je v Nemčiji nad sto. Prašiči so bili v osmih hlevih okrog 650 repov. Prevladala je nemška požlahtnjena pasma, ki se goji v raznih plemenih. Tu so se našle živali 1 in pol do dve leti stare, ki so tehtale 350, 400, celo 450 kg. Vsaka zvezna država ima svojo zvezo svinjerejskih zadrug, ki so poslale ua razstavo najboljše, kar so imeli. Perutnino je razstavilo okrog 350 razstavljaleev. Zastopane so bile predvsem tista plemena kokoši, ki so dobre jajčarice: nemški »Leghorn«, ki izhaja prav za prav iz ameriške kokoši, ter Rhode-Island, ki so ga Nemci prekrstili v -Rhodelander-.:. Bilo pa je ludi viandotk, plimetk, orpinktonov. minork, ham-burgov in drugih. Izmed rac je bila tu znamenita jajčarica Keki-kembel. Kuucev je bilo na razstavi okrog 300 kletk najrazličnejših plemen. Tu se je dobilo največjega nemškega ovna, pa tudi malega rdeče-okega rusa. Posebno skrb obračajo Nemci uporabi kunčjih kož, ki jo podelajo v izvrstno kožuhovino. Ribaretvo je bilo zastopano po mnogih ribah iz sladkih vod: tri vrste postrvi, več vrst krapov, ščuk, belic in drugih. Čebelarstvo je bilo v dveh oddelkih: na prostem čebelnjaki z raznovrstnimi panji, razdeljeni po zveznih državah, pa tudi iz inozemstva: mazursko čebelarstvo, kavkaško s panji, spletenimi iz vrbja in namazani z ilovico, in drugi. Zanimiv za nas je bil kranjski čebelnjak s kranjičj ter s sliko končnic. Drugi oddelek v notranjosti je vseboval proizvode čebelarstva in čebelarske potrebščine. Za mlekarstvo je bil določen poseben paviljon pod imenom »hiša mleka«. Tu je bilo razstavljeno mleko različnih mlekarn in posameznikov, dalje maslo, sir in drugi mlečni izdelki. Mleko se je ocenjevalo sveže, pasterizirano, pasterizirano za prevoz, sterilizirano, kondenzirano in mleko v prahu. Razstavljaleev nad 350. Vzorcev masla je bilo 1600, sire okrog 900. Posebno imenitna je bila propaganda za uživanje mleka in mlečnih izdelkov. Različni razstavni oddelki Takoj ko se je prišlo na razstavni prostor, je padla v oči ogromna pročelna palača z napisom »Hiša nemške industrije gnojil«. V tej palači je celotna nemška industrija gnojil razstavila surovine in izdelke svojih tvornic in razvila izredno učinkovito propagando. Tu jo bilo zastopanih pet industrijskih skupin: dušičnati sindikat, kalisindikat, industrija superfosfata, zveza nemških tvornic apna in zveza proizvajalcev Tomasove žlindre. Kako naravnost umetniško propagando so tu razvili, je bilo naravnost občudovanja vredno. Vmesni prostor je bil spremenjen v krasen vrt, poln cvetja v bujni rašči. V enem delu je kino brezplačno predvajal naravnost umetniške filme iz življenja rastlin in učinka umetnih gnojil. Oddelek za proizvode je bil tako poučen, kakor noben drugi. Tu je bila zbrana vsa statistika nemškega kmetijstva, kmetijske produkcije, razvoja posameznih panog, zadružništva, kmetijskega visokega, srednjega in nižjega šolstva, gospodinjskega šolstva, živino-zdravništva itd. Kako natanko je bilo n. pr. prikazano semenogojstvo. Za oddelek, kaj premore elektrika v kmetijstvu, je bil določen poseben del paviljona. Hišno gospodinjstvo je imelo svoj lasten paviljon. Lovska razstava je bila tudi v posebnem oddelku itd. Kdo more našteti vse posamezne oddelke. Kmetijski stroji so zavzemali gotovo svojih 15 hektarjev površine. Kaj v tem oziru zmore Nemčija, je pa že skoro nedosegljivo. Industrija kmetijskili strojev je namreč tako razvita, da bi lahko zalagala danes pol Evrope. Vsled svoje solidnosti in primeroma nizkih cen za inozemstvo konkurira dandanes s celim svetom. In ravno nemška kmetijska družba izredno ugodno vpliva tako na razvoj industrije kot take, na pocenitev strojev in na njih razširjenje med kmetijstvom. Tako je dosegla letos normiranje strojnih delov pri kosilnicah in sejalnicah, kar pomenja lahko dobavo vseh delov te vrste strojev. Tudi pri drugih je to že dosegla. Taka obsežna kmetijska razslava pome-uja za narod izredno učinkovito, uspešno in plodonosno šolo. Stotisoči so obiskali to prireditev, vsak izmed njih se je tu nekaj naučil in obogatil svoje znanje z mnogimi novostmi. Vse to znanje gre ne samo po državi, ampak po vsem svetu in kaže, koliko je napredoval ta narod v zadnji dobi bodisi na polju tehnike, na polju kmetijske vede in znanstva in v praktičnem kmetijstvu. Posebna vrednost teh potujočih kmetij- nre|u|e nalbolje prebavo, Clsil želodec In Črevo sigurno po priletno. I omot v vsahl lekarni Din 4—л skih razstav pa leži v tem, da se tu sestanejo kmetijski in drugi strokovnjaki iz cele države, črpajo iz razstavljenih predmetov nove ideje in izkušnje ter jih nesejo ven v praktično življenje kmetijstva. Ni vse ono, kar se je videlo, za vsak okraj in za vse razmere. Nikakor ne! Pač pa vspodbuja vsakega kmetovalca in strokovnjaka, da to poskuša in prilagodi svojim razmeram. To so uspehi več ali manj vseh kmetijskih razstav in želeti bi bilo, da jih v bodoče tudi naši kmetovalci v večji meri posečajo ter na njih zbirajo zuanja za umnejše gospodarstvo. L. Anketa o prezadoižitvi kmeta Z izvestne strani se je žo dolgo Saša govorilo o neki prezadolženosti kmeta, izrabljajoč seveda tu v politične svrhe. Sedaj se je v Belgradu vršita Ze (iruga anketa o tej temi; zanimivi so zaključki, ki ugotavljajo pravilno stanje. Pri tej anketi so sodelo-\ ali razni strokovnjaki, med njimi vseučiliški prof. Bajkič, na čegar predlog je konferenca ugotovila: 1. Prezadolženosti ni, '2. individualno oderuštvo (srbski izraz za to je zelenaštvo) obstoja, kot socialni pojav pa ne, 3. začeti je treba z organizacijo kmet. kredita, 4. ni treba podvzemati posebnih akcij za razdolženje, 5. ukreniti posebne pravne ukrepe proti oderuštvu, 6. organizirati je treba agrarno iu hipolekarno banko, forsirati in revidirati zadružništvo, 8. zakon o kmet. kreditu je treba izpremeniti v smislu naslonitve na obstoječe zadruge in dela na razdolžitvi, 8. organizira naj se prvo kratkoročni, potem srednje- in dolgoročni. Vsi javni kapitali naj služijo za kratkoročni kredit, 9. Državna hipotekama banka je kmetska in njena sredstva naj dobi sam kmet. Anketa se je postavila na pravilno stališče, da je prezadolženje v prvi vrsti vprašanje obresti, kar je treba rešiti z organizacijo kredita. Popolnoma pravilno je tudi stališče, da se naj podpira zadružništvo, saj kaže slovenski zgled, kaj se da narediti tudi v Srbiji. Vsem občinskim zastopomf Peronospora na hmelju. Kadi poziva Ministr« stva za kmetijstvo jc okraj, glavar Celje dne 25. maja t. 1. št. 9100-1 in 7140 naročil Hmeljarskemu društvu, da naj takoj opozarja potom občinskih zastopov vse hmeljarje tuk. okoliša ua nevarnost, ki preti našim hmeljskim nasadom po peronospori in da naj tudi razglašuje obrambna sredstva zoper to opasno bolezen hmeljske rastline. Ker se v naših hmeljskih nasadih že pojavljajo prvi znaki peronospore, se vsled naučila ministrstva za kmetijstvo v Belgradu poživljajo vsi hmeljarji, da se takoj poprimejo obrambnega dela zoper peronosporo. Kot najboljše sredstvo zoper peronosporo velja dosedaj edino-le bakreno« apnova brozga, ki se naj napravi iz le najčistejših sestavin. Glede jakosti te tekočine so strokovnjaki različnega mnenja. Nemški hmeljarji priporočajo za mesec maj in avgust 1%, za mesec junij in juli pa VA do 2% brozgo. Češki hmeljarji pa začenjajo s %, iu jemljejo kot najmočnejšo le 1 Vi% brozgo. Največje važnosti je pa pravilna množina apna, ki se najsigurnejše določa s pomočjo reagenčnega papirja (tenolftalein), ki se dobiva v vsaki drogeriji. Kdor tega papirja nima, naj vzame apna dvakrat toliko kot galiue, pa tudi ne bo napačno ravnal. Apno pa mora biti čisto in mastno. Škropljenje se mora večkrat ponoviti, kar je najbolj odvisno od vremena. Vlažno vreme pospešuje, suho zabranjuje razvoj bolezni. Čim večkrat dežuje, tem večkrat se mora škropiti. Škropiti se mora pa vsaj osemkrat in to temeljito, pa ne potratno, da brozga kar kaplja z listov. Iirozgu se mora listov in trt le toliko prijeti, kakor kaka lahka rosa. Brozga izgubi svojo moč, ako stoji neporabljena čez 1'2 ur. Za škropljenje se naj vporab-ljajo lc priznano dobre brizgalne. Po peronospori napadeni listi in vrhi se morajo I koj odstraniti in sežgali. Vsa druga pojasnila se dobe pri Hmelj, društvu v Žalcu. Alice Wright: Česa vsaka ne ve »Pomlad je tu, jaz pa nimam nobene cunje, da bi jo nase nataknila,« je dejala Angelika pred par dnevi, ko je po zajtrku pospravljala mizo. Jones jo je pogledal izpod čela ter odvrnil: »I saj itak vedno trdiš, da vse, kar imaš, ni druzega kot cunja. Toda Angelika, povem ti povsem resno, da letos nimam prav nobenega jdvečnega denarja za take izdatke in se boš pač morala zadovoljiti s cunjami, kot nazivljaš vse tvoje obleke, katerih je gotovo brez števila. Najemnina sc je dvignila, davki so ogromni, izkupiček pa vsako leto manjši, zato ti šc enkrat povem, da res ne gre v dosedanjem tempu naprej.« »Vseeno moram imeti nov klobuk,« jc če-легпо odvrnila Angelika, »zato te prosim, da greš z menoj na oxfordsko cesto, in sicer takoj.« Rad ali nerad ji je moral ugoditi ter iti , njo. Oxfordska cesta je zelo prometna in zato ni nič čudnega, da je Jones dobil močan sunek v hrbet od avtoomnibusa, ki je privozil okolu vogala. Seveda ga ta dogodek ni spravil v boljšo voljo kot je bil, posebno še, ker se Angelika prav nič ni Tmenila za njegovo nezgodo, temveč brzela če_ cesto in izginila v veletrgovini klobukov Wliitefridgc. Tu je naletela na svojo sosedo Mrs. Farlar in skupno z njo se jc pričelo brezkončno pomerjanje klobukov. Prodajalke so bile žc vse nanosilc vkup, karkoli bi bilo primerno za starejše gospe, a nič niso prinesle, kar bi bilo posebno izbirčni Angeliki všeč. »Ali ste slišali o Mrs. Hirstovi?« jc vprašala Mrs. Farlar. »Ravno na tem mestu jc prejšnji teden pomerjala klobuke, ko je nenadoma zbolela.« Angelika se jc preje od vseh strani do dobra ogledala v velikem zrcalu, preden jc odgovorila: »Kakšne vrste klobuk je neki bil, pod katerim je zbolela, bi rada vedela.« »Angelika, požuri se, meni se mudi v pisarno. Dobro veš, da me tam čaka vse polno dela.« Končno se je vendar odločila ter izbrala majhen klobuček, za katerega jc Jones po dolgem razlaganju o davkih, najemnini in slabi kupčiji plačal dva funta. Ko sta bila zunaj na ulici, jc Angelika tako mimogrede pripomnila, da bi sc na nov rdečkast klobuk zelo podalo par rdečkastih pentelj, s katerimi bi okrasila lansko pomladno obleko. »Stopiva tu notri, Jones,« je dejala sladko, kakor to zna menda samo Angelika. V prodajalni pa ni gledala toliko po trakovih, nego po celih oblekah, ki so bile opremljene z rdečkastimi pentljami. »Poglej, poglej,« je vzkliknila kot otrok, ko dobi novo igračo, »baš takole bi rada imela. Kako jc vendar lepa in pa samo tri funte stane. Jones, kupi mi jo vendar!« »Ali sc ti jc zmešalo, ali kaj,« jc Jones nevoljen zarentačil, »mar nič ne misliš na davke, najemnino, slabe kupčije itd,, saj sem ti vendar ...« Prodajalka jc prekinila Joncsov izbruh. Madam, mar želite pomeriti ta kostum? Ne-kai izvanrednefia, naravnost prekrasno. Go- spod pa vendar nc bo tako krut, da bi madami te malenkosti ne kupil?« Jones je plačal, toda ne rad. »To bo moj ruin, popolnoma me boš uničila,« je tarnal, ko sta stopala skozi nogavični oddelek. »Nobenih dohodkov, pač pa same, neprestane izdatke.« A Angelika ga niti poslušala ni, njene misli so bile pri nogavicah, katerih je bilo tu celc kupe. »Ne, tako lepih nogavic pa šc nisem videla kot so te tukaj. Dva para bi se baš prilegala moji novi obleki in klobuku.« »Pomisli vendar na davke, najemnino in slabo kupčijo ...« je Jones zopet pričel. »Nogavico, madam,« jc vabila predstojnica oddelka, »samo deset šilingov in enajst penijev par. Kvaliteta garantirana.« »Ne, hvala,« jc odločno zavrnil Jones, »ne potrebujemo nikakih nogavic. Angelika, pojdi.« Toda predstojnica ga je tako nekam čudno pogledala in tako sumljivo sc mu jc smehljala. Z grozo se jc spomnil, da je pred nekaj dnevi pri nji kupil cel tucat svilenih nogavic svoji nečakinji, na katero je Angelika često brez vsakega vzroka in povoda bila ljubosumna. Ker ga je prodajalka lc še merila s pogledi, češ, da ga sicer izda, je končno privolil v nakup nogavic. Seveda, cel tucat, kaj pa da. Zopet je nekaj godrnjačil o davkih, najemnini in slabi kupčiji, v srcu pa jc bil vesel, da se jc tako izteklo. Še par čevljev in svilen šal ji jc moral kupiti ono dopoldne, potem pa jo peljati v restavracijo na predjužnik. Nato jc bila Angelika šele pripravljena, da gre domov. »Toda Jones, lako utrujena sem, da nc bom mogla peš in omnibus ic navadno tako natlačen, da ni mogoče dobiti sedeža, zato mi pač ne boš odrekel avtotaksa.« »Kaj pa vendar misliš venomer,« je vzkliknil Jones, cel funt naj dam za taksi, ko sem danes izdal že nad štirinajst funtov? Kaj pa najemnina, davki in slaba kupčija? Ali me hočeš res spraviti na beraško palico?« Angelika se ni zmenila za vse te besede, kajti vedela je, kje jc Jones najbolj občutljiv »Dobro,« jc dejala, pa se peljiva z omni-busom. Toda pri Jarrodu izstopiva. Stopile bom notri, da si ogledam pravkar prispele ...« To je zadostovalo. »Halo, taksi,« je zaklical mimovozečemu taksametru, stisnil Angeliki v roko en funt ter ji pomagal vstopiti Ko jc avto izginil za vogalom, je ustavi! drug taksameter, v katerega sc je vsedel sam Uro pozneje vidimo Joncsa v svojem pri' vatnem kontorju. Ravnokar jc vstopila konto-ristinja ter mu sporočila, da so iz kluba telefonirali, da je konj »Duke«, na katerega j« stavil, šel skozi cilj četrti. Jones se je nasmehnil ter dejal: »Nič zato Saj sem stavil samo dvajset funtov. Mi trgovski ljudje moramo imeli včasih nekoliko razvedrila, da si pomirimo živce,« In prižgal si jc najdražjo cigareto. »Gospodična, prosim telefonirajte v Albert Hali ter rezervirajte za nocoj sedež za dva funta. Potem pa sporočite v hotel Savoy da bom tam večerjal.« Ko sc je pozno ponoči vrnil domov, j« Lila Angelika zbujena. In takoj ji jc pričel tarnati o davkih, visoki najemnini in slabih kuo^ ciiah. v spremstvu hčerke Milice Košutičeve. Takoj po prihodu se je podala s hčerko in posl. Štefanom Košutičem z avtomobilom na kliniko. Bila je zelo vznemirjena. Pri soprogu je ostala kakih 10 minut, nakar je na zdravnikovo željo zapustila bolnico. Tekom dneva se jg kralj zelo zanimal za Radičevo zdravstveno stanje. Zdravniki zaenkrat izjavljajo, da ni nobene nevarnosti. Zdi se pa, da bo zdravljenje dovolj težavno, ker ima Stjepan Radič sladkorno bolezen, slabo srce in prestreljeno trebušno mreno. Čreva niso ranjena. Seja vlade, n Belgrad, 21. junija. (Tel. »Slov.