169. številka. Ljubljana, vtorek 28. julija. VII. leto, 1874.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan, izvzemal ponedeljke m dneve po praznikih, ter velja po pošti pnjeuaan, za avstro-ogerska dežele za celo leto 16 gold., za pol leta 8 gold. sa Četrt leta 4 gold. — Za L|ublJano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gold., za četrt leta 3 gold. 30 kr., za en mesec I gold. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kraje, za meBec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele za celo leto 20 gold., za pol leta 10 gold. — Za ajotpode učitelje na ljudskih šolah In xa dijake velja znižana cena in sicer: Za LJubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr , po posti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiri« stopne potit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uiedništvo jo v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „Ilotel Evropa". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, L j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni1- v Tavčarjevi hiši.
Ogerske denarne in železnične stiske.
Iz Ogerskega 24. jul. [Izv. dop.]
Kakor znano, prevzel je lani ob tem času, ali malo pozneje, konzorcij Rotschild efektuiranje našega državnega posojila 153 milijonov goldinarjev proti zalogi državnih posestev, obsezajočih kakih 400 kvadratnih milj. Prvo polovico posojila je izplačal konzorcij takoj, ter za njo sprejel državna dolžna pisma. Ko je pa naše finančno ministerstvo vplačano prvo posojilno polovico do zadnjega novčiča potrosilo, pozvalo je konzorcij, da naj tudi Še drugo polovico posojila izplača. Konzorcij je pa na ta poziv rekel, da zavoljo denarne krize eele druge polovice posojila naenkrat izplačati ne more, da je pa pripraven, našo državno blagajno s potrebno gotovino zalagati. Naša vlada je v ta konzorcijev predlog privolila, nesluteča niti naj menj, kakšna nakana je za njim Bkrita. Konzorcij je začel našo državno blagajno zalagati, kolikor so ravno nepokriti tekoči izdatki zaloge potrebovali. Prigodom saborske razprave o podeljenji koncesije za Temešvar-Oršovsko železnico pokazalo se je naenkrat, zakaj je konzorcij tako ravnal. Konzorcij za posojilo, in konzorcij za delanje železniške proge Temešvar OrŠova je namreč eden ter isti konzorcij. Ker se je konzorcij bal, da naša vlada in naš sabor koncesije za rečeno Železnico podelila ne bodeta, zagrozil se je konzorcij najprej vladi, da državne blagajne ne bode več z denarjem zalagal, če mu ne izposluje v drž. zboru zadevno koncesijo. Kaj je bilo vladi storiti? Brez denarja se ne da vladati. Vlada je bila prisiljena, da se zopet ona od svoje strani drž. zagrozi, da bo odstopiti morala, če drž. zbor koncesije ne podeli. Zborova večina se je te vladine grožnje prestrašila, ter je res, kljubu ostrim fiiipikani opozicije, v koncesijo privolila. To je bila teška žrtva od vlade iii od drž. zbora konzorciju prinesena. Iz nje se pa da nauk posneti, da naša državna samostalnost na celo tenkej niti visi, da jo tako rekoč Rotsckildov konzorcij v svojih rokah ima. Dokler konzorcij našo drž.' blagajno zalaga: smo, — če jo pa ne bode več zalagal: pa nijsmo več. — S to žrtvo konzorcij pa še uij nasičen ! Kouzorcij bode šel, kakor so čuje, še dalje. On je baje izjavil, da bode drugo polovico posojila samo potem izplačal, če poroštvo za njo cela monarhija prevzame. Avstrija pa poroštva bogme ne bode zastonj prevzela. Dala se bode za to debelo plačati. S čem drugim bode pa Ogerska poroštvo drnge monarbijine polovice plačala, nego z alikvotnim delom svoje državne samostalnosti?! Oj ta grdi, grozovito
neusmiljeni konzorcij ! Na Dunaji se je tedaj uže začelo za plašč naše državne samostalnosti igrati. Sleparstvo naše drž. samostalnosti bliža se očividno svojemu „krahu." To vse uvidevajo naši Magjari, vendar bo pa še zmirom tako zaslepljeni, da še zmirom ne uvidijo, da morejo samo s pomočjo drugih narodnostij svojo drž. samostalnost utrditi in obraniti, pa se ve da samo pod tem pogojem, da jim pravični postanejo, kar pa nikoli ne bodo, — poprej poginejo sami !
Ljubljanska učiteljska pripravnica.
(Poslano.) (Konce.)
Telovadstvo gotovo mladini koristi. A v pripravnici nij o telovadbi niti duha niti sluba. Le „zgodovina telovadhe" se uči, i ono malo, kar bi pozneje kot učitelji rabili, namreč, hoditi, skakati in še nekatere vaj-.*, in to vsa leta. Po pravici smem reči, da to nij nikaka telovadba, ker se duh uže čisto utrudi, ko je vedno eno in isto, in se udje tudi nič ne ogibijo, marveč bolehajo. More pa kdo reči, da se zgodovina telovadbe tem pametnejše podučuje. A tudi ta se je zmotil, kajti ta zgodovina nij nič druzega, kakor kar v vsaki zgodovini starih Rimljanov in Grkov najdeš; in kar učitelj o telovadbi onih narodov pripoveduje, to vedo pripravniki prav dobro in še dosta bolje. Dokaz temu je, da učitelj trdi, da so bile olimpijske igre bogu Jupitru v čast posvečene, a vsak pripravnik ve, da takrat Grki nijso Jupitra niti poznali. Kakor se v drugih predmetih nič na prihodnji stan učiteljski ne ozira, tako tudi v tem, in ko bi se kaj oziralo, podučevala bi se vsaj telovadba v domaČem slovenskem jeziku, ker pripravnik rabi potem v praksi slovenske terminologije, če bode v htanu slovensko mladino telovadbe učiti. — Pa mari nemška pedagogika ne zahteva, da bi se slovenska mladiua nemški podučevala?