«) Od 0,1 do 12 se je vršila seja vlade, ki ji je prisostvoval tudi skupščinski predsednik Perič. Po seji so vladni člani izjavili, da bo vlada zastopana pri sprevodu trupel iz bolnišnice na kolodvor. — Notranji minister dr. Korošec je bil danes dvakrat na dvoru v avdienci, kjer je Nj. Vel. kralju poročal o položaju. Seja KDK. n Belgrad, 21. junija. (Tel. »Slov.«) Danes se je dvakrat vršila seja KDK, ena dopoldne, druga od 7 do 8 zvečer. Po seji je posl. Kosanovič razdelil časnikarjem komunike kluba KDK. Po prvi seji je izjavil, da je klub HSS oziroma Stjepan Radič sam dobil okrog 400 brzojavk, v kateri posamezniki in društva izražajo sožalje radi včerajšnjih dogodkov, Radiču želijo, da bi čimpreje ozdravil. Od teh brzojavk jih je okrog 150 iz Srbije. Dr. Maček je po seji časnikarjem izjavil, da je zdravstveno stanje Stjepana Radiča zelo dobro in da ozdravljenje dobro napreduje. Enako je izjavil tudi zagrebški zdravnik Gottlieb. Pogreb pok. P. RatJiča in Basarička v Belgradu n Belgrad, 21. jun. (Tel. »Slov.«) Popoldne ob pol 5 se je vršil sprevod trupel pokojnikov Pavla Radiča in dr. Basarička, ki sta ležali na mrtvaškem odni v kapeli državne bolnice na Vračarju. 2e ob 4 se je pričelo občinstvo zbirati v Višegradski ulici, ki vodi v bolnico. Ob pol 5 je prišel k pogrebu belgrajski škof dr. Rodič z asistenco 14 duhovnikov. Polagoma so se zbirali poslanci vseh klubov. Jugoslovanski klub je prišel polnoštevilno. Ob 5 se je pričel pomikati sprevod proti kolodvoru. Na čelu sprevoda so nesli dve blazini z odlikovanji pokojnikov. Nato so sledili venci, ki so jih poklonili razni klubi in občine. Med njimi sta bila vidna dva venca Jugoslovanskega kluba. Vencem je sledila mladina, nato pa vozova s trupli. Za krsto je sledila pokojnikova rodbina, gospe Pavla Radiča in dr. Basarička z otroci. Nato iBarodni poslanci, vlada, katero so zastopali gg. Grol, Spaho, Gera Popovič, Gera Markovič in Vlada Andrič. Sprevoda se je udeležilo dalje okrog 2000 občinstva. Na obeh straneh ceste je bil gost špalir. Na kolodvoru so poslanci KDK prinesli krsti v vagon. Vlak se je odpeljal iz Belgrada ob 11 ponoči. Govornika ni bilo nobenega. Sv. maša zadušnica za ubitima, n Belgrad, 21. jun. (Tel. »Slov.«) Danes ob 11 dopoldne se je vršila v katoliški cerkvi v Kronski ulici maša-zadušnica za pokojna poslanca Pavla Radiča in dr. Basarička. Navzoči sObiii številni poslanci in pokojnikovi prijatelji. Mašo je bral narodni poslanec Pavle Matica. Prisostvoval je tudi nadškof dr. Rodič. Po končani službi božji so nadškof Rodič in navzoči poslanci izrazili soprogi Pavla Radiča sožalje. Od članov vlade je žalni svečanosti prisostvoval Milan Grol. Delegacija Jugoslovanskega kluba na pogrebu. n Belgrad, 21. jun. (Tel. »Slov.«) Za pogreb Pavla Radiča in dr Basarička so določeni, da bodo zastopali Jugoslovanski klub poslanci Sernec, Bedjanič in Klekl, zemljoradnički klub: čubrinovič, Lazič in Vraneševič, nemški klub: dr. Kraft, dr- Moser in dr. Schumacher, muslimanski klub: Baljič, Mehmed Behmen in dr. Kapetanovič, demokratski in radikalni klub bosta svoje delegate določila jutri. Zagrebška občina in žrtve zločina Zagrebška občina in žrtve zločina, ć Zagreb, 21. junija. (Tel. »Slov.«) Danes se je vršila konferenca zastopnikov skupin v zagrebškem občinskem svetu. Na tej konferenci se je sklenilo, da se bo jutri vršila seja vsega občinskega sveta v znak protesta. Razen tega bo občina ponudila, da pokoplje pokojnika na občinske stroške in da jima da častno grobnico na zagrebškem pokopališču. Nadalje se je sklenilo, da se mestna občina zagrebška potrudi, da preskrbi rodbinam po-komikov podpore ter da celotni občinski svet prisostvuje sprejemu trupel. Za rodbine pokojnikov. 6 Zagreb, 21. junija. (Tel. »Slov.«) Da se KP^otovi življenje rodbinama pokojnikov, se jc podvzela akcija za zbiranje narodnih prispevkov. V ta namen so dali: HSS-klub 100 tisoč Din, zagrebška oblast 50.000 Din, osije-ška 50.000 Din, zagrebška Oblastna hranilnica Б0.000 Din, Hrvatska seljačka banka 52.000 Din, Milan Prpič 50.000 Din. »Hrvatski list« zaplenjen. Ć Osijek, 21. junija. (Tel. »Slov. ) -Hrvatski list« je bil zaplenjen radi člankov, v katerih je ostro napadal vlada Akademiki v Zagrebu protestiralo ć Zagreb, 22. junija. (Tel. »Slov «) Davi se je vršila eeja vseh akademskih klubov na vseučilišču v znak protesta proti dogodkom v Belgradu. Na seji se je sklenila resolucija, v kateri se obsoja to dejanje. V resoluciji se nadalje naglaša, da hrvatski narod s parlamentarno taktiko ne more ničesar doseči v belgrajskem parlamentu. Hrvatska mladina je pripravljena storiti vse, da zaščiti ljudsko svobodo. V resoluciji se apelira na vse narodne posalnee, da zapustijo belgrajski parlament. Resolucijo so podpisali: Akademski klub HSS, Demokratski klub »Jugoslavija«, Akad. klub »Vojvodina«, Vseučiliška organi- zacija HFSS, Hrvatsko katoliško društvo »Do-magoj«, Hrvatsko akad. orlovsko društvo »Mahulč«, Hrvatski akad. klub »Bunjevac«, Vseuč. združenje »Matija Gubec«, Hrv. akad. klub »Kvaternik«, Študentski klub marksistov, Hrvatski klub »Mladica«, Jugoslovansko akad. podporno društvo, Hrvatsko akad. pod porno društvo. Komunisti izrabljajo dogodke n Zagreb, 21. jun. (Tel. »Slov.«) Policija je danes zaplenila v predmestju veliko komunističnih lepakov, ki so polni žalitev na kralja in državo. Kakor se vidi, izrabljajo komunisti zadnje dogodke v svoje črne namene, delati nemire, dasi je v državi red in mir predvsem potreben. Krvave demonstracije v Zagrebu 2 mrtva - 43 ranjenih č Zagreb, 21. jun. (Tel. »Slov.«) Na zagrebških ulicah je bilo v večernih urah zbrano ogromno število sveta. č Zagreb, 21. jun. (Tel. »Slov.« ob pol 10 zvečer.) Ob devetih zvečer so nastale strahovite demonstracije v Zagrebu. Po vsem mestu vlada tak nered, da sploh ni mogoče ugotoviti obsega demonstracij. Niti policija sama dosedaj ni obveščena o vseh dogodkih. Po mestu se čuje samo pokanje pušk, vpitje, žvižganje itd. Kolikor je Vaš dopisnik mogel dosedaj dognati, je bilo dosedaj demoliranih nad deset podjetij. Kavarna »Korzo« je popolnoma razdejana. Podrobnih poročil o demonstracijah, ki so še v polnem teku, redar-stvo še ni izdalo. Govori se, da je več oseb težko ranjenih in da so tri že umrle. Zagreb. (Izv. por. »Slov.« obli.15 ponoči.) Demonstracije so se začele ob 8 zvečer in trajajo do sedaj, čeprav je v tem momentu nastopil mir. Demonstranti so napravili nekake barikade iz stolov pred kavarno Corso. Iz vrst demonstrantov se je streljalo. Ena oseba je mrtva in sicer demonstrant, ki ga je najbrže ustrelil drug demonstrant, kajti policija ni streljala na množico, nego samo v zrak, da jo prestraši. Veliko redarjev in demonstrantov je ranjenih. Zagreb, 21. jun. (Posebno poročilo »Slovencu« ob 11. uri 25 minut). Pri demonstracijah sta bili ubiti 2 osebi, en trgovec in en dijak- Barikade so bile napravljene ne daleč od kavarne Corso pri zgradbi neke nove hiše, tako da so demonstranti dobili tozadeven material iz desk, opeke, tramov itd. Bila je neka barikada tudi v Gajevi ulici. Policija je bila ojačena po orožništvu in krožijo po mestu številne patrulje. Velika večina demonstrantov so komunisti Zagreb. (Izvirno poročilo »Slovencu« ob tričetrt na 12.) Z ozirom na razne alarmantne vesti, ki krožijo po državi, se ugotavlja: Ni res, da bi kmetje korakali v mesto. Res je le, da sta 2 demonstranta ubita, 43 oseb je ranjenih, 180 pa aretiranih. Mnenje inozemskega časopisja Glasovi italijanskega časopisja v Rim, 21. jun. (Tel. »Slov.«) Italijanski listi šele danes komentirajo krvavi dogodek. Soglasno se poudarjajo, da je bila tragedija izključno posledica notranje jugoslovanske politike in da z dogodki mednarodne politike niti direktno niti indirektno ni v zvezi. Pri tej priliki podčrtavajo rihiski listi posebne* boj med Srbi in Hrvati. »Giornale d'Italia« piše: Krvava seja mora opozoriti vso Evropo na notranjepolitični položaj Jugoslavije in na tam vladajoče nasilnosti. V tej zvezi ima tudi pomen, da je preteklo ravno 25 let, ko sta bila umorjena kralj Aleksander in kraljica Draga. Umor je bilo delo one tajne vojaške in politične lige, ki ima tudi danes v skupščini mnogo zastopnikov. »Tribuna« trdi, da zasleduje Italija dogodke popolnoma mirno in da nikakor ne želi, da bi se belgrajska vlada zapletla v vedno večje težkoče. List izraža upanje, da bodo zverinski dogodki posebno za demokratične velesile dober pouk. Umori, ki so bili izvršeni po »jugoslovanskih divjih zverinah«, dokazujejo, da je bila verzajska mirovna pogodba zgrajena na napačnih podlagah, ker je zgrajena na temelju enakosti narodov. Jugoslavija je bila sploh ustvarjena samo iz sovraštva do Italije namesto habsburškega mozaika. — »Gazetta del Popolo« pravi v komentarju, da je bil boj za ratifikacijo nettunskih konvencij, ki je sovraštvo prignal do skrajnosti. Brez dvoma so' dogodki v Belgradu bolestni, potrjujejo pa, da je imel Mussolini prav, ko je v svojem govoru v senatu naslovil na Jugoslavijo opominjeval-ne besede. Jugoslovanska vladna večina je z revolverskimi streli morala premagati in pojasniti situacijo, ki je skrivala v sebi težke nevarnosti za interese in mir Jugoslavije. Krvavi dogodek je posledica silnega boja, ki se je razvil v Jugoslaviji radi politike napram Italiji. v Trst, 21. junija. (Tel. »Slov.«) Današnji »Popolo di Trieste« prinaša na uvodnem mestu dolg komentar k dogodkom v narodni skupščini. Po mnenju tega lista dokazuje ta dogodek, da je jugoslovanska država čisto umetna zgradba. Formula SHS je absurdna, ker so razlike med miselnostjo jugoslovanskih narodov neizbrisne. Na en strani je srbska miselnost, ki je bila med vojno na strani Italije, na drugi strani pa je k. u. k. mentaliteta Slovencev in Hrvatov. Glasilo fašistovske stranke meni, da so Slovenci v Italiji srečni, ko vidijo to razliko med Jugoslavijo in Italijo: Tam nered, tukaj delo, mir in zajamčene državljanske pravice. Incident bo vplival tudi na konferenco male antante. Titulescu je v Belgradu izrekel svoj non possumus proti temu, kar se bo zgodilo (revizija trianonske pogodbe), pa se je menda že prepričal, da ima mala an-tanla samo negativne funkcije in da vodijo samo iz Rima tista pota, ki odprejo orientu vrata v veselo bodočnost. >Piccolo'' izraža prepričanje, da je dospelo edinstvo Jugoslavije že do tako visoke stopnje, da ga ne morejo ogrožati niti najhujše posledice omenjenega Incidenta. V večerni izdaji prinaša »Pir-colo« senzacionalna poročila, ki datirajo iz Londona in napovedujejo vojaško diktaturo v Jugoslaviji. Kal pišeio pariški listi v Pariz, 21. junija. (Tel. »Slov.«) Komentarji pariških listov kažejo veliko skrb radi krvavega dogodka v parlamentu. Kot edini pomirljivi moment se smatra, da ni šlo neposredno za zunanjo politiko in da je vlada ohranila hladno kri. Prevelike notranjepolitične strasti v Jugoslaviji pa povzročajo pariškim listom skrbi za zunanjepolitično varnost prijateljske države. Tako piše »Journal«, opominjajoč, da Jugoslavijo okoli in okoli obdaja velik apetit in da njeni sosedje samo čakajo na slabosti Jugoslavije. Češki listi priporočajo hiadno kri v Praga, 21. jun. (Tel. »Slov.«) Češkoslovaški listi soglasno izražajo obžalovanje radi umora v parlamentu bratske države, kakor tudi upanje, da žalostno dejanje ne bo imelo nadaljnjih krvavih posledic. Odločno apelirajo na jugoslovansko politiko in jugoslovanski narod, naj ohrani hladno kri in naj položaja ne po-ostruje še dalje. »Venkov« prinaša sliko Pavla Radiča v črnem okvirju in navaja osebne stike, ki jih je Pavle Radič imel s Češkoslovaško, čigar soproga je Čehinja in njegov sin sedaj v Pragi študira, dočim je Pavle Radič sam vsako leto bival na Češkoslovaškem. List pravi: Račič je ubil Radiča. Že z imen je jasno, da je brat ubil brata. Naj postanejo ti streli signal za spreobrnitev. Ne smemo se vmešavati v notranje razmere Jugoslavije, nujno pa moramo prositi jugoslovanske brate, da morejo samo preudarnost, samoobvladanje in razum naše narode privesti do srečne, varne bodočnosti. V »Narodnih Listih« piše Viktor Dyk, ki se je pravkar vrnil iz Jugoslavije, da je dobil osebni vtis, da imajo spori med jugoslovanskimi politiki mnogo sličnosti z diferencami, ki so obstojale svoj čas med Čehi in Slovaki- Ti spori za nas niso bili koristni, in tudi za Jugoslavijo ne bodo, kjer kri bolj vre in kjer so več stoletij imeli mnogo bližje do orožja, kakor pri nas. Smatram, da sem s svojim bivanjem v Jugoslaviji dobil vtis, da bi bilo mogoče, spraviti regi-jonistično in avtonomistično misel v sklad z državno mislijo. Položaj Jugoslovanov je resen, kakor vseh slovanskih držav. V tej situaciji moremo samo želeti, da bi ti streli učinkovali na razgrete glave, kakor mrzel tuš. — »Narodni Osvobodzeni« tudi zahteva, da bi žalostna tragedija pretresla vest vseh Jugoslovanov. Vprašanja prestiža stranke in osebna vprašanja se morajo umakniti višjim interesom države. — »Narodni Politika« upa, da gre za posamezen izbruh južnega temperamenta, ki ne bo imel hudih posledic za zavezniško državo in da sc bodo pod vtisom krvavega dejanja stranke skupščine vzdramile, da sc končno uvedejo pogajanja treh narodov, ki bivajo v Jugoslaviji.. Nemški M\ zau&ato v naše ; državnike v Berlin, 21. jun. (Tel. »Slov.«) Vsi nemški . listi prinašajo dolga poročila o dogodkih v na- , rotili i skupščini. V splošnem obsojpjo dejanje poslanca Račiča. Listi se v splošnem izogibajo zavzeti kako strankarsko stališče, v kolikor se izražajo o posledicah dejanja, izražajo prepričanje, da bodo jugoslovanski odgovorni državniki tudi v tej težki notranji krizi pokazali, da so ji dorastli. V splošnem se izraža mnenje, da gre za dejanje posameznika, ki najbrže ne bo imelo nobenega vpliva na jugoslovansko zunanjo politiko. • * * v Dunaj, 21. jun. (Tel. »Slov.