H konci pretresiuio pa še nekoliko stanje pripravnice in posebue običaje njenih učiteljov. Kakor sem bil uže omenil, bilo je ono leto 43 pripravnikov. Od onega časa kar se manjša število pripravnikov zavod vedno bolj ode veta v a. To dokazujeti naj bolj število: •111, kolikor pripravnikov bilo je 187 leta in pa 3-1 kolikor jih je letos. Torej vedno večje pomanjkanje učiteljev, pripravnikov pa vedno manj. Kje more se uzrok iskati, da se je veselje s katerim so dijaki v pripravnico hodili, toliko ohladilo ? Tega krivi bo — učitelji pripravnice sami. Obetali so jim namreč večjo prostost, nego jo imajo v srednjih šolah. Vsakemu so državno podporo zagotovljali, in v pripravnici zvali so jih z „gospodom". Ker so dijaki videli prednosti,
katerih   drnge  enakorodne iole nemajo, šli so v pripravnico.   Vsak je  znal ceniti prostost, in poBebno nbožui dijaki mislili so si: v pripravnici  izgubile se bodo vse nadloge in težave, vsaj dobom  „Stipendijo" in črez par  let sem  neodvisen učitelj.   A kako so se zmotili!   ter  se je žalostna sedanjost in prava  stran   pripravnice pokazala! Naj pred je zginol — sicer praktično nepomenljiv a za mlade ljudi ne malomaren — predikat ngospodu iz pripravnice, za kar se tudi pripravniki nijso dosta zmenili akopiam jih je to osramotilo, da so na enkrat zopet dečaki postali. Mislili so si pa : vsaj nam še ostaje zlata prostost; te  nam ne morejo vzeti. A tudi   zdaj   so   brez krčniarja računili. Res je, ne naenkrat bo  učencem   vso prostost, kar je  mladenič v teh letih  uživati sme, vzeli,  ampak  polagom  in počasi;   zdaj je prišla ena prepoved, zdaj draga, kakor črv, ki dalje in dalje v lesu rije in grize, da mu slednjič ne ostane druzega, ko prah. Vsak ve, da bo s   prenapetimi   ukazi  nič ne doseže, in pripravnico take drakonične postave le podkopljavajo.   Mesto   d& bi prepad, ki je uže prej   bil mej   pripravniki in njihovimi  učitelji, zmanjšali,  razširili so ga bili s temi  določbami  še   bolj.   Dobro pa tudi vedo, da tacega postopanja s pripravniki, napredek   šole   ne zahteva.   A kaj je takemu  nčiteljn za   napredek šole mar, ki pravi:  mir ist an  der Liebe der Lehramts-kandidaten nichts  gelegen, kakor se je bil učitelj telovadbe izrazil, ko  so mu pripravniki bvojo tožbo izrekli. — Torej  naši pedagogi ne potici) u jo ljubezni in spoštovanja učencev?   Hočejo-li biti despotje, katere le vse uboga in sluša iz strahu pred jimi? Ali nc vedo, da morejo pripravnico z tacim početjem prej   ob dobro   ime  pripraviti nego povzdigniti?   Kdo bo  šel v pripravnico, če učitelji dijaka z imeni, kakor: nflegelu i. t. d. častijo? to v pričo njegovih součenci? Nasledki tega so, da   pripravniki   izgube veselje za učenje in da  ue spoštujejo svojih učiteljev, katere bi kot učenci morali ljubiti.
Te vrste nijso pisane, da bi se le grajalo, nego pisec in vsak narodnjak želi, da bi se napake popravile iu da bi zavod, ki ima tako veliko nalogo, povzdignil se iu popravil. A ker se pravi „a capite piscis foetet" treba je reformiranje od  glave dol'.
Politični razgled.
V Ljubljani 27. julija. Nova ,. /,«*l*>/i j/. <i stranka se baje v Avstriji snuje, kakor je v dunajskih Časopisih brati. Ta ima namen ločiti se od narodnih elementov, to je od Slovanov. — Če 8e res ustanovi, naj se le, nam bo prav, kajti baš ker so se ti nemški sebični
ultramontanci, ki so brez vsega vpliva, vedno nam Slovanom usiljevali kakor sitne mahe, škodovali so nam pred omikano Evropo jako veliko. Naj torej pokažejo pravo lice, saj razumnejši mej Slovani jih itak poznajo, da nas le rabiti hotć, v duši pa nas Slovane ravno tako črte kot radikalni Nemci.
•S7» t■*■/.»■«•■••■/,'#/. kateri je bil uže skoraj eno leto v zaporu v znani pravdi zaradi ne-plačai-^a inseratuega novinskega koleka, pomiloščen je od cesarja ter iz ječe izpuščen.
fffvfitskt sabor je na 5. avgust sklican, da nadaljuje svoje zborovanje. Dela ga čaka dovolj.
Volitev srhsk€>yn patrijarha Stojko viča še nij potrjena. Srbski listi menijo, da Stojkovič ne dobi kraljevega potrjenja. V tem slučaji se hote vsi poslanci odpovedati, ker se nečejo udati magjarski sili niti druzega kandidata voliti. V Pešto je uže prišel cesarski sklep glede te volitve, a dozdaj še nij objavljen.
Ogerski državni zbor je sprejel po večini 6. paragraf volilne postave, po katerem nema v lilne pravice, kedor je z davki na dolgu.
V ii it u J «■ driarc.
t*oljaki v Pruski   in  v llusiji se
čezdalje bolj sprijaznujejo s slovansko idejo in popuščajo svoja staropoljska sanjarstva. Tako prinaša „Dzennik Poznanski" članek, v katerem kaže, kako Nemci Poljake in vse Slovane,katere le morejo,poeni strani zatirajo a po dragi bi radi v njih sumljenje do Rusije budili. „Dz. P." pa upa za trdno, da se bode ruska vlada prcmeniti morala, da bode enkrat Gorčakov tako čudna bivša osoba kakor je v Avstriji Metternicb. Vemo, da more biti taka slovanska nuka vlada še daleč v bodočnosti, ali vendar se bliža. Mej tem časom hočemo mi stati na straži svoje narodnosti, pravi poljski list, in vi (Nemci) se probudite potem na kraji propasti.
Frnncoskn narodna skupščina je sklenila, da se posvetovanje ustavnih postav odrine do prihodnje sesije. Malartre nasvetu je, da so narodna skupščina do 5. januarja odloži. Nujnost tega predloga je bila s 395 proti 308 glasom sprejeta. Debata se denes vrši. Nij dvomiti, da bode predlog sprejet, potem ostane Mac Mahon sam gospodar in lehko stori, kar hoče.
O Spnnjskift razmerah piše francoski „Moniteur": Francosko obžaluje španjski položaj, a se nikakor ne more vmes vtikati. Njegova naloga je, da nadzoruje meje, kakor je to storilo od početka boja. Gotovo je, da Karlisti orožja in municije nijso dobili od francoske strani in da nijso francoske ladij« prevažale orožja za Karliste. Ako bi Francosko dalo kanone, vzel bi don Karlos nže zdavnaj Rilbao. Francosko živo želi konca mejsobnega boja na Spanjskem, ker Čuti sama slabe nasledke. „Moniteur" graja nemške časnike, kateriv skušajo dražiti razmere Francoskega do Spanjskega, kakor so so to storili glede Italije, a brez uspeha.
Bilbao se še zmirom drži proti Karlistom. Poroča se, da je general Moriones Karliste pri Navarri potolkel in jim dosti ujetih vzel.
V tittt/frikt zgornji zbornici odgovarja Derby na Russelovo interpelacijo, da Spanj-sk o dozdaj nij zahtevalo od Angleškega, naj bi pri francoski vladi posredovalo zarad podpore, katero baje Karlisti iz Francoskega dobivajo. Angleško tedaj nobenega koraka pri francoski vladi nij moglo storiti. Kar zadevlje priznanje sedanje španjske vlade, meni ministerstvo, da bi se o tem vse velevlasti morale porazumeti, pa še le tedaj, če se bode špaujska vlada stalno utrdila.
General Effnattev je oddal sultanu lastnoročno pismo carjevo, v katerem car naznanja poroko svoje hčere.
Dopisi.
Iz li mu u i kit 25 jul. [Izv. dop. Sredo  22. t.  m. je imel sejo krajni šolski svet, ki je imel posvetovati se zarad nove
sobe za tretji zazred dekliških šol, ki bi se imela najeti v privatnoj hiši. Šolski nadzornik g. Sima, poslan od vlade, ki je vedno imel šolske postave v roki in pri vsaki priložnosti citiral iz njih, da bi svojo „učenost" pokazal, odobraval je za stanovanje sobe, ki nemajo postavne velikosti in niti prostora za toliko šolaric, kolikor bi moralo obiska-vati ta razred. Tukajšnji g. učitelj govori namreč o nekih 9G šolaric, ki nemajo prostora v sedanjih prostorih dekliške šole, akopram so tudi večkrat zadnje klopi prazne. Rog zna kje je tistih J08 za katere naj bi se nova soba najela in potem še tudi razpisala nova služba učitelja? V četrtek je imel pa sejo okrajni šolski svet, pri katerej se nij posebnega sklepalo, edino le g. okrajni glavar nara jo obljubil, ker nij drugače, da hoče razpisati sedanje službe nčitelja in učiteljice, kar smo uže tolikokrat zahtevali. Bomo videli ali ne bode zopet g. glavar pozabil na to, ali pa kako drugače potlačil, da bi ne izgubil privrženca svojega, sedaj-nega g. učitelja. Lani namreč bilo je zahtevano od srenjskega odbora in skleneno v sejah krajnega in okrajnega šolskega sveta, da se imati razpisati službi učitelja in učiteljice. Toda g. Klančič nij na vse to nič storil in zahtevanju enkrat ustno odgovoril: „Kaj vendar mislimo s tem zahtevanjem, da bi bila sramota vzeti službo učitelju, ker bi potem bog zna kam prišel doli v Kočevje, (kjer bi bil res pravi kraj za učitelja kakor tudi za učiteljico), in velike stroške preseljevanja kdo mu jih bo povraČal, in posebno ker še zdaj nobene službe nij" ! Tako in enako odgovarjal nam je g. Klančič in vso reč zadušil na ljubo svojemu privržencu, a zdaj nam je obljubil vendar razpisati službe, torej počakajmo. Sploh je pri nas strašen nered v šolskih rečeh in veliko zanemarjenega, kar bi se moralo prej še poravnati, predno se noveje reči jemljo v posvet. Gospoda na delo, in vi narodni šolski svetovalci posebno okrajnega sveta pritiskajte na to da se uredć nerednosti.
Iz JI o z i i* J tt na slovenskem Štajerskem 25. julija. [Izv. dop.] Reguliranje Savine  in naprava  posojilnične zadruge najbolj zanimata naše ljudi.   Iz početka smo se bali, da se reguliranje Savine začne  še le v spodnji savinski dolini, zgornji reguliranja najbolj potrebni del Savine pa ostane, kakor je.  Zato so Rečica in sosednje občine poslale prošnjo  do deželnega odbora in do namestnijštva v Gradci, da se naj tudi  zgornja Savina,   počenši   od Ljnb-nega v svoji neredni strugi popravlja. Prišel je res potem cesarski inženir ter narisal načrt, kako bi   se  naj   reguliranje   vrši'o od Ljubnega doli;  Zdaj še pričakujemo deželnega inženirja ali pa celo komisijo,   da potrdi načrt. Sedaj imamo upanje, da pride ta za nas silno imenitna stvar uže  v prihodnji sesiji deželnega zbora na dnevni red in da se povoljno za naše kraje reši. — Naša po-posojilnica še nij začela delati. Slišimo, da je edina zapreka v Cclji, kjer se dozdaj še nij rešila vloga za registrovanje zadruge. Kakor hitro se to zgodi, skliče se občni zbor in se društvo definitivno konstituira. Koliko nam je poznat kraj in ljudstvo, ima se posojilnica nadejati  prav  dobrega uspeha. — Žita smo lntos dosti naželi.   Pohvaliti moram tukaj nekatere naše gospodarje,  da si hote mlatilnice omisliti.  Krompir in koruza
prav lepo kažeta, sadja pa nij. V bližnjih paških vinogradih je polno. Kupčija z lesom je letos še dosti dobra.