«) Dunajski listi brez razlike strank z debelimi črkami pišejo o včerajšnjih žalostnih dogodkih v belgrajski narodni skupščini, katere soglasno obsojajo. Poudarja se, kako zelo je sedaj napeta politična atmosfera v Jugoslaviji, soglasno pa se izraža tudi upanje, da Jugoslavija ne ho še dalje trpela na posledicah nesrečnih dogodkov. »Neues Wiener Tagblatt« imenuje Račičevo dejanje »grozen eksces politične podivjanosti« in pravi: Napad opozicije je naperjen proti nettunskim konvencijam. S tem ao odkriti tudi globlji vodnjaki, iz katerih se hrani ostra politična napetost. — List Velenemcev »Wiener Neueste Nachrichten« imenujejo dejanje »višek politične podivjanosti« in pišejo: Kar dela sramotno dejanje Račiča še posebno brezumno in vredno obsojanja, je okol-nost, da je ubil ravno onega voditelja opozicije, ki je prispeval svoje najboljše, da se premosti prepad med hrvatsko kmet. stranko in srbskimi radikali, Pavla Radiča. Velika tragika je v tem, da je ravno ta uvidevni in zmreni politik padel kot žrtev slepe' strankarske besnosti. Jugoslavija bi iz razlogov zunanje politike bolj kot kdaj potrebovala notranje trdnosti in enotnosti in bi se morala skrbno čuvati, da ne bi prežečemu protivniku onstran Jadrana dajala tako žalostne slike notranje raztrganosti. Konferenca male arsfanfe v Bukareštu v Bukarešt, 21. junija. (Tel. »Slov.«) Današnja seja male antante se je začela ob 10.15. Na dnevnem redu so bila vprašanja splošnega interesa, o katerih so obširno razpravljalL V diplomatskih krogih se mnogo govori o potrebi enotne in čvrste balkanske politike, ki naj konsolidira razmere na Balkanu. Dotaknili so se tudi vprašanja grško-turških in tur-ško-bolgarskih pogajanj. Grška ima baje namen, skleniti z Bolgarsko razsodiščno pogodbo o vseh spornih vprašanjih, katera bi lahko služila kot podlaga za nadaljuje razgovore, da bi z njo in z drugimi pogodbami prišlo do balkanskega Locarna. Glede vprašanja srednjeevropske gospodarske skupnosti se čuje, da bo dr. Beneš ua jutrišnji seji stavil tozadevne predloge, ki pa se naj tičejo v tem trenutku samo držav male antante. Dopoldanska seja je bila prekinjena ob 12.15. Prva pomol! Nobilu v Milan, 21. jun. (Tel. »Slov.«) Letalskemu kapetanu Maddaleni- se je posrečilo, pri včerajšnjem poizvedovalnem poletu, spustiti Nobilu na zemljo s padalom 300 kg živil in pomožnega materijala. Nobile je brezžično potrdil, da je materijal prejel. Vesti raznih listov, da bi Amundsen rešil Nobila, so žal neresnične. v Milan, 21. jun. (Tel. »Slov.«) »Citta di Milano« je prejela od Nobila dolgo brezžično brzojavko, s katero potrjuje, da je prejel pomoč od letalca Maddalene. Vsi predmeti, tudi rezervni akomulatorji, orožje, zdravila itd. so bili nepoškodovani- Nobife se zahvaljuje Maddaleni za pomoč in pravi, da so bili on sam in njegovi tovariši zelo ganjeni, ko so videli, da jih je letalo opazilo. Splošne stavke na Grškem ne bo v Atene, 21. jun. (Tel. »Slov.«) S posredovanjem vlade so se začela danes pogajanja med tobačnimi delavci in tobačnimi trgovci v Pi-reju. Izraža se upanje, da bodo pogajanja uspela. Vlada je izjavila danes zvečer, da je izbruh generalne stavke popolnoma izključen. imenovanje Запка Dovana n Belgrad, 21. jim. (Tel. »Slov.«) G. Janko Jovan je imenovan za člana delegacije, ki je odšla na Dunaj za trgovinska pogajanja z Avstrijo. Za člana delegacije je imenovan tudi dr. Stojkovič, ki je že odpotoval na Dunaj. Borzna poročna Dunaj. Devize: Belgrad 12.4925, Kodanj 190.-15. London 34.G55, Milan 37.31, Ne\vyork 710.20, Pariz 27.90, Varšava 79.615. Valute: dolarji 708.20, angleški funt 34.625, francoski frank 28, lira 37.41. Praga. Devize: Lira 178, Belgrad 59.50, Pariz 132.75, London 161.70, Ne\vyork 33.75. Dinar: Newyork 170, Berlin 7 35, London 277.25. Dunaj. Podon.-savska-jadr. 82.05, Jugo 10.75, Hipo 7.-J0, Alpine 41.56, Trbovlje 60.85, Mundus 177, Slavonija 1.40. Budimpešta. Tendenca čvrsta. Pšenica okt. 30.4S, 30.46, zaklj. 30.44—30.46, marce. 32.50, 32.52, zakli. 32.52—82.54, rž okt. 26.14, 26.12, zaklj. 26.10 —26.12, marec 27.96, 28.02, zaklj. 27.98—28, koruza julij 29.30, zaklj. 29.26—29.30, maj 25.20, 25.18, zaključek 25.18 25.20. Dunajska vremenska napoved za 22. junij: Večjidel jasno in višja temperatura. tajnika župuik Koblar, za blagajnika vi. sv. okrajni glavar Znidarčič, v odbor pa obL posl. Umnik, ve-letržec Andrej Mejač in župnik Piber. Kot delegata za skupni odbor obstoječih odborov v Kamniku, Oornjem gradu in Mežici sla določena predsednik in podpredsednik. Odbor je prijel delo takoj v roke in je že v dveh sejah razpravljal o najnujnejših zadevah. Zanimanje za železnico je med ljudstvom vsesplošno, saj bo za gospodarstvo, tujski promet in turizem železnica izrednega pomena. Novo tekstilno tovarno na Gorenji Savi ob železnici'snujejo češki industrijci. Tovarna bo izdelovala blago, kot ga sedaj že izdeluje »Jugočeška«. Novo izvoljeni vodovodni odbor naj bi se čim preje sestal, da uredi viseče zadeve, posebno da odpravi pomanjkanje vode, ker cele hiše in nadstropja čez dan nimajo vode. Kranjsko policijo prosimo, da odpravi in prepove ponočno razgrajanje in strogo gleda na policijsko uro. Kamnik Nastop pevskih društev v Mekinjah 24. junija popoldne obeta biti nekaj posebno lepega. Po lita-nijah zapojo v Društvenem domu najprej posamezni zbori, in sicer iz Stranj, Mengša, Kamnika, Nevelj in Mekinj. Vsak zapoje dve do tri pesmi, mešane in moške zbore, nato pa nastopijo vsi pevci skupaj. Gornjim zborom se bodo pridružili še pevci iz Homca in Tunjic, tako bo v celem pelo do 150 grl. Vse pesmi so zelo lepe, take, ki gredo v srce najbolj priprostemu človeku in imena pevovodij nam jamčijo, da jih bodo zbori tudi lepo zapeli. Po koncertu bo na prostem, v slučaju dežja pa v dvorani, ljudska veselica, kjer bodo zopet prepevali pevci, vmesižpa igrala mengeška godba. Tako bo vsa prireditev nekaj posebnega za vso kamniško okolico in nikdo naj prilike ne zamudi, ampak, kdor ima kaj čuta in veselja do lepe pesmi, naj prihiti na to lepo slavlje slovenske pesmi! Nabori se vrše v Kamniku ta teden. Fantje so letos dosedaj izredno mirni, vse bolj ko druga leta. Tako je prav; veselje je lahko, samo surovosti in pijančevanja in pretepa ne! Morda se bodo iantje le počasi odvadili grdih dosedanjih napak in se bo pokazal uspeh dela prosvetnih društev in cerkvel Štrajk v tovarni »Titan« je prispel na mrtvo točko. Število stavkujočih bi se bilo že gotovo zmanjšalo, ako bi hotela tovarna sprejemati nazaj one, ki so dosedaj stavkali. Tako pa je vse odpustila in jim potom županstva dostavila delavske knjižice. Žalostno je to, posebno ker je med njimi mnogo družinskih očetov. Morala bo poseči vmes oblast, tovarni sami pa priporočamo, naj ne bo prestroga z zapeljanimi, apeliramo na njeno uvidevnost da ne bo gorje med delavci preveliko. -Socialisti pa še dalje hujskajo na štrajk, zadržujejo delavce od dela in upajo še vedno, da se jim pridruži vse delavstvo. Ali nikdo jim neče na iim, ker vsi uvidevajo brezmiselnost političnega štrajka. Da bi ie vsaj kmalu zavedli socialisti svoje velike napake! Vse nič ne pomaga, vztrajati hočejo v brezmiselnem postopanju in tako samo zvišujejo gorje, ki ga je že itak dovolj nad delavci! Kočevje Občinske volitve: Sajovic ima shod. Za nedeljo so vabili kričeči plakati, da ima nosilec »gospodarsko-delavske liste« shod v »veliki« dvorani pri Beljanu (g. Beljan ima namreč samo eno večjo oštarijsko sobo kakor navadno po gostilnah). Zbralo se jih je kakih 80 mož, pol je bilo pristašev SLS, In razgrinjal je velikopotezno občinsko politik«, kakršna bi morala biti, ko je on županoval in zanimivo je bilo, da od vseh težkih milijoov ni povedal nič točnega kakor samo to, da jih ni. Govor mu ni šel pa nič kaj od srca, ko je videl, da ni napitega občinstva, ki bi ploskalo, kakor v jeseni, ampak trezni ljudje, ki hočejo vedeti, kam je šlo 7 milijonov dinarjev iz mestne hranilnice. Česar pa on ni hotel ali ni mogel, jim je pa obl. poslanec g. Petcrlin tako jasno razložij, da so imeli kakor na dlani. V zagovor g. Sajovic ni črhnil niti besede posebno zato ne, ker so sc čedalje bolj oglašali zborovalci, da naj on plača tistih 7 milijonov. Vsakdo jc pa videl, da njegova lista ni gospodarska, ker ni znal previdno gospodariti z javnim denarjem, kakor so mu na shodu pri »Gruberju« očitali, delavska je pa v toliko, v kolikor kandidira na njej nekaj delavcev, ki pa bodo kmalu ob kruh, če njemu zaupajo krogljice, kakor jim je lepo povedal obl. posl. £fuZ»ljansl 3Din. Ravnateljstvo vabi v prvi vrsti starše gojencev kakor tudi drugo občinstvo k produkciji. Peterlin. — Brezprogramne in nesocialae stranke tonejo in z njim vred tudi liste in listi. Hude reči. Mestna hranilnica je ustavila izplačila vlog do preklica. Vzrok temu je, ker je naložila, ko je županoval g. Sajovic, 7 milijonov v Merkantilno banko, ki je v likvidaciji. Na shodu pri »Gruberju« so ga obdolžili, da je kriv insolven-ce Mestne hranilnice g. Sajovic: 1. Ker jc sestavil nova pravila za Mestno hranilnico in jih dal potrditi, ne da bi prej povprašal za to mestni občinski odbor. — 2. Ker je bil sestavljen tak hranilnični odbor, da so bili v nadzorstvenem in upravnem odboru celo nameščenci Mcrkantilne banke, česar bi ne smelo biti. — 3. Da ni kot načelnikov namestnik preprečil odtok tako velikanskih vsot v Merkantilno banko, naj si bi moral vedeti, da je to proti hranilničnim pravilom in da Merkantilna banka ne uživa velikega zaupanja itd. Volivci, odgovorite tako, da vržete krogljlco v PRVO SKRINJICO. — Da boste na jasnem, povemo še to tistim, ki niste bili pri »Gruberju« in ne čitate g. J.: Dolga jc pri Ant. Kajfežu 23 milijonov dinarjev, premoženje je pa vredno U milijonov. Od tega dobi Ljubljanska mestna hranilnica 4,500.000 Din, vsi drugi upniki pa 6,500.000 Min. Merkantilna pa terja od Kajfeža 16 milijonov. Vsi upniki bodo pa dobili od Kajfeža 3,700.000 Din, Mestna hranilnica pa ima dobiti od Merkantilne 7,200.000 Din, dobila pa bi le 1,800.000 Din (25%). Izgubila bo torej 5,400.000 Din, od firme Kajfež pa bo dobila Mest-i na le 45.000 Din namesto 500.000 Din. — Gg. Sajovic in Maurer bi nam znala razložiti, kako je do tega prišlo. 40.000 Din je dal oblastni odbor brezposelnim rudarjem, da jim vsaj nekoliko olajša bedo in pomanjkanje, ki je prišlo nanje vsled praznovanja na rudniku. Delavcil Ni vam oblastni odbor dal tega zato, ker so občinske volitve v nedeljo (v Trbovljah n. pr. jih ni, pa so dobili 60.000), ampak dal jih je zato, ker so možje oblastnega odbora res socialnočuteči, pa naj so volitve ali ne, ne pa kakor tisti mož, ki vam je samo za volitve dal kake hlačke in čevlje. Kdo je vreden zaupanja: ali možje, ki jih postavlja SLS, ali ljudje, ki so vam naplečili breme, katerega bodo morali še vaši otroci nositi, Delavec! Voli in v nedeljo — izvoli SLS! Brežice ob Savi Smrtna kosa. V sredo, 20. t. ni. je umrl v starosti 36 let gostilničar in jsosestnik Iyan Černelič v Brežicah. Podlegel je zavratni jetiki. Razstava. V nedeljo 24. t. m. priredi osnovna šola razstavo ročnih del. Vabljeni starši in vsi, ki se zanimajo za napredek šolskih otrok. Tečaj za šivanje in vezenje. Od ponedeljka 25. t. m. do sobote 7. julija bo trajal tečaj, ki ga brezplačno priredi v Brežicah tvrdka Singer. Guštanj Pokopali smo 18. junija tukajšnjega mizarskega mojstra Roberta jamska. Bil je ugleden in dober obrtnik, skrben oče pridnih otrok, krščanski mož, član mnogih društev. Tukajšnji krajevni odbor Rdečega križa priredi dne 1. julija t. 1. tombolo v korist sklada za rešilni avto, za katerega ima društvo še precej dolga. Avto deluje od 8. decembra 19217 in je do danes že nad 50 krat moral služiti človekoljubju, tudi v slučajih, v katerih bi bil navaden prevoz za bolnika jiogubeii, ker bi ne dobil pravočasno zdravniške pomoči. A najdejo se še ljudje, ki temu nasprotujejo. 30 ictnieo svojega obstanka praznuje letos tukajšnje prostovoljno gasilsko društvo. Pred par leti 1 je bilo od našega kralja odlikovanih 16 članov za i 25 letno in 7 članov za 40 letno članstvo. Društvo si i nabavi letos tudi motorno brizgalno, in da doseže čim preje ta cilj, priredi ob 50 letnici vrlno voseli-co s srečolovom, šaljivo pošto, godbo i. dr. Bled. Pozornost Nemčije se vedno bolj obrača na nas. Tako je dne 17. t. m. prispel k nam prvi separatni vlak z gosti iz cele Nemčije, aranžiran po Monakovski potovalni pisarni Siemer &Comp. z 204 udeleženci. Na kolodvoru v Lescah pozdravljeni od naše domače godbe iz Mlinega, so se udeleženci podali z vozmi in avtomobili na Bled, kjer so bili od zbrane mladine in na Bledu bivajočih gostov prav prisrčno f>ozdravljeni. Ob pol 20 se je vršil v kavarni Toplice pozdravni večer, ki ga je otvoril pozdravni govor zdrav, tajnika gosp. inž. V. Ulricha, nakar so domače gospodične, oblečene v pestre narodne noše, poklonile vsakemu udeležencu v pozdrav duhtečo kito cvetja. Gosp. Siemer, lastnik preje omenjene potovalne pisarne, se je gi- i njen zahvalil in obetal, da nam v septembru pri- | pelje še enkrat toliko gostov kot sedaj. Gostje, ki ostanejo na Bledu do 30. t. m., si ogledajo: Bohinj, : Vrata, Mojstrano, Kranjsko goro, Kupljenik in jamo jx)d Babjim zobom ter so priredili dne 21. t. m. vozovni izlet (sami izvoščeki) v Radovljico, Begunje, Polče in Lesce. Dne 24. t. m. jim priredi vodstvo hotela Toplice beneško noč na jezeru. Dne 30. t. m. odpotujejo gostje preko Jesenic v svojo domovino in smo lahko gotovi, da bomo v njih imeli 204 propagalorje Bleda več v Nemčiji. — Sezijskimposetnikom kličemo v spomin nared-bo gosp. velikega župana ljubljanske oblasti, s katero se spreminja dosedanji zdrav, red v toliko, da se plačuje zdrav, taksa le od 1. julija do 31. avgusta in to v jezerskem pasu dnevno 5 Din. Pri bivanju nad 16 dni se plača enkratna taksa v jezerskem pasu 120 Din, izven njega 80 Din. Slike Siomška so gotove Visoke so pol metra, široke 33 cm. Slikal io jc akad. slikar Janez Mežan, prof. na mariborski realki; tiskala jih je v štirih krasnih barvah tiskarna sv. Cirila v Mariboru, ki je s to sliko izvršila izredno lepo delo. Imamo tri vrste slik, ki se razlikujejo med seboj edino po različnih napisih, in sicer: 1. vrsta ima spominski napis za 700 letnico Slomškove škofije in lastnoročno posvetilo prezv. g. škofa dr. A. Karlina; 2. vrsta ima napis: Anton Martin Slomšek, narodni vzgojitelj (primerna za šole!); 3. vrsta ima Slomškov iastnoročni podpis. — Prosimo, da pri naročilih navedete vrsto. Med našim ljudstvom so razširjene skoraj le slike tujih slikarjev in inozemskih tiskr.in. Zato naj ne bi bilo slovenske hiše, ki ne bi imela Slomškove slike! Škofijski ordinarijat mariborski jo jc priporočil v svojem uradnem »Oglasniku«; prosili smo tudi ministrstvo prosvete, da jo priporoči šolam. Posebno bratom na Koroškem in Primorskem naj bi bila Slomškova slika svet spomin in vedro | upanje! Cene: Slika kajerekoli vrste velja pri razpro- . dajalcu ali naravnost pri upravi »Našega doma« j 25 Din. Kdor jo pa naroči po pošti in pošlje denar vnaprej, naj pošlje poleg tega še Din 3.50 za poštnino in zavojnino (v inozemstvo 5 Din); če želi, da mu pošljemo sliko priporočeno, naj pošlje še 3 Din za priporočnino. Za dve sliki velja poštnina in zavojnina 4 Din. Kdor naroči in plača vnaprej 3—9 slik, plača za vso poštnino in zavojnino lc Din 6.50. Kdor naroči deset ali več slik in jih plača vnaprej, tistemu ne računamo ne poštnine, ne zavojnine; razen tega mu damo še 10% popusta pri ceni; pri 20 ali več slik mu damo 15% popusta; pri 30 ali več slik 20% popusta; pri 50 ali več slik 25% popusta. Kdor naroči sliko po povzetju, plača za poštnino in zavojnino Din 7.50. Ker so slike dragocene, jih pošiljamo samo po prejšnjem plačilu ali pa po povzetju. Vplačila lahko opravljale po položnicah poštne hranilnice, ki jih dobite na vsaki pošti; vpišite naslov: Uprava »Našega doma« v Mariboru — in štev. poštno-čekovnega računa 13.577; na srednjem delu položnice pa zgoraj: Slomškove slike. Naročniki »Našega doma« imajo to ugodnost, da dobijo sliko za 20 Din. Glede poštnine in zavojnine kakor tudi glede popusta pri večjem naročilu in poprejšnjem plačilu veljajo zanje isti pogoji kot zgoraj. To znižano ceno imajo le tisti naročniki, ki so plačali naročnino za vse leto 1928. ali pa za drugo polletje 1928 (od julija naprej); lahko so torej tudi novi naročniki, ki si od julija naprej plačajo list. Po tej znižani ceni pa si lahko kupijo sliko samo pri upravi »Našega doma« in pri društvenih poverjenikih (torej v trgovinah nel), in sicer lc toliko slik po znižam ceni, kolikor izvodov »Našega doma« imajo plačanega. Slike sc naročajo pri upravi »Našega doma« v Mariboru, Aleksandrova cesta 6, I. nadstr. gospodarstvo Plenarna se a zbornice za TOI se vrši v sredo 27. junija t. 1. ob 8 zjutraj v zbornični dvorani. Dnevni red je: 1. Zapisnik plenarne seje 15. marca 1928, 2. Poročilo predsednika. 3. Poslovnik;. 4. Vprašanje državnih monopolov. 5. Vprašanje preskrbe Slovenije s soljo. 6. Poročilo o izjavi, podani o načrtu zakona o državnih trošarinah. 7. Poročilo o načrtu novega konkurznega reda. 8. Vprašanje detajlnega potovanja in krošnjarjenja. 9. Predstavka zbornice glede nove uredbe za na-bavljalne zadruge državnih nameščencev. 10. Vprašanje odpiranja in zapiranja obratovališč. 11. Poročilo odbora zn sestavo pravilnika zavoda za pospeševanje obrti. 12. Samostojni predlogi. BILANCE IN POSLOVNA POROČILA Jurija grola Thurnskcga jeklarna na Ravnah, d. d. Prva bilanca podjetja (za 1927) izkazuje 8976 Din čistega dobička pri kapitalu 14 milj. Din. Investicije znašajo 5.3 milj. Din, bruto donos 0.35 milj. Din, zaloge 7.4, upniki 9.2, dolžniki 10.4 milj. Din. Petovia, usnjarska industrija, d. d.. Ljuhljana, ; ki ima tovarno za čevlje na Bregu pri Ptuju, je j zaključila 1927 s čisti mdobičkom v znesku 3614 Din, dočim je znašala izguba za 1926 534.168 Din, i Bruto donos je bil sicer manjši: 4 (5.1), znižali pa so se vsi stroški. Tudi so se znižala tuja sredstva i od 18.4 na 13.2 milj. Din. BeoSin.ska tovarna cementa. Beoein. Pri valo-rizlranem kapitalu 40.5 (13.5) je znašal bruto donos 203 (12.9) in čisti dobiček 9.9 (5.5) milj. Din. Dividenda znaša na delnico (nom. 1500 Din, pred valorizacijo 500 Din) za 1927 195 Din (za 1926 110 dinarjev). Klanično društvo. <1. d., Belgrad izkazuje za 1937 pri 5.2 (4.6) milj. čistega dobička 0.3 (0.3) milj. jiin in se zopet deli na kapital 1.25 milj. 8% dividende. GOSPODARSKA LITERATURA. Poročilo o delovanju Trgovske in obrtniške zbornice v Splitu. Poročilo obsega dobo od marca lani do aprila letos in vsebuje prav zanimive f>o-datke o gospodarskem stanju v Dalmaciji ter o delu zbornice. Knjigi je priložen memorandum zbornice o pristaniških delih iz aprila 1927 ter poročilo zbornice gospodarskemu kongresu 1927 o rudarskem zakonu. Pomorska statistika 1И27. Kakor za leti 1935 in 1926 tako je tudi za leto 1927 splitska Trgovska in obrtniška zbornica izdala obsežno pomorsko statistiko za 1927, ki vsebuje podatke o ladijskem in blagovnem prometu, potniškem prometu po morju in Skadrskem jezeru ter statistiko pomorskega ri-barstva. Priložena je tudi statistika prometa naših ladij v tržaškem pristanišču. IZKAZ 0 STANJU NARODNE BANKE z dne 15. junija 1928 (vse v milj. Din; v oklepajih razlika napram izkazu z dne 15. junija 19Ж). Aktiva: kov. podlaga 358.7 (— 5.5), posojila 1479.3 (— 11.8), saldo raznih računov 402.8 (— 38.4); pasiva: obtok 5213.6 (— 155.6), drž. terjatve 265.6 (+ 35.7), obveznosti 6663 (+ 6-1-3); ostale postavne neizpremenjene. * * * Zaključki parobrodnih družh. Pubrovafka parobrodska plovidba. a. d. Dubrovnik. Iz poslovnega poročila za 1927 je razvidno, da je zabeležiti v obalni plovbi napredek. Družba je prevzela nekoliko manjših ladij letos v aprilu od družb, ki so vršile promet v dubrovniški okolici. Letos se je povečalo brodovje zoj>et za 9900 ton in ima sedaj družba 17 parnikov (lani 16) z 46.779 bruto reg. tonami (40.814 ton). Bruto donos je neizpremenjen: 18.6 (18.6) milj. Din, po dotacijah fondom (5.7) znaša čisti dobiček 7.8 (7) milj. Din in se zopet deli 30 Din dividende na delnico (126 Din nominale). Pri glavnici 21.5 milj. Din znašajo fondi 14.9 milj., med aktivi se je povečala postavka parobrodov od 19.5 na 25 milj. I)in, parobroda v gradnji od 4.9 na 8; padli pa so debitorji od 16.5 na 8.2 milj. zaradi nabavite novega parobroda in izplačanih zaostankov drž. subvencij. Kakor je iz bilanc razvidno, vrši družba nabave novih ladij z lastnimi sredstvi brez najemanja tujih sredstev. Zaradi znatnih rezerv v plovnem parku je notranja vrednost delnic D. p. p. prav znatna, kar dokazuje tudi tečai v Zagrebu (ca. 500 Din). OceAnia. brodarsko a. d., Belgrad—Sušak razpolaga z 21.957 bruto tonami (8 parobrodov). Pri kapitalu 20 milj. znaša bruto donos 44.1 milj., čisli dobiček pa 2.3 milj. Din. Kakor za 1926 tako je tudi za 1927 dividenda 7.50%. Podjetje dela v pre- i komorski in svobodni plovbi. Jiigoslovensko-amerikanska plovidba, a. d., Split goji predvsem plovbo v Južno Ameriko (največ Cile, potem Argentina). Pri kapitalu 6.5 (3.25) | milj. zl. Din se je lani brutodonos povišal od 1.07 j na 1.3 milj. zl. Din. Čisti dobiček je nekoliko manjši kakor za 1926 (0.74 napram 0.82 milj. zl. Din). Tudi za 1927 je ista dividenda kakor za 1926 (10%). Brodovja ima društvo 48.411 bruto reg. ton. Trgovinska pogajanja i Avstrijo. Kakor znano, so se v torek začela trgovinska pogajanja med Avstrijo in našo državo na Dunaju. Dosedaj so bile izražene samo avstrijske želje. Kakor nadalje poročajo, se bodo vršila na Dunaju tudi dopolnilna pogajanja z nemško delegacijo, ki se ludi mudi na Dunaju. Včeraj so se začele obravnavali jugoslovanske želje. Vse kaže, da bodo končana pogajanja še v tej seziji. Potniški promet na Jadranu. V pravkar objavljeni statistiki pomorskega prometa (splitska frgovska in obrtniška zbornica) zn 1927 se prvikrat navajajo podatki ludi o potniškem prometu. Iz teh podatkov je razvidno, da je biio na glavnih pnrobrodskih progah prevoženo 117.000 potnikov, v pobočnih progah v okrožju Sušak 288.000. Šibe-nik 130.000, Split 321 .(XX), Dubrovnik 105.000, Me-ljina 76.000; po rednih progah 7. ino/.emslvom jc bilo prevoženih 51.000, po Skadrskem jezeru 10 ti- soč, skupaj 1,098.000 potnikov na prevoženih 1,000.000 morskih miljah (1926 1,003.000 potnikov na 1,172.000 miljah), 1925 813.000 potnikov na 1,003.000 miljah). Največji potniški promet je imel Split (298.000 ljudi), potem Sušak (260.000), &ibe-nik (152.000) in Gruž (108.000). Cene soli so s 1. julijem naslednje: kamena morska in mineralna kg Din 2.50, morska sol za ribarstvo in industrijo Din 1.25, nečista iz Kreke in Siminhana, ki se pa prodaja samo v Bosni in Hercegovini Din 1.60 oz. 1.20. Znižanje obrestne mere v Dalmaciji in v Zagrebu. Zadružna zveza v Splitu objavlja, da bo s 1. julijem t. 1. znižala obrestno mero za vloge članic od 10 na 8%, za kredite članicam pa od 14 na 13%. Nadalje objavlja oblastna hranilnica v Zagrebu, znižanje obrestne mere za vse vloge od 6 na 5% in vsa posojila od 9 na 8%. Dobavo. Gradbeni oddelek ravn. drž. železnic v Ljubljani sprejema' do 26. t. in. ponudbe glede dobave borovega lesa in plohov. — Strojni oddelek ravn. drž. žel. v Ljubljani sprejema do 4. jul. t. 1. ponudbe glede dobave 30 ton bukovega oglja; do 5. julija t. 1. glede dobave 3000 kg pisane bom-baževine. Drž. rudnik v Veh nju sprejema do 8. julija t. 1. ponudbe glede dobave gonilnih jermen; do 7. julija t. I. pa glede dobave železnih krožnih stopnic. — Drž. železarna Vareš-Majdan sprejema do 10. jul. t. 1. ponudbe glede dobave 2000 kg kave in 4000 kg svinjske masti. — Vršile se bodo naslednje ofert. licitacije: 30. t. m. pri ravn. dr/,, žel. v Sarajevu glede dobave 200 kg ciklona, 3. jul. glede dobave svetiljk za vagone, 5. julija glede dobave jelovega gradbenega lesa in jelovih desk. 6. julija glede dobave hrastovih podnic, 8. julija glede oddaje kavarne v Kreki v zakup, 9. julija glede oddaje perila v pranje. — 2. in 3. julija pri Kr. redarstvenem ravn. v Zagrebu glede dobavo plaščev in letnih oblek, 3. julija pri vojnem ministrstvu, oddelek za mornarico ter glede dobave raznih zastav in činovnih znakov za mornarico ter glede dobave blaga za zastave, 4. julija glede dobave vijakov in zakovic, 6. julija pa glede dobave brona in kositra. — 4. julija pri Upravi monopolov, ekonomski oddelek v Belgradu glede dobave 2500 kg gostega olja in 1500 kg rumene masti. — 5. jul. pri Gl. San. skladišču v Zemunu glede dobave zdravniških in bolničarskih plaščev. — 9. julija pri Inž. oddelku Savske div. obl. v Zagrebu glede zgradbe kovačniee in podkovačniee. — 10. julija pri ravn. pomorskega prometa v Splitu glede dobave barv, lan enega olja, čopiče v in drugega materijalu. Natančnejši podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled. Horsza 21. junija 1928. DENAR. Devizni promet je bil danes srednji. V tečajih je omeniti učvrstitev Dunaja in Trsta. Drugi so pa ostali neizpremenjeni razen Pariza, ki je popustil. Privatno blago je bilo v devizah Trst, New-уогк in Pariz, ostalo pa je dala Narodna banka. Devizni tečaji na ljubljanski borz) 21. junija 1928. povpraš. pon. srednji ! sr. 20. VI Amsterdam _ 2292.51; _ _ Berlin — 1858.50 — 1358.50 Budimpešta — 991.15 _ Curih 1093 PO 1096.50 1095.— 1095.— Dunaj 799.50 802.50 801.- 1 8(0.05 London 277.- 277.80 277.40 277.40 Newyork 56.72 56.92 56.82 56.42 Pariz 222.10 224.10 223.10 223.20 Praga — 168.45 — 168.45 Trst 297.50 299.50 298.50 298.— Zagreb. Amsterdam 2289.50—2295.50, Berlin 1357—1360, Curih 1093.50 -109G.50 Dunaj 7Ш1.50 do 802.50, London 277 —277.80, Newyork 56.724 do 56.921, Pariz 222.35—224.35, Praga 168.10-168.90 Trst 297.34—299.34. Curih. Belgrad 9.13, Berlin 123.96, Budimpešta 90.45, Bukarešt 3.18, Dunaj 73, London 25.;'0878 Ne\vyork 518.70, Pariz 20.38, Praga 15.37,"), Trs) 27.25, Sofija 3.76, Varšava 58.15, Madrid 84.70. VREDNOSTNI PAPIRJI. Državni papirji so danes popuščali, zlasti z« vojno škodo ui bilo zanimanja in v Zagrebu sploh ni bilo v terminih kupčije. Bančni in indirsti i isk' papirji neizpremenjeni. Ljuhljana Celjska 158 den., Ljublj. kreditna 128 den., Kred. zavod 165—175, Vevče 105 den. Ruše 280—300, Stavbna 56 den., šešir 105 (1сџ. Zagreb. 7% invest. posoj. 91.50. agrari 55 do 55.50, vojna odškodnina 440—442, Hipo 59 - 59.50, Jugo 88.50, Praštediona 950, Ljublj. kredilna 128 do 130, Šečerana 500, Drava 382—385, Slavonija 1150—12.50, Trbovlje 490—500, Vevče 105. BLAGO. Ljuhljana. Trami po noti kupca fko vag. meja 3 vag. po 250. Zaklj. 3 vag. Tendenca neizpremenjena. Dež. pridelki (vse samo ponudbe slov. post., plač. 30 dni, dob. prompt): pšenica baška 78-79 kg 2% 395-897.50, nova za julij 385—887.50, avgust 327.50—330, moka Og, vag. bi., fko Ljubljana, plač. po prejemu 530—535, koruza novn suha 332.50—335, činkvantin 345—350, ajda domaČa 295, oves baški rešetan 805—310. Zaklj. —. Tendenca' neizpremenjena. Novi Sad. Pšenica bač. 347 50—850, potiska "52.50—355, gor. ban. 347.50—350, juž. ban. 345— 350, oves bač. 260—265, koruza bač. 272.50 °75 bela 285-300, srem. 272—277.60, moka 00 op in 0 g 465-475, št. 2 4W-4fiO. št. 5 440-450, št. 6 420-430, št. 7 350-360, št. 8 240 245, Promet: 7 vag. pšeaiec, 12 vag. koruze, 1 vag. moke, 8 v. otrobov. / / aj je novega KOLEDAR. Petek, 22. junija: Pavlin, Ahacij. ZGODOVINSKI DNEVI. 22. junija: 1812. je Napoleon I. napovedal Rusiji vojno. — 1527. je umrl italijanski državnik in zgodovinar Niceolo di Bernardo dei Machiavelli. — 1767. so je rodil državnik in učenjak Viljem v Humboldt. — 1805. se je rodila pisateljica grofica Ida Hahn-Hahn. — 1887. je umrla pisateljica Eugenie John (E. Marlitt). — 1643. so Ravbar, Andrej Turjaški, ban Erdodi in Egenberger slovenski in hrvatski vojski na čelu pri Sisku premagali Turke, ki jih je vodil Hasan beg. ★ ■k Pred petimi leti si se o priliki katoliškega shoda morda udeležil tudi orlovske javne telovadbe. Lepo je bilo. A lepša kakor ta, bo brezdvomno letošnja prireditev 1. julija. Morda ne verjameš? Pridi in prepričal se boš! k Osebna vest. Slavko čuček, upravitelj jetnišnice v Ljubljani, je imenovan za upravnika centralnih sodnih zaporov v Šibeniku. ik Vpisovanje na srednjih šolah se vrši od 1. do 3. septembra. Naknadne vpise, in sicer do 15. septembra, dovoljuje pristojni prosvetni šef. Sprejemni izpit za prvi razred na srednjih šolali je odpravljen. Učenci, starejši od 13 let, se v prvi razred ne sprejemajo. Starostna meja se snie prekoračiti samo z dovoljenjem prosvetnega šefa. k Na II. državni realni gimnaziji v Ljubljani se je vršil od 9.—19. junija t. 1. višji tečajni izpit pod predsedstvom zavodovega direktorja g. dr. I. Pipeubacherja. Izpit je napravilo od 30 maturantov 28, in sicer 2 z odličnim, 7 s prav dobrim, 14 z dobrim in 5 z zadostnim uspehom, dva pa imata ponavljalni izpit iz enega predmeta. Zrelim so bili proglašeni sledeči pripravniki(ice): Antosiewicz Milan iz Rovinja, Bežan Dragotin iz Preslran-ka, Brecelj Marijan iz Gorice, Czurda Vladimir iz Trsta, Cuček Emilijan iz Roncogna, Gosti Pavel iz Ljubljane, Halas Daniel iz Črensovcev, Hani Božidar iz Ljubljane. Kozina Branko iz Ljubljane, Kraigher Uroš od Sv. Trojice v Slov. Goricah, Leskovic Bogomir z Dunaja (z odliko), Lipovšek Marijan iz Ljubljane, Manfreda Branko iz Ljubljane (z odliko), Maurer Matija iz Lipovcev, Pipan Leon iz Krinelja pri Št. .Tanžu, Polak Ivan iz Dola pri Litiji. Porovne Ivan iz Novega Vod-mata, Repe Oskar iz Ljubljane, Smrečnik Ivan iz Ljubljane, .