Domače stvari.
— (..\ar ><lii«» društvo**.) Rodoljubi, katerim smo poslali pole za nabiranje udov „Narodnega društva", naj blagovolijo ob enem sprejemati letne doneske od druŠtve-nikov ter v o s m i h dneh število društvenikov osnovalnemu odboru naznaniti , da vemo, koliko iztisov politične brošure poslati.
Za osnovalni odbor  „Narodnega društva": Dr. J. Vošnjak.
— (Za ljubljansko volitev) v deželni zbor namesto odstopivšega dr. Supana, ponujajo nemški listi neogibnega dr. Schaf-ferja za „ustavovemega" kandidata, da si je le-ta uže od c. kr. uradnikov v državni zbor voljen. A mi menimo, da v deželnem zboru zdaj nij treba nobenega ustavoversto-vanja in puhlega frazovanja, kakor ga g. Schaffer umeje, nego v praktičnem življenji in v gospodarstvenih deželnih rečeh izvedenega moža. Ali se bodemo vsi neodvisni življi za tacega v kaki osobi zedinili, katera bi imela te lastnosti — ne moremo še povedati. Želeti bi bilo.
— (Iz Črnomlja) so nam je 26. jul. telegrafiralo : 0. kr. okrajni poglavar Tribuci je kljubu pritožbe osemdeseterih volilcev ne-po stavno narejene volilno liste in komisijo potrdil. Pritožba do vlade ne zaostane. Pričakujemo da bode rešenje c. kr. vlado pravičnejše, nego okrajnega glavarstva.
Občinski volilci.
— (Na Borovnici) bo snuje, kakor se nam poroča, slovensko bralno društvo. Pravila so vladi uže v potrjenje predložena.
— (Imenovanja.) Finančna direkcija je imenovala Val. Vojvodo za asistenta pri c. kr. deželnem izplačevalnem uradu, dalje L. Peča, Fr. Skrema, J. Kn oz a in Vend. K ti sla za definitivne, J. Zupan ca, J. J urin a u a in Fr. Bukvica za provizorne davkarske adjunkte.
— (V Idriji) so razpisane: služba rudarskega zdravnika (1000 gld. etc), dalje štiri učiteljske in tri učiteljične službe. Vloge do 20. avg.
— (Potres). Iz Postojne se nam piše 2G. julija: Denes zjutraj ob 5. uri je bil pri nas nenavadno močan do C sekund trajajoč potres, ki je vlekel od juga proti severu. Podzemeljsko bučanje je bilo nenavadno glasno.
— (V Trstu) je bil v soboto dopoldne velik vihar. Treščilo je v dve barki. Pri tej priložnosti sta dva mornarja v morje pala od straha pred strelo, in da si so ju potem ven izvlekli, sta močno poškodovana.
— (Obsojen.) Iz Litije se nam piše 2G. julija: V petek js bil pri tukajšnji c. kr. sodniji dan zaradi nekega tepeža, ki se je bil godil nedavno v vasi Vintarjevci. Neki Markotovcc je namreč, ko je šel z več tovariši iz semnja, nekega PetellnšČaka zaradi žal besede z vilami po glavi ohtolkel ter mu levo roko prebodel. Pctcliuščak se je hotel pred BOdnJjo pobotati, a Markotovcc nij hotel ničesa slišati, in je rekel, da mu je žal, da še tistih nij „okresal", ki so mu branili. Soduija pak ga je obsodila na tri tedne zapora in 30 gl. kazni.
— (Iz Št. Petra) na Notranjskem se nam piše: 22. t. m. je kondukter po imena Micelli v nesrečo prišel na sv. Peter-reški progi. Padel je v enem tunelu iz prvega voza, v katerem je voditelj vlaka. Obedve noge ma je odvozilo in eno roko stlačilo. Nesrečnež je bil v Reko odpeljan, kjer je umrl.
— (Samaritanska ljubezen.) Od ilirske Ristrice na Notranjskem se nam piše: Pošten kmet, kateremu so edino slabe letine krive, da se je zadolžil, pride v pest kapitalista, kateremu se pripisuje velika podobnost pajku — kadar svojo žrtev v mrežo dobi. Čo bi to dolgo trajalo, bi kmet na kant prišel. Usmilita se ga torej cerkvena starešina bistriške podružnice in hočeta rev-Čeku pomagati, ter mu pri sedanjih razmerah dober kap denar preskrbeti pa se znebi oderuha. A ključarja obračata g. dekan pa obrne. Cerkvena starešina hočeta ovih 500 goldinarjev katere je neki umrli zapustil v namrn zidanja stolpa na bistriški cerkvi in katere je g. dekan v ljubljanski hranilnici naložil — jako potrebnemu kmetu izročiti proti večjim obrestira nego se v hranilnici dobivajo, in to se ve proti pupila-rični varnosti. V družbi s kmetom gresta v farovž. Komaj zagleda g. dekan deputacijo — ne da bi bil kdo kako besedico o prošnji črhnil — zarohni in reče: „Iz tega pa že ne bode nič". Ključarja to vedenje osupne prosita, razlagata da bi bilo dovoljeno posojilo ne le v hasek revnemu kmetu nego tudi v hasek dobrodelnega namena glavnica. A vse nič ne koristi. Dekan se izgovarja, da neče „nobenih sitnostij" imeti in se s kmetom prepirati. Tudi resno zahtevan je da se mora kmetu posoditi nij imelo nobenega uspeha in resno in opravičeno očitanje komoditete g. dekana i da se nauk du-hovenstva ne strinja z njihovim dejanjem, Vzbudilo je še večjo razburjenost tako da je deputacija, ne da bi kaj opravila, morala zapustiti farovški vrt, na katerem je bila avdijenca. — V „Novicah" se klerikalni gospodje vedno hudujejo nad kristjanskimi židi, a da bi se neusmiljenemu odiranju v okom prišlo, o tem niti neČejo vedeti; svojemu bližnjemu ne hote pomagati, prezirajo nauk osnovatelja vzvišene religije.
— („Lump!") V Kozjem je bila 18. t. m. sodnijska razprava proti g. fajmoštru Martinu Zevniku pod Gorami zavoljo razžaljene Česti. Posestnik Kunej pod Gorami, vdovec, sc je hotel zopet oženiti. Gre z nevesto in dvema pričama k g. fajmoštru, kateri pa je ravno večerjal in nejevoljen bil, da ga motijo mej jedjo. Fajmošter začne zmerjati priči in ju v naglosti „lumpe" imenuje. Priči so ga vsled tega tožili in fajmošter je bil na 10 gold. kazni obsojen.
— (Iz Središča) na slov. Štajerskem se nam piše 25. jul.: Letina je pri nas precej dobra, žito so zdaj mlati, pa zrno nij polno in čvrsto — brž ko ne je to mraz škodoval. Dolga leta uže ho turštca nij tako lepo kazala, kot letos, vendar si kmetovalec dosta ne obeta, suše se boječ, ker, dasi-ravno je nebo večkrat z oblaki prevlečeno, veudar — nij dežja. Če skoraj rosa ne pride* bo tudi s krompirjem slabo.
— (Od Velike nedelje) blizu Ormuža se nam piše 26. julija: Včeraj ob 5. uri zvečer je v tukaj-»nji okolici kakor v Vičau-skem vrhu, v Runču itd. toča veliko škode naredila. Pravi se, daje gerice na pol poško-
dovala. Kako daleč je segala in da-li je pobila tudi pri Mariboru, Ptuju, od koder je prišla, nam še nij znano. Tudi po ljutomerskih goricah po glaaovitem radi dobrega v!na Strmca je pr»'- precej mnogo škode učinila.
— (Iz Ljutomera) se nam piše : Železnica Dunaj-Novi se vendar utegne v kratkem zidati vsaj do ogersko-hrvatske meje. Inženerji (vladni in drugi) trasirajo zdaj po vzhodnem Štajerskem to črto, katere zidanje utegne ministerstvo uŽe prihodnjemu drž. zboru predlagati. — Pri nas imamo parnih mlatilnic uže na izbiro. Kuo je dovozil k nam privatnik g. Kocijančič iz Goriškega, drugo (večjo) pa je nakupilo družba pod-vzetnikov. — Žita pa ne kaže kaj dosta pri nas;v vinogradih kaže lepo — nevihte nijsmo imeli nobene, dasi je v goricah včeraj nekaj toče palo.
— (Iz Gorice) se nam piše: Utonil jc v reki Vipavi 26letni mladenič pri Mirnem, hoteč rešiti potapljajočo se deklico, katero je srečno na breg privel a za plačilo je moral svoje življenje žrtvovati. Zgrabil je izvrstnega plavalca najbrže krč, pomoč je došla prekasno, potegnili so mrtvo truplo iz vode.
— (Vreme.) Po hudi vročini jc v soboto zvečer začelo deževati, ter je celo noč in tudi v nedeljo do večera po malem deževalo, potem se je zvedrilo in nastala bode menda prejšnja vročina. Dež je bil silno potreben, tako za polje in senožeti, kakor za vinograde. Te dni je toča na več krajih se usula vendar dozdaj še nij take velike škode napravila, kakor laui do tega časa.
Razne vesti.
* (Iz Moskve.) Pri banketa, kateri se je napravil v Moskvi na Čast Albrehtu napil je governćr zdravico avstrijskemu cesarju in cesarici. Albreht se zahvaljuje v ruskem jeziku in pije na zdravje carja iu vrle ruske armade.
* (Strašna p o vodenj) je bila 25. julija pri Retzu na Nižjem Avstrijskem. Voda se je tako naglo vlila, da je naenkrat poplavila celo dolino; osem velikih vasi je popolnem pod vodo stalo, 50 hiš je čisto podi tih in odnesenih, 100 pa je tako podje-denih, da se vsak čas podero; zlasti otroci so utonili. Na streho neke hiše se je rešila mati s tremi otroci, a hiša se je podrla in vsi štirje bo žalostno wsmrt storili. Tudi dosti živine je poginilo. Škoda se ceni na več ko en miljon gold. Od vinogradov je vso zemljo s trsjem vred odneslo, v dolini pak njive in travnike zasulo.
* (Obilo sadja.) Na Avstrijskem je letos toliko sadja, da hoče vse drevje polomiti. Črešenj še nikoli nij bilo toliko, kolikor let s: slive (črešplji), jabelka, gruške so tako polue, da se morajo veje na vseh krajih podpirati. Tudi iz drugih dežel se sliši , da je   obilno sadja.
* (Umorvdeteta in Bamoumor.) V Skrovicah na Češkem je 19 letna lepa deklica Marija Vaclaviček imela znanstvo z mladim meščanskim sinom, kateri jo je večkrat v ujeni hišici obiskal. Nesrečna skoraj čuti, da nij sama, vedar svojega stanja ve zakrivati do poroda. Dne 9. julija t. 1. najde se v potoku blizu vasi truplo novorojenega deteta. Sum hitro leti na Marijo M. in pri Hoduijski preiskavi se res pokaže, da je bila porodila. A uže mej preiskavo je nesrečna mati večkrat omedlela in precej potem umrla. V obupnosti, ker njeni ljubček ni več zanjo maral, odpravila je deteta in potem sama sebi zavdala.