šegula Alojzij iz Tratne pri Grobelnem, Škerlak Vladimir iz Budimpešte, Škrabar Franc iz Ljubljane, Varga Jožef iz Bogojine, Žnidaršič Ludovik iz Žužemberka, Babšek Ana iz Stopanje vasi, Berger Elizabeta iz Murske Sobote, šusteršič Vanda iz Trsta in Sterle Olga iz Gorice. k Razpis treh učnih inest na tehnični srednji šoli v Ljubljani z nastopom v šolskem letu 1928-29. Razpisuje se: 1. eno mesto za matematiko in fiziko, 2. eno mesto za stroje-gradbo, 3. eno mesto za strojegradbo ali elektrotehniko. Za mesto pod 1. se jemljejo v poštev kandidati z diplomskim izpitom filozofske fakultete, za mesta 2. in 3. se jemljejo v poštev samo inženirji z drugim državnim izpitom (diplomskim). Prednost imajo oni z večletno prakso. Prošnje, opremljene po čl. 12. zakona o civilnih uradnikih in ostalih drž. uslužbencih, naj se naslovijo na ministrstvo trgovine in industrije v Belgradu, vložijo pa do dne 31. julija 1928 pri ravnateljstvu tehnične srednje šole v Ljubljani. — Veliki župan ljubljanske oblasti v Ljubljani, dne 17. junija 1928. :— Dr. Vodopivec. k Obvestilo. Posvečenje zvonov pri Svetem Urhu, župnija Sv. Gregor, se zaradi nepričakovanih ovir ne bo vršilo to nedeljo, ampak nekaj tednov pozneje. kr »Združenja gledaliških igralcev SHS« 10. redni kongres se vrši letos v Skoplju v dneh 3., 4. in 5. julija. Mestni odbor Ljubljana zastopajo delegatje: L. Dreuovec, A. Nef-fat, I. Jerman in I. Mencin. k Uboj v Loki pri Mengšu. V noči med 20. in 21. junijem se je odigral v Loki pri Mengšu vsega obžalovanja vreden dogodek. Nabornik Leopold Sršen iz Loke je zabodel z nožem svojega prijatelja 25-letnega delavca Jerneja Škrjanca. Sunek z nožem je Škrjanca zadel v notranjo stran stegna in mu je odprl žilo odvodnico. Ranjenca so takoj peljali k okrožnemu zdravniku v Domžale, kateri je takoj odredil, da prepeljejo Škrjanca v Ljubljano v deželno bolnico. Ranjenec je med potom umrl. Sršen je svoje dejanje že priznal. •k Oče zabodel sina. Preteklo sredo sta šla posestnik Jože Zmavc iz Bojsnega in njegov že odrasli sin Jože skupaj s sejma iz Brežic domov. Ze v Brežicah in tudi potem spotoma stia nekoliko pila, vendar prepira med njima še ni bilo. Končno sta se ustavila v gostilni Antona Škofa v Zupelevcu. Vino je stopilo obema v glavo, vsled malenkostnega povoda je nastal kratek prepir, v katerem je oče zabodel svojega sina v levo stran hrbta do obisti. Težko poškodovanega Jožefa Žmav-ca so prepeljali v brežiško bolnico. k Po štirih letih najdeno truplo. Zadnjega marca 1924 je odšel zjutraj /, doma posestnik Anton Jane&ič s Spodnje Slivnice pri Gro- supljem. Zadnji čas je bil zelo potrt vsled domačih razmer ter se mu je bil bržkone omračil um. Ker se zvečer ni vrnil domov, so ga šli takoj drugi dan iskat. Pretaknili so vse gozde in podzemeljske jame po okolici, a zaman. 12. junija letos pa je šlo par fantov s Slivnice v podzemeljsko jamo »Kevderc« nad Predolami, češ, da l>odo našli kako novo jamo s kapniki. Ko lezejo med skalami iz prve votline dalje, najdejo človeško okostje, zraven pa je ležal klobuk, čevlji in ostanki obleke. Nedvomno se je ugotovilo, da je to pogrešani Janežič, kakor tudi, da je umrl naravne, gotovo mučne smrti. Ostanki trupla so se pokopali na slivniškem pokopališču. k Pooblastitve po uradniškem zakonu. Poštni minisler je z odlokom štev .15.231 z dne 10. aprila 1928 pooblastil poštne ravnatelje oziroma njih zastopnike, da smejo: 1. premeščati, uvaževati ostavke, odpuščati in upokojiti (po predhodnem pristanku fin. ministra) uradnike 4. in 5. skupine II. kategorije, urad-niike 2., 3. in 4. skupine III. kategorije; zva-ničnike, služiteljc in dnevničarje; 2 odpošiljati v zameno ali v komisijo vse podrejene uradnike, zvaničnike, služitelje in dnevničarje; 3. dovoljevati podrejenemu osebju odsotnost po zasebnem poslu do 10 dni, zaradi zdravljenja pa mesec dni v koledarskem letu; 4. dovoljevati vsem podrejenim uslužbencem letni odmor; 5. izdajati odločbe o višini osebne in rodbinske pokojnine za podrejene uradnike; 6. izdajati rešitve o prestopu v višjo stopnjo osnovne plače za podrejene uradnike in uslužbence. — Upravniki in predstojniki vseh pošt telegrafov in telefonov, mestnih in terenskih t. t. odsekov, upravniki poštno-carinskih skladišč, in glavne t. t. dclavnice so pooblaščeni, da smejo dovoljevati podrejenemu osebju v enem koledarskem letu največ šest dni odsotnosti po zasebnem poslu. Na zameno ali komisijo pa smejo pošiljati uslužbence samo, kadar je za to neobhodna službena potreba. k Sumljiv postopač. Brezposelnost je sicer velika, vendar marsikak potepuh po poklicu si nadeva le ime brezposelnega delavca, da doseže lažje svoj cilj. Tako se je začetkom junija po Vidmu in okolici klatil 30-letni Franc Ažnoh, po poklicu hlapec, doma v Slovenjgrndcu, češ, da išče delo, za pravo delo pa ni hotel prijeti. Od orožnikov je bil sicer večkrat ustavljen, pa se je vselej izmuznil. Preteklo sredo je bil zopet na Vidmu. V noči nato pa je bilo vlomljeno v sobo pristave župnika Šribarja, kjer so imeli hlapci spravljeno svojo obleko. Ukradena je bila razna obleka s čevlji in uro vred, v vrednosti 2000 Din. Franca Ažnoha naslednjega dne ni bilo več na Vidmu. Tzginil je, vendar so pa orožniki že na njegovi sledi. farna NOČNA SLUŽBA LEKAREN. Nočno službo imata: Piccoli na Dunajski cesti in Bakarčič na Sv. Jakoba trgu. O Revizija stanovanjskih najemnin v mestnih hišah. Ljubljanski stanovanjski urad namerava prihodnje dni pregledati vsa stanovanja v mestnih hišah, revidirati najemnine ter jih po možnosti znižati. Revizijo bodo izvršili občinski svetniki Golmajer, Šterk in dr. Lemež. Akcijo stanovanjskega urada bodo stanovalci v mestnih hišah gotovo pozdravili z veseljem. © Konjske dirke, ki bi se morale vršili 27. in 28. t. m. so preložene na 8. in 9. septembra. 0 Razstava kiparske in rezbarske in ke-ramiške šole bo odprta samo od 23. do 25. junija. Ravnateljstvo Tehniške srednje šole uljudno vabi vse prijatelje strokovnega šolstva, da si to razstavo ogledajo. O Zobozdravnik dr. Ivan Oblak, Miklošičeva cesta 7, ne ordinira do 1. avgusta. O Snaženje uradnih prostorov davčne administracije v Ljubljani se vrši v dneh 25., 26. in 27. junija t. 1. V teh dnevih se za stranke ne bo uradovalo. - O Izjava. Dne 11. junija smo poročali, da je blizu velesejma zabodel Lovrenc Horvat nekega Zargovca z nožem. Ker je več oseb s tem imenom, izjavljamo, da je mišljen v našem poročilu Lovrenc Horvat, čevljar in zidarski delavec iz ptujskega okraja, rojen leta 1903. © Kolesarske nesrečo. Ta teden je v Ljubljani posebno bogat kolesarskih nesreč, o katerih smo že večkrat poročali. Toda vedno znova prejema policija ovadbe in poročila zoper neprevidne in brezobzirne kolesarje, ki se prav nič ne zmenijo za cestni policijski red in se ne zmenijo za pešce, temveč drve s svojimi vozili brez vsakega obzira po ulicah. Dostikrat pa jo skupijo tudi sami. — Elektro-monter Ivan V. se je vozil v torek dopoldne po Poljanski cesti s kolesom. Zašel je v diru med dva voza in padel na tla. Le malo je manjkalo, da ni padel pod voz, pač pa je la stri kolesarjevo kolo. Voznik pravi, da njega ne zadene krivda, ker je vozil počasi in je držal konja za uzdo. — Ključavničarski vn-ienec Herman Preska r se je peljal v sredo zvečer po Aleksandrovi cesti. Na spolzkih asfaltnih tleh se je prevrnil in pri padcu omedlel. — Klepar Stane Orel je na Tržaški cesti podrl s kolesom na tla Frančiško Brgantovo, ženo čevljarskega mojstra in jo precej poškodoval. Brgantova je ostala v domači oskrbi. © Dva uadebudneža. Zelo se je začudil v sredo gostilničar v Mesarski ulici g. Ivan Bauer, ko je stopil v svojo sobo in tam zagledal 12-letnega Lovra K., ki je slikal pri njegovi kaseti z denarjem. Dečka je prijel in izročil policiji. Na stražnici so ga preiskali, vendar pa dečko ni ukradel ničesar, ker ni imel časa za to. Lovro K. ima dobre stariše, ki skrbijo zanj, toda jim vedno uide in se klati krog klavnice. Ze pred meseci so ga zasačili v neki gostilni na Poljanski cesti, ko je stikal za denarjem. Je nekoliko slaboumen in nagnjen h kraji. — V torek smo poročali o nekem petnajstletnem Petru P. z Viča, ki je ukradel svoji materi več obleke, vredne okrog 800 Din. Tatiča Petra je sedaj poiskal slražuik in ga aretiral. Peter je ukradeno blago zastavil v zastavljalnici, nato se pa tri dni potepal po Ljubljani, dokler ga niso ujeli. © Policijski drobiž. Aretirane so bile tri ženske radi tajne prostitucije. Vse tri bodo izgnane iz mesta. V policijske zapore so pripeljali tri moške, ki so brez potnega lista prekoračili državno mejo. — Neki šolski sluga je bil ovaden, ker je pretepel zidarskega polirja Ivana S. S. je slugo baje hudo razžalil, ta pa mu je povrnil z batiiiami in ga znatno ranil. — Aretiran je bil neki Jakob Jančar, 40-letni možakar iz Laz. Mož je razupit tat in postopač, zadnje dni pa se je preživljal z beračenjem. © Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna Jos. Reich. © Najnovejše bluze: Kristoiič-Bučar. Vlom v podružnico Zadružne gospodarske banke v Kranju pojasnjen V noči od nedelje na ponedeljek dne 5. t. m. jč bilo vlomljeno v podružnico Zadružne gospodarske banke v Kranju. Vlomilci so odnesli krog 150 tisoč dinarjev gotovine, večji znesek avstrijskih šilingov, čehoslovaških kron in drugih valut. Orož-nistvo in policija je pričela neznane vlomilce zasledovati, toda žanian in zdelo se je že, da vloma ne bodo nikoli pojasnili. Prejšnji ponedeljek pa so v Zagrebu prijeli nekega približno 25 letnega Ceha, ki je vzbudil veliko pozornost po svoji razsipnosti. Pri njem so našli okrog 90.000 Din, 2450 avstrijskih šilingov, nekaj čehoslovaških kron in bankovec za 10 angleških šilingov. Dalje je imel pri sebi legitimacijo z imenom Anton Tyls, trgovec v Ljubljani, stanujoč v hotelu >Slon in doma iz Kraljevega Gradca na Češkoslovaškem. S seboj je imel tudi motorno kolo, o katerem je povedal, da ga je kupil za 24.000 Din na ljubljanskem velesejmu. S kolesom je imel obenem spričevalo o šoferski usposobljenosti, ki ga je izdala ljubljanska policija. O velikih vsotah denarja, ki ga je imel pri sebi, je trdil, da je zaslužil okrog 300.000 Din s tihotapstvom iz Češkoslovaške v Nemčijo in obratno. Zagrebška policija pa je ptička natančno potipala. Pozneje je izpovedal, da Tols ni njegovo pravo ime, temveč, da mu je ime Antonin Rousek, rojen dne 19. maja 1905 in doma iz Nachoda na Češkoslovaškem, po poklicu pa da je tkalec V Zagrebu ga je policija osumila, da je izvršil večji vlom v Vinkovcih, no, po izmenjavi brzojavk in dopisov med zagrebško in ljubljansko policijo pa so Rouska prijeli — radi vloina v Kranju. Najbolj je kazalo na to, da je bil Rousek — če je to njegovo pravo ime, — v Sloveniji, da so našli pri njem še toliko denarja, zlasti pa da je imel pri sebi bankovec za 10 angleških šilingov, kajti ravno tak bankovec je bil ukraden tudi pri vlomu v Kranju. Pod težo vseh okoliščin se je Rousek udal in včeraj vlom v Kranju priznal. Zagrebška policija je takoj obvestila o tem ljubljansko policijo in orožniško postajo v Kranju. Z denarjem, ki so ga našli pri njem, je krita škoda pri vlomu v Kranju v dvetretinskim obsegu. Rousek trdi, da je prišel v Jugoslavijo, potem ko se je dober mesec mudil na Madjarskem, šele pred dvema mesecema. Tega mu seveda ne verujejo. Mnogo bolj verjetno je, da se nahaja Rousek že dalj časa v naši državi in da je z njim padel pravici v roke prav nevaren vlomilec, ki ima na vesti še več vlomov. Zagrebška policija ga nujno sumi velikega vloma v Vinkovcih, mariborska policija pa sklepa iz raznih okolščin, da je izvršil tudi neki vlom v Poljčanah, kjer je odnesel 7000 dinarjev in še neki večji vlom na Dolenjskem. Kako je Rousek poizvedel za razmere pri podružnici Zadružne gospodarske banke v Kranju, še ni ugotovljeno. Ker je navedel, da je po poklicu tkalec, sklepajo, da si je poiskal najbrže za nekaj časa službo v tamkajšnji tekstilni tovarni, dokler ni poizvedel za vse okoliščine in pripravil vlom. Morda pa se je seznanil tudi s kakim Čehom v Kranju in tam poizvedel za vse okoliščine. Naše oblasti so se sedaj obrnile na češkoslovaške oblasti radi identitete aretiranega Rouska. Iz Maribora nam poročajo, da je zagrebška policija poslala policiji v Maribor odtiske prstov aretiranega Rouska. Ti odtiski se popolnoma ujemajo z odtisi prstov, ki jih je vlomiiec pustil pri vlomu v Poljčanah. Pred vlomom v Poljčanah, se je Rousek tam izdajal pod imenom Boudek. Mož ima v zagrebških bankah naloženega še veliko denarja. • MfariThar n Sestanek SLS. Jutri, v soboto dne 23. t. m., ob 7 zvečer se vrši na Koroški cesti 1 sestanek vseh širših in ožjih odborov SLS za mesto Maribor. Na sestanku poroča o političnem položaju mariborski poslanec Franjo Zebot. Pridite! □ Klub oblastnih poslancev SLS ima svojo sejo dne 8. julija v prostorih Zadružne gospodarske banke in no 1. julija kakor je bilo prvotno naznanjeno in kakor smo včeraj objavili. □ Na ienski obrtni in gosp. šoli »Vesna* v Mariboru se vrši dne 24. in 25. t. m. razstava perila, oblek in vezenin. Razstava je odprta od 9—12 in od 14—19. □ Predavanje OUZD o prvi pomoii. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani priredi v Mariboru dne 1. julija 1928 s pričetkom ob 8 dopoldne v kinu }Apolo< predavanje o prvi pomoči. Po tem predavanju pa se vršijo praktične vaje o dajanju prve pomoči. LI Gledališkim abonentom. Mnogi mariborski gledališki abonenti še niso poravnali svojih obveznosti. Ker je gledališka uprava napram abonentom storila svojo dolžnost s tem, da jim je nudila obljubljeno število predstav, pričakuje tud' od p. t. abonentov, da bodo čimpreje poravnali dolžne zneske, zlasti še, ker se nahaja gledališče v skrajno slabem finančnem stanju. □ Umrli, sta: Balič Ema, vdova po podpolkovniku, stara 84 let. Pogreb bo danes ob pol 16 na pobreškem pokopališču. — Čelofiga Marija, soproga šolskega sluga, 59 let stara. Pogreb bo danes ob 15 na Pobrežju. □ Prihod cirkusa »Kludsky« — prevara? — Z ozirom na notico, ki smo jo včeraj priobčili pod tem naslovom, je tukajšnja policija uvedla preiskavo. Tekom včerajšnjega dne smo k tej zadevi zvedeli še nekaj zanimivih podrobnosti. Mož, ki se je podpisoval kol upraviteljski direktor cirkusa >Klud-skyc, se baje piše Izrael Kaszur. Torej je že ime sumljivo. 30—35 let kaže, gladko obrit, obraz čisto izsušen in izžet. 8. t. m. se je pojavil pri tukajšnji firmi Otmar B. ter pod pretvezo, da pride 14.