* (Na ladij i.) Mej Dunajem in Požu-nom gre lokalni parobrod.   Neki mož pride
s svojo osemletno hčerko ter se odpelja v Požan. Sredi Dmave zgrabi svojo hčerko ter jo hoče v Donavo poriniti. Teško so mu zabranili okolo stoječi pasažirji, kateri so potem dekleta v svoje varstvo vzeli, neusmiljenega očeta pa v Požunu sodniji izročili.
* (Krote je deževalo) 15. julija v Orleanskem mestu na Francoskem. Ilada nevihta se vstavi nad mestom, dež se vlije, z dežjem vred pa padejo na tla neštevilne krote, da so vse ceste bile pokrite s to grdo živalijo. Naravoslovci si belijo glave, odkod je naenkrat prišlo toliko krot.
*(Novo morje.) Zenijalni Francoz Le-seps, kateri je po sueškem kanalu zvezal srednje i rudečim morjem, izdeluje zdaj zopet velikanski načrt On hoče sredi saharskih pustim v sevarni Afriki napraviti veliko morje. Zemljemerci so namreč zmerili visokost površja saharske puščavo ter našli, da del puščavo dosti nižje leži od srednjega morja. Ako se t-.daj izkoplje kanal od srednjega morja do tega dela puščavo, napolnila bi se globočina in nastalo morje, 80 ur dolgo 15 ur široko in 10 do 20 Režnjev globoko, katero bi bilo sves&no s srednjim morjem. Nasledki tega početja ne zdaj če ne dado razsoditi. Kjer zdaj vsled peska, suše in vročino nij niti obdelovane zemlje, niti človeških naselbin, postala bi sčasotu mesta pomorska, zrak bi se ohladil in zemljase obdelovala. Lesseps ceni stroške na 12 miljon. frankov. Francoski vojni minister jc privolil potrebno svoto za prva dela iz državne kase ker bi izpeljava te ideje zlasti za francoski Algir bila neizrekljive imenUnosti.
I*OMllt1lO.
Gg. II. iu K. v Radovljici, katera sta se v gostilnici pri Rasteljnu v navzočnosti tujcev izrazila, da se v Radovljici dolgočasita in katera sta sploh po mestjanih in kmetih udrihala, priporočam v bodočnost malo več previdnosti in dostojnosti. Sicer je njima prosto, kakor uradnikoma, če jima nij prijetno v Radovljici bivati, in Če se jima zdiha za Kranjskogoro, da prosita za prestav služeb, kar bo mnogim mestjanom in kmetom jako všeč. K.
JPoHltano.
Vsem bolnim moč in zdravje brea leka in brez stroSkov po izvrstni
Revalesciere in Barry
Vsem trpečim po izvrstni Revalesciero du Barry, katera brez porabe leka in brez stroškov sledeče bolezni odstrani: bolezni v želodci, v živcih, v prsih, na pljučah, jetrah. žlezah, na sliznici, v duSnjaku, v mehurji in na ledvicah, tuberkule, sušico, naduho, kašelj, naprebavljivost, zapor, drisko, nespečnost, slabost, zlato žilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavico, naval krvi, šumenje v ušesih, medlico in bije vanje krvi tudi ob času nosečosti, scalno silo, otožnost, su-ienfe, revmatizem, protin, bledico. — Izpisek iz 75.000 spričeval o ozdravljenjih, ki so vsem lekom k ljubo viila:
Spričevalo fit. 74.070.
Na Dunaj! 13. aprila 1873.
Sedem mesecev jc sedaj, ko sem bil v najo-bupnejšem položaji. Bil sem bolan na prsih in živcih, tako da sem od dneva do dneva vidno gineval in vsled tega dalj časa nijsem mogel se učiti. Slišal sem o Vašej čudovitoj Hcvalesciere, rabil sem jo in Vas morem zagotoviti, da se čutim po enomesečnem vži-vanji Vaše tečno in žlahtno Revalesciero popolnem zdravega In okrepcanega, tako da morem, no da bi se tresel, pisati. Napoten sem tedaj, vsem bolnim to razmetno jako dober kup in okusno zdravilo kot naj-bolji lek priporočati in ostajem Vaš udani
Gabrlel T es c h n e r, slušatelj javnega višjega trgovinskega učilišea. Spričevalo št. 7:>.0G\S.
Mitrovice, 80 aprila 1873. Hvala izvrstnej moki je moja sestra, ki je na nervoznem glavobolu iu nespečnosti trpela, p<> porabi :i (untOV na potu k boljšanju. Ob enem si dovolim. Vas uljudno prositi, da mi na poštno povzetje 1 funt Hcvalesciere navadne aorte, poleg razločnega poduka za rabo te moke pri otrocih H tednov starih pošljete.
S spoštovanjem
Nikolaj G. Kostic.
Spričevalo št. 73.704.
Pfilep, pošta Holešan na Moravskeni 7. maja 1873. Ker mi je od Vas že davno prejeta Revale-eciere du Banrj pošla inje za mojo želodčno slabost in neprebavljivost dobro in splošno zdravilo, Vas prosim, da mi od prave Revalesciero 2 funta na povzetje kakor hitro je mogoče pošljete.
Spoštljivo udani Jožet Koliacžek, gozdar. Temnejši kot BOSO,  prihrani Rcval-semre pri odraičonik Ut pri 0    < • 501rai jvoju ceno za zdravila.
V plehastih poticah po pol funta 1 gold. 50 kr., 1 fbnt 1 gold. 50 kr., 2 funta 4 gold. 50 kr., 5 fun %iv 10 gold., 12 funtov 20 gold., 24 funtov 30 gold.,
— Revalesciere-Biscniten v pušieah A 2 gold. 50 kr in 4 gold. 50 kr. — Revalesciore-Chocolatee v prahu in v ploićicah za 12 tas 1 gold. 50 kr., 24 tat» 2 gold SO kr., 48 tas 4 gold. 50 kr., v prahu »a 120 ta* 10 gold., za 1288 ta« 20 gold., — za 576 taa 36 gold.
— Prodajo: Harry dn liarrv A C o m p. na Duru«! I, W»llflN«hfr;»siie št. 8, v LJubljani Bd Mali t, v 4>ra«lel bratj o Oboran/.uiey r, v Ins-brnko Dieftbtl & Frank, v 4'elovol P. Birn bacher, v 3.o it Al Ludvig Miillor, v Mariboru P, Kolotnik & M. M uric, v Merami J. B Stockhauaon, kakor v vaoh mestih pri dobrih lo-khrjih in špecerijskih trgovcih; tudi razpošilja du mj ■ .» hiia na vse kraje po poštnih uakazuicah ali povzetj ih.
Dunajska borza 27. jnlija.
(Izvirno telografično porodilo.)
Enotni drž. dolg v bankovcih Enotni drž. dolg v srebru 1860 drž- posojilo Akcijo narodne banke Kreditne akcije    .   . .
London ......
Napol......., .
0. k. cekini.....
Srebro .......
70 gld.
.   75 „
108 ,
976 „
231 „
110 „
8 ■
104 1
20 18
BO 85
15
Tujci.
26. j nI i j a: Ev. <:•:>!»:   Maviamler iz Roko. — Sondler iz Voloske. — Krismanič, I.u-garič iz Pokleka. — Oestereicher, Fina iz Prage. — Morpurgo, Kovačič iz Trsta.
— Braun iz llrvotsko. — Fischor iz Gradca. — Jenko iz Belgrada.
Pri Slon ti: Kovačič, Staftlor, Morpurgo iz Trsta. — Rosbach iz Leipeiga.
— Paruchier iz Celovca. — Kasilistor iz Trsta. — (terin s hčerjo iz Novega mesta. — Staro z gospo iz Kamnika. Lugo iz Verono.   —   Kobler iz Roke.
— Kraus iz Velikih Lašč. — Milavec iz Cerknice, — Bauor iz Dunaja. — Goričar iz Mozirja. — ltuzicka iz Wa-raždina. — Kratki iz Gorice. — Legat iz Dobrovo. «
Pri Malici : Bar. Sonyey, Doutsch,
TurnavBkv, Rogtd, Linzer, VVlah, Spizer, Landisol iz Dunaja. — Padar iz Wa-raždina. — Rodling iz Gradca. — Morpurgo iz Trsta. — Pučnik iz Kranja. Cholnar iz Peste. — Kocijančič iz Trsta.
— Tuek, Ditrich iz Vipave. — Kiinel iz Dunaja.  — Barey trgovec iz Senja.
— Dosepi potnik iz Trsta. — Miillor iz Seuavo.
Pri Zamorci: Cucek iz Lomkata.
— Dldon iz Dunaja. — Skorli iz Trsta.
— Klauss iz Gradca. — Bcllan iz Za-\ m n i ki'. — Pcschke iz Trsta. —Scharscb iz Pošte. — Hela iz Innsbruka.
Pri Virautu : Petcshman, Postojna.
Pri carju uvsttriJNkeiu: Jaklič iz St. Martina pri Litiji. — Bergcr iz Gradca. — Maček iz Zidanega mosta.
Pri l»tnlirskem dvoru: Lonca rič iz Roke. — Antjč iz Divače. — Rumpler s hčerjo iz Št. Petra.
I I I I 1 I I I I I I II I I I I I I I I I
20 dobrih, tesarjev
(Zimmerleute)
dalje
kolarji (Wagner)
dobodo precej posla za dolgo Časa pri podvzetnistvu istri-janskc železnice v l*aznu (1'isiui). kakor v druzih blizu Pisine ležečih postajah. (203—1)
1 I I I 1 I I I I 1 I I I I I I I I I 1 I I
Moj mnogimi naznanili, posebno za ure, morijo marsikateri na to, pokrajinsko prebivalce preslopariti. Naj so vsak varuje z lastnega dobička takšne ure kupiti, za katero firma prodajalca no da dovoljne garancijo. Pri meni kupljeno uro so vsak čas ali izmenjajo ali nazaj vzomejo, clokam naj* atrogrJMe ho11«1iiohU I
Neverjetno, ja resnično!
J7M' \f\ \|| IO «r| prava angleška, srebrna cilindrasta ura, s £4*m IV III JI/* čisto verižico, medaljonom, etuijem, ključem
in 51etnim garantilnim listom, in z reservnim urnim steklom vred.
Taiste krono-časomorno uro, najfinejšo v ognji pozlačene samo 12 gld.
50 kr.
"i tt I« •>( I w|   volja  praktična, dobra in  čista remontnima ura, I** mt\M ms1* tako zvana cesarska ura, ki je najboljšo delo, kar so more miBliti; zdravnikom in p. duhovnikom itd. so te ure no morejo dovolj priporočati, ker so očitni dokazi, da takšna trpežna ura niti za sekundo zaiti no sme. fI%\   I K d*   |W ir\   se dobijo moderne vojaško uro, lehke, lične, *w* MAM III j. O polog toga jako elegantno ln okusne, in kar
je glavna reč,  zel6 natančno grodo in so po čudno niski coni; k takej uri dobi vsaki imitirano srebrno urno verižico po modernem fazonu z ključem, etuijem, medaljonom in 51otnim garantilnim listom. W«mm l?S nI 1 2*1 *H   Prava angleška srebrna siderna ura, sa-►octlllU JICT <ll I mllM vonoto z dvojnim pokrovom, najfinejšo
gravirana, s verižico in garantilnim listom vred.
Snitin I <v*l Prava angleška, srebrna in v ognji pozlačena kro-(tlllii J.O nometer-ura z verižico, medaljonom iz talmi-zlata,
usnjatim etuijem in garantilnim listom, ^♦lliin Ifi l'T U" I   Prava angleška Prince of Wales-remon-
► 3cilllU M.\J «111 M • —toarna ura, najmočnejšega obsega, s kristalnim steklom, kolesjem iz uikelna v pravom, čistom t al mi-/Jat u; te ure imajo celo prod druzimi to prednost, da se brez ključa navijajo; k takšnim uram dobi vsaki talmi-zlato verižico z medaljonom in garantilnim listom vred zastonj.
S*1I110 141- ali 17 w| cel° maJlma ura za g°8P°. yi pravega K->«iuvr a--c 4i m   hi srebra in prav pozlačena, s verižico okolo
vrata in garantilnim listom vred. SlIllO 20 <*"l   Pn,va angleška najfinejša v ognji požlačona sro-KJ€*iwi\j      v/ brna kronometerna ura z dvojnim pokrovom, naj-
finejšo emailirana, s fino verižico medaljonom in garantilnim listom vred. Smilil IH nli 20 lil 9*» tri    »ajfinejša prava  angleška si-
toiiiuu jo au <,u in &o gi. dorna '    na 15 rubinov z
verižico, lmdaljonoiu, usnjatim etuijem in garantilnim listom vred. StnillA in  *yr\  tr\    srebrna rciuontoarna ura, se brez ključa
' 1,1 <a S1' »uvija, z verižižo ili mclaljoiu.u. vriid.
Samo 40, 50 in 60 gi. lA:M „ra u K„8|)0, ,„„„,..„„ Samo 30, 35 in 40 gl. »^™!?^^,^Z,
garantovana in patentovana.
Samo 23* 25 in 27 *rl. /;:it,a,.ura za K'^V^fi00'
7 rmm  <^i* medaljonom in garantilnim listom
vred.
Samo 35, 45 in 50 irl. prava a,n^,oška 1z1la,a ^^^a.
"      v w ., knatalnim steklom.
SaillO (>0   Tik ill l(Wl «rl   fina zlata romontoania ura s
,       VV?   *°  111 JUU SL  kristalnim steklom, 105 in 115
gld. z dvojnim steklom.
SaillO S00 — 300 'H   pravi ang,eSki kronometer, z romon-
o * toarom, dvojnim pokrovom in kri-
Btalnim steklom.
Razen tega v«e kjo drugod ali od kogar druzoga razglašene uro ceucje.
Delavnica za poprave ur.
Stare ure,  večkrat dragi družinski spominki, se popravljajo in ponavljajo. Cena poprav s 51etuo garancijo gl. I«/,, gl. 3, 5 do 10 gl.
Zlatnine
od c. kr. urada za kovani denar na Dunaji kot prave uradno
izprobane.
Prstani.
Prstani za dame gld. 6, 7, 8, '.), 10, 12, 14, 15. Pečatni prstani za gospodo gld. 8, io, n, 12 do 20. Zakonski prstani gld. 5, 6, 7, 8.
Zlate urno verižice.
Verižice, kratke s ključem gld. 15, 20, 25, 30, 35 do 80 v vaeh izdelanjih.
kakor se moreš zmisliti. Verižice, dolge z gladkim ali fagoniranim premikačem z biseri ali na robce
zbrušenim kamnom gld. 28, 30, 35, 40, 55, 60, 65, 70, 80 do 150.
Klali medaljoni
za  gospode  in gospe. Z žlahtnimi kameni gld. 14, 16, 18, 20, 22, 24, 30, 35, 40, 45, 50.
Zlate garniture.
Broše in uhani gld. 18, 20, 24, 30, 35, 40.
Z žlahtnimi kameni ali "biseri gld. 36, 40, 45, 50 do 200.
Z dijamanti ali briljanti gld. 60, 80, 90, 100 do 500.
Zlati uhani.
Lečice za otroke gld. 1.25, 1.50, 1.75, 2, 3, s kamenji ali brez njih. Uhani, dolgi ali okrogli s kapljami ali brez njih, gladka ali z žlahtnimi
kameni ali v obliki pusice gld. 12, 15, 18, 20 do 30. Boutons z dijamanti ali "briljanti gld. 50, 55, 00, 100 do 500.
Zlati gumbići za srajce in manšete.
Z žlahtnimi kameni gld, 6, 7, 8, 10, 12, 14, 18, 20.
Zlate bro&e.
Navadne v najnovejši izvršitvi gld. 12, 15, 20 do 25. 3 fotografijami gld. 12, 15, 16 do 40.
Zlati križci
g.d. 6, 7, 8, 9, 10, 12.
Z biseri ali žlahtnimi kameni gld. 8, 9, 10, 12 do 25.
Zlate naprsne igle.
V raznih oblikah, Jokey, Sport itd. oii gld. 5 do 30. Z žlahtnimi kameni od gld. 5 do 30. Z briljanti gld. 15 do loO.
Zlate bracelette.
Gladki obročeki različno velikosti gld. 18, 20, '26, 30 do 60. Z žlahtnimi kameni ali biseri 30, 36, 40, 50 do 80. Z briljanti od gld. 80 do 5U0.
Pismena naročila
so na |»o>ino povzetje ali pošilfatev zneHka v 24 urah izvrše. Na posebno zahtovanje se pošiljajo tudi ure in verižico na povzetje na izbirko in se za neobdržano denar nazaj pošljo.
Mojo ceno so vedno nižjo kakor najnižje povsod in jaz stojim s svojimi terjatvami na visočini časa.
Vsi, ki si novo uro in zlatnino naročiti žolč,
Vnl, ki stare ure ali staro zlatnino za novo zamonjati hočejo, so prošoni, bo na mojo firmo obrniti.
Uhren- und Goldwaaren-Fabrikant, Koiliriiihunii.sir.isst' 9, nasproti AVollzeile,
(188—2)
RtiMlov nuj se dobro zapomni.
Izdateij in za nredništvo odgovoren: Ivan Semen.
Lautmua in tisk „Narodne tiskarne".