—16. junija »Kludsky« v Maribor naročil 3000 kg sena, 2000 kg slame, 1000 kg zobi in dr.; obenem pa ie izvabil znesek 3000 Din kot provizijo. — Mesarica s konjskim mesom O. pa je dala provizije 1000 Din in še 25 konj je kupila, ki jih redi že teden dni. Kakor smo zvedeli, je pretkani mož pred 3 leti res bil v službi pri cirkusu >Kludsky«. Še preje pa je bil v Zagrebu in je na sličen način izvabil pri tvrdki s senom in slamo Pribič in dr. 10.000 Din provizije, pri tvrdki s premogom Spitze H. pa tudi 10.000 Din. Sam je pravil, da se odpelje v Innsbruck, nekateri sledovi pa vodijo v Celovec. V Mariboru je še pustil dolg za inserate pri upravi >Marburger Zeitung* in >Večernika". □ Policijska kronika beleži samo eno aretacijo. Aretiran je bil včeraj Rudolf S., so ga že delj časa zasledovali radi tatvine. JSf Zrelostni izpiti na celjski dri. realni gimnaziji. V ponedeljek, 18. junija I. 1. so se končali pod predsedstvom gimnazijskega ravnatelja gosp. A Zupana letošnji zrelostni izpiti na celjski drž. realni gimnaziji. Uspeh izpitov je z ozirom na običajna slaba poročila o uspehih med šolskim letom naravnost presenetljiv. Vseh 23 kandidatov ozir. kandidatinj je opravilo izpit uspešno, dve kandida-tinji sta bili celo radi odličnega letnega uspeha oproščeni ustnega izpila. — Maturlrali so: Berglez Hedvika, Brinar Miran, Brunšek .Tožef, čremožnik Dušan, Diehl Vladimir, Dobovišek Adolf D ruš kovič Ljudmila, Florjančič Marija, Kresnlk Mihael. Omerea Dimitrij. Perovšek Miran. Petrič Jožefa, Piškur Alojzij, Podhraški Adalbert, Potočnik Skoromir, Presker Miroslava, Ravbar Rudolf, Rozman Staša, Schvvab Marta, Umek Jožef, UranjohAl Martin, Vidic Jožef ter Voglar Branko. nt j& Kino »Gaberje* je te dni prenehalo s predstavami, ker namerava sokolsko društvo vporabiti dvorano za telovadnico. er Z noiem po roki. S. Kari ter Miha A. sta se kot mesarska pomočnika znašla v mestni klavnici. Miha je spomnil Karla na neki denar, ki naj bi ga bil Kari dolžan. Karla je to ujezilo tako, da zamahnil z nožem proti Mihi in mu prerezal nekoliko zapestja. Ko je videl, da tako ne gre postopati napram upnikom, je Mihi obljubil, da mu bo plačal zdravljenje in da naj Miha nič ne naznani Miha seveda tega ni storil, i'red očesom postave pa se Kari zagovarja, da ni imel nikakega iiudobnega namena in da je sploh povsem slučajno dregnil Miho z nožem. & Tuja drva je odnesel. Ivan V. je kupil svoj čas od mestne občine iz gozda, ki ga je občina na Jožefovem hribu posekala, hrastovo deblo. Hotel je les presušiti, nato pa deblo prodati mesarjem za sekanje mesa. Zato je pustil les ležati na prostem. Prošli ponedeljek in torek pa se je spravil nad deblo Franjo M. Poklical je dva pomagača, raz-žagali so deblo in ga spravili na M.-evo dvorišče, kjer so ga razcepili v drva za kurjavo. To seveda ne gre. Franjo M. se zagovarja s tem, da ni vedel, da je deblo komu prodano in je menil, da je last občine, ki je deblo pustila ležati zato, da bi se ga kdo polastil. •©• Ob kolo je prišel. Trgovec Kveder Josip lz Kersnikove ulice je stopil zadnjo sredo okoli četrt na 6 popoldne v znano gostilno Zamparutti. Svoje novo »Puch« kolo je pustil ta čas v veži hltfnje hiše. Ko se je čez četrt ure vrnil, je ko!o bit , že odpotovalo. Neznanec se ga je poslužil in ga doslej še ni vrnil. Kolo je vredno ca. 2000 Din. •©• Opozorilo trgovcem in izdelovateljem sira. Oblast sumi neko družbo v Celju, da se preživlja na nepošten način tako, da družba kot taka ali pa posamezniki iz te družbe naročajo pri raznih trgovcih vsakojako blago, zlasti še sir, blago razpečajo pod roko izkupiček porabijo zn sebe, liferanta pa puste na cedilu. Niti ne toži jih liferant običajno, ker ve, da ne bo dobil ničesar nazaj Kdor bi bil na tak način prizadet, naj blagovoli poročati o tem policijskemu oddelku celjskega okr. glavarstva. ©ojafsl Tržič Planinski dom na Kofcali doživi v nedeljo zadnjo fazo svojega postanka in razvoja. Na kresno nedeljo sc namreč blagoslovi mala kapelica, ki stoji poleg doma in se bo ta dan vršila prvikrat v njej služba božja. Posvečenje kapelice bo opravil trži-ški župnik g. Matija Skrbeč, ki je |»skrbel tudi za celo opremo kajjelice, v kolikor spada ta k opravljanju cerkvenih opravil. Program blagoslovitve kapelice obsega sledeče točke: Na kresni večer se bodo na Košuti in Kofcah kurili veliki kresovi in igrala bo godba. V nedeljo ob 10 bo blagoslovitev kapelice, nato služba božja. Po maši bo velik planinski govor, po tem pa |jrosta zabava. Sodelovanje so obljubili tržiški in šentanški jjevci, navzoča bo godba na pihala. Ker stopi ravno v soboto prvikrat v veljavo polovična vožnja na izletniških vlakih, ki velja tudi za progo Tržič—Kranj, je pričakovati na Kofcah prav velikega obiska. Kranj Odbor za zgradbo železniške zveze Kranj Kamnik—Savinjska dolina se je na skupni seji pretekli ponedeljek 18. t. m. na magistratu sestavil. Soglasno je bil za predsednika izvoljen dr. Igo Šilar. odvelnik, za podpredsednika župan Pire, za Jufia гпжес Predavanje ameriškega poslanika mr. Princa v Ljubljani Poslanik Združenih držav v Belgradu mr. Prince se je odzval povabilu rektorja ljubljanske univerze dr. Nachigala in včeraj predaval v univerzitetni zbornici o temi: »Vpliv ameriških univerz na javnost«. Minister nir. Prince, ki se mudi že več tednov na letovanju v Bohinju, je prišel včeraj v Ljubljano z avtomobilom. Pred odličnim občinstvom, ki je napolnilo zbornično dvorano, je pozdravil predavatelja rektor dr. Nachigal, ki je predstavil poslanika kot ljubitelja slovanskih jezikov. Dalje je g. rektor naglašal, da nas Veže z Ameriko mnogo vezi, saj se je dober del slovenskega naroda izselil v Ameriko. Tam je v prejšnjem stoletju misijonaril škof dr. Baraga in študiral indijanske običaje. Ime velikega Wilsona pa bo v slovenski zgodovini trajno zapisano. Mr. Prince se je v srbohrvatskem jeziku zahvalil za pozdrav in začel s predavanjem. Predaval je nato v slovenskem jeziku. Omenjal je ustroj kolumbijske univerze v Ameriki, kjer je mr. Prince ustanovil slavistični oddelek. Kolumbijska univerza je mnogo prevelika, ker študira na njej okrog 30 tisoč dijakov in se jim zato ne more posvečati individualna pozornost. Predavatelju se zdi zato taka univerza, kot je v Ljubljani mnogo boljša. Mr. Prince je dalje izrazil svoje jx>sebno aa-nimanje za slovenščino in vidi v njej moderno zastopnico staroslovenskega jezika. Posebno zanimiva je njena dvojina. Predavatelj zna bolgarski, slovaški, ruski, srbohrvatski in Sedaj tudi slovenski jezik. O ameriški demokraciji je citiral nato izrek nekega francoskega potnika, ki je 1. 1901 potoval v Združene države: »Demokratični družabni duh one-mogočuje temeljitost, ker se v njej družijo vse mogoči vplivi.« Toda v demokraciji, ki tedaj v Ameriki še ni dosegla najvišjega razvoja, je narod neprestano zainteresiran za politične in ekonomske probleme. Zgodovina novih velikih ameriških univerz dokazuje, da ameriški narod ni tako popolnoma predan materializmu, kakor mislijo v Evropi, saj je najbolj priljubljen predmet na ameriških univerzah — filozofija. Vse univerze so zavodi teoretičnega raziskovanja in se bavijo s čisto znanostjo. Res je, da je ameriški narod nagnjen k vsakdanjim vprašanjem in res je, da je tam še nmogo ljudi, ki se ne zavedajo razlike med duhovnimi iu materialnimi vrednotami. Ameriški narod je zato dostopen raznim demagogom, ki branijo včasih nevarne teorije. Univerze pa se trudijo, da vzgoje narod s filozofijo in s pravno izobrazbo tako, da ne bi letel k vsakemu vidnemu ognju šarlatana. Univerze ne poučujejo le s lakti in z metodami, vemveč tudi z razmišljanjem. Izobrazba jc edino sredstvo proti političnim in ekonomskim zmotam. Pred leti je to delo precej oviralo dejstvo, da so bile pripravljalne šole slabe. To stanje se je poboljšalo s tem, da so pričeli pripravljalne učitelje boljše plačevati. diaz Pravih univerz je v Ameriki 12—15. mnogo freč'pa je tako zvanih »colleges«. Ameriške univerze in »colleges«, ki odgovarjajo našim srednjim šolam, zvesto nadaljujejo tradicije, ki so jih prevzele po Parizu, Oxfordu in Cainbrigdeu. Znatna ovira splošni izobrazbi pa je pravopis angleškega jezika. . Predavatelj je nato očrtal sistem ameriških univerz in »colleges« ter nato izrazil nado, da bo možno kmalu izmenjavanje dijakov med ljubljansko in ameriškimi univerzami. ■ Predavatelj je žel za svoja izvajanja topel aplavz. Zahvalil sc mu je nalo rektor dr. Nachiigal. fcefgrajsko pismo Krleža na belgrajskem odru. Domače novitete ua belgrajskem odru so prave bele vrane. Živi se predvsem od prevodov in pa od starejšega domačega repertoarja (Nušič). Zato je že s te strani treba pozdraviti uprizoritev vsakega izvirnega dela našega. Posebej pa je zanimivo, da se je to pot predstavil belgrajskemu občinstvu Hrvat, in to eden najmočnejših, Miroslav Krleža, s svojo letošnjo, nedavno v Zagrebu z velikim aplavzom sprejeto dramo: »U Agoniji« v Gavellovi režiji. Od prevrata sem je to menda šele drugo hrvatsko dramsko delo nn belgrajskem odru (prvo je bil Kosorov: Požar strasti), če izvzamemo gostovanja (Krleža: Vučjak). In to je malo, premalo. Ob tej priliki naj pripomnim, da bi se tudi ta ali ona slovenska stvar mogla v dobrem prevodu z uspehom dajati v Belgradu. Pot je namreč po pen-klubslcem gostovanju bolj utrta in dana je vsaj inicijativa, dasi potrebnih kulturnih mostov ni in jih v doglednem času tudi še ne bo, vsaj če bomo s takim tempom hodili naprej kot smo v tem prvem desetletju po združitvi. Krležina drama je snovno vzeta iz miljeja povojne zagrebške gnijoče aristokracije, podrobna analiza zlomljene žene, ki po moževem samoumoru išče zločina v sebi in v drugih, psihološka študija, v prvem dejanju še kolikor toliko dramatsko strnjena, v drugem čisto novelska, analitična, razvlečena. Približno isto snov je K. že pred leti obdelal v dveh novelah: U magli (»Savremenik«) in: U agoniji (»Književna republika«), iz katere so nekateri dialogi doslovno vzeti v novo dramo. Zato tudi efektna ni. Krleža je do včeraj veljal za izrednega subjektivista, socijalnega puntarja, družabnega kritika. Tu je postal umerjenejši, manj revolucionaren in se v tem loči od prejšnjih svojih del. Psihološko prepričuje, ali ni dramatski plastičen. Za stoletnico rojstva starega barda, kakor Srbi s ponosom nazivajo Stevana Vladimira Kaćanskcga, avtorja, zanosne srbske marseillaise: Hej, trubaču, s bujne Drine, je te dni izdal dr. Vojislav V. Rašič obširno ilustrovano knjigo: Stevan VI. Kačanski (samozaložba, Bgd., cir., str. 200, 25 Din). 0 knjigi sami naj povem le toliko, da podaja široko razblinjeno življenje in delo njegovo in da je v ilustracijah ponekod naivno-smešna. Kačanski je po rodu iz Srbobrana in eden onih, ki jih je močno vzvalovila slovanska ideja v prvi polovici preteklega stoletja. Ko je onega, za Slovane tako odločilnega leta 1848 vstal narodni pokret v Vojvodini, je Kačanski kot absolvent zagrebške pravne fakultete stop il v prostovoljce, da bi ee boril proti madžarskim plemičem. V vojnem taboru je začel z narodno zavednimi pesmimi, ki po formi ponekod sjx>minjajo na patetiko Kose-skega, napisal: Nočnico, kjer poje o bilki pri Te-merinu in bil hitro priznan. Ustanovil in urejeval je list: Srpska nezavisnost. Ko so junija 1862 padli prvi streli v Belgradu, je bil takoj na mestu s čtto do skrajnosti izdržljivih četnikov, ki jo je simbolično krstil za: prizreusko legijo. Štiri me- sece se je s svojimi držal za barikadami. Ko mu je zmanjkalo sredstev, je vse svoje imetje dal vojakom. Zanimivo je, da K. ni bil samo goreč idejni, ampak tudi stvarni borec za ravnopravnost in svobodo Srbije in morda ga ni mesta kot je Belgrad, ki s ponosom šteje med svojj bojevnike-voditelje tudi pesnike. S posvetilom: Srpskom rodu svojih: Skupi jenih pesmi se je dobro karakteri-ziral: Sve Sto imam — to je tvoje, sve što imam — tebi dajem: sa sladjanim uzdieajem srce — misli — pesme moje! Tu in tam je zaslediti tudi ljubezenskega lirika v njem. Svojo najznamenitejšo: Narodni zbor (Hej, trubaču...) je napisal 1. 1875, ko so z Ne-vesiuja zaropotale prve puške in je Petar Mrkonjič (pravnuk pravega) visoko dvignil zastavo za osvoboditev svojega naroda. Preteklo nedeljo so Ka-čanskega pozemske ostanke slovesno prenesli s starega na novo belgr. pokopališče. Nasproti hotela Palas, na mestu, kjer so nekdaj stale njegove barikade, pa mu bodo hvaležni Belgrajčani postavili dostojen spomenik. Belgrad, 20. jun. 1928. Tone P. * »Slovenska religiozna lirika«. Broširane izvode smo razposlali in se dobe tudi ix> vseh knjigarnah. Vezava se je nekoliko zakasnila, vendar bomo ludi vezane izvode p. n. subskribentoni poslali še ta teden. — Antologija se naroča pri upravi »Križa« (»Lirika«) in sicer velja broširan izvod 20 Din, vezan izvod 28 Din. Na položnicah naj se vedno doda oznaka »Lirika«. — Uprava »Križa«, Ljubljana, Miklošičeva cesta 5. Šesti kongres internacijonalnega Pcnkluba. V nedeljo 17. t. m. se je pričel v Oslo na Norveškem 6. kongres internacijonalnega Penkluba. Udeležili so se ga zastopniki vseh nacionalnih Penklubov. Kot zastopnik jugoslovanskih Penklubov se je udeležil kongresa Oton Župančič. Sedaj je prvikrat »E1 Senorito Octavio«, ki je pisatelju ustvarila pozneje velik sloves. Ustanovil se je slavnostni odbor, ki namerava izdati, kot je sedaj to že sj^lošen običaj, tudi jubilejne znamke. Valdč3 pa obhaja svoj zlati pisateljski jubilej na ta način, da je izdal novo knjigo z naslovom: »Las Carmenes de Granada«. • Bernhard Shaw iu film. Kakor znano, se je Shaw dosledno upiral temu, da bi svoja dela prepustil filmu. Sedaj pa poročajo, da je Shavv prodal svojo komedijo »Major Barbara« filmu in sicer za 60.000 dol., kar je dosedaj največji plačani filmski honorar. Do tega sklepa ga je baje pripravil filmski igralec Adolf Menjou. Slovenci v Italiji Zapravljanje podestatov. Proti odpravi županov in uvedbi tako zvanih jjodestatov (vladnih občinskih načelnikov) je svoj čas nastopilo celo več filofašistovskih senatorjev. Celo notranji minister je izdal okrožnico, v kateri svari podestate, naj varčujejo. — Podeštati slabo upravljajo občine v Italiji, na Primorskem pa občinsko premoženje naravnost uničujejo. Ne samo da trosijo velike vsote denarja za razne »patriotič-ne« in fašistovske organizacije (Balilla, Dopolavoro in otroški vrtci) v čemer jih prefekture ne ovirajo, ampak zajDravljajo denar povečini za svoja razkošna stanovanja in moderno opravljene občinske urade. Ljudje si ne morejo pomagati, ker nimajo besede; podestat je absoluten gospodar in gorje tistemu, ki bi se upal črhniti |)roti njemu. Podestat ga uniči, zato zadostuje samo slaba informacija. Za primer navedemo danes občino Renče pri Gorici. V Renčah, kjer so doma večinoma zidarji, so imeli komunisti stalno premoč in ludi večino v občinskem svetu. Oblastva niso hotela priznati komunističnega župana, ampak dajala Renčanom vedno komisarje. Ti so zapravili vse občinsko premoženje in nakopali občini okoli 700.000 lir dolga. Največ časa je gosjoodaril komisar in podestat Gra-ziani. Ko je bilo iuniparij že odveč, ga je prefek-tura premestila v Grahovo, kjer še zdi, da gospodari točno po dosedanjih načelih; pogaja se že za nakup občinske hiše. Kaj se je vse dogajalo v občinski hiši v Renčah, je težko popisati. Prefekturni inšpektor je ugotovil, da je komisar prodal celo del občinskega trga! Na dan neke patriotične slovesnosti je komisar Graziani priredil v gostilni na račun občine kosilo, ki je stalo 500 lir; računa ni poravnal. Pod njegovim komisarjevanjem se je občinski prišel na kongres tudi zastopnik judovske književ- I podurad na Vogrskem opremil z luksuzno opravo; nosti, ki je bila na prejšnjem kongresu priznana kot posebna literatura. Kongres se je otvoril s predstavo Ibsenovih »Strahov« v Narodnem gledališču. * Schubertovo nagrado je prisodila žirija avstrijskega pasu sledečim komunistom: Franzu Schmidtu za simfonijo v a-duru (750 dol.), Hansu Galu (250 dol.) in M. Freidschnu (častna diploma). Radi določitve velike nagrade v znesku lO.COO dol. pa zboruje te dni na Dunaju internacionalna, iz zastopnikov vseh piscev sestoječa žirija. * Francoske književne novosti. And tč Mabraux priobčuje v »Nouvelle Revue Frangaise« roman ■>Les Conquerants«, katerega snov je kitajska revolucija. V »Revue de Pariš« pa izhajajo Zolajeva pisma bratoma Goncourt, ki pa niso niti v umetniškem, niti v psihološkem oziru posebno zanimiva. Nova kandidata francoske akademije. V francoski Akademiji je sedaj prostih dvoje mest in sicer po pokojnem dramatiku Fran?ois de Cuselu, ki je bil član od i. 1908, in po pokojnem Jonnarlu, kateremu tudi še ni imenovan naslednik. Razen tega se nc smejo udeleževati sej Clemenceau, de Porto-Riche in Emile Male, ker še niso bili sprejeti. Tako šteje sedaj francoska akademija le 35 članov s pravico glasovanja. Kol nova kandidata se imenujeta Andrč Rivoire in Andrč Antoine. Drugi gledališki kongres se je otvoril v Parizu dne 18. junija t. 1. Zastopanih je okoli 30 narodov po 350 delegatih. Po otvoritvenih in pozdravnih govorih inozemskih zastopnikov se ie pričelo zborovanje v odsekih. Gledališki pisatelji so poslušali poročilo o internacionalnem kongresu gledaliških pisateljev, ki se je vršil aprila t. 1. v Berlinu in nato obravnavali nekatera poklicna vprašanja. Med tem pa se ie skupina komponistov posvetovala o jx>spešitvi delovanja posameznih deželnih skupin in o boljšem organiziranju koncertnih jx>tovanj. * Nova fašistična literarna revija. »Volkovi« je naslov novega literarnega tednika, ki hoče javno zastopati fašistični novecentizem. Ustanovil jo je C. G. Napolitano v Rimu. Univerza za inozemce v Perugia. Univerza za inozemce, ki se je 1. 1925 ustanovila v Perugia v svrho temeljiteišega poznavanja Italije v vseh njenih pojavili preteklosti in sedanjosti, je izdala učni načrt za poletni semester 1928, ki traja od 1. julija do 30. septembra. Seznam predavanj obsega teme o duhovnem življenju Italije od elruščanske arhitekture pa do ideologije fašizma. Posebna pažnja se posveča primerjalni literarni zgodovini, ki jo bedo predavali italijanski profesorji z inozemskih vseučilišč. Tako javlja prof. italijanščine na berlinski univerzi Michele Petroni predavanja o »duhovnih strujah sodobne Nemčije v njihovih odnosih do Italije.« Španija slavi letos petdesetletni piesniški jubilej enega svojih najslavnejših pisateljev, Don Pala-cio Valdesa. Pred 50 leti je izšla njegova knjiga v zgornjih prostorih je bila na razpolago za razne »obiske« čedna sobica, ki je daj tla pohujšanje v vasi. Pozneje je podestat »podaril« vso uradn j opravo fašiu. In oprava ni bila v Gorici niti plačana! Pred cerkvijo je dal neko nedeljo razglasiti: Kdor bo govoril proti občinski upravi, bo v teku 24 ur konfiniran na otoke! Iz dobe komisarja g. Grazianija smo našteli le nekaj zgovornih primerov. Ni mogoče reči, da drugi podeštati na Primorskem kaj boljše gospodarijo. Podestat ne zna drugega, kakor nalagati davke in vohuniti po vasi ter je ena izmed največjih nesreč za slovensko ljudstvo v Italiji. Slovenski dijaki ne pridejo pred »posebni tribunal«. Akademiki in drtis;i fantje, ki so bili aretirani v Škccjanu pod obtožbo, da so peli protidr-žavne pesmi in pomandrali italiiansko zastavo so zdaj zaprti v Trstu. »Posebni tribunal za državno Obrambo« v Rimu je sporočil tržaškemu državnemu pravdništvu, da ni rimsko sodišče kompetentno v zadevi. Obtoženi bodo sojeni v Trstu. Odlok posebnega tribunala je za obtožence ugoden, v kolikor posebni tribunal odgovarja višji kazni in so proti razsodbi mogoči prizivi. Iz Postojne. G. Krajger, ki je bil nedavno aretiran, je bil pred dnevi izpuščen. Zaprt pa je šc g. Hočevar iz Slavine. Imenovana sta bila aretirana, ker so jih karabinerji sumili, da sta v zvezi z dogodki v Razdrtem in v Slavini. Na praznik ustave je bila ponoči sneta italijanska zastava in po vaseh od Postojne proti Vipavi so bili nalepljeni lepaki z napisi: Ven z Italijani! Slovan na dan! Živela Jugoslavija! Upamo, da se kmalu izkaže nedolžnost g. Hočevarja in da se aretiranec izpusti. Učitdfsfce vesti V šolskem letu 1927./28. se je vršil v Belgradu od 1. septembra 1927 do 10. junija 1928 godbeni tečaj za učitelje osnovnih šol, kateri so bili usposobljeni za nastavnike godbe na srednjih šolah. -Od 10. do 20. junija so se vršili pod predsedstvom profesorja godbe znanega virtuoza-čelista Tkalčiča končni izpiti. Izmed slušateljev so položili izpit sledeči učitelji Slovenci: Danilo Jeletič, bivši učitelj v Št. pri Ljubljani; Albert Rajčič, bivši učitelj na Jesenicah; Stanko Tavžclj, bivši učitelj v Hi-njah, okraj Novo mesto; Ubald Justin, bivši učitelj glasbe v Murski Soboli na drž. gimnaziji; Josip Ostroška, bivši učitelj v Delnicah; Josip Bajde, bivši učitelj v Studencih pri Mariboru; Rajko Burg, bivši učitelj v Loki pri Žusmu, okraj Šmarje pri Jelšah; Izidor Koh, bivši učitelj v Zgor. Šiški pri Ljubljani; Stanko Jurdana, bivši učitelj v Kastvu; N. Blečič, učitelj v Kastvu. — Vsi navedeni sc bodo razvrstili za učitelje glasbe na srednjih šolah na izpraznjena mesta po vsej državi. Marija Dolšek, učiteljica v Bučah, okraj, Šmarje pri Jelšah, je premeščena z novim šolskim letom v Zibiko. Ana Kos-Vimpolšek, učiteljica v Zi-biki, se premesti s prihodnjim šolskim letom v Buče, okraj Šmarje. Stalnost v državni službi jc priznana sledečim učiteljem v ljubljanski in mariborski oblasti: Matildi Martinčič, učiteljici v Cerknici; Jelici Leban, učiteljici v Kostanjevici; Antonu Robiču, učitelju v Komendi; Dragotinu Christofu, učitelju v Ribnici; Slane.u Šulerju, učitelju v Kapelah; Ruži Petelin, učiteljici v bkocijanu. Iz vojaške sSužhe Po službeni potrebi je odrejen na službo v tlab 2. zrakoplovnega polka, kapetan 1. razreda Erik Kos. V šoli za rezervne častnike v Sarajevu so položili izpit za čin rezervnega pehotnega podporočnika naslednji naredniki: Rihard Štarkelj, Bogomir Regoršek, Ivan Šiler, Alfred Kraus, Mirko Lovrec, Cvetko Hajdelj, Bogdan Šuligoj, Emil Vegner, Milan Cinajer, Bruno Pariš, Maks Sorger, Franc Valoveč, Josip Hručevič, Stanko Kliček, Josip Hun-ski, Ferdo Štirmcr, Ivan Jelačin, Milan Bohinc, Branko I.ukač, Mirko Bičin, Vladimir Ferega, Ev-gen Senečič, Janez Primožič, Hir.ko Laska, Marijan Kovač, Franc Peterca, Zvonimir Paradajzer, Ciril Šnidler, Otniar Haler, Dragolin Razume, Peter Jur-kovič, Josip Komen, Josip Mor, Viktor Ankele, Vinko Jereb, Leop, Grošelj, Oskar Zbogar, Zdrav-ko Kajnih, Stanislav Volk, Josip Tavželj, Josip Derganc, Mladen Koritnik, Zvonimir Novak, Rudolf Golobič, Stanko Mihelič, Bogomir Benko, Zvonimir Lončar, Danimir Čebulj, Andrej Gros, Franjo Titner, Bojan Gostinčar, Franc Vičar, Božo Dra-škovič, Vladimir Rajh, Alojzij Rabič, Leopold Gajs, Marijan Smolar, Valter Sand, Stanislav Zalar, Božidar Ivanuš, Zvonimir Glažar, Hinko Unger, Evg. Bergant, Ivan Šigart, Josip Cinoti, Ludvig Filipič, Viktor Dacar, Erne-Karel Vild, Anton Perčič, Matevž Maček, Martin Cik, Ivan Majhner, Ivan Sokač, Anton Guera, Stanko Šmitek, Franjo Garič, Ferdo Pavletič, Boris Mazija, Stanislav Bučar, Maks Lavš, Albert Pol, Josip Tomac, Rudolf-Ludvig Lebhcrc, Vencel Maršal, Miloš Kaloper, Ivan Tome, Ivan Habinc, Demcter Skok, Leopold Vanjek, Franc Ankele, Stanko Sevnig, Alfonz Sotelšek, Ivan Šot, Leopold Eger, Jožef Seman, Karel Štancer, Dušan Bavdek, Jakob Menš, Zdenko Švigeli, Rafael Ban, Albert-Andrej Pintar, Anton Hlada, Franc Bergold, Rafael Bat, Maks Bcloglavec, Rudolf Dužanec, Jos. Landa, Robert Dular, Svetislav Jesih, Jožef Pra-šafe, Jožef Kovač in Fridrih Libman. Mariborska porota Maribor, 21. junija 1928. POŠTNA URADNICA PRED POROTO. Slava Horvatova, rojena 11. marca 1906 v Trstu, poštna uradnica v Radencih, se obtožuje, da je 2. maja 1928 vzela v Radencih zapečateno denarno pismo z vsebino 18.000 dinarjev, s čimer je obdolženka zakrivila hudodelstvo tatvine. Denarno pismo je [>o dolgi poti prišlo preko Gor. Radgono in Maribora ter zopet preko Radgone priromalo v Radence nazaj. V pismu je bilo še samo 10.600 Din, orožniki so našli nato še 6.400 Din. Ostanek se je zavezal povrniti jioštnemu erarju oče obtoženke, ki je dejanje priznala, zatrjujoč, da je to storila radi slabih gmotnih razmer. Senat je bil sestavljen sledeče: predsednik vdss. Guzej, dss. Zemljič in okrajni sodnik dr. Tomboli kot votanta. Javni obtožitelj je bil dr. Hojnik, zagovornik pa dr. Kodermann. Razprava je bila še tekom dopoldneva zaključena. Porotniki so zanikali vprašanje krivde in je bila obloženka Slava Horvatova na podlagi tega pravdoreka oproščena. EPILOG K FANTOVSKEMU PRETEPU. Obravnava se vrši proti Ferdinandu Rajšpu, lončarju v Framu, rojenemu 24. maja 1908 v Gorici. Obtožuje so: 1. da je zakrivil hudodelstvo težke telesne poškodbe; 2. prestopka zoper telesno varnost; 3. prestopka zoper zakon o posesti in nošenju c-rožja. Bitka med »Cgeldorierji in Framčani«. Razmerje med »Ogeldorlerji« (fanti iz spodnjega dela vasi Frani) ter »Framčani (fanti iz gornjega dela vasi Fram) je bilo že delj časa silno napeto. Do spopada pa je prišlo 25. marca 1928, ko so si Ogeldorferji privoščili majhen izzivalni izprehod v domeno -Framčanov:. Naravno, dn je prišlo do medsebojnih izzivanj, pozneje pa do pravcate bilke v bližini mostu, ki pelje če/, Framski ]>o-tok. Tik jired spopadom pa je obdolženec Ferdinand Rajšp izginil domov, vrnil pa se je ■/. vojaško puško ravno v trenutku, ko je Ogeldorler Avgust Štrukljec prišel k svojim ter jim sporočil žalostno vest, da so »Framčani« preinikastili njihovega sobojevnika Ivana Šlebingerja Streljati je pričel. Ta vest pa je obtoženca Ferdinanda Rajšpa tako raztogotila, da se je zakadil proti framskim fantom in ustrelil med nje iz vojaške puške. K sreči se ni pripetilo nič hudega. Ustrelil je še enkrat, pri tem pa je zadel Aniona Legata v glavo od zadaj tako, da bi rana kamin postala smrtonosna. Smrtna nevarnost je trajala skoraj dva meseca. Posledice rane i>a so bile usodepolne — ranjenemu Antonu Legatu jc namreč jiopolnoina ohromela leva roka in lova noga, kar pomeni trajno nesposobnost va samostojni življenjski pridobitek. Obdolženec sicer priznava svoje dejanje, izgovarja pa se, da je hotel »Framčane« samo malo preplašili. Porotniki so z 9 glasovi potrdili vprašanje, da je Rajšp ravnal v sovražnem namenu. Soglasno so potrdili vprašanje, da je prekoračil silobran in da je streljal v gručo fantov. Obsojen je bil na j>ol-drugo leto težke ječe in na plačilo 520 Din občini Frani za prevoz Antona Legata v bolnico, 690 Din bolnici za stroške zdravljenja in mesečno po 300 dinarjev ranjenemu Legatu, dokler se no bo sam vzdrževal. Cenj. čitateljem se priporočajo naslednje tvrdke: Bkll ШШ plesHor MMana, »reg HlektroinStulaciic za luč in i>o(5on, prodaja in pro-vi.lan.lo elektromotorjev, mehanična deluvuica Elektropodjttje, Ljubliana VI*. Jernejcvn c. 5, tclef. 32ГЛ Jožef Bajjžeij steklar LJubljana, GospoHvotska eestu li, dvorišče K. Pečenko trgovina vseh vrst nsnja iu čevljarskih potrebščin Uubllana. Sv. Petrr. ceste 32 PRISTOil & BRICELJ črkoslikarja, Ljubljana Resljcva c. 4 - Sv. Petra c. 39 Telef. 2908 Ustan. 1903 ■ШШ lil Kopitarjeva ulica 6/IJ fmm rman krovec Ljubljana. Galjevica У pri dolenj. kolodvoru 500 parov trpežnih ruiavih In črnih telovadnih čevljev vso številke, munjšo po 30 Din, večje po 40 Din ter drugo telovadno po-troliSčine kakor ludi klobuke kuptto najconojo pri Amer I kancu Ljubljana, Stari trg ljl Ker je mislil, da je bolan, je šel k zdravniku špecijalistu. Ko ga je ta preiskal, je rekel: »Pravzaprav vam ni nič. Le živci niso taki, kot bi morali biti. Potrebno vam je, da se Čimpreje ločite od prijateljev in šumnih veselic ter se podate na kak miren kraj, kjer boste v miru prebili nekaj časa.« »To mi bo pa prav lahko.« je odvrnil mož, »ker sem čuvaj na morskem svetiluiku.« t v Zagreb zastonj ker toliko prihranite, ako nabavite svoje potrebščine pri F. J. ROSET, „OtERON" Zagreb, sedaj llica 6, dvorišče Grand hotela desno. Vsled nenadne sodne deložacije razprodaja ženskih plaščev, oblek, bluz, plisiranih sukenj, klobukov, solnčni-kov, nogavic, kopalnih plaščev, kopalnih kostumov in čevljev i. t. d. in to samo prvovrstno blago, najnovejši izdelki prvih dunajskih in pariških modnih hiš po znatno znižani ceni ki velja tudi pri plačilu na obroke. mirne h vrvema Med življenjem iu smrtjo Ameriški časnikar W. C. Edgar je februarskem zvezku londonskega časopisa »The Spectator« objavil zanimiv članek o 3vojem doživljaju, ko je bil pred petimi leti operiran zaradi raka ter je pri polni zavesti visel med življenjem in smrtjo. Edgar pripoveduje: V teku svojega življenja sem bil večkrat v največji nevarnosti, tako da bi bil mogel vsak trenoteh oditi na drugi svet. Toda to so bili nepričakovani dogodki, kriza je hitro minila in ni bilo časa za razmišljanja. Nekaj čisto drugega pa je, ako se človek prostovoljno bliža smrti in čuti, kako mu polagoma izginjajo sile. Vtakem položaju sem se bil znašel čisto nenadoma. Ze nekaj časa se nisem bil dobro počutil, toda navidezno ni bilo nobenega razloga za kako resno skrb. Moj domači zdravnik mi je bil celo dovolil oditi na dolgo, precej naporno potovanje. Ko sem se vrnil, je vztrajal na tem, da se dam temeljito preiskati. To sem tudi z veseljem storil v trdni veri, da nekje nekaj malega ni v redu, čemur se bo pa dalo z navadnim zdravljenjem odpomoči. Izid preiskave je bil presenetljiv. Zdravniki so ugotovili, da me je napadla najzavratnejša in uaj-zlobnejša izmed vseh bolezni, o kateri se navadno misli, da je neozdravljiva. Nisem mogel verjeti. Počutil sem se popolnoma krepak in zdrav, izvzemši določeno mesto, kjer sem čutil neke neznatna težave. Svoje delo sem opravljal z lahkoto, imel sem dober tek, normalno energijo, vsi moji telesni organi so redno delovali, bil sem poln življenja, užival sem lepo pomladno vreme in z veseljem opravljal svoje dnevne posle. Dolgo in delavno življenje sem očividno še imel pred seboj. Proti vsemu temu se je postavil izrek zdravnikov. To ni moglo biti res. Brez vsakega dvoma bo prvi kirurgični strokovnjak, ki je imel takoj dobiti v roke moj slučaj krajevno sodbo prevrnil in mi dovolil da grem in se dalje veselim svojega življenja. Nato je sledil pogovor s slovitim kirurgom in preiskava, ki je pa izid predidoče potrdila. Zelo mirno mi je kirurg pojasnil mojo bolezen. Edina nada je takojšna temeljita operacija. Če je še mogoča, naj pokaže prejšnja preiskovalna operacija. Kot druga možnost bi prihajalo v poštev le še par mesecev življenja s stopnjujočimi se bolečinami. Tisti večer sem jedel s svojim zdravnikom in par prijatelji v hotelu. Potem sem šel v bolnico, kjer so bile zame pripravljene sobe in sem pisal do polnoči. Naslednje jutro se je izvršila predpreiskovalna operacija, katere se ne spominjam več, ker sem bil pod vplivom etra. Zelo mnogokrat pokažejo take preiskovalne operacije, da je bolezen že preveč napredovala, nego da bi bilo mogoče bolnika z nadaljnjo operacijo rešiti. V mojem slučaju je bilo nasprotno; zato sem prišel čez 14 dni, ko sem bil popolnoma okreval, znova v operacijsko sobo, da bi se izvršila glavna in odločilna operacija. Moj slučaj je bil v toliko izjemen, ker se nisem bližal koncu po daljšem trpljenju in moj razum ni bil oslabljen. Izvzemši novotvorbo, ki jo je hotel kirurg odstraniti, sem ee počutil popolnoma dobro. Bolezen še ni imela časa, da bi bila moje zdravje izpodko-pala. Bil sem popolnoma prost vseh strupov in omamil, moji možgani so delovali popolnoma jasno in nenavadno brzo. Razen krajevnega omrtvičenja nisem dobil nikakega uspavalnega sredstva, ter sem se od začetka do konca popolnoma zavedal vseh dogodkov. Videl sem vodilnega kirurga v njegovem delovnem plašču, kako se je sklonil nad inoje zleknjeno telo, videl malo, ljubko bolniško sestro, ki je stala ob mojem vzglav-ju, vedno pripravljena, da mi vbrizga eter, če bi bilo to potrebno, videl asistente. Moj domači zdravnik je stal poleg mene, držal mojo roko v svoji in opazoval bitje žile. Od časa do časa sem spregovoril par besed z okolu etojo^mi. Miss Amelie Earhart, ki je prva poletela iz Amerike v Evropo. Kot časnikar sem razmišljal sam zase: To je zanimiv dogodek, pri katerem igram glavno vlogo slučajno sam! Na tem sem, da stopim v deželo smrti, od koder so se vrnili le redki in nam pripovedovali svoj doživljaj. Morda, celo skoraj gotovo se tudi jaz ne povrnem. Dobro, da se ne bližam koncu kot top, brezčuten, z drogami omamljen snop-člo-vek. V stanju sem, da jasno vidim, slišim in mislim in ta sposobnost mi ostane do zadnjega. To je nenadna predpravica in spodobi se mi kot časnikarju, da vse posameznosti tega pustolovstva skrbno opazujem. V tem je šla operacija svojo pot. Čez nekaj časa, ki se mi je zdel dolg, ki je bil pa najbrže kratek, sem se zavedel dvojne osebnosti v isti lupini: zunanjega telesa, ki je brez vse moči ležalo na mizi pod kirurgovim nožem — in življenjskega jedra v meni, ki je na menjajočib se valovih vitalnosti raslo in padalo kakor živo srebro v toplomeru. Istočasno s tem čuvstvom odhajajočega in vedno znova se vračajočega življenja, sem bil popolnoma prepričan, da je ta življenjski element v meni neporušljiv, neminljiv, pa naj se pripeti telesu, v katerem je doslej bival, karkoli hoče. To je tedaj, sem si mislil, duhovno telo, ki preživlja tako imenovano smrt. Bilo je res: Nedvomno je preživelo življenje naravnega telesa. V malo minutah bom morda to dejan- — pripoveduje letalka. »Vse, kar je bilo treba storiti, da pridemo preko, sta storila pilot Stultz in mehanik Gordon. Prekooceanske polete morejo izvršiti le piloti, ki lete slepo le po svojih instrumentih. Mislim, da je nekaj nesreč pri transatlantskih poletih zakrivila nesposobnost pilotov, da bi leteli po instrumentih.« Vreme na poletu je bilo kljub dobrim na-povedbam razen ene same ure slabo. Dež in sneg sta jih spremljala na celi vožnji. V Walesu so pristali zato, ker ni bilo več dovolj olja za polet v Southampton. *-0d starta dalje nisem niti za trenutek dvomila, da srečno dospemo na cilj. Med vso vožnjo nisem niti enkrat kontrolirala instrumentov, dasi imam za seboj že nad 500 ur poletov brez spremljevalca in sem enkrat držala višinski rekord za ženske. Prvo uro, ko smo zapustili ameriško obal, je bilo prekrasno vreme. Samo v tej prvi uri smo videli morje. Irske nismo prav nič videli, ko smo leteli preko nje. Ko smo bili v Južni Angliji, nismo mogli dognati, kje smo, ker radijski aparat ni funkcioniral- Nad morjem so se morali dvigati včasih nad tisoč čevljev visoko, da so prišli nad meglo — in se zopet spuščati. Veter je bil zelo močan, toda ker je prihajal od zadaj, je vožnjo, ki je trajala 22 ur, še pospeševal. Edina prtljaga, ki jo je vzela s seboj, je bila zobna krtačica. Koliko easa žive živali in rastline? S tem vprašanjem se že dolgo bavijo znanstveniki. Sedaj objavlja prof. dr. Bastian Schmid v frankfurtski »Umschau« uspehe to-stvarnih raziskovanj. Številke pa seveda niso vselej popolnoma zanesljive, ker pri divjih živalih ni mogoče natančno ugotovit; starosti. Izmed dolgoživih živali je na prvem mestu slon, ki doseže starost 150 do 200 let, po- Največji lomilec ledu, ruski parnik »Krasin«, ki hiti Nobilu na pomoč. sko izkusil. Ta misel me je na mah osvobodila vse odvisnosti od človeške okolice. Od tega trenutka dalje sem bil popolnoma neprizadet opazovalec vseh dogodkov. Izid me ni posebno zanimal, zdel se mi je razmeroma neznatna zadeva. Če sem imel sploh kako izrazito nagnenje, potem je bilo to želja, da bi odšel raje v neizvestnost nego bi se vrnil v naravno življenje in njegove neprijetnosti. Vsekakor sem se pri tem spomnil, da so še drugi, ki bi jih bilo treba o tem vprašati. To je bila moja družina in moji prijatelji, ki so seveda želeli, da bi dalje živel, in tu je bil kirurg, moj zdravnik in vsi drugi, ki so sodelovali pri poizkusu, da bi ostal živ. To je izzvalo v meni čut lojalnosti. Jasno je bilo, da je bila moja dolžnost, da po svojih močeh pripomorem k izidu, kakršnega so vsi želeli kot zmago; toda zame osebno bi bilo mnogo lažje in prijetneje, ako bi bil pri prihodnjem neizbežnem upadanju življenja nalahno splaval v oni svet. Ko je nato moja življenjska sila znova posebno močno padala, sem le nerad, toda z vso resnostjo zbral odpor in prisilil življenje, da je pripla-hutalo nazaj. Ko sem se bližal mejam naravnega življenja in zagledal obraz mojega zdravnika, sem videl, da je bil zelo bled in negotov. Kasneje mi je pripovedoval, da je večkrat menil, da hočem oditi onstran. To je bilo pač v trenotkih globoke oseke mojega življenja. To upadanje in počasno, nevoljno vračanje življenja se je ponavljalo dalje iu dalje. Ves ta čas nisem čutil nikake bolečine. Vedno močneje je bilo prepričanje, da življenjski del moje osebnosti ne bo umrl, pa naj se zgodi z obliko in ogrodjem karkoli. Vse moje misli je prevladovala gotovost, da tako imenovana smrt ni konec, marveč samo nov začetek. Najbolj pomirjevalen pa je bil čut, da sem v rokah neskončno dobrotne Moči, ki zame skrbi in me bo obvarovala vsega hudega. To Moč sein v mislih nazival dobrotno in usmiljeno. To se je popolnoma strinjalo z vero, ki so mi jo bili vcepili- v mladosti iu sem jo skozi vse življenje ohranil. Končno je bila dolgotrajna operacija končana in — ostal sem živ. Odnesli so me z operacijske' mize v mojo sobo. V teku naslednjih dolgih in mukcpolnih dni boja za zdravje me ni niti enkrat obšel strah pred smrtjo, ker me je izkušnja poučila, da smrt ni strašna. Kaj pripoveduje Miss Earhart Miss Earhart, ki je kot prva ženska preletela Atlantski ocean, je v »Times objavila članek, v katerem opisuje svoje vtise in izkušnje na poletu. > Bila sem edini potnik ua tem potovanju* vodni konj, nosorog, velblod, konj, osel, medved žive najmanj 40 let, tiger približno 20, volk 12 do 15, pes 10 do 12, bober 20 do 25, miš 3 do 5 let. — Zelo visoko' starost dosežejo mnogi ptiči: papagaj 150 let; jastreb je doživel v ujetništvu 118 let; tudi sove, krokarji, sokoli, labudi in razni drugi so živeli v ujetništvu 100 in več let; celo naša domača gos more živeti 60 do 80 let. Ptice pevke žive do 25 let. Vse drage živali je pa prekosila, kolikor je doslej zuano, orjaška želva v londonskem zoološkem vrtu, ki je dosegla starost nad ii00 let. Med ribami so dolgoživci posebno karpi (150 do 250 let) in ščuke. Tudi med žuželkami ne manjka takih, ki žive celo vrsto let. Tako žive nekatere vrste mravelj 10 do 15 let, nekateri hrošči 7 do 11 let; ličinke rjavega hrošča žive do zabubanja v zemlji kot ogrci 3 do 5 let, a med škržati je ena — cicada septemdecini — ki živi kot ličinka pod zemljo 17 let; znane so pa tudi žuželke, katerih ličinke žive 27 let in najbrže še dalje. Stonoge žive 3, pajki do 7 let, deževnik 10 let, trakulja 35 let. Rečni rak živi 20 do 30 let, jastogi še dalje. Tod in tam so poizkušali izvajati starost živali iz njihovega telesnega obsega, toda to se ne da vzdržati, ker mnoge manjše živali presegajo v starosti večje. Še vse bolj častitljivo starost najdemo v kraljestvu rastlinstva. Tako doseže jelka 300 let, smreka 400 in več, mecesen 500 let, gorski javor 600, gorski bor 1000, hrast 1500, tisa 3000, kalifornijska mamutska drevesa nad 3000 let; a starost svetega zmajskega drevesa na Teneriffi, ki ga je 1. 1868. razklala strela, se ceni na 6000 let. Čedne razmere Chicago slovi kot največje roparsko gnezdo v Združenih državah. Oblasti so tako daleč brez moči, da se vežejo z roparji in jih skušajo na lep način nekoliko omejevati v njihovem rokodelstvu. To je n. pr- znano o bivšem chica-škem županu Thompsonu, ki je pri zadnjih volitvah padel. Sedaj pa prihaja poročilo, da je neka odlična stara chicaška tvrdka — Sanitary Clearing Shops, Inc. — sprejela kot svojega deležnika kralja zločincev »Scarface Al« — Alfreda z obronki. Ze 40 let obstoječa tvrdka se je bila utrudila vsled večnih bombnih napadov na svoje prostore in ni mogla več gledati, kako roparji ubijajo in ropajo njene uslužbence. Policija se je bila pri tem izkazala kot popolnoma brez moči. Sedaj tvrdka ne potrebuje več ne državnega pravdnika ne policije, ker vživa najboljšo zaščito na svetu. Dejansko je novi deležnik že dosegel, da so napadi na tvrdko prenehali in konkurenčna tvrdka si mora sedaj iz- Marija Solovjeva, hčerka Rasputiua, toži morilca Rasputina kneza Jusupova za odškodnino 25 milijonov frankov. misliti kaka nova sredstva,<^a bo njen poslovni nasprotnik oškodovan. Da že doslej ni rok križem držala, priča dejstvo, da ima pravdo na vratu, v kateri se ji očita, da je dala tri tovorne avtomobile konkurenčne tvrdke z blagom in šoferji sežgati! Tudi je dala zliti konkurenci v čistilne kadi jedke kisline ter ji povzročila na ta način veliko škodo. A kakor rečeno, ima sedaj tvrdka v svoji sredi »Alfreda z obronki« in njegove fante in sme upati, da se razmere izboljšajo. Seveda konkurenci ne preostaje nič drugega, nego da si tudi ona najde zaveznika med zločinci. Pravijo, da si je že kupila dva posebno dobra strelca med njimi. Potemtakem se bitk med chicaškimi zločinci še ne bo zmanjkalo! Orjaška Rusija »Izvestija« pravkar objavljajo podatke a ljudskem štetju, ki so ga leta 1926. izvršili v Ruskih sovjetskih republikah. V 610.000 mestih in občinah so našteli 146,989.000 prebivalcev. Od tega je bilo 75,962.000 žensk, a le 71,027.000 moških; žensk je torej skoraj za pet milijonov več nego moških. To dejstvo je tembolj kričeče, ker je bilo predvojno razmerje ravno obratno: na vsakih 1000 mož je prišlo samo 891 žensk. — Prebivalstvo orjaške ruske države se deli na 30 različnih narodov. Rusov je 87,760.000, Ukrajincev 31 mil. 194.000, Kozakov 3,959,000, skupaj okroglo 123 milijonov Slovanov. Izredno zanimivo dejstvo zabeležuje statistika: število tistih, ki po svoji lastni zabeležbi govore samo rusko, presega število pravih Rusov za 6,400.000 oseb. Med drugimi je izjavilo 3,600.000 Ukrajincev, da govore samo rusko; istotako je izjavilo 752.000 Židov, da je njihov matern^Jn edini jezik ruščina. — Število šoloobveznih otrok je zelo majhno: 11,300.000; od teh hod; v šolo že 9,300.000, kar je nasproti prejšnjim razmeram znaten napredek. Sam svoj sodnik in rabelj V Chicagu je izvršil te dni neki moški samoumor na ta način, da je dal lesen stol obiti s kovino, ga postavil v kopalnico, zvezal z električno napeljavo in sedel nanj. Električni tok ga je na mestu usmrtil. Na mizi je mož pustil sveženj papirjev, v katerih je samega sebe obtožil, ker se je v drugo oženil neposredno po smrti pive žene. Napisal je tudi svoj zagovor in navedel, kako je ostal sam, kako je s prvo ženo nesrečno živel, kako dražestna je njegova druga žena. Kljub vsem tem razlogom pa se je spoznal za krivega in se obsodil na smrt na električnem stroju. Smrtno obsodbo je lastnoročno izvršil. Skrivnosti trgovine Postavka 700 kg praška proti mrčesu j« za tri mesece precej obilna, vendar zelo pametna; toda 169.300 kn — ne ustrašite se! — ricinovega olja v isti kratki dobi, to pa presega pač vse možnosti in mora tudi najpo-gumnejšega obliti kurja polt...« — Sladko-snedežem se bodo cedile sline pri uvoznih postavkah: 385 kg gomoljik, 920 kg kaviarja, 8900 kg kandiranega sadja. 89 kg posušenih žuželk bo zanimalo prirodoslovce — to so zbirke za muzeje in znanstvene zavode. Istočasno je moralo žrtvovati življenje veliko število eksotičnih živali, toda ne za muzeje, marveč na ljubo ženski ničem urnosti; kajti v isti dobi se je uvozilo 3800 kg krokodilovega, tjulnjevega, slonovega, martinčkovega in ribjega usnja. — Kako je razdeljenih ua moški in ženski spol 496 kg umetnih zob, ki jih uvaža Avstrija na četrt leta, statistika molči. Milliaui Uurwey ob 800letnici njegovega odkritja o krogotoku